teta XXIV., št. 103 _-pr.vui4rvo c;uDii«ti» fuccimiev* aiics 5 Tetffof' *t »1-22 iI-23 41-24 osmini kioi- ei. Uubnan* Pticcmiier« ttl> cz * - leietoc 4t il-23. 51-» Podružnica No^t a-itsto> Linbtjanska cesta <2 ;*i:u.r!n aMopstv? cs igla« O (talile ip !n >zem.trvo Ufi a. * MILANI_ šačum a LraMiaoskc potcniir*- on poSlno čekovnem cavodo h. 17.749, o ostale kraje ffalne Servrz»o Contj. Corr Pc.sj Nr 11-31 1» Pofaihi pbdtfM 9 goMriai Po^igtrboiu bas bezahli Ljubljana, petek S« maja 1944 U-Boote versenkten im Ncrdmeer aeht ZerstSrer und Geleitlahrzenge Fiinf Schiile mit 30.000 BRT torpediert — Weitere bolschewisti-che Durchbruchsversuche ostlich des Sereth in erbitterien Kamp-ien vereitelt — 51 vierrootorige Bomber bel Angriilcii aui Mittel- frankreieh abseschossen Aus dom Fiihrerhaijptquartier, 4. Mai. PNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Vor Ke\vastopol und ani unteren Dnje-tr vvurden ortiiche Angriffe der Bolsehe-uist en abgevviesen. Ostlich des Sereth setzte der Feind scine Angriffe mit starken Riaften fort.. Alle VeMoehe der Bolschevvisten, unsere Stel-"'■iigeii zu durehstossen, vvurden auch ge--.tern in erbitterten Kampfcn iinrt durch > otsohlossene Gegenangriife vereitelt. £4 feindliche Panzer \vurden hierbei vernich-tet. Dent^ohe nnd rumaniselie Kampf- und Sehlachtfliegerverbandn flisten den angrei-fenden Sovvjets sch\vere Verluste zu. Tu \vi« derholten Einsatzen vernichteten sie SI •veiJerc feindliche Panzer, zahlreiehe Ge-sehiit/.e und eine grosse AnzahI von Nach-*'hubfahrz<-njfen. Starke Kamnilliegergesehvvader befciimpf-fen in der letzten Nacht feindliche Ver-.i'hrs- ntxl Truppenziele. im Kamri nord-vostlieh .Jassv. H is unter Fnhrung von Oberstleutnant Vordmnnn stehende Jagdgesclnvader Mol-l. rs nieldet seinen 8000. Luftsieg. Im T>nndckop.r von Nettuno vvurde ein i nach starker. Artillerie- tind Granatvverfer-vorbereitimg gefuhrter feindlicher Angriff abgeuiesen. linterseeboote griff en im Nordmeer einen nach England gehenden, von Zersto-rern und Tragerflugzeugen stark gesicher-feii Geleitzug an. Sie versenkten acht Zerstorer und Geleitfahrzenge und torpedier-ten fiinf Schiffe mit S0.0C0 BRT. Zwei von diesen Schiffe« snnken sofort. Das Sinken der iibrigen Schiffe ist mit Sicherheit an-zunehmen. In diesen mehrtatigen Operationen lia-ben sich die Unterseeboote unter Fuhrimg der Oberleutnante zur See Lange und Herrle be^onders ausge/eichnet. Deutsche Schueliboote torpedierten in der Aciria in der Nacht vom 1. z.um 3. Mai ein f< indliches Torpeiian-griffe a»f Mittelfrankreich v. ur der. in drf!ugzf>nge varfen in der let/.ten Nacht Bomben im Rauni von Mannheim. Beii v Jasni Ita TV-riin. 4. maja. Z južnojtalijanskega bojišča so v torek javili živahno nemško /a idniško in naskakovalno delovanje. Sovražnik je vzhodno od Pennepiedimonta .apadel nemške prednje straže, a je bil ■ it'i: in sc je moral zopet umakniti. Ena-• so se izjalovile njegove izvidniške in skakovalne akcije pri Minturnu, Castel--tu, Cassinu in Valleluci. - Na nettunskem predmostju je nemški - kakovalni oddelek presenetljivo vdrl v •::nikove postojanke severno od ceste : je privedel ujetnike. Prj Casale Vec-se je v strnjenem ognju nemškega . 7. velikimi krvnimi izgubami izjalo-močan sovražnikov protinapad. Nem-•jn'm letal. Napadi edidkov pred Nettsjstffiii Beriin. 3. maja. Xa nettunskem pretlmostju s > nemoči grena u predre«!>rja je uspelo padalskim lovcem, da so 7. »skokom zavzeli višino, za ka-rero sr: 5»e že več tednov bil? hudi boji. Narednik Matik. ki je bi! pri tein ranjen, je vodil .-v«.;e psiddskc l<-vce v presenetljiv naskok, razbil sovražnikovo obrambo in navzlic o«or-čenem odjwru prodrl v bunkerje. Po kratkem in :e bil na&protn;k vržen nazaj in višina •medena. Več sovražnikovih protisunkov je •-* lo brezuspešnih. Pri nekem krajevnem stm-ie uspelo dvema sovražnikovima oklcpniko-t . em odseku se je skoraj redno -•'< večer pr ka- zločinskih načrtih nasprotnikov, ki hcčcio gospodarsko in socialncpolitično popolnoma zasužnjit' prebivalstvo ter predati Italijo židov-sko-plutokratskim interesom. Ssvjetsko zasts|sstvo pri Ba#giiju K i m, 4. maja. Rimska agencija »L-Corrispondenza« javlja, da šteje sovjetsko zastopstvo pri Badogliju že 60 članov. Med njimi je 6 žensk. Sedež sovjetskega veleposlaništva je v Neaplju. SSsvaška siiklatsja Bei&eševo izdagatsko politiko Bratislava. 