Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 15. novembra 2018 - Leto XXVIII, št. 46 stran 2-3 »SREČEN JE, ŠTO SPEJVA, SREČEN, ŠTO POSLÜŠA« LIDGE SMO PAČ TAKŠI, ... stran 4 OBISKALI SMO EKO-SOCIALNO KMETIJO KORENIKA V ŠALOVCIH stran 5 Lipa na srejdi svetá stran 9 2 Lejpa lejta je zadaubo Če človek 80 lejt doživi, šegau mamo povedati, ka je lejpa lejta zadaubo. Če kakšna kulturna skupina zadobi 80 lejt, je tau cejlo živlenje ali je pa leko živlenje pa pau, vej smo pa lidgé nej vsi tašoga dugoga žitka. Rejdka je takšna skupina, stera tak dugo gorostane, aktivna ostane, pa preživi vse sisteme – od kapitalizma, komunizma do socializma pa do nauve demokracije – preživi bojno, revolucijo pa mirnejše čase tö. Takša skupina je v Porabji Mešani pevski zbor Avgust Pavel na Gorenjom Seniki, steroga so ustanovili 1938. leta. Ka je skrivnost toga, ka té zbor že tak dugo dela? Pri tom pitanji leko samo ugibamo (találgathatunk). Eno je gvüšno, na Gorenjom Seniki so lidgé vsigdar radi spejvali. Za tau so najšli prilike tö. Če so delo končali, se je že čüla pesem, če so držinske svetke meli, so nej mogli tak narazen oditi, ka bi nej spejvali, podje so vnoči ojdli na podaukna deklam spejvat, mladi „štrbanclinge” so spejvali z ednoga brga na drugi brejg, da so krave pasli. Sama se eške tö spaumnim iz 80-i lejt prejšnjoga stoletja, ka so senčarski moški špontano spejvali v krčmej pa tau večglasno, ka sem trno rada poslüšala, vej so pa v mojoj rojstnoj vesi največkrat enoglasno spejvali. Pri tom, ka Senčarge radi spejvajo, je gvüšno dosta napravo njini dugoletni župnik Janoš Kühar tö, steri je sam tö rad spejvo pa svoje vernike včiu novejše svete pesmi. Gnauksvejta je senička cerkev vse štrmela pri meši, vej so pa pauleg cerkveni pesmarov vsi spejvali. Zvün toga, ka so na Seniki radi spejvali, je za dugo delovanje preci »kriva« politika tö, stera je tau ves odrejzala od svejta eške bole kak druge vesnice v Porabji. V petdeseti-šestdeseti lejtaj si iz te vesnice, stera je bila stisnjena med avstrijsko pa jugoslovansko granico, leko prišo v »svejt«, če si biu kotriga kakšne kulturne skupine. »Svejt« je te bila Republika Slovenija, gde so pevce vsigdar lepau gorprijali, ka njim je dosta pomenilo. Pa ka so oni trno znali ceniti. Precej generacij, stere so spejvale v zbori, eške zdaj nosi v sebi kak eden najlepši spomin spejvanje na Tabori slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični ali nastope v Cankarovom daumi v Ljubljani. Ta zaprejtost skupnosti je gvüšno pomagala pri tom, ka je zbor emo vsigdar zavolé pevcov pa pevk. Dosta generacij se je obrnilo pri zbori, ništrni so spejvali cejlo živlenje, ništrni samo po par lejt, gda so mladi bili. Tau je gvüšno, če bi zdaj vsi tisti, steri so gnauksvejta spejvali pri zbori pa eške živejo, nazaj prišli, bi zbor nej emo mesto v seničkom kulturnom daumi. Gnešnjo vodstvo zbora si tau želi, da bi bar ništrni nazaj prišli. Vüpajmo, ka de njim koncert ob 80. oblejtnici zbora zbüdo volau, ka bi pá spejvali. Tak, kak samo Senčarge znajo. Marijana Sukič »SREČEN JE, ŠTO SPEJVA, »Sem pevec in peti je vse mi na sveti,« smo leko v gorenjesinčarskom kulturnom domi čüli spejvati člane Mešanoga pevskoga zbora Avgust Pavel, štera najstarejša porabska kulturna skupina letos sveti iz Slovenije, Italije pa Avstrije, depa dostakrat so polepšali svetke v Porabji ranč tak. Predsednik je tapravo, ka so nekda v skupini spejvali zvekšoga pesmarge srejdnje pa starejše generacije, gnes pa majo k »Zlato jubilejno priznanje« sta predsedniki zbora prejkdala pomočnica direktorja JSKD Marjeta Pečarič pa monoštrski generalni konzul RS Boris Jesih 80. oblejtnico svoje ustanovitve. Cuj k toj pesmi so venak spejvali vsi tisti navzauči, šteri so 10. novembra prišli na jubilejni svetek, pa so nekda sami ranč tak bili člani toga zbora. Poslüšalcov je nej falilo: toga zadvečerka se je dvorana napunila do slejdnjoga kotá. »Lidgé na Gorenjom Seniki so vsikdar radi spejvali, depa znali so tö. Pesem se je čüla med delom, v cerkvi pa v krčmej,« je svoj svetešnji Moški pevski zbor Vidovo iz Štentvida pri Stičn.i Sombotelske spominčice s Francekom in Dušanom Mukičom. guč začno predsednik zbora Laci Bajzek. Kak je povödo, zbor je emo v preminauči 80 lejtaj sploj dosta nastopov, od toga so 46-krat gorstaupili na pevskom tabori v Šentvidi pri Stični. Spadašivali so se z zbori eške posaba pa je med navzaučimi pozdravo Marijo Trifusz Vari, štera je zbor vodila 26 lejt. Gnes se skupina prej povezüje z matičnim narodom: zdajšnji zborovodja Ciril Kozar že osem lejt prejkodi s sausednjoga goričkoga Martinja na Gorenji Senik. Predsednik se je zavalo vsejm podpornikom zbora, najbole Zvezi Slovencev na Madžarskem. Na svetešnjom programi je največ spejvo jubilantski zbor. Od članov, šteri so zvekšoga vsi z najvekše porabske vesnice, smo čüli štiriglasne slovenske umetne pesmi pa priredbe ljudski naut. Prireditev so obogatili moški pesmarge MPZ Vidovo iz Šentvida pri Stični, šteri so majuša svetili 50-lejt- sreči več mladi. Ejkstra se je zavalo najstarejšoj pesmarci Veri Gašpar, štera že 65 lejt spejva v zbori, na zdajšnji svetek pa je, žau, nej mogla priti. Laci Bajzek se je spomino na vse nekdešnje zborovodje, Porabje, 15. novembra 2018 nico delovanja pa pomagajo pri organizaciji pevski taborov. Veseldje je bilau poslüšati ubrano večglasno spejvanje dobroga ducata moškov pod pelanjom Urbana Tozona, šteri so svoj program končali z veselov pesmov »Žabe« pa za njau dobili sploj veuki aplavz. Pedagoški ino kulturni delavci z Varaša pa kauliški vesnic vküper s svojimi pesmarskimi padaši iz Slovenije - so v Komornom zbori ZSM Monošter pod taktirkov Tomaža Kuhara zaspejvali priredbe štiri ljudski pesmi: edne irske, edne porabske pa dvej drügi slovenski. Malo ovaški je biu nastop pevske skupine Sombotelske spominčice, pod pelanjom Franceka Mukiča so ženske 3 Slovenska zagovornica sodelovala v splošni obravnavi zakona , SREČEN, ŠTO POSLÜŠA« s sprevajanjom fud pa tamburice zaspejvale tri porabske pesmi. Šaularge z gorenjesinčarske šaule – kak nauva generacija – so zdaj oprvin spejvali v zdajšnjoj formaciji, nut je je navčo pa sprevajo Ciril Kozar. Ništerni so tak mali bili, ka so eške šteti nej znali pa so donk spejvali brezi papéra, drügi so djufkali, vsi zamaj pa so sploj čisti, lejpi glas meli. Za slejdnjo nauto, prekmursko »Marko skače«, so na oder staupili eške člani jubilantskoga zbora, čülo se je vküpno spejvanje trej generacij; tau je gvüšno biu vrejek progama. Domanji moški so eške sami zaspejvali ukrajinsko cerkveno pesem »Tibie paiom«, po tistom pa so na oder prišle senčarske pesmarce tö. Vküper so zaspejvali dvej porabski cerkveni pesmi, vejpa MePZ Avgust Pavel že več kak dvajsti lejt spejva pri sveti mešaj tö. Pravi veseli konec programa je bila domanja nauta »Mravla je v mlin pelala«, štero so venak že starci gnešnji pesmarov tö spejvali. Predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök je »za gordržanje bogate tradicije zborovskoga spejvanja v Porabji« prejkdau zahvalne listine. Pri vsakšom člani jubilantskoga zbora smo zvödali, kelko lejt spejva – skoro vsi so cuj više dvajsti lejt. Najvekše, »Zlato jubilejno priznanje« sta predsedniki zbora prejkdala pomočnica direktorja JSKD Marjeta Pečarič pa monoštrski generalni konzul RS Boris Jesih. Slovenska parlamentarna zagovornica Erika Köleš Kiss je članom zbora želejla, aj vsikdar ostanejo dobri lidgé pa spejvajo, ino je pozvala v Parlament, predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš pa je nej samo vözraščenim, liki mlašečim pesmarom tö gratulejro. »Srečen je, što spejva, srečen, što poslüša,« je na oder staupila Judita Pavel, po štere oči je zbor imé daubo. Prejk je dala fotografije o tom, gda so leta 1956 senčarski kulturni dom poimenovali po Avgusti Pavli. Za 80. oblejtnico zbora je Zve- Prva kak bi se v kulturnom domi začnila veselica, smo vsi navzauči vküper zaspejvali prilübleno slovensko pesem »V dolini tihi«. Gvüšni smo bili, Dvorana na Gorenjom Seniki se je napunila do zadnjoga kauta. za Slovencev vödala brošuro o preminauči osmi desetlejtjaj delovanja, v šteroj je svoje misli dojspisala nekdešnja zbo- ka je spejvanje vküpdržalo pa zdaj ranč tak vküpdrži Slovence – mladi pesmarge pa nam davajo vüpanje, ka de se