Naroča se pod naslovom »Koroški Slovenec", Wien Y.,Margaretenplatz 7. Rokopisi se naj po- pOlIttlfcO, š i 1 j a j o na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7. Izhaja vsako sredo. Stane četrtletno: K 200-— Za Jugoslavijo celoletno: 24 Din. polletno: 12 „ četrtletno : 6 Leto II. D u n a j, 22. februarja Ì922. v St. 8. Fremde Sprachen haben fremde Sitten, und gemeiniglidi die ihre Muttersprache ver-letignen, verraten auch das Vaterland. „Himattreuen‘‘ Korošcem v spominsko knjigo zapisa! Abraham a Santa Clara. Pliberškim in drugim vse-nemcem. Vsenemci so spravili Avstrijo v propast. Saj ni bilo mogoče, da naprej obstoji država narodov, odkar so si ti začeli domišljevati. da so država oni, da oni plačujejo vse davke, da so oni vsa inteligenca, da so edino oni zmožni, zavzemati v državi višja mesta, da je dinastija nemška in mora vladati nemško. Domišljave!, ki so mislili, da imajo pravico do postavnega varstva le oni, Slovenec, ali Slovan sploh pa je človek druge vrste: Hlapec, težak, ali k večjemu uradni sluga. Ko se je izkazalo, da s temi ljudmi ni skupnega življenja in nikogar ni bilo, ki bi jih bil krotil, so Slovani rekli : ..Pojdimo pa vsak na svojo stran!" Zdaj se tej gospodi še le jasni: kdo je v Avstriji delal in kdo kruh služil? Gosenice, ki zdaj obirajo 'icbia oskubljenega kapusa? Kdo pa je plačeval davke?' Giirtler hodi na Češko lepo prosit, da mu dajo z bogate mize par drobtin ubogemu Lazarju, ki na cesti gladu umira! Kdo je bil hrbtišče Avstrije? Na Češkem, v Jugoslaviji, na Oguskem, tudi na Poljskem — povsod je red, samo v paradižu nemškega uradništva redu ni, ker nemška inteligenca vedno še politizira, mesto bi varovala postave in služila ljudstvu. Ne vemo, kaj to vsenemštvo zdaj še hoče? Dne 3. sveč. je prišlo nekaj sto Pliberča-nov v Celovec. Ne zanima nas odkod so jih zbobnali, in kdo jim je vožnjo plačal, saj sami je niso. Prišli so demonstrirat k deželnemu glavarju in k škofu. K deželnemu glavarju so prišli, ker jim ta ni dal državne meje, kakor si jo oni žele. K škofu pa, ker jim mrzi,, kaplan v Pliberku, g. Košir. Celovška vlada naj bi vendar imenovala v komisijo za določevanje mej gg. Herbsta in Metnica, saj je včasi le dobro, kozla napraviti vrtnarjem. Angleškemu, francoskemu, japonskemu in jugoslovanskemu zastopniku bi bila ta pliberška inteligenca brez dvojbe silno imponirala. Meja nas pa tako ne zanima, kakor vsenemška naklonjenost proti našim ljudem. Herbst je dolžil vlado, da nima inicijative. da je preveč po-troežljiva proti jugoslovanskim „hecerjem“. pritoževal se je, da okrajno glavarstvo dovoljuje Slovencem ..igre", da dovoljuje politična zborovanja, ki so ognjišča narodne zdražbe ..Pliberčauom in vsem Koroški zvestim", pa je baje sprava in mir pri srcu. Ljudstvo obžaluje neovirano delovanje duhovnikov ,,he-cerjev".' Te glasove poznamo, v to trobento trobijo ti pustnjaki že pol stoletja, pa zato glasovi niso nič lepši in pametnejši, nego so jih trobili Pliberški krilati volički. ki so že davno v hladni zemlji. Socijalni demokrat Gròger je moral pb-berškegr petelina pbiičlti, da se mora vlada držati postav, da je v mirovni pogodbi določeno varstvo narodnih manjšin, in da ta postava veže Avstrijo. Stvar je še nekoliko pojasnil g. Šumy ter ljudem razlagal, da tudi škof more proti duhovnikom postopati le, če to zahteva večina ljudstva. Nato je Herbst izjavil, da ne razume, kako da se vlada v sili in obupu ljudstva sklicuje na postave in ne najde vsled sklepov domačih korporacij naredb in pripomočkov, ki bi varovali .,Heimattreue“ proti jugoslovanskim grožnjam. Tako, tako! Za Slovence naj ne velja postava, marveč le naredbe, naredbe pa naj vlada dela kakor jih zahteva kak vsenemški pijan ali trezen krožek. Tako je bilo res v stari Av-I striji. Zdaj pa naj naši ljubi prijatelji svoje korporacije kar v muzej pošljejo. Naj se