4 maja. Slovaška vlada je na svoji včerajšnji sej: zavzela sta';šče glede na Benešovo pcgotlbo z Moskvo. Uradno poročilo o seji pravi: Afco se sklepajo pogodbe s predstavniki boljševizma. izjavlja slovaška vlada, na nima nihče drug pravice govoriti v rmenu slovaškega naročij in da nima n hče razen slovaške vlade n slovaškega parlamenta pravice sklepati pogodb o slovaškem ozemlju. Slovaška vlada najodločneje odklanja vse drugačne pogodbe. Slovaški narod in slovaška vlada vztrajata v boju proti boljševizmu zvesto ob strani velikonemškega Reicha in njegovih zaveznikov ter poutlarjabi to odločnost zlasti cb obletnici smrt generala Štefanka. Dogovor ts&ed Španija ter Anglijo in Ameriko Madrid. 3. maja. Pogajanja Španije z Anglijo in Ameriko o zapori pogonskega goriva in drugih važnih gospodarskih vprašanjih so dovedla do dogovora, s katerim so bili urejeni odnošaii Španije do gotovih držav. Ta ureditev ima za posledico gotovo omejitev španskih dobav voU frama Nemčiji, dočim jc bila ukinjena zapora angloameriških petrolejskih dobav Španiji. Dvotssi o »svobodi" in »enakopravnosti" Carigrad, 3. maja. »Yen'i Ssbah« se ukvarja z uvodnikom lorda Halifaxa, pri-občenem v nekem ameriškem obzorniku, in pripominja: Izjave lorda Halifaxa o sodelovanju med Zedinjenima državami, Anglijo, Sovjetsko zvezo in čunglringom dopuščajo prt prijateljih in sovražnikih dvome o vrednosti atlantske listine in zatrjevanjih ter prizadevanjih zaveznikov za svobodo in en kopravnost narodov. četitiki proti tolovajem Beograd, 4. maja. Bojem proti boljše-viškim tolpam Broza. ki so v zadnjih dveh tednih zaman poizkušali vdreti iz vzhodne Bosne v Srbijo, so se v velikem številu pridružili tudi narodni četniki, ki so se ramo ob rami lioiili ob strani srbskih prostovoljskih oddelkov. Spričo boljševiške nevarnosti so se s tem strnile vse naiod-ne sile srbskega naroda v skupno bo'bo proti svojemu glavnemu sovražniku boljševizmu. * Gornja vest ie zanimiva pred"sem zato. ker zgovorno karo. da so se pioti Bromovemu nasiLstvu dvignile vse poziti\me narodne sile. Proti tolovajem Breza T'tq ni nastopilo samo ljudstvo na Slovenskem, marveč so. kakor vidimo, tudi >*r!>ski na. rodni četniki pogiabili sa orožje, d^ se ubranijo uničevanja, požigov in pokoljev. ki jih prinašajo B ozove tolpe. nNa predvečer invazije" Bukarešta, 3. m-^js. »Universuk priob. čuie poročilo o položaju izpod peresa svojega berlinskega dopisnika, ki pod geslom s Na predvečer invazije« ugotavlja, da 7-o mišljenju Wilhe!mstrssse ima danes govoriti le še orožje, čeprav s; je Nemčija več let pošteno prizadevala doseči sporazum z Anglijo in ni imela nikakih političnih sporov z narodom Zedinjenih držav, se je sedaj zavedla želje po uničenju, ki preveva njenega, nasprotnika. Na anglo-ameriške in boljševiške uničevalne načrte proti evropskim narodom gledajo v Berlinu kot na gotovo in neizpremenljivo dejstvo. Na zlom anglo-ameriško-boljševiške koalicije že zato ne špekulirajo, ker so ob koncu koncev isti prsti za kulisami Moskve, Londona in Washingtona. Na -predvečer invazije prevladuje v Bcrlmu prepričanje. da se nikakor ni mogoče izogniti trdoti političnih problemov. Zato smatrajo za nevarno ihitfijo sleherno upanje, da je možno kaj di-ugesra kakor zgolj alternativ? : preživeti ali biti uničen. Invazija bo jMKwenlla strašen kosec za napadalce Storkholm, 4. maja. Vojaški sodelavec lista »Dagsposta« ircarizira veliko govoričenje zaveznikov o invaziji in o domnevni oslabitvi nemškega letalstva. Doslej nismo mogli opaziti nikakih znakov nemške slabosti, pravi list. Govoričenje, da bo nemško letalstvo pregnano iznad Evrope, se ni uresničilo. Obratno imajo angleški in ameriški letalski odt elki vedno večje izgube. Nemško zaledje je pokazalo primer zglednega prilagojevauja okoliščinam. Dosedanje vojaške ofenzive zaveznikov in sovjetske vojske so se ponesrečile. Zavzetje porušenih ozemelj brez istočasnega uničenja večjih vojaških enot je uspeh brez vsakega o uničili f>4 sovmžnikovlh oklepnikov. OdcVki nemških in riunnnslrih bojnih letal so zadali napadajučim sovjetskim četam težke izgube. Med ponovnimi indrti so intičiH nadaljnjih 31 sovražnikovih oklopnkov, številne topove jn mnogo o^kr-horalnih vezi I. Mečno jat" bolnih leta* so v sr.dnjl noči nanadle sovr?