slo- Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss je kot predstavnica Komisije za narodnosti v Parlamentu 31. oktobra 2018 sodelovala v splošni obravnavi osnutka zakona T/2940 o šolskih evidencah. V svojem prispevku je opozorila, čeprav je osnutek zakona zelo temeljito pripravljen in se nanaša na marsikateri detajl, v njem komaj najdemo kaj o narodnostnem šolstvu (pouku narodnosti) na Madžarskem. Prisotnost narodnostnega šolstva je znatna v madžarskem šolskem sistemu, saj deluje v državi več kot 80 šol z vzdrževanjem narodnostnih samouprav, ob tem pa poteka narodnostni pouk (ena od oblik narodnostnega pouka) v najmanj 300 institu- Erika Köleš Kiss cijah javnega šolstva. Narodnosti opravljajo tudi strokovne službe, imajo tudi omrežje svojih svetovalcev. Narodnostni pouk je torej prisoten v vseh segmentih šolstva, zato mora imeti svoje mesto tudi v šolskih evidencah. Komisija za narodnosti bo uskladila zadevo z zakonom o varstvu osebnih podatkov in Njt ter bo dala pobudo, naj bodo v šolskih evidencah identificirane tudi narodnosti. V proračunu za leto 2019 skoraj dve milijardi podpore za narodnosti Komorni pevski zbor Zveze Slovencev iz Monoštra. Gorenjsenički mlajši, steri so probali vküper z zborom, so dobili najvekši aplavz. rovodkinja Marija Trifusz tö. »Veuki kinč je za edno vesnico, če takše pesmare má,« je povödala na konci svetka. venska pesem eške dugo čüla na Gorenjom Seniki. -dmfoto: K. Holec Miklós Soltész, državni sekretar za verske in narodnostne zadeve pri Uradu predsednika vlade, je na tiskovni konferenci poudaril, da vlada namenja v proračunu za naslednje leto skoraj dve milijardi forintov podpore narodnostnim civilnim organizacijam, pobudam na cerkvenem in kulturnem področju, jezikovnim kolonijam ter usposabljanju narodnostnih učiteljev. Podpore lahko organizacije in inštitucije dobijo na razpisih, vloge se morajo vložiti do 26. novembra. 650 milijonov forintov namenja vlada podpori verskega življenja v maternem jeziku, 700 milijonov dejavnosti narodnostnih civilnih organizacij, 600 milijonov jezikovnim kolonijam v matičnih državah in 35 milijonov usposabljanju narodnostnih pedagogov, sta dopolnila državnega sekretarja slovenska zagovornica Porabje, 15. novembra 2018 Miklós Soltész Erika Köleš Kiss in bolgarski zagovornik Simeon Varga. Državni sekretar Soltész je izpostavil, da bo podpora v letu 2019 za pol milijarde višja kot lanska. Podpore so se v zadnjih letih znatno dvignile. Medtem ko je tem cijlem leta 2010 bilo namenjenih le 125 milijonov forintov, je okvirna vsota za naslednje leto 1 milijarda 985 milijonov. MS 4 Jolanda Lazar - nauva šefica slovenskih vrtcov in osnovnih šaul PREKMURJE Vinarium in Expano 2. septembra 2015, gda je bila v Lendavi slavnostna otvoritev Vinariuma, pomurskoga Eifflovoga törna, je bilau dosta takših lidi, steri so kumali z glavau in gučali, ka so evroji, stere so ponücali za tau, ka so ga gorpostavili, talüčeni pejnezi. Po dobri trej lejtaj se je pokazalo, ka je nej tak, vej pa so na prvo novembrsko soboto slavnostno pozdravili že tristogezerotoga obiskovalca. Tau je biu Stjepan Križnik iz Rogaške Slatine, steri si je prislüžo za nagrado nočitev v Termah Lendava za dve osebi in tüdi vstopnico za tau, ka ške gnauk pride na vrej törna. Če se malo špajsan, je tau ranč nej tak slabo, vej pa je tisto soboto vreme nej bilou najlepše in se je zavolo nizkih oblakov nej vidlo trno daleč. Tau, ka se v lepom vremeni, najbole po tistom, gda spadne dež, rejsan lepau in daleč vidi, pa sam se tüdi sama že prepričala na svoje oči. Murska Sobota svojo turistično atrakcijo ške čaka. Pri soboškom jezeri, steroga vsi zovemo Kamenšnica, že stogi zidina Expano, samo je ške nej odprla svojih dveri. Té paviljon, steroga je mejla Slovenija 2015. leta gorpostavlenoga na svetovni razstavi Expo v italijanskom varaši Milano, zdaj stogi pauleg prekmurskoga glavnoga varaša. Pred dnevi so slavnostno prejkdali gibalni park, v sterom je postavlenih 35 škeri, stere pomagajo, ka se človek leko razgiba. Pauleg toga so tü ške igrišče za mlajše z igrali, sprehajalne poti in štirje placi za tau, ka maš leko piknik. Kak pravijo, naj bi ške letos svoje dveri gorodprli restavracija, glavni turistični in informacijski center Pomurja, interaktivni doživljajski park in ške vse drügo, ka se za zdaj skriva za zidino paviljona Expano. Silva Eöry »LIDGE SMO PAČ TAKŠI, KA IŠČEMO V VSAKŠI STVARI ASEK« Jolando Lazar, leranco na šalovski osnovni šauli, sam že neka cajta stejla notpokazati v naši novinaj. Gor pa sam jo poiskala glij malo pred tistim, ka se je v mama pa iz Gornjih Slavečov -, sta vsakši poseba pobegnila prejk granice v Avstrijo. Tam sta se v lageri spoznala in se zalübila. Vküper sta šla v Jolanda Lazar je nauva šefica slovenskih vrtcov in osnovnih šaul začetki mejseca novembra napautila prauti slovenskomi glavnomi varaši, vej pa jo je vlada vöodabrala za eno od ta prednjih na šolskom ministrstvi, za generalno direktorico Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo. »Veselim se izziva, steroga prinaša nauvo delovno mesto. Fajn je, ka je gnauk nekak s toga tala Slovenije prišo na takše mesto. Brodim, ka leko bole razjasnim probleme, s sterimi se spravlamo tisti, steri živemo na raubi rosaga. Tüdi pri nas se dosta dela, pa tau včasi v Ljubljani nisterni ne vidijo,« mi je v svojom rami v Gornji Petrovcaj prva povedala Jolanda Lazar, stera pozna tüdi porabsko narodnostno šolstvo, vej pa je pred leti šalovska šaula dobro sodelovala s števanovsko: »Znam, ka se škoniki in lerance trüdijo, samo ka je v razmeraj, kakše so zdaj v Porabji, slovenski gezik trno žmetno včiti. Lidge smo pač takši, ka iščemo v vsakši stvari asek. Če toga nega, se tüdi domanji gezik žmetno gordrži.« Sogovornica je prva leta svojoga žitka preživela v Dajčlandi, zatau telko bole zna, kakše so leko nevole z maternim gezikom. »Moj oča pa mati, oba Goričanca - oča je iz Stanjevec varaš Essen, gé je oča, steri je po poklici tišlar, delo daubo v premogovniki (szénbánya). Pod zemlauv je delo vse do te, ka je šau v penzijo. Živeli smo v stanovanji v rudarskom naselji. Mama je bila doma in je skrbela za držino,« je raztol- na dvorišči navčila, gda sam se z drügo deco špilala. Tak je tüdi najbole normalno, ka se v pogučavanji, v komunikaciji, navčiš gezik, nej samo ob pomauči knjig.« Po rečaj sogovornice je očovo želenje bilau, ka ne ostanejo za vekomaj v Dajčlandi in zatau so v Stanjevcaj začnili zidati ram. Gda je bila stara 12 let, je prišla, kak prva v držini, nazaj v Prekmurje. Eno leto je živela pri teti v Moščancaj, te, gda je biu njihov ram zazidani, pa sta v Slovenijo prišla ške mama in brat: »Odila sam v Soboto, na tretjo osnovno šaulo. Mela sam dobre lerance, stere so mi dosta pomagale, sreča pa je tüdi tau, ka z včenjom gezikov neman vekši problemov, tak ka sam se slovenski knjižni gezik brž navčila.« Po zgotovleni osnovni šauli in soboški gimnaziji je šla študerat nenški in slovenski gezik na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Njeno prvo delovno mesto je bi- Partneri v projekti Erasmus plus Parents corner so bili 2016 v Šalovcaj mačila Jolanda Lazar, stera ma lepe spomine na Dajčland: »Bila sam med baukšimi šaulari. Nikdar sam se nej čütila kak tihinec. Doma smo v držini gučali po prekmursko, zatau ges fejst poštüvlem prekmurščino. Deci na šauli sam furt pravla, ka niti eno drügo slovensko narečje nema dojobrnjene Nauve zaveze in zatau je prekmurščina več kak samo narečje. Nenški gezik sam se prva, ške pred šaulo, lou v Bogojini, po tistom je včila tak v Bogojini kak v Šalovcaj, na konci pa je (vmes je bila tri leta tüdi strokovna sodelavka na soboški Ljudski univerzi) samo ške v Šalovcaj, gé je bila dva mandata, deset let, tüdi ravnatelca. »Velka je razlika, če si ravnatelca na velki ali mali šauli. Na mali si odgovoren za vse, od najmenšoga šrajfa do streje, sodelovati moreš s škoniki, stariši in šaulari, pa z občino, šolskim ministrstvom in ške z Porabje, 15. novembra 2018 drügimi,« je povedala Jolanda Lazar, stera je 2014. leta napravila tüdi doktorat znanosti, in tau iz didaktike tihinskih gezikov. Pisala je o tom, kak so se mlajši na njihovi šauli nenški gezik včili pri predmeti zgodovina: »S kolegico Jožico Tratar sva dosta sodelovale. Ges sam pri pouki zgodovine predavala v nenškom geziki, učenci pa so leko odgovarjali v slovenskom.