že enkrat zavejo, da so prišli pod varstvo mirovne pogodbe. Žal nam je, ki smo tudi Korošci in nič manj „heimattreu" kakor Herbst in vsi vsenemci vkup, da moramo varstva iskati v tujini. A krivda ni na naši strani. Dunajčani so Čehom dali po miru takoj vse pravice, na Koroškem se šele zdaj otvori prva slovenska šola v Št. Jakobu in še ne vemo, kaj gospodje v Celovcu mislijo. Sicer pa vsenemški šovinizem Slovencem še ne mara pripoznati prav nobenih javnih pravic razun ene - plačevati davek. Dnevne podrobnosti. S L sveč. sé je močno podražila železnica: Vsi smo za to, da se naj povsod plača, kar stvar stane, država nima plačevati povrh, če se ljudje vozijo po svetu. Vožnja stane zdaj iz Celovca v Borovlje 216 K, v Šmohor 792 K. v Sinčevas 264 K, v Pliberk 360 K. na Dunaj 3312 K, v Gradec 2112 K, brzovlak 3168 K in ravno toliko seve nazaj. Vožnja na Dunaj z brzovlakom bi stala 1. ra.zr. 38,848 K. plačujoč pasažiT se s takim vlakom seve ne bo vozil. Deloma je to povišanje opravičeno: a deloma ima svoj razlog le v tem, da je na železnicah zdaj trikrat toliko uradnikov, kakor jih je bilo pri večjem prometu v mirovnem času. Delo se na železnici gneti, ko vozijo vlaki, potem ga pa ni. a uradniki imajo osemurni delovni dan, v službi ostanejo 8 ur in nič več, ko minejo te, morajo nastopiti drugi uslužbenci. ki zopet dejanski delajo le par ur, drugi čas pa okrog postajajo. Ko bo železnica tako draga, bomo zopet hodili peš, kakor pred 50 leti ali pa si skupno najeli voz ko se bo treba voziti v Celovec. Železnica pa bo prazna in nazadnje bodo morebiti le tudi železničarji uvideli, da je treba vsem delati, ako hočemo živeti. PODLISTEK Iz ruskega vjetništva. (Skice s poti domu. Piše Florijanov.) Bilo je 4. maja leta 1921, krasen pomladanski dan. Toplo solnce je prijetno ogrevalo veliko gručo ujetnikov, zbranih na ostanku dvorišča velikega vjetniškega tabora v mestu Omsk v zapadni Sibiriji. Napeto so poslušali imena tistih, kateri bodo odpravljeni še danes s transportom proti evropejski Rosiji. Tudi mene je, hvala Bogu, po dolgem čakanju, doletela sreča, da sem bil določen za transport. Takoj na večer so nas spravili v vagone in še isto noč smo se odpeljali proti Evropi. Radost v srcu, ob enem skrb in strah. Bog ve, kako je doma. Ali še živijo dragi sta-riši’ žene, sestre in bratje? Skoro vsi smo bili že dalje kot 3 leta brez vsakega poročila od doma. Toda glavno je, da črez dolgih 6% let vendar človek zopet moreš imeti upanje, da vidiš svoje domače in svojo drago domovino. Dospeli smo v Petropavlovsk, malo mestece ob železniški progi. Tu so se meseca februarja 1921 vršili hudi boji med vstaškimi kmeti in komunisti. Že daleč pred mestom so bili videti ob progi mali grobovi, a ne daleč od kolodvora več velikih gomil, kjer leže po večini pokopani padli ali pa po ponesrečeni vstaji od komunistov postreljeni kmetje in kozaki. Računam, da je pri tej vstaji bilo ubitih in postreljenih okrog 8000—10.000 kmetov in kozakov. Stal sem pri grobišču, visokem kot hrib. Solze so mi zalivale oči pri spominu na nesrečne žrtve židovskega komunizma. Da. res nekaj strašnega je to za narod, ki se je prodal židovski kliki, da se igra z njim kot z malim otrokom. Kako topo potrpežljiv je ta ruski narod! Odhajajoč, sem si mislil in prosil Boga, da bi otel ta dobri, bedni bratski narod ruski neizbežne pogube, ki mu preti od vladanja komunistov. V mestnem parku se je prej 1. 