žn'kove p^c-ai. tne cJ.fe ei čete na }*odmčiu sev«vrozapaf'nt> od -J'«;ii Pod poveljstvom jiodpolkovuiki Nord-nuinua boreča se letalska fe!a »Moldersv javlja svojo S.OOO kt:il'ko zm.'go. Na nettunskem prahnost^' «mo zavrnili ivpad. ki ga je izvršil sovražnik no nux:;ii pripn^vi topništva in mo4al girsnst Na Severnem morju so napadle podmornice tertijsko spremViavo. k; >• p»ul.i -n. glijo. ščitili so jo rtišilci in letali t Iei»'o-irosPIc. Podmor?oee so notoj>ile 8 r •šM >ev in sprendjt^velnih !ad'.i ter t^ rnedirs'« 5 ladij s 30.000 ton-'na. Dve izmed njih sta se takoj pt;t«pflr. Zanesljivo se lahko smatra, de so se potopil« tud<" o-tule ladje. V t«h večdnevnih opcraeijah sta se posebno odlikoval" poflmornie; pejikc .ie objavilo o b^jih dne 3. maja naslednic vojno poročilo: Na »evastopo!' iem predme--tju. v B^sarab ii hi severno od Jasija n bile nikakih posebnih d«V odsr-ku Targu—Frurncs—Rugi-nai-d s«. sikr\':to nadaljuje včeraj prčeta bitki. V žilavi obrambi in s številnimi protinapadi so nemške in rumunske čete cdbiie vse napade k: ie rmcl v elikc ■ibe. Unič le i je 65 uni- to 160 cklopnikoiv izmed ksuriii čilo nemško-rumunsko letalstvu. Nad.djn.i h 30 oklepnikom je bilo poškodovaniIi. Kitka »c nadaljuje. Flf^o vcj?*o poročilo Helsinki, 4. nuja. Finsko vojno poroč'io javlja: No Aunuški ožini živshro sovražnikovo izvidniško delovanje. Z ostalih boj:šč ni nikakih posebnih poročil. Prsi! velikimi bitkam! na vahažu? Berlin, 4. maja. Sovjetski velen pad na po iročju zapadno ol Jasi ja preJstavlja brez dvoma pričetek no/e vrste bitk na vzhodu, p;še vojaški dopisnik DNB-ja ATartin Hnl-lensleben, lei nadaljuje; Boji ob spodnjem Dnjestru so sedaj jasno dokazali, da r.s to, za kar so jfc Nemci že dolgo smatrrli, namreč manever za odvrnitev pozcrno3ti oi zbiianja sovjetskih čet okrog Jasija, kjer je sunek nemških in nuuunskih cd lelkov deloma pi-ezgx>b.j vnel nameravano boljše. viško podjetje. Veien<:ip%iti, ki ga je nemš'oo vojaško vodstvo na pollagi cbseiai h izvid-niških ugotovitev že nekaj časa pričakovalo, se je pričel v torek, in sicer najp--ej na ozkem področju. Med I^scanijem na zapadnl c.bali Sei-ela in Torgul-Framosom, zap;ulno od Ja^nja, torej vzdolz ž^laznioe, ki voai o j vzhoda proli Z3j>aclu, boijševiki nepre4»tanw napadajo nevriško-minunske poštojanlie z očitnim namenom, da. bi pioarli do Reanrtajia in Piatre ter si priborili UcsUop do Karpatov. To je razvidno bolj iz nakoplčenja. njihovih močafh pehotnih in oklopniških si' kakor pa iz smti-i nj ho^.-iti aunkev. Pehota ima brez dvorna nal g-o, da doseže Plat.to ob vznožju gorovja, dočun bi moi^aii oklon-niki prodreti pr-jiti jugu. da bi z boka zaščitili gorske akcije, ki jih lahko izvedejo samo pehotni o:idelka, ter morda razbili nemško krilo. Številna bojna letala prevzemajo pri tem nalogo d^ljiK-strelnih baterij ter skuša jo izc>lirati Nemce in Rumune v tem napadalnem odseku. Izmed 350 okloprukov, ki so jih boijševiki porabili prvega dne. jih leži že 240 kot kadeče se raEvaline v karpatskem predgoiju. Značilno je, da napclalec kljub tsvojk veTiki kopici sil ni mogel niče.-jar doseči. Nemžko-runiunske bojne črte pekazale, da so presenetljivo odporne, pre^ietijivo v toliko, ker je treba v spiošnem pri takem n;tk pečenju napaclojočih sil na ozkem prostoru računati narjmanj z uspehi v pričetku. Dej- I stva doka-aujejo^ d? je nemško-rtimunsko ! vodstvo, ki je spo^aio meč pričakovanega. so\ražnikovoga po-i.tja, piavotasno jkkJ-lo potrebne ukrepe, s katerim* se j«e t.d_ no in z uspi-hom uni'io sovjetskemu navalu. Takoj po pričetku sov.tetske^a pripiavijal-r.ega tepnJškega oerr.ja »o se pc-juviie n,f4 bojiščem SuGUne ne.nški!i in rumu -Skih boj-n h in bomhn-J) letaL, ki so očistile cetačje naspix>t:uker/ih letalcev ter pokrile sovjetske topniške pertojanke s točo bomb. Ko s« valovi LcijšcvišItJi oklepnikov prioeJi dr-drati prviti nemškim postojankam, j h je sprejel dež KssLreiJkov iz tor-ov pos?;br.ih nemških letal za r>>;'!o p^otj tankom. Pehota. ki jim je sleoiia. je irjieteia na prcg_a ojačonih sovjetskih napadainih po lvigov, toia vs»: kaže. da je tudi tu nemško vodstvo izvedlo portiembne proti ulcrepc. Istočasno se op; ža dalje proti severu nova cbo-jestranslca stkt.iv«o*t, medtem pa napredujejo. nemške krajevne napadalne a^-dje. Zlasti pxi Kol omeji so Nemci zabeležili nr -ve osvojitve, in Si«er v smeri proti me:-tu sa-meniu. Tik južno odtud se