« Ka se tiče tihine, je biu zanimivi tüdi projekt Erasmus plus Parents corner, v sterom so pauleg šalovske občine sodelovali partneri iz šestih rosagov: Anglije, Portugalske, Turčije, Bolgarije, Poljske in Bosne in Hercegovine. Glavni tau toga projekta, steri se je po trej lejtaj tau gesen zgotovo, je biu, ka so na šaulaj napravili kotičke za stariše. »Na konci projekta smo napravili spisek dobrih praks, kak stariše potegnoti v šolsko delo. Pauleg toga smo ške vsakši pri svoji sausedaj poglednoli. Ges sam šla gledat, ka majo dobroga v Avstriji. Napravili smo tüdi delavnice za stariše in izobraževanje za škonike,« je ške povedala novopečena generalna direktorca Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, stera de zdaj, ka de med kednon živela v Ljubljani, mela malo več cajta za drüženje z mlajšim sinom Timotejom, steri žive v slovenskom glavnom varaši, gé je zaposleni kak asistent na Fakulteti za računalništvo. Starejši sin Miroslav, steri je študero turizem, pa žive v Soboti, gé je tüdi cela držina Lazarovih neka lejt živela. »Nazaj na Goričko smo se preselili pred 12. leti, vej pa je moža vleklo nazaj v Gornje Petrovce. Zdaj, gda vidim tau lepo gesen, té lejpe farbe, je tüdi meni nika nej žau, ka živem tü,« je na konci ške cujdala Jolanda Lazar. (Na kejpi na prvoj strani: Jolanda Lazar med vandrivanjem po Dajčlandi) Silva Eöry Kejpi: Silva Eöry in osebni arhiv Jolande Lazar 5 Bili smo na izletu v Sloveniji OBISKALI SMO EKO-SOCIALNO KMETIJO KORENIKA V ŠALOVCIH V četrtek 25. oktobra smo se otroci in vzgojiteljice iz Vrtca Gornji Senik odpravili na prečudovit izlet v Slovenijo. Obis- opravilu smo odšli na dvorišče, kjer so nas ob vodnjaku v košari čakali sveže pečeni rogljiči, tisti, ki smo jih sami Na izletu nam je lepo kali smo Koreniko – kmetijo v Šalovcih. Tam smo prisostvovali dvema delavnicama, posebej pripravljenima za nas obiskovalce. V okviru prve delavnice smo si lahko ogledali prostoren zeliščni vrt, ki je obenem pripravili. Bili so zelo okusni. Po prijetnem okrepčilu smo se napotili k drugi delavnici, ki je bila namenjena srečanju otrok s konjem in ogledu ter hranjenju živali na kmetiji. Dotikali smo se prijaznega konja, ki ima še posebej rad Helloween party ali noč čarovnic Člani Društva porabske mladine smo tudi letos organizirali noč čarovnic na Slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Veseli smo, da smo izvedli uspešno prireditev, ki se je niso udeležili le člani društva, temveč tudi drugi mladi. Seniku. Zabava je bila odprta za vse, za tiste, ki se radi maskirajo, in tudi za tiste, ki so prišli le z namenom druženja. Za pogostitev udeležencev je poskrbel kuhar Lászlo Žohar, ki je tokrat kuhal v kotlu. V kletnih prostorih pa so skupaj žurali čarovnice, duhovi, vampirji in ostala strašljiva bitja z obiskovalci. Izmed dobrih mask je bila izbrana najboljša, prvo mesto je letos dosegel Tamaš Sukič. Sabina Žohar predsednica Ob zeliščnem vrtu smo zeplesali in še zapeli pesmico tudi prostor za domovanje številnih živali. Ogledali smo si mlako, v kateri so si svoje bivališče poiskale žabe, čebelnjak in ptičjo hišico. Zapeli smo tudi slovenske pesmice in se igrali v zeliščnem vrtu. Po vodenem ogledu po zeliščnem vrtu smo se odpravili v prijetno topel prostor s kaminom, kjer nas je že čakalo vzhajano testo za peko pirinih rogljičev. Otroci so se takoj lotili dela in izdelava rogljičev jim je šla odlično od rok. Po končanem otroke, se mu predstavili, on pa si nas je vse ogledal in bil vesel naše družbe. Prav tako smo si ogledali še druge živali, in sicer zajčke, krave, race, različne pasme prašičev, ovce in koze. Nekatere izmed njih smo tudi božali in hranili. Pri tem smo se hkrati veliko naučili o posameznih živalih. Na Koreniki imajo tudi odlično gostinsko ponudbo, in še preden smo se odpravili nazaj v vrtec, smo se dobro okrepčali. Otroci so bili nad ogledom Pripravili bomo okusne pirine rogljiče kmetije zelo navdušeni. Prijetno in pomirjajoče podeželsko okolje jim je dobro delo. O njihovem nepozabnem doživetju pa največ povedo prav fotografije. Zapisala: vzgojiteljica asistentka Andreja Serdt Maučec Foto: Andreja Serdt Maučec in Eva Papp Balogh Porabje, 15. novembra 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Forum za tiste, steri v bloki živejo Civilna zaščita v Somboteli od kedna do kedna gorpoišče stanovanjske bloke pa tam njeni sodelavci na kratki tapovejo, kakšna pravila morajo upoštevati, aj leko povečajo varnost proti ognja. Gasilci so taprajli, ka cilj je tau, ka kak lüstvo, tak gasilci aj kak najbole zaščiteni baudajo te, gda je ogenj, ali te, gda je kakšna druga nevola v stanovanjski blokaj. Kak so taprajli, 114 stanovanj so poglednili pa s tauga v 53 je nika nej bilau v redi. Največkrat je na folaši ali po stubaj nika na pauti bilau. Tau je nej samo zato nevarno, ka se gasilci pa lüstvo, stero beži vö iz bloka, potekne, liki zato tö, ka etak gasilci kasneje pridejo na tisto mesto, gde začne stanovanje goreti. S tejm tiste prve minute leko zgibijo, gda se še ogenj naletja leko pogasi. Dostakrat lüstvo tau misli, ka edna rauža ali kakšen sto je nej na pauti, zato ka se naletja vöokrauži. Tau je rejsan tak, če ga vidiš, dapa gda je stejska pa je dim, te je že cejlak drüga situacija. Na forumaj so taprajli pravila, stera zdaj valajo za bloke. Tau so med drügim, ka na stumbaj minimum 1,1 mejter šurko nika ne smej biti. Če je pas samo 1,1 mejter šurki, te spodkar na zemlej ne smejo rauže biti, na stenej pa samo od 1,95 mejtra više, v ovinki (forduló) pa sploj ne smejo rauže vösklajene biti. Rešetkaste dvere se samo tak leko napravijo za vhodne vrate, če se ne opirajo na redne dvere, pa vsakši, sto v tistom bloki žive, ma vcuj klüč. Vse predpisi so fejst važni, dapa najbola itak na tau moramo skrb meti, aj se nika ne zgodi. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Deveta obletnica podpisa arbitražnega sporazuma Meja, kot jo je določilo arbitražno sodišče, bo kljub zavračanju Hrvaške prej ali slej uveljavljena, je ob 9. obletnici podpisa arbitražnega sporazuma med državama dejal slovenski predsednik Borut Pahor. Sporazum sta v Stockholmu 4. novembra leta 2009 podpisala s tedanjo hrvaško premierko Jadranko Kosor. Arbitražni sporazum je končal 18-letno obdobje incidentov na meji, sosednji državi pa sta močno okrepili gospodarsko sodelovanje, je ob obletnici podpisa arbitražnega sporazuma še zapisal Borut Pahor. V skladu s sporazumom je arbitražno sodišče lani dokončno določilo mejo med državama. »Ne glede na različna mnenja o njeni pravičnosti in zavračanju Hrvaške bo tako določena meja prej ali slej tudi uveljavljena,« je ocenil Pahor. Od Slovencev v Evropi bolj varčni le Švedi in Nemci Slovenci imajo na bančnih računih skoraj 19 milijard evrov. Povprečni Slovenec je lani prihranil 1.750 evrov, kar je glede na preostalo Evropo zelo veliko. »Stopnja varčevanja v Sloveniji je bila leta 2017 13,9-odstotna. Višjo stopnjo so imeli samo še Švedi in Nemci,« je povedala Genovefa Ružič z državnega statističnega urada. Pri varčevanju so slovenski državljani sicer konservativni. Skoraj 19 milijard evrov imajo na bančnih računih, brez vezav, kar je posledica tega, da so tudi obrestne mere na daljši rok izredno nizke. V delnice se še vedno vlaga zelo malo, čeprav se delež viša. Finančni strokovnjaki glede na pokojninsko realnost napovedujejo, da bodo strateške naložbe v prihodnosti vse bolj nujne. Kdor začne varčevati v mladih letih, bo pozneje bolj neodvisen, opozarjajo tudi na Zvezi potrošnikov Slovenije. Moravske Toplice ZAVZEMANJE ZA CERKEV IN SVET Evangeličanska cerkev v Sloveniji (škof Geza Filo) je bila gostiteljica regionalne konference Svetovne luteran- so, kaj lahko stori cerkev za svet, za starejše ljudi in tudi, kako se približati mladim, da bodo razumeli in sprejeli lo večje število ekumenskih bogoslužij in kot kaže, bo tako tudi v prihodnje. Dogovorjeno je, da bo skupno bogoslužje katoliške in evangeličanske cerkve prihodnje Vodstvo regionalne konference Svetovne luteranske zveze v Moravskih Toplicah: D. Ireneus Lukas, sekretar evropskega dela SLZ, Geza Filo, škof EC v Sloveniji, škof Klaus Reith, škof Erik Olebark Ringheim ter prvi in zdaj častni škof EC v Sloveniji, Geza Erniša, tudi duhovnik v Moravskih Toplicah