1919 nahajal krasen spomenik leta 1918, v boju proti boljševikom, padlih Čehoslovakov. Letos sem ga iskal, a ga nisem mogel najti. Odstranili so ga boljševiki. Dobili smo v vagone še nekaj, okrog 200 ujetnikov, tako da smo bili čisto natlačeni po 36 v tovarni vagon. Čeljabinsk. Precej veliko mesto, zadnje v Sibiriji, ako se pelješ v Evropo. Čedno je in precej veliko, ima mnogo cerkva in je bilo v Sibiriji eno iz med najboljših trgovskih mest. Sedaj vlada tam tišina kot v grobu. Vse trgovine in magazini so prazni in po mestu krožijo pa- trulje Krasnoarmejcev-Kitajcev, ker so se kmetje v okolici ravno pred kratkim uprli proti komunistom. Po 12urnem čakanju smo se odpeljali proti Uralu, ki tvori mejo med Azijo in Evropo. Poslednje pozdrave sem pošiljal brezmejnim sibirskim ravninam, kjer sem preživel celih 6 in pol let, hvala Bogu še dosti dobro. Med vožnjo črez Ural, ki je silno bogat raznih rud, je vstala pred menoj bodočnost Rosije. Kdo bo tujec, Nemec, Anglež ali Amerikanec? Res se tisti, ki bo dvignil te zaklade? Ali bo zopet je tega bati, da sedaj v Rosiji vladajoči Židje prodajo ta bogatstva in koncesije tujcem, dočim bo Rus moral stati ob strani in gledati, kako mu tujci izkoriščajo njegove naravne zaklade. Nesrečna matuška Rosija! Slatoust, industrijsko središče Urala, je malo mestece, ležeče sredi gorate krajine. V njegovi bližini so velike železne tovarne, ki pa sedaj večinoma mirujejo vsled bolševiške državne mizeriie. Ufa je večje mesto, a ravno tako zapuščeno in brez vsakega trgovskega življenja kot vsa druga mesta Rosije. Eno in isto lice, povsod samo vojaštvo, Madjari, Kitajci in Nemci, oboroženi od nog do glave, grozna resnična slika komunistične »svobode". Kupil sem si hlebec kruha, približno 2 kg. Stal je nič manj V Gradcu so zvišali voznino mestnega tramvaja, ljudje se več ne vozijo, in podjetje resno misli promet ustaviti ter osobje odsloviti. Tudi v Celovcu so zvišali voznino za malo poti od kolodvora v mesto na 20 K. k jezeru na 30 K in četudi krona ni nič vredna, ljudje jih nimajo za proč metati in hodijo zopet peš. Tramvaj pa je prazen, čim višja cena, tem večji primankljaj. V Celovcu je pevsko društvo napravilo veliko pustno veselico. Listi poročajo: „Društ-veni blagajnik se bo smejal, ljudi nad ljudi, godba na vseh koncih, plesišče kakor vrtinci v veliki vodi, upamo, da ni bilo prisotnega poročevalca en ten te-, ki bi tja poročal, kako se v Celovcu ljudem dobro „godi". In listi pravijo: ,.Ljudje naj imajo včasi kaj veselja!’* 1 Mi pa pravimo, da je vnebovpijoč škandal: takšnega zapravljanja in takšne razuzdanosti tudi še Celovec ni videl. Buteljka šampanjca 10.000 K, pa so ga izpili cele kupe butilj, vstopnina 1000 K, pa je le prišlo najmanj 5000 ljudi. Torej se je vstopnine plačalo 5 miljo-nov' Delavka neke tovarne si je izposodila za veselico obleko za 50.000 K. pa jo je potem kar obdržala, češ „ni vredno, jo nositi nazaj . Ob enem pa pustijo ravno tisti ljudje Amen-kance prehranjevati svoje otroke! Reveži po hiralnicah in bolnišnicah umirajo gladu, kmetje so strgani, kmečki posli ne vedo kako se obleči, tu pa se udajajo divjemu uživanju ljudje, ki pač zamorejo po svojih organizacijah izsiliti od javnosti, da se jim plača, kar zahtevajo. . Vsled postave, ki tako varuje stranke \ mestnih hišah, da jim lastnik ne more primer-no zvišati stanarine, razpadajo hiše. Dunaj-sko mesto je pri svojih hišah plačalo 1921 1. povrh 11 miljonov. V Celovcu je že nekaj his, v katerih se več ne bo moglo stanovati, zato se pa zidajo tri nove h katerim država doplača približno 50 miljonov kron. Stvar je taksna, da, če zdaj brivec obrije in ostriže hišnega gospodarja, mora gospodar plačati še 25 kron povrh, da sme brivca imeti en mesec na sta- novanim ^.. ' ... V Celovcu zahtevajo dimnikarji, da sc jih spreime kot državne uslužbence. Ometanje dimnikov bo zahtevalo 1. 1922 skoro eno tretjino cele stanarine. Koroški deželni zbor. To vam je bilo irvenje in ropot v našem deželnem zboru, da ;e morda nikdar odkar obstoji. Ustavni odsek - Verfassungsausschuss — v katerem je tudi ;lov. poslanec Poljanec, je izdelal postavo, v materi so določene pravice in dolžnosti poslancev in volilcev in obstoj deželnega zbora n vlade. Slovenski poslanec je dosegel s pomočjo krščanskih socijalcev in socijaldemo-