sijajno t-ijejo ma. džaj-ske č-jze, ki so s protisunki z"vmile rapatlajoče ses-jetske čete. V splošnem se lahJ-'o ugotovi, da k "žejo obojestranska premi kanja. ki jih trenutno javnost še ne vidi, na spcpacl ki bo verjetno po svojem obsegu daleč prekosil vse dosedanje borbe. Sovfefske metode v zasedeni Ruitmniji Bukarešta, 3. maja. Na podlagi poročil več pobeglih Rumunov je sedaj skoraj popolnoma jasna slika o postopanju boljševi-kov na rumunskem ozemlju, ki so ga zasedli. ze drugi dan po zasedbi so bili v mestih in vaseh nalepljeni pozivi, naj prebivalstvo odda vsa živila, ki presegajo določeno malenkostno količino, v kolhozni centrali. Istočasno je bilo objavljeno kmetom, da se uvaja kolhoznc gospodarstvo. V pozivih groze s smrtno kaznijo sleherniku, ki bi si drznil prikriti zaloge. Nihče ne bo rešen negotovosti, pravi proglas, da ga ne bi kdo denunciral zaradi prikritih zalog in ne bi bil potlej ustreljen. Vse zaloge so bile takoj dane na razpolago sovjetski vojski ali pa poslane v notranjost Sovjetske zveze. V tem proglasu je Bukovina proglašena za sovjetsko pokrajino, številni rumunski zakoni so bili takoj razveljavljeni. Eden prvih ukrepov je bila namestitev Židov v podjetjih, ki so jih prej vodili Rumuni. Vse moško prebivalstvo v starosti od 16. do 60. let je bilo takoj vpoklicano ter odposlano v oddaljene odseke bojišča ali pa zbrano v delavske čete ter poslano v notranjščino. V čsernovicah je bilo proglašeno obsedno stanje. Na kogar naletijo na cesti med 19. in 7. uro, ga takoj ustrele. Tri dni po prihodu sovjetskih čet so se že pričele GPU »čistke«. Tisoče prebivalcev, predvsem one, ki so v sorodstvu s častniki rumunske vojske, so deportiran, toda že po tednu dni so zahtevali z neko nadaljnjo uredbo oddajo oblek, čevljev in perila, ter je bilo dovoljeno obdržati zgolj po eno zimsko in eno poletno obleko. V mestih, ki so jih boijševiki zasedli v Moldaviji, se pričeli sicer nekoliko izpie- rn en jene metode, ki so pa zasledovale iste cilje. Tukaj je moralo prebivalstvo izpolniti vprašalne pole. Oni. ki so se priznavali za komuni-:te, so dobil: rdeče vprašalne pole, vsi ostali pa rumene. Kdor je izpolnil rdečo vprašalno polo v upanju, da si bo s tem olajšal življenje, je bil takoj poslan v sovjetsko vojsko. Kdor pa je izpolnil rumeno vprašalno polo, je bil dodel.jen delavskim oddelkom in odgnan v notranjščino Sovjetske zveze. Takisto so morali oddati živila in obleke. Več beguncev poroča o množe-stvenih streljanjih na trgih v PotoČanih in Dorhaju. Letalski napad na Bukarešto Bukarešta, 4. maja. Angioameriški teroristični letalci so v pretekli noči ponovn> napadli stanovanjske predele mesta Bukarešte. Letalski napad na reševalce Pariz, 4. maja. V severno-franceskem mestu Valencienesu, ki so ga v ponedeljek in torek bombardirali Angloanieričani, so doslej odkopali 50 mrtvih in številne ranjene. Prav tako je angloameriško letalstvo izvedlo težek napad preti kraju Blanc-Misseron v bližini Valencienesa, kjer so reševalne čete pravkar odkopavale žrtve in tudi same postale žrtev tega težkega napada. Računajo z velikim številom žrtev. Iz bližnjih krajev so se podale skupine reševalcev v ta kraj, da odkopi jejo zasute žrtve. Naročite se DOBRE KNJ1ČE! Tudi komunistična „elitaw m vzdrži v bori VOS zamenjana z VDV — Sramoten poraz »elitnega bataljona" pri Višnji gori — Razočarane koimmistisuta nad£ Mnogo so listi že pisali o krvniiških oddelkih komunističnih oboroženih krdel, o prosil uli tako zvani VOS (varnostni obveščevalni službi). Hotela je to biti nekaka »policija«, organizirana po vzorcu krvave boljševiške GPU in njene predhodnice Ceke. VOS je bila strah in trepet prebivalstva, kjer koli se je pojavila, a tudi strah in trepet komunističnih oboroženih krdel, katere je nadzirala in strahovala. V njej so bili somi zanesljivi in preikušeni partijci in le za razne pomožne službe so od časa do časa pritegnili tudi nepartijce. VOS je pomorila nešteto nedolžnih ljudi, predvsem pa ima na vesti množične pokole ujetnikov. Pri prebivalstvu v predelih, strahovanih od komunistov, se je VOS zaradi tega in sploh zaradii svojega neznosno terorističnega nastopanja silno osovražila in je neprestano naraščal odpor proti njej. Vodstvo komunistične OF je zaradi tega smatralo za oportuno, da je VOS svečano razpustilo. Seveda pa je bil sklep o odpravi VOS le pesek v