ske zveze, ki je vsakih šest oziroma sedem let v drugi državi, tokrat prvič v Sloveniji. V Moravskih Toplicah se je zbralo 52 delegatov iz 34 držav, pretežno iz Evrope, nekaj pa tudi iz drugih držav, denimo iz Indije. Prvi dan so se poleg uvodne razprave zbrali na dvojezičnem slovensko-angleškem bogoslužju v Moravskih Toplicah. Udeležence je sprejel predsednik Slovenije Borut Pahor, med gosti pa je bil tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Škof Geza Filo je poudaril, da je evangeličanski cerkvi v Sloveniji bilo čast pripraviti tako pomembno konferenco, kajti Svetovna luteranska zveza vključuje 79 držav, v katerih živi 79 milijonov kristjanov. Od leta 1952 je polnopravna članica te organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1947 na Švedskem, tudi Slovenija, prvi škof v Sloveniji, zdaj častni škof Geza Erniša, pa je zadnja štiri leta član Sveta Svetovne luteranske zveze. V treh dneh so delegati v svojih razpravah namenjali največ pozornosti nalogam v naslednjih letih. Ocenjevali sporočilo cerkve. Tako rekoč so razpravljali o vseh aktualnih temah sedanjega časa in sodobne družbe, tudi o vprašanjih, ki jih sprožajo migracije, o hitrem tehnološkem razvoju in tudi o bioetičnih vprašanjih. Generalni sekretar Svetovne luteranske zveze Martin Junge je tudi ocenil, da je Slovenija vsestransko počastila in izpostavila pomen 500-letnice reformacije in humanitarno vlogo Primoža Trubarja. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor pa je na sprejemu dejal, da smo po zaslugi reformacije dobili Slovenci knjižni jezik in možnost izražanja v maternem jeziku. Nenazadnje je bila to pot do nastanka demokratične države Slovenije. Še naprej pa je potrebno, tako predsednik, razvijati strpno družbo in pogoje za medsebojno spoštovanje. V Sloveniji živi največ evangeličanov oziroma protestantov v Prekmurju, manjše število pa tudi v Ljubljani, kjer je zdaj sedež škofije, v Mariboru in še nekaterih krajih. Evangeličanska cerkev dobro sodeluje tudi s katoliško in drugimi cerkvami, doslej se je zvrsti- ob 100-letnici priključitve Prekmurja matični Sloveniji. O podrobnem programu številnih prireditev, ki so se že začele, največ pa jih bo prihodnje leto, so prejšnji teden Uvodni pozdrav škofa Klausa Reitha leto, 17. avgusta v Beltincih, kjer bo osrednje dogajanje razpravljali v Murski Soboti. Tekst in foto: Ernest Ružič Lesena obloga refektorija v Monoštru v nekdanjem sijaju V okviru Programa sodelovanja INTERREG V-A Slovenija – Madžarska 2014-2020 poteka projekt »ESCAPE« Pobeg iz zgodovine v prihodnost - po poti strpnosti. Projekt »ESCAPE« se delno sofinancira s strani Evropske unije, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Eden od pratnerjev na madžarski strani je občina Monošter, ki je 7. novembra na dobro obiskani prireditvi predstavila rezultate projekta, med drugim postavitev informacijske table, ki je opremljena s QR kodo. Do roka – sicer skoraj v zadnjem trenutku – so končali tudi z obnovo lesenih stenskih oblog in omar v refektoriju, nekdanji opatski obednici monoštrskega samostana. Restavratorska dela je izvajal lesni kipar Tamás Somos s svojimi sodelavci. Omenjeni kipar je sodeloval v več projektih, ki jih je strokovna žirija priznala z nagrado Nivo. Prireditev se je končala s predstavitvijo aplikacije, ki je pravzaprav igra pobega, ki v primeru pravilnih odgovorov seznani sodelujočega z zgodovino mesta in samostana. L.R.Horváth Porabje, 15. novembra 2018 7 Murska Sobota: Jubilejna razstava Likosa LIKOVNA UMETNOST JE ČAROVNIJA Naslov sem si sposodil pri dolgoletnem direktorju soboške Galerije in umetnostnem zgodovinarju Francu Obalu, ko je predstavljal v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti razstavljena dela članic in članov likovne skupine Likos, s 55. leti ene najstarejših v Sloveniji. Pridružujem se mnenju, da je likovna umetnost coprnija, kakor je dosti čarovnije v umetniških delih, ki so nastajala in nastala iz duše in ne zato, da jih komu pokažemo ali se z njimi postavljamo. Pogled na dela ljubiteljskih slikark in kiparjev na jubilejno razstavo ob petinpetdesetletnici delovanja likovne skupine Likos ponuja standardno podobo dosedanjih predstavitev: nekateri avtorji ze Veberič), tako je tudi na aktualni razstavi. Nimajo pa, vsaj tako se (mi) zdi, avtorji Člani Likosa so zelo različnih poklicev. Zdaj je med njimi največ upokojencev, po izob- Skupinska fotografija nekaterih članic in članov pred otvoritvijo jubilejne razstave ob 55-letnici ustanovitve Likosa. Če pozorno pogledate, boste med slikarkami in slikarji videli Dejana Židana, predsednika Državnega zbora Republike Slovenije. Na ne ravno resno vprašanje, ali je nov član društva, je dejal, da je nekoč rad risal in bo zopet, ko ne bo aktiven politik. podobnih ambicij, kot so jih okoli petdesetih let prejšnje- razbi so trgovci, inženirji (predsednik Jože Puhan je diplomirani inženir agronomije, tudi odličen vinogradnik in lastnik priljubljene izletniške kmetije v Bogojini), tehnični risarji, zdravniki (upokojeni primarij Lojze Števanec, denimo) in soboslikarji (Ernest Bransberger, eden najbolj delavnih članov Likosa). Člani Likosa, zdaj jih stalno sodeluje petnajst (včasih jih je bilo tudi prek 40), so doslej imeli predvsem skupinske razstave v Murski Soboti, v Ljubljani, nekateri tudi v Porabju, letos so obiskali Ptuj in si ogledali razstavo likovnih del, ki jih je zbral Rudi Ringbauer (znan tudi kot eden najplodovitejših slovenskih aforistov) in podaril Mestni Galeriji Ptuj. Zelo zadovoljni so bili tudi s sprejemom v ljubljanskem rehabilitacijskem centru Soča in še marsikje so se dobro počutili, pa tudi predstavili svoja dela. Člani se tudi izobražujejo in poskušajo slediti, tako Franc Obal, predvsem tehničnim novostim. Prvi predsednik in pobudnik za ustanovitev Likosa je bil Vlado Sagadin, umetnostni zgodovinar in dolgoletni ravnatelj soboške gimnazije, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja navezal stike z monoštrsko gimnazijo, ki jo je tedaj vodil Ede Hodászy. Tekst in foto: Ernest Ružič Seja Komisije za narodnosti v Paksu Za pokušino nekaj del na jubilejni razstavi v soboški Pokrajinski in študijski knjižnici vztrajajo pri strogo realističnem upodabljanju narave, predmetov in živali (konj), tu in tam koga zamika pogled (in čopič) v svet abstrakcije in modernizma – celotna zgodba jubilejne razstave je prijetna za ogled. Pri večini ljubiteljskih slikarjev pogrešam (sicer negotov) eksperiment, ki vodi bliže k vrhu umetniškega izražanja in dela, k nečemu novemu, čeprav, tako Franc Obal, v tehniki sledijo in uporabljajo nekatere novosti. Pri nekaterih, sicer redkih delih je težko postaviti črto med akademsko izobraženim in ljubiteljskim slikarjem (Loj- ga stoletja imeli hrvaški naivni slikarji (Hlebinjska šola po kraju Hlebinje), na čelu z Ivanom Generalićem, ki so svoja dela, narisana na steklo in kričečih barv, in s pretežno kmečkimi motivi, prodajali po celem svetu po astronomsko visokih cenah (če jih primerjamo z neke vrste standardno ceno akademsko izobraženih slikarjev in kiparjev). Razstavljali so po vsem svetu, od New Yorka do Tokia. Med slovenskimi slikarji samouki izstopa Sobočan Jože Horvat – Jaki, ki je živel in ustvarjal v Nazarju, in je bil znan in uspešen tudi v Evropi. 6. novembra 2018 je potekala seja Komisije za narodnosti v mestu Paks, ki je bila povezana tudi z obiskom v jedrski elektrarni. Z aktualnimi informacijami projekta Paks II – izgradnjo dveh novih blokov – je člane komisije informiral minister brez listnice, odgovoren za načrtovanje, izgradnjo in začetek obratovanja novih blokov, János Süli. Komisija je potem razpravljala o osnutkih dveh zakonov ter prisluhnila poročilu predsednika romske narodnostne samouprave. F. Sütő Porabje, 15. novembra 2018 ... DO MADŽARSKE V Parlamentu podelili Mindszentyjeve spominske plakete Podpredsednik Parlamenta Sándor Lezsák, ki je obenem poslovodni predsednik Družbe Mindszenty, je prejšnji teden podelil Mindszentyjeve spominske plakete, ki jih prejemejo posamezniki ali inštitucije, ki veliko storijo za ohranjanje spomina na nekdanjega nadškofa Józsefa Mindszentyja ali delujejo v njegovem duhu. Veszprémskega nadškofa Józsefa Mindszentyja, ki je postal kardinal leta 1946, je komunistična oblast preganjala, zoper njega so leta 1948 sprožili postopek in ga obsodili na dosmrtno ječo, leta 1956 je pobegnil na budimpeštansko ameriško veleposlaništvo, kjer je živel do leta 1971, ko je lahko zapustil državo in se preselil na Dunaj, kjer je umrl leta 1974. Vse do spremembe sistema je bil pokopan v avstrijskem Mariazellu, po rehabilitaciji so njegove posmrtne ostanke prenesli v mesto Veszprém. Katoliška cerkev na Madžarskem si prizadeva za njegovo beatifikacijo. Letošnji dobitniki spominskih plaket so sedanji nadškof v Veszprému dr. Gyula Márfi, kipar János Babusa in Osnovna šola in gimnazija Patrona Hungariae. Nadškof Gyula Márfi je plaketo prejel za svojo dejavnost med otroki in mladimi ter mladimi družinami, kipar János Babosa za umetnostno dejavnost, med drugim je ustvaril kipe papeža Janeza Pavla II., Józsefa Mindszentyja in drugih zgodovinskih osebnosti. Omenjena šola je bila odlikovana za svoj duh v vzgojno-izobraževalnem procesu, v katerem s pomočjo dejavne ljubezni vzgaja učence. Osem odstotkov diplomiranih Madžarov živi v tujini Študija, ki se ukvarja z ekonomsko migracijo Madžarov, ugotavlja, da je izseljevanje diplomiranih najvišje prav na Madžarskem, saj jih živi in dela na tujem osem odstotkov. Njihov odstotek je višji, kot je odstotek ekonomskih migrantov nasploh, ki je le 5,3-odstotni. Zelo očitno je tudi to, da državo v velikem številu zapuščajo tudi mladi in podjetniki. Panoge, od koder v velikem številu odhajajo ljudje, so: gostinstvo, gradbeništvo in zdravstvo. Eden od vzrokov izseljevanja so gotovo nizke plače, saj dohodki komaj presegajo polovico povprečja dohodkov v zahodnih državah. 8 Skrb mejte, kak doma Gda sem Klošino Mariko, po možej Čuk, v Varaši v Hoteli Alpokalja srečo, fejst sem go pogledno, zato ka sem nej vedo, ka tam dela. Ona zdaj v Varaši žive, ovak je v Andovci gorarasla, gde je moja sausedica bila. Istina, zdaj je že več lejt v Varaši, kak je v Andovci živela, zato ka je te odišla, gda se je oženila dvadvajsti lejt stara. Kak je prišla v hotel, gde vse je delala pa še od dosta vsega drügoga de nam zdaj pripovejdala. - Marika, najprvin bi tau pito od tebe, kak si prišla se v hotel Alpokalja? »Že prejk štiri lejta töj delam, potistim sem se prišla, gda so té nauvi hotel zaprli pa sem brezi dela ostala. Sprvoga so nam obačavali, ka za tri kedne znauva se odpre, dapa s tauga še za tri mejsece nika nej bilau. Te sem tadala več nej čakala, v več mejstaj sem odla delo iskat, pa na konci so me tü goravzeli. Najprvin samo tak, ka edna delavka je betežna gratala pa namesto nje sem te dja delala. Gda je ta nazajprišla, te je mena prejdnja prajla, če mam volau, aj ostanem, zato ka oni so z mojim delom fejst zadovolni bili, pa bi me za stalno goravzeli. Sprvoga sem nej samo töj v hoteli delala, liki na porti tü.« - Na kakšni porti? »Töj naprej je edna porta, zato ka mi se pod SZET držimo, oni zvün hotela prejk majo še cejli Varaš, zato ka se pod občino držimo. Rauže sedijo, okapajo, obrezavajo, stanovanje obnavljajo, cejntor se sé drži, do tejgamau so še smetje, stara okna, dvera, črpnje, beton, cügle tü sé vozili. Sprvoga je mena na porti delati špajsno bilau, sploj pa te, gda je vnoči trbelo delati. Gnauk sem na edno okno vögledala, gnauk na drügo, če je vse vreda, malo sem kau- lak odla, aj čas bola dé, pa te pomalek je zato zranjek grato. Sprvoga je žmetno bilau, dapa pejnaze je trbelo, tak ka nika sem se nej žaurgala. Zdaj sledkar, gda že samo töj v hoteli delam, Klošino Marika se mi že fejst vidi.« - Ka maš töj za delo? »Sprvoga sem iže prejk mejla pa pucala, dapa ranč tak sem bejla na recepciji tö, gde sem iže vödavala za goste. Zdaj, gda tau že vse prejk računalnika dé, dja sem prajla mojoma prejdnjoma, ka zdaj pred penzijov se mena več ne splača tau navčiti, bola samo iže mo pucala. Dobro, če je tak ka stoj prejde, pa samo dja sem paulak, te zato pri meni tö leko ižo vövzeme.« - Kelko iž mate v hoteli? »Vsevküp tridvajsti iž mamo, pa v leta še kemping vcuj. Gda je tak, ka je sploj dosta dela pa sama ne zandolejm, te zato mi dvej receptorki tü pomagata.« - Mate dosta gostov? »Mamo, hvala baugi, največ je Ukrajincov, steri töj v Varaši delajo, dapa dosta taši gostov tü mamo, steri z drügoga tala rosaga pridejo. Töj majo edno ižo pa te odtec dejo vsakši den prejk v Avstrijo delat, večer pa pri- dejo nazaj.« - Bilau je tak, ka je hotel prazen bejo, ka nikoga nej bilau? »Ka dja töj delam, tašo še nej bilau. Tašo je bilau, ka decembra ali januara je menje gostov bilau, dapa tašo, ka bi prazen bejo hotel, tašo nej bilau. Bola bi tau prajla, ka zdaj tak dvej leta nazaj skur vsigdar cejlak pune mamo iže.« - Dobro delavno mesto maš, zato ka si paulek, z biciklinom se leko voziš. »Dja pejštji odim pa še tak je nejdaleč, zato ka pet minut pa sé pridem. Odla sem z biciklinom tü, samo te se kau- pucati v hoteli. Gda sem vö iz Sariane prišla, te sem se za sobarico včila, gda sem zgotauvila, kak sem že prajla, najprvin sem v nauvi hotel üšla, steri je tam paulek pri termaj. Ga so ga zaprli, tak štiri lejta nazaj, te sem pa sé v Alpokalja hotel prišla.« - Kak gučiš, tak vidim, ka ti tau sploj rada delaš, nej? »Dja tau trno rada delam, pa tak vögleda, ka novembra mo v penzijo šla, dapa moj prejdjen neštje, ka bi odišla. Dja sem telko prajla, ka dja tau rada delam pa če mo mogla, te mo kak penzionistka tadala delala. Dja spoj dobroga prejdnjoga mam, zato ka večkrat sem njema kaj prajla, ka tau bi trbelo ali tejsto, aj malo lepše baude v hoteli, pa on me poslüša. Če je tak, ka so pejnazdje, te vsigdar kaj popravlamo ali tjöjpimo, aj lepše pa baukše baude go- Panzion, v šterom dela lak Fe-Zo-ja moram voziti, tam pa dosta motorov je, tak ka bola raj pejški odim.« - Ti si gde začnila delati, gda si vö iz šaule prišla? »Kak vse drüge dekle tejstoga reda, dja sem tü v židano fabriko üšla delat. Gda so fabriko zaprli, te sem v Sariani delala, dapa nikak sem furt tak bejla, gda sem delat üšla, tam paulek pri Lipi, vsigdar mi je tau napamet prišlo, kak dobro bi bilau stom töj pri nas.« - Marika, kak dougo si doma bejla pri starišaj? »Dvadvajsti lejt stara sem bejla, gda sem se oženila pa sem v Varaš prejšla. Dapa dočas doma v Andovci smo se tistoga reda navčili, kak trbej delati. Sploj dosta dela je bilau pa tau smo vse z rokauv tanaprajli. Nikdar ne pozabim, ka tam na brgej, gde sem doma bejla, v leti, gda je söjča bejla, stü- Porabje, 15. novembra 2018 denec je vsigdar vöposeno pa nej bilau vode. Če smo piti steli ali tjöjat, te smo v dau odli pa v rokej smo vlačili domau vodau. Tak ka mi smo se brž vsujvzeli k delaj pa k tauma, ka voda kakšno vrejdnost ma, sploj pa te, če je nega. Dja sem se tau navčila, ka vodau samo tak ta ne pištjavam pa tau povejm gostom tü, če kaj tašo vpamet vzemem, aj skrb majo pa nej samo na vodau, na elektriko pa ranč tak na cejlo zidino. Vej pa nej smo zato obnovili, aj tak nagnauk vse nanikoj pride. Dja gostom vsigdar tau pravim, aj tak skrb majo na vse kak doma.« - Pa baugajo? »Če gnauk ne vala, te dvakrat, trikrat njim povejm, če ne vala, te malo bola ostro, pa te zato že baugajo.« - Sto je bejo taši kak ti, ka tak fejst red držiš, oča ali mati? »Dja tak mislim, ka vsakši pri svojom deli je red držo. Oča je emo kovačnico, tam je tü vsigdar vsakša škir, vsakše klejštje, vse na mesti bilau. Mati je tü rada mejla red, kak na ram tak nase pa ranč tak v bauti, gde je delala, tü vsigdar red držala. Dja sem v bauti tü dosta delala pa pomagala, pa ma biti, ka tam sem tau prejkvzela, ka sem aklava na tau, aj vse spucano baude pa aj vsigdar red baude kaulak mene.« - Kak vöprideš z lidam, zato ka se v ednom hoteli vsakšo fele lüstvo najde? »Dja sem že v bauti rada bejla z lüstvom, pa ranč zdaj tü, dja se rada pogučavam z njimi. Dostakrat mi cejlo svoje življenje tapovejo, sto kakšno nevolo ma, vse, ka se je z njimi godilo. Dapa zato tauma sem najbola rada, če se v Varaši z Andovčani srečamo pa leko malo slovenstji gučejmo.