oči za rajo OF, kakor so pesek v oči sploh vsi sklepi, s katerimi komunistični mogotci navidezno popuščajo pritisku »od spodaj«. Res so na mesto VOS takoj postavili novo ustanovo z enakimi nalogami in v glavnem tudi z istimi komandanti. Ustanovili so VDV (»varnostno državno vojsko«), ki je prevzela delokrog v VOS. Poleg tega pa so tej novi formaciji naložiili še prav posebno nalogo. Zaustavila naj bi hitro napredujoči razkroj v komunističnih oboroženih krdelih, vnesla v nje več borbenega duha 'n stvo-ri!a celice, iz katerih naj bi zrasla nova komunistična »vojska«. Zato so osnovali tudi posebne »vojaške« oddelke VDV. V te oddelke so poslali predvsem zanesljive in disciplinirane partijce, kateri so oskrbeli z najboljšim orožjem in najboljšo opremo, kar jih imajo. Obenem so jih izvežbali. kolikor so najbolje mogli ,n znali. Stvorili 90 iz njih posebne bataljone, ki niso prideljeni v tolovajske »brigade«, temveč nastopajo samostojno., Vodstvo skrbi, da so vedno preskrbljeni z najboljšim kar premorejo, z orožjem, hrano in obleko. Med tem ko so običajni oddelki komunističnih krdel mnogokrat razcapani in izstradani, imajo bataljoni VDV vsega dovolj. Tudi zdravniki, zdravila in obveze so predvsem za nje in pridejo drugi šele za njimi na vrsto. Isto velja za prenočišča. Nevoljo pripadnikov drugih oboroženih krdel tolažijo komandanti in poKtikomi^erji z izgovorom, da gre ipri VDV za »elitne čete«, ki bodo povsod prve tudi v borb: in ki bodo »obračunale z Nemci in domob anci«. Ker je torej njihova naloga najtežja Ln najbolj nevarna, zato morajo imeti tudi največjo ugod- nost. Zdi: pa se, da pripadnikov oboroženih krdel, zlasti prisilnih mobilizrancev. ta razlaga ne more potolažiti, ker izhaja iz izjav ujetnikov in ubežnikov, da vedno bolj narašča nevolja proti tem proteži-rancem, ki imajo vsega dovolj in si lahko vse dovolijo. Kolikor se je dalo ugotoviti iz zaplenjenih spisov in iz izp:vedi ujetnikov, je ustanovljenih sedaj pet aii šest bataljonov VDV. Seveda gre pri tem za faimozne komunistične »bataljone«, ki po številu ne predstavljajo niti po eno normalno kompa-nijo. Po dosedanjih vesteh pa se je ol teh petih ali šestih bataljonov pojavil v borbi na terenu šele eden, prvi. Ostaii se oči vidno šele vežbajo. Ta I. bataljon se je te dni utaboiil v Kriški vasi pri Višnji gori. Komunisti so se počutili popolnoma vame in niso vedeli, da je v bližini domobranski oddelek, ki raziskuje in čisti okcilioc.. Zato so vas le površno zastražili in se je moglo zgoditi, da je neopaženo prišla v njo domobranska predhodnica pod vodstvom nekega narednika. Ta se je naekrat znašla sredi komunističnega bataljona in takoj arvorila ogenj. Komunisti so bili docela iznenadeni, ko so začeli med ni« udarjati streli iz domobranskih pušk. Preden so se mogli znajti, so pri klicani po streljanju prihiteli za predhodnico še drugi domobranci. Komunisti so bili tako zbegani, da se niso mogli zbrati k ouporu, temveč so se hitro razbežali na vse strani čeprav je bilo domobrancev mnogo manj od njih. V vasi je obležalo pet mrtvih komunistov, med njimi bataljonski polit-komisar, neki Janko Gregorič, 21 let star deček iz Loke pri Črnomlju. Ostalih štirih niso mogli identificirati, ker niso našii pri njih nikakih osebnih listin. V vasi so domobranci poleg orožja in druge opreme zaplenili tudi bataljonsko zastavo in ves arhiv, ki pa še ni bil obsežen, ker je bil bataljcn šele nedavno ustanovljen. Poleg drugih spnsov je bdla v arhivu tudi bataljonska »kronika«, prav tako še kratka, vendar pa izhaja iz nje, da je par dni prej padel tudi komandant tega bataljona. Opisani spopad v Kriški vasii sam na sebi ne bi bil važen, saj doživljajo komunistični oddelki enake ali še hujše poraze dan za dnevom po najrazličnejših krajih Do1 en j-ske in Notranjske. Omembe vreden pa je zaradi tega, ker se je pri njem pokazalo, kako puhla je slava, ki so jo komunisti že v naprej peli svoji »eliti« v VDV in kako slabo so utemeljene na de, katere so po'ogli na to novo formacijo. Vidi po tem primera, da bodo tudi bataljon! VDV delili usodo ostalih tolovajskih oddelkov in da sta splošna demorallzacija in razkroj zajela tudi nje. Stcckholm. 4. maja Uradna odpoved generala Mac Arthurj? kandidatur-' 7a Belo hišo je še nadalje zmanjšala republikansko listo Po izpadli \V;!lkieja. je moral odstopit' ker ni mogel pridobiti zase Srednjega zapada. m po odpovedi Mac Arthurja, ki se je zavedal, da bi tekme vendar ne mogel dobit1 in da bi postavil kvečjemu na kocko svoj položai vrhovnega poveljnika na južnem Pacifiku, so ostali le še Dewev, Brcker in Stassen. Nekaj časa so omenjal: tudi kalifornijskega guvernerja Warrena. toda nedavno se je izločil, ker je prevzel mesto otvoritvenega govornika na republikanskem kongresu, nalogo k: ie običajno ne opravlja tekmovalec za kandidaturo. Bri-cker je edin' i; :ned teh treh, k] je uradno na listi, toda po mnenju številnih VVashingtonča-nov se v zunanji politiki še manj spozna kakor Dewev in ie poleg tega preveč reakcionaren. da b imel kakršenkoli uspeh pri množicah vol'!cev Njegov nedavni prvi govor o zunanjepolitičnih rpra>"ani:h označuje »Timesov« dopisnik kot zelo šibek, njeflove zahteve glede pridobitve nporišč na kot naivne; ker so Zedinjene države ta ozemlja že itak dobile za 99 let. Minnescteki guverner Stassen je stal doslej popolnoma v ozadiu. ker se je pač dobro zavedal. da mu njegova mladost ne daje kvalifi-kac'je za težka službo, pač pa govore po poročilu »Dailv Telegrapha«. da ga bo morda Roo-sevelt imenoval za Knoxovega naslednika v mornariškem ministrstvu, da bi še nadalje ohra ni! ■videz koalicijske vlade, ki jo je hotel uvesti 1. 1940 z imenovanjem Knoxa :n Stmsona za miustra. Stassen služi trenutno kot kapitan korvete na južnem Pacifiku in je zato že zaradi n;egovega čina neverjetno, da bi postal predsednik admiralitete. Naj bo kakorkoli, angleški dopWki v Zedinjen'h državah splošno menijo, da pr:haia ed;no De\vev v poštev kot kandidat nroti Rooseveltu. Njegov nedavni programatični govor o povojni polički smatrajo kot posredno udeležbo pri kandidiranju. Označujejo ga kot odpoved izolaciomstom v njegovi stranki, vendar opozarja ameriški do-»Observerja«, da se je Devvev izražal zelo previdno ter se skrbno izogibal Willkie-jevim preob'!n:m frazam. Dewey je mnenja, da je med ve'esilami potrebno neko sodelovanje. toda vsak »univerzalizem« po Willkieje-vem kopitu odklanja Tudi ni pokazal, da bi bi! nrirravlien nositi plamen"co demokracije v ostal? dežele a!; pa kakor Wallace osrečevati človeštvo z darovi iz Zedinjenih držav. Wa-shingtonskj dopisnik »Timesa« se pritožuje, da se ni prav nič bavil z gospodarsko stranjo povojnega sodelovanja, zlasti ne s problemom zaščitnih carin, na katerih tako zelo visi njegova stranka, ki pa bodo v primeru, ako jih Amerika ne bi hotela odpraviti, onemogočile vsako resnično sodelovanje. Pravkar izdelani veliki načrt za stabilizacijo deviznih tečajev je tol ko časa poplncma nesmiseln, dokler ne bodo odpravili velikih ovir v Zedinjenih državah. V splošnem Dewev ni povedal mnogo stvar, ki bi lahko navdale Anglijo z upanjem. Končno so zelo zapazili značilno skeptično Deweyevo svarilo, da so vsi povojni načrti odvisni od dejanskega uspeha invazije. Medtem je Roosevelt dovoli potezo ki ga bo stala del glasov, S četami vojske ni dal zasesti le velike razpošiljalne trgovske tvrdke Mcntgomery, Ward and Co.. temveč so njegovi vojaki vrgli na cesto celo njenega glavnega ravnatelja mr. Averyja. Ta dogodek je po vesti »Daily Telegrapha« in ostalih listov zbudil precejšnje nezadovoljstvo in so morali medtem čete naglo umakniti Tisk Srednjega zapada divja zaradi te »diktature«, več odborov v parlamentu pa ie že zahtevalo preiska vo zadeve oziroma sklenilo, da bo tol:ko časa počakalo s sklepom o dveh zakonih, k- naj preko- 30. junija za nadaljnje leto podaljšata nekatera Rooseveltova vojna pooblastila dokler ne bodo zvedeli nadaljnjih podrobnost' o nasilni odstranitvi mr. Averyja iz njegovega obrata. Ravnatelj Avery je bil popolnoma upravičeno odkloni! obnovo pogodbe z rad kalnim delavskVn udruženjem CIO. ker je treba po> delavskem zakrrnu najprej s tajnim glasovanjem v podjetju ugotovit;, al' delavska organizacija še zastopa večino, kar Ave-rv zanika. Ta dogodek bo imel še različne po sledice. Eoo©gve!£ova in ChurehUlova odvisnost od M«&kve ženeva, 4. maja. Roosevelt in Churchill sta praktično sprejela zemljevid, ki so jrma ga predložili sovjetski zastopniki, piSe »Chicago Daily Tribune« v čianku, ki opozarja na Rocseveltovo izjavo, da je v sijajnih odnosih s Stainom, ki »združuje izredno neusmiljeno odločnost s trdnim in dobrim humorjem.