« Karči Holec 9 Lipa na srejdi svetá 11. novembra smo svetili dén na placi, pred božov ižov visvetoga Martina, šteri je eden dimo lejpi kameni tlak (kövenajbole prilübleni svetnikov zet). »Naredila sta ga eden v cejloj Evropi. Dobro vejmo, od nekdešnji dühovnikov ka se je naraudo v rimskoj Sa- pa njegvi brat. Domanjo varii (gnešnjom Somboteli), biu pa je püšpek v Galiji (gnešnjoj Francuskoj). V Sloveniji je Martin patronuš od kauli 80 cerkva, sombotelski Slovenci vsakšo leto gor poiškemo edno ali dvej, gda démo na prauško. Letos nas je paut pelala v sploj drauvno vesnico Osek nej daleč od varaša Nova Po vauski »gasaj« leko pridemo v center vesnice Gorica, v čüdovitnoj Vipavskoj dolini. Do vési pela vauska lüstvo je tö pomagalo, vküp poštija, zatok smo avtobus so znosili kamenje. Mozav dauli njali pa se pejški na- ični tlak najdemo kauli pautili prauti cerkvi, štera je pa kauli cerkve, na njem kralüvala nad vesnicov. vidimo zvekšoga vörske »Rami so zozidani eden motive,« nas je sprevodo Sipauleg drügoga, tau so tak mon prauti glavnim dveram planérali že v srejdnjom cerkve. vöki,« nam je tomačo arhi- Gda smo nutstaupili, smo tekt Simon Kerševan, šteri je včasik vidli, ka so cerkev pred v svojoj vesi sploj aktiven tak dobrimi desetimi lejtami na cerkvenom kak na posvejt- sploj obnauvili. »Že tistoga nom področji. »Med ižami ipa je tü stala cerkev, gda so vauske ulice, štere zove- so v srejdnjom vöki začnili mo ’gase’. Center vési pa je zidati iže vu vesi. Letos sveti’na placi’. Če štoj audaleč mo veuki jubilej, 500. oblejtgleda Osek, leko brodi, ka je nico posvetitve,« smo čüli od tau eden mali varaš.« arhitekta, šteri je tapravo, ka Ništerni pravijo prej, ka pri- je 4. maja 1518 kaprulanski haja ime »Osek« s slavske püšpek Daniel de Rubeis reči »os« (tengely). »Za lipo, posvetiu tau cerkev, ka svedštera stogi na srejdi ’placa’, oči originalni dokument tö. pravimo, ka stogi na srejdi »Kisnej so zozidali nauvo, svetá. ’Os svetá’ je prej dje- vekšo cerkev, takšo, kak go nau tam, gde drejvo stogi,« vidimo gnes. Končali so go pripovejda naš vodič po leta 1774 v baročnom štiluvési pa z veukim smejom ši. 200 zlatnikov so plačali cujdeje: »Pravijo, ka so že zidarom, staro, dosta menjtrikrat vözmejrili, ka smo šo cerkev pa so dojporüšili. rejsan na srejdi svetá. Če Gor so pa ostale stare relikštoj ne dá valati, aj eške štr- vije oglejskoga mantrnika tič vözmejri!« svetoga Krizogona. Té so Cerkev svetoga Martina se eške gnes v oltari.« zdigava par stopajov od lipe V oltari pa najdemo falate tejla tocesta, je v rimski cajtaj pelala poštija. V našoj fari je edno mesto, štero se zové ’Na Rimcu’, gde so najšli rimske zlatnike. Gda je biu Martin na pauti s Panonije v Italijo, drügi den prišli v Osek, so se čüdivali, ka je niške nej mrau,« je o sreči v nesreči pripovejdo Simon. »Po bojni so začnili popravlati cerkev ino za plane prosili eričnoga slovenskoga arhitekta Jožeta Plečnika. Un je namalo krauglo okno, rozeto, štera se gnes vidi s cejle doline, djenau nad strejami ramov.« Gda vöstaupimo s cerkve pa gorpoglednemo, leko vidimo šesterokotni (hatszögletű) törem, kakšoga najdemo v dosti vesnicaj v etoj V cerkvi v Oseki vidimo svetoga Martina v duplanskoj krajini. »Zovejo formi se ’oglejski zvose je najmenje dvakrat prejk niki’ ali ’akvilejski törmi’, naše doline pelo.« šteri peldo djemléjo po najŽe od davnoga cajta je biu pat- bole eričnom törmi na etom ronuš cerkve v konci svetá. Krajina je sploj Oseki sveti Mar- dugo slišala pod oglejski tin. »Vés je cuj- patriarhat, uni so postavlaslišala klauštri li püšpeke za té fare. Oglejv Rožaci, gde ske zvonike najdemo po so živeli bene- cejloj Vipavskoj dolini pa diktinci. Uni so po Krasi.« sploj čestili sve- Za Martinov dén držijo v vési toga Martina, bučo (proščenje), štero uni pa širili njegvi »šagra« zovéjo. »Takšoga ipa kult.« mamo bole svetešnjo mešo, Orgole v cerkvi po tistom pa vsikšoga zoje eden od nek- vémo na pogostitev, ka smo dešnji plebano- malo vküper. Slejdnja lejta šov s staroga turistično drüštvo organiinštrumenta pa zera koncerte na večer pred ništerni nauvi svetkom, gda eške takši tö talov vküpsklau. pridejo v cerkev, šteri ovak Majo eden »kon- ne odijo. Trüdimo se, ka bi Na srejdi vési, na »placi« stogi »lipa na srejdi svetá« certni register« 11. november grato eden tö, šteroga pa pravi veški svetek,« je za koavstroogrskoga maurskoga samo na rejdki nücajo. Nad nec povödo Simon Kerševan, admirala,« smo zvödali od orgolami vidimo lejpo rauž- pa nas sprevodo do farofa, vodiča, šteri je že dosta napi- no okno, ali z drügov rečja- gde so nas, Martinove prauuv »rozeto«. Ta je nej vsikdar škare, s fajnim gesti pa piti že so o svojoj vesnici. »Sveti Martin je venak odo v v cerkvi bila. »Cerkev so v čakali domanji farani. našoj krajini,« je dale gučo 2. svetovnoj bojni gnauk Martin je pá povezo slovenSimon Kerševan. »Po Vipav- bombarderali. Nemci so ske vörnike z bejdvej strani skoj dolini je dosta lüstva strejlali pa pobantivali zi- grajnce. -dmpotüvalo. Gde gnes pela av- dino pa cejlo ves. Gda so edne drüge svetnice tö. »Gda smo po obnavlanji dobili nauvi oltar z marmora, smo prosili za nauve relikvije. Tak je prišlo, ka so nam z Rome poslali tri vláse Matere Terezije, štere zdaj v oltari držimo. Sveta Mati Terezija je dosta pisala o svetom Martini, tak sta badva svetnika povezaniva v dobrodelnosti,« nam je pripovejdo cerkveni kotriga Simon. Na ednoj stenej vidimo namalani kejp Matere Terezije pa napis iz Biblije »Žeden sem«, štere Jezušove reči so bile moto svetnice. Nad glavnim oltarom pa vidimo fresko o patronuši Martini v duplanskoj vlogi. »Na veukom je Martin namalani kak püšpek, ozajek pa ga na malom vidimo, kak pri francuskom varaši Amiensi prejkreže svoj köpenek pa polonje dá kaudiši. Kejp je namalala edna ženska, baronica Marija Spaun, sestra od ednoga eričnoga Porabje, 15. novembra 2018 10 Murska Sobota TRIJE GRADOVI, DVE DEŽELI IN ENA USPEŠNA ZGODBA Novembra 2016 sem poročal o začetku projekta 3 gradovi, páry, ki je bila lastnica gradu in v njem tudi živela. Avtori- Radgoni, Lendavi, Negovi, gradu Grad in seveda podrob- Del stalne razstave v Pomurskem muzeju v Murski Soboti o zapuščini družine Szapáry 2 deželi, 1 zgodba. Uvodni pogovor so pripravili v gradu Tabor v Neuhausu/Dobri na južnem Gradiščanskem. Odobren je bil program čezmejnega programa sodelovanja Interreg 321 go – razvoj kulturnega turizma v čezmejnem prostoru med Slovenijo in Avstrijo, natančneje med južno Gradiščansko in Prekmurjem. V projekt so vključeni grad Tabor v Neuhausu/Dobri, in gradova Grad na Goričkem in v Murski Soboti. Dosedanje izkušnje in posamični pa tudi skupni dogodki kažejo, da je bil projekt dobro zamišljen in ga vsi trije partnerji uspešno uresničujejo z razstavami, koncerti in skupnimi publikacijami, recimo o kolesarjenju med tremi gradovi. O tem so se predstavniki treh gradov pogovarjali pri Gradu tudi na začetku tega meseca. Stalni razstavi so sredi prejšnjega meseca odprli na gradu Tabor in gradu Grad. Od četrtka, 25. oktobra, je v soboškem gradu, v manjši in v ta namen urejeni dvorani postavljena nova stalna razstava o zgodovini gradu iz projekta Interreg 321 go o družini Sza- ci razstave sta Metka Fujs in Tamara Andrejek, ki sta jo na otvoritvi velikemu številu obiskovalcev tudi predstavili, pri pripravi pa sta sodelovala še Tadeja Andrejek in Attila Kovács. Madžarska plemiška rodbina Szapáry je imela soboški grad v lasti blizu 250 let. In sicer od konca 17. stoletja, ko je Peter Szapáry kupil Mursko Soboto z gradom in večjim številom okoliških vasi. Zadnji lastnik soboškega gradu je bil Ladislav Szapáry (1864 – 1939). Z lastnino in opremo Szapáryjevega gradu se je dogajalo in zgodilo enako, kot na mnogih slovenskih gradovih: predmeti so bili razprodani, delno pa tudi izropani, če smo natančni, so bili tudi spokradeni. Zato je bilo avtorjem toliko težje sestaviti in postaviti zgodbo o Szapáryjih. Čeprav prostor ni velik, ponuja razstava zanimiv pogled v življenje lastnikov gradu. Na ogled je del pohištva, umetniške slike, dragocena porcelanasta in bakrena posoda in nekateri drugi predmeti. Obiskovalci si lahko preberejo informacije tudi o gradovih v avstrijski neje domačem, soboškem in o družini Szapáry (vsi teksti so tudi v angleškem jeziku). Monografijo o razstavi, je napovedala direktorica Pomurskega muzeja Metka Fujs, bodo izdali prihodnje leto. Ko pišem o sodelovanju v tem delu Evrope imam vedno v spominu kar nekaj skupnih dogodkov, začenši z zanimivo likovno razstavo Pannonia, na kateri so svoja dela predstavljali slikarji iz Gradiščanske (v Galerija Eszterházy v Železnem), zahodne Madžarske (v Muzeju Savaria Sombotel) in