« List meni, da je »neusmiljenost« odlika, k; marsikaj pove. Churchill je v Teheranu vidno predstavljal na pol potopljeno skalo, pravi list dalje. Njegova sključena pojava je jasno razodevala njegovo slabo razpoloženje in je tudi pričala, da tega, kar je spoznal pri političnem razvoju, ne gleda rad. Rosevelt in Churchill sta s tem, da sta dopustila preložitev razprave o sovjetskih mejnih problemih na povojno dobo, praktično sprejela zemljevid, ki jima ga je predložla Moskva, meni list »Chicago Dailj- Tribune«, ki je prepričan, da bodo sovjetske armade, ako bodo prišle na področje, ki ga zahteva zase Sovjetska zveza, preprečile razpravo o zasedbi in posesti tega ozemlja. Vse trditve, da so se boljše-viki v tej vojni kaj izpremenili in da so prijazni, tolerantni in ne več nagnjeni k diktaturi, so po mnenju lista samo pričakovanja in upanja. Težka epidemija koz v Neaplju Stockh°lm, 3. maja. »Dagens Nyheter« prinaša vest United Pressa o težki epidemiji koz, ki je izbruhnila v Neaplju. Vedno znova se pojavljajo v delih Italije, ki so jih zasedli Angloameričani med slabo preskrbljenim prebivalstvom različne kužne bolezni, ki zahtevajo številne žrtve. Zavezniki, ki so prišli kot »osvotjodilci«. očividno nimajo niti volje, niti ne morejo preprečiti teh težkih epidemij. Smrt zaradi lakote m kužne bolezni je povsod, kjer se razšopirijo Britanci m Američani, žalostna usoda »osvobojenih« narodov. Ne pozabite vzeti v zaklonišče t>deje, kw je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa. Kttndmachtsngen dar Eraalfrangsansfalt Abgabe von Fleisch Verbraucher bekommen am Samstag, den 6. d. M. bel ihren Metzgern je 15 DKr Ki ml fleisch gegen Abgabe von Abschnitten »No 1, 2 und 3 — Ma« der vom SVA in Laib3ch ausgegebenen Maigrundlebensmit-telkarten. Bezugsberechtigte Verbraucher in den Gemeinden: D. M. in Polje, Dobrunje, Je-žica und Rudnik bekommen am 6. d. M. je 15 Dkg Rindfleisch gegen Abgabe des Abschnittes »51 — Ma« der Maigrundle-bensmittelkarre. Siimtliche Metzger haben slch am Frel. teg, den 5. d. M. Punkt 15 Uhr in Stadti-scher Schlachthalle zvvecks Zuteilung vom Fleisch einzufinden. Obvestila »Prsvsda« Prodaja mssa Potrošniki bodo prejeli v soboto, dne b t. m. pri svojih mesarjih 15 tlkg govedine proti odvzemu odrezkov »št. 1, 2. 3, Ma« majske živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani. Upravičeni potrošniki v občinah: D. M. Polje, Dobrunje, Ježica in Rudnik boUo prejeli 6. t. m. 15 dkg govedine proti odvzemu odrezka »51 Ma« majske živilske nakaznice. Vsi mesarji morajo biti v petek dne 5. t. m. točno ob 15. uri na Mestni kiavnicJ zaradi dodelitve mesa. Letalski napad! na jugovzhodna mesta Obvestila Slovenskega Esieeega križa Zahvala: Slovenskemu Rdečemu križu sta darovala ga. Prepeluh Pavla 1000 lir v spomin svoje blagopokojne sestre in kegljaška družba »četrtek« 1000 lir namesto cvetja na krsto svojemu pred;>4niku in prijatelju blagopokojnem g. Mišku Ga-brijelčiču. Prisrčna hvala! Popravek: Znesek 500 lir na grob bla. gopokojnega g. dvornega svetnika Mihaela Gabrijelčiča je daroval g. lekarnar (ne inž.) R. Sušnik. Japonci zavzeli avtomobilski cesto Kofciina—Imphul Tokio, 2. maja. DNB. Po došlih poročilih se je popolnoma izjalovil poizkus anglo-ameriških čet, da bi zasedle avtomobilsko cesto med Kohimo in Imphalom. Protinapad so izvršile močne edinice 4. sovražnikovega armadnega zbora. čeprav je sovražnik po siloviti topniški predpripravi uporabil za podporo pehote tudi tanke in letala, mu vendar ni uspelo, da bi prebil japonske postojanke. Po izgubi številn'h tankov so se morale sovražnikove čete vrniti na svoje izhodiščne postojanke. V Implsalu so izbruhale kažass bolezni Tokio. 3. maja. Nad maninurske ravnino so japonsk-' lovci v zadnjih dneh sestrelili nadaljnjih 6 Douglasovih prevoznih letat, ki jih je uporablja! na-protnik za oskrbovanje svo jih pri Imphalu obkoljenih čet. Po pripovedovanju Ind:jcev, ki so nrebežali k Japoncem, so v Imphalu izbruhni e kužne bolezni in sicer predvsem kolera n črne koze. Vojaštvo je zaplenilo še one majhne količine zdravil, k: so bile na razpolago in ki ne zadostujejr. n'ti za oskrbo ranjenih in boinih vojakov. Zato je razum! ji vo. da narašča število civilnih bol-nkov. zlasti, ker ni pitne vode Hiše, v kaie-riii so bolnik-' 7 nalezljivimi boleznim; mora jo po angleškem nalogu takoj požgati. Ker je tudi živil pvece malo. mora prebivalstvo pre stajati