severovzhodne Slovenije (v Galeriji Murska Sobota), proti koncu, preden je skupna razstava ugasnila pa tudi iz Međimurja (v Mestni galeriji Čakovec). Razstava je ponujala vpogled v likovno ustvarjalnost treh oziroma štirih držav. Drugi stalni dogodek je bil mednarodni kulturno-zgodovinski simpozij Modinci, ki je nastal na zgodovinskem spominu poraza Turkov v dolini Rabe (Modinci-Mogersdorf, Monošter). Simpozij ostaja, vendar skoraj neopaženo in v zelo ozkih krogih zgodovinarjev, medtem ko so bili na začetku in več kot desetletje v programu tudi kulturni dogodki, v uvodnem, otvoritvenem delu pa tudi aktualen politični pogled govornikov na dogajanje v sodelujočih državah. Govore so imeli običajno ministri za kulturo sodelujočih držav, otvoritve v Modincih pa se je nekajkrat udeležil tudi zvezni kancler, otvoritve v Modincih pa tudi znan diplomat in politik, tedaj podpredsednik republiškega izvršnega sveta, sicer Rakičančan Rudi Čačinovič. Ta pomen je z leti zbledel, z novimi razmerami in članstvu sodelujočih držav v Evropski uniji pa popolnoma izginil. Takrat je bil uvodni del neke vrste politični izziv v primerjavi razmer med Madžarsko, kot članico, tesno povezano s (tedanjo), Sovjetsko zvezo, Slovenijo kot republiko v nekoliko bolj sproščenem ozračju jugoslovanskega samoupravnega socializma in kapitalistično Avstrijo z več- strankarskim demokratičnim sistemom. Po političnem uvodnem delu so bile strokovne razprave, v katerih so sodelovali ugledni zgodovinarji iz sodelujočih držav, prva leta so izdajali tudi večjezične zbornike z referati in razpravami, simultano prevajali razprave, potem z leti ni bilo denarja za tiskanje publikacij, pa tudi prevajanje je izginilo, razen uvodnega dela. In tako je še zdaj, čeprav se je krog sodelujočih držav razširil in prestopil meje panonskega prostora. Naj za optimistični zaključek poudarim, da uspešen projekt treh gradov vsaj deloma nadomešča dogajanje v tem prostoru izpred let, vendar s to razliko, da ne sodelujejo tudi ustanove iz Železne županije kot pred leti. Znano je, da imata južna Gradiščanska in Pomurski muzej v Murski Soboti dvostransko sodelovanje z Železno županijo. Tekst in foto: Ernest Ružič Predavanje žilnega kirurga O nastanku krčnih žil ali varic, o zdravljenju le-teh oziroma o preventivi je predaval v Monoštru v gledališki dvorani žilni kirurg László Roland Kovács. Strokovnjak, ki se je odzval vabilu Društva upokojencev iz Monoštra, je izpostavil, da te bolezni ven dalj časa ne opazimo, saj nam ne dela težav, toda kasneje povzročajo krčne žile številne težave: občutek težkih nog, krče, srbenje, pekočo bolečino ali nemirne noge. Razvita medicina na več načinov zdravi krčne žile, za kirurško zdravljenje se odločajo pri težjih oblikah venskih varic. Predavanje je žilni kirurg popestril s projekcijo diapozitivov, pri organizaciji je društvu pomagala pisarna EFI (Pisarna za razvoj zdravja). L.R. Horváth Porabje, 15. novembra 2018 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 16.11.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Profil: Darko Štante, 14.15 Dosje: Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.10 Duhovni utrip, 16.30 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Rija in Krokodil: Ribolov, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Košček modrine, ameriški film, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.30 Info-kanal PETEK, 16.11.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Prisluhnimo tišini, 8.45 Bleščica, oddaja o modi, 9.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.20 Halo TV, 11.55 Dobro jutro, 14.40 HD, 15.45 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.10 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.50 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 17.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), kvalifikacije, 19.10 Judo: svetovni pokal, 20.00 Nogomet - liga narodov, Slovenija : Norveška, 5. kolo, 22.55 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 0.50 Vikend paket, 2.20 Videotrak, 3.25 Nogomet - liga narodov, Slovenija : Norveška, 5. kolo, 5.20 Videotrak SOBOTA, 17.11.2018, I. spored TVS 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Helena Blagne, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Mame (II.), slovenska nanizanka, 15.00 Ambienti, 15.35 Profil, 16.05 Mundiya Kepanga – papuanski glas gozdov, francoska dokumentarna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Slovenska narečja: v Italiji, izobraževalno-dokumentarna serija, 17.50 Pogled na ... Tapiserije na ptujskem gradu, 18.10 Kulturne miniature: Hudičev konj, 18.20 Ozare, 18.30 Reaktivčki: Brandenburška vrata, Nemčija, risanka, 18.35 Mimi in Liza: Adijo, siva, risanka, 18.45 Miriam: Gnezdilnica, risanka, 18.50 Glavo pokonci!, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 21.15 Mame (II.), slovenska nanizanka, 21.50 Poročila, Šport, Vreme, 22.20 Spletična, južnokorejski film, 0.45 Profil, 1.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.45 Info-kanal SOBOTA, 17.11.2018, II. spored TVS 6.30 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 1. vožnja, 11.20 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 12.30 Na lepše, 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (Ž), 2. vožnja, 14.15 Čarokuhinja pri atu: Hrvaška, 14.50 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 15.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 18.00 Judo: svetovni pokal, 19.20 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 19.30 Osvežilna fronta: Lažne novice, 20.05 Jane, ameriški dokumentarni film, 21.40 Televizijski klub, 22.35 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 23.30 Vrhovi, koncert Neishe z gosti, 0.35 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 1.35 Videotrak, 2.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 4.45 Videotrak NEDELJA, 18.11.2018, I. spored TVS 6.55 Živ žav, otroški program, 10.25 Sledi, dokumentarna oddaja TV Maribor, 11.00 Poročila – posebna, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, 12.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno– svetovalna oddaja TV Maribor, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.50 Vrečica frnikol, koprodukcijski film, 16.50 Kino Fokus, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.55 Zmajči zmaj: Arnijev supermotor, risanka, 18.15 Lokalne volitve 2018, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.05 Lokalne volitve 2018, 22.15 Z Mišo..., 23.00 Poročila, Šport, Vreme, 23.30 Božji glasniki, izraelska dokumentarna oddaja, 0.50 Imago Sloveniae, Simfonični orkester RTVS (M. Glinka, G. Bizet), 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal NEDELJA, 18.11.2018, II. spored TVS 6.00 Duhovni utrip, 6.15 Glasbena matineja, 7.25 Slastna kuhinja: Tris telečjega karpača, 7.40 Slovenska narečja: v Italiji, izobraževalno-dokumentarna serija, 8.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 1. vožnja, 11.25 Iz roda v rod duh išče pot - proslava ob 120-letnici rojstva Leona Štuklja, 13.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: slalom (M), 2. vožnja, 14.10 Žogarija, 14.50 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.00 Judo: svetovni pokal, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Skrivnosti človeškega telesa: Učenje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 20.55 Nesmrtni, oddaja o športnih velikanih, 21.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 22.20 Ambienti, 22.50 Avtomobilnost, 23.20 Bleščica, oddaja o modi, 23.55 Kdo bi vedel, zabavni kviz, 1.25 Videotrak, 2.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 4.25 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak PONEDELJEK, 19.11.2018, I. spored TVS 6.25 Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Pogled na ... Tapiserije na ptujskem gradu, 10.35 10 domačih, 11.20 Vem!, kviz, 12.05 NaGlas, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Panoptikum: dr. Janez Bleiweis in njegova zapuščina, 14.30 S-prehodi: »Vprašanje identitete«, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.35 Osmi dan, 16.1 Z glasbo in s plesom, 16.30 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Čist zares: Reciklaža, mladinska dokumentarna serija, 17.55 Novice, 18.00 Makroregije - Podonavska: Kolesarjenje ob železni zavesi, 18.05 Lili in Čarni zaliv: Izgubljene ovčice, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Umetnost igre, 23.30 Glasbeni večer, 1.00 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.20 Info-kanal PONEDELJEK, 19.11.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 Pappenstory, štorija o slovenskem amaterskem gledališču SAG Trst, dokumentarni film, 10.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.15 Dobro jutro, 14.00 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 15.10 Avtomobilnost, 16.00 Izzivi – obrt in podjetništvo, informativno–svetovalna oddaja TV Maribor, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala (IX.): Okameneli cvetličar, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Studio kriškraš: Kravate, mozaična lutkovna oddaja za otroke, 19.20 Živalska uganka: Zebra, otroška serija, 19.25 Vetrnica: Zvit kot maček, 19.30 Skrivnostni Kjoto, japonska serija, 20.00 Nogomet - liga narodov, Bolgarija : Slovenija, 6. kolo, 22.55 Morilec z jezera, francoska nadaljevanka, 0.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 1.10 Videotrak, 2.15 Šport, 4.00 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TOREK, 20.11.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Obzorja duha: Prihodnost sakralne glasbe, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.30 Kino Fokus, 14.40 City folk - Obrazi mest: Zagreb, dokumentarna oddaja, 15.20 Potepanja - Barangolások, oddaja TV Lendava, 15.50 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Žvenkci: Skrivalnice, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Durrellovi (III.), britanska nadaljevanka, 20.55 Naš človek v Kairu, italijansko-nemška dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal TOREK, 20.11.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Žogarija, 8.40 Slovenski magazin, 9.05 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 13.30 Dober dan: Kuhanje v koprskem studiu, 14.35 Kdo bi vedel, zabavni Porabje, 15. novembra 2018 OD 16. novembra DO 22. nevembra kviz, 16.10 Čarokuhinja pri atu: Poljska, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Adrenalinci: Skok s padalom, dokumentarna serija o mladostnikih, 19.20 Megabiti energije: Geotermalna železniška postaja, dokumentarna oddaja, 19.35 Skrivnostni Kjoto, japonska serija, 20.00 Mesojedec pred odločitvijo, francoska dokumentarna oddaja, 21.00 Prava ideja, 21.35 Akcent, 22.30 Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, britanska dokumentarna serija, 23.30 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 1.25 Videotrak, 2.30 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SREDA, 21.11.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan: Iz mariborskega studia, 11.00 Vem!, kviz, 11.35 Slastna kuhinja: Slani profiteroli, 11.50 Umetnost igre, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Z Mišo..., 14.30 Duhovni utrip, 15.00 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca: Materinska ljubezen, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.55 Novice, 18.10 Trobka in Skok: Kvakova skrivnost, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Mama, gruzijski film, 21.40 Nočna ptica, kratki animirani film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Sveto in svet: Etika enega Boga, 23.55 Turbulenca: Materinska ljubezen, izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal SREDA, 21.11.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.10 10 domačih, 8.55 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Halo TV, 12.00 Dobro jutro, 14.45 Dober dan: Iz mariborskega studia, 16.00 Ambienti, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 19.00 Ribič Pepe: O športnosti, mozaična oddaja za otroke, 19.25 Skrivnostni Kjoto, japonska serija, 19.45 Žrebanje Lota, 20.00 Rokomet - liga NLB: Riko Ribnica : Jeruzalem Ormož, 11. kolo, 22.10 Bleščica, oddaja o modi, 22.45 Kosec, hrvaško-slovenski film, 0.25 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 1.25 Videotrak, Šport, 3.50 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak ČETRTEK, 22.11.2018, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Vem!, kviz, 11.45 Turbulenca: Materinska ljubezen, izobraževalno-svetovalna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Akcent, 14.40 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 15.05 Težišče - Súlypont, oddaja TV Lendava, 15.55 Prava ideja, 16.30 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Makroregije - Podonavska: Donava, cesta prihodnosti, 18.05 Balončkovo: Psički, risanka, 18.15 Mišo in Robi: Bobrov čoln, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra 2018, 21.20 Dokumentarna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.30 Egon Schiele: Smrt in deklica, koprodukcijski film, 1.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 3.10 Info-kanal ČETRTEK, 22.11.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.20 Na lepše, 9.00 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro jutro, 15.00 Televizijski klub, 15.50 Koda, izobraževalno-svetovalna oddaja, 16.30 Halo TV, 17.10 Umor, je napisala, ameriška nanizanka, 18.10 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Firbcologi, mozaična oddaja za otroke, 19.20 Megabiti energije: Lahka glasba, dokumentarna oddaja, 19.35 Skrivnostni Kjoto, japonska serija, 20.00 Naravna čudesa Zemlje (II): Preživeti med divjimi živalmi, britanska dokumentarna serija, 20.55 Avtomobilnost, 21.30 Francozinje, francoski film, 23.30 Umor, je napisala (X.), ameriška nanizanka, 0.30 Slovenska jazz scena, 1.30 Videotrak, 2.30 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak Predavanje o vinarstvu Madžarskem in Porabje d.o.o. V skupni organizaciji Županijske knjižnice Dániel Berzsenyi iz Szombathelya in Slovenske samouprave Dolnji Senik so pred kratkim organizirali predavanje o vinarstvu. Vinar Sándor Vízvári je navzoče seznanil tudi s skrivnostmi degustacije. L.R.H. Foto: Melinda Ropos-Csató organizirata slovesnost ob 20. obletnici delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra, ki bo 16. novembra 2018, ob 14. uri v konferenčni Natečaji za narodnosti / Nemzetiségi pályázatok Az Emberi Erőforrás Támogatáskezelő mint lebonyolító feladatait 2018. szeptember 1-jétől a Bethlen Gábor Alapkezelő Zrt. vette át. Innentől kezdve e szervezet honlapján jelennek meg az új felhívások a nemzetiségi támogatások keretében, így a 2019. évi nemzetiségi pályázati felhívások is! Od 1. septembra 2018 je naloge Sklada za narodnosti pri Ministrstvu za človeške vire prevzela Zaprta delniška družba za upravljanje sklada Gábor Bethlen. Razpisi o narodnostnih podporah se torej nahajajo na njeni spletni strani. A honlap címe /Naslov spletne strani: http://bgazrt.hu/tamogatasok/hazai_tamogatasok/nemzetisegi_ tamogatasok/2019_evi_nemzetisegi_palyazati_felhivasok/ Támogatást továbbra is négy kategóriában lehet igényelni. A pályázatok benyújtási határideje: 2018. november 26.-án. A programok célja a Magyarország területén élő nemzetiségi csoportok nyelvének, kulturális hagyományainak, szellemi és tárgyi örökségük méltó ápolásának segítése. Podpore lahko dobite za štiri področja narodnostnega udejstvovanja. Rok za vložitev letošnjih natečajev je 26. november 2018. Namen razpisov je podpirati ohranjanje jezika, kulture in snovne ter nesnovne dediščine narodnostnih skupnosti. Tisztelettel kérjük, hogy a felkínált lehetőségeket a pályázati kiírások szabályainak megfelelően a nemzetiségi önkormányzatok és nemzetiségi civil szervezetek tartalmas és támogatható projektekkel vegyék azokat igénybe. Prosimo narodnostne samouprave in organizacije, da pripravijo natečaje v skladu s pravili razpisa. Projekti naj bodo vsebinsko bogati, da jih bomo lahko podprli. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Zveza Slovencev na Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB dvorani Slovenskega doma v Monoštru. Na prireditvi bo nastopila glasbena skupina Kontrabant. A Magyarországi Szlovének Szövetsége és a Porabje Kft. 2018. november 16-án, 14. órakor jubileumi ünnepséget szervez a Szlovén Kulturális és Információs Központ 20. évfordulója alkalmából a Szlovének Háza konferenciatermében Szentgotthárdon. A rendezvényen a Kontrabant zenekar ad koncertet. porabje.hu