obui.ne muke. čete so mesto popolno ma izprazn-:e in ga prepustile usod: Nj hova taborišča so izven mestnega ozemlja. Nada 1 je poroča jo, da so doslej po letalsk peti iah ko odpci!. ii le manjši del ranjencev v zaied je. Os^mic zdravijo kar na mestu. Neko poročilo z bojišča javlja da moram1 izgube obkoljenih štirih armadr.ih skup n <"■ J 8. marca dalje cediti na približno 50.0*H) padlih, ranjeirh in ujetih. Uspešni Japonski letalski nagrad i v fnžni Burmi Tokio, 1. maja. Z bojišča v južni Burmi poročajo, da prodirajo japonski oddelki na področje južno od Valetona. Druge edimce so prodrle severno od levega brega reke Kaiadan, dočim so zopet drugi oddelki zavzeli oporišči Kanam in Paskan severno od Paletve. Japonski strmcglavci v Burmi so napadli sovražnikove topniške postojanke severno-zapadno od Kohime in motorizirane čete ter prizadele sovražniku veliko škodo Drugi oddelki japonskega letalstva so napadli letalsko oporišče Maul v severni Burmi, oporišče sovražnikovih padalskih čet ter razrušili več jadralnih letal in zažgali 2 vojašnici. Japonsko prodiranje v severni Kitajski Tokio, 3. maja. Japonski glavni stan objavlja: Japonske čete, ki operirajo v severni Kitajski, so pričele 18. aprla napa;1 na čungk nške oddelke ter prekoračile Rumeno reko in Novo Rumeno reko. Dne 18 aprila so zasedle čengčau, dne 1. maja pa Haučang in nadaljujejo sedaj prediranje. Letalski boji na Pacifiku Tokio, 2. maja. Japonski glavni stan je objavil. da je japonsko letalstvo potopile so vražnikovo križarko in težko poškodovalo dve nosilki letal. Vrh tega je med operacijami pred Holandijo (Nova Gvineja) in otokom Truk sestrelilo 27. in 30. aprila ter 1. maja 30 letal. Poročilo pravi: »Dne 27. aprila je naše letalstvo, ki je pred zapSdno obalo Holandije napadlo sovražnikov napadalni oddelek, potopilo sovražnikovo križarko ter neko drugo vojno ladjo ki je bila bržkone nosilka letal. Dne 30. aprila je pričel sovražnikov napadalni oddelek, k: se je pojavil v vodovju južno od Karolinov. bombn'ški napad na otočje Truk. ki se je nadaljeval še 1. maja. ko so sovražnikove ladje obstreljevale otok Mort-lock. Naše letalstvo se je skupno « posadkami spopadlo s sovražnikom, poškodovalo njegovo nosilko letal ter sestrelilo nad 30 letal. Sovražnikov •»lapad je povzročil neka? ^kode na naših napravah na kopnem. Graškemu dnevniku »Tagespost« poroča dunajski dopisnik: Tisoči, da, desettisoči žena ln otrok, ki so bili pobiti pri letalskih napadih na Budimpešto, Zagreb, Beograd, Niš, Bukarešto, Sofijo in Plovdiv, ne vedo, čemu so morali žrtvovati svoja življenja, navzlic tem žitvam pa strahovalni letalci niso zlo. mili odpornosti balkanskih narodov. Nasprotno, odpornost se je še povečala in pomnožila. Niti razdejanja dragocenih kulturnih dobrin, socialnih naprav in stanovanjskih hiš niso mogla zlomiti morale narodov na jugovzhodu Evrope. če ocenimo položaj v splošnem, moramo reči, da je škoda, povzročena po letal-sk h napadih, v Zagrebu razmeroma majhna. Samo sprehod po mestnih ulicah Zagreba pok že, da so ameriški teroristični letalci uničevali po večini delavska stanovanja. Na področju, ki je bflo prizadeto, ni niti enega vojaško važnega objekta. Zadeti sta bili med drugim tudi dve bolnišnici in s;cer ob napadu pri jasnem vre. menu. Napadalci se torej nikakor ne morejo opravičiti, da bi bili zadetki pogodili te stavbe zaradi slabega razgleda. Ni se mogoče otresti prepričanja, da so teroristični letalci nalašč hoteli povzročiti škodo civilnemu prebivalstvu. Poleg Zagreba so bili bombardirani tudi nekateri drugi hrvatski kraji, človek naravnost dobi vtis, da je bilo to bombardiranje izvršeno v sporazumu z akcijami komunističnih tolp maršala Broz-Tita. Seveda je reakcija na hrvatskem podeželju temu primerna. Nih- če ne sprejema s simpatijami takšnih »obiskov« iz zraka in lahko se reče glede na povzročeno razdejanje, da Američani niti Titovi stvari niso storili kakšne usluge. Beograd je bil v tednu pravoslavnih velikonočnih praznikov dvakrat zaporedoma nspaden. Malo prej so angloameriški teroristični letalci napadli Niš. Tam so bile razdejane bolnišnice in cerkve, med žrtvami je več sto nedolžnih meščanov, brez izjeme žensk in otrok. Teroristični napad na Beograd je porušil večje piedele mesta, ki je zopet v razvalinah. Med drugim je bila uničena mestna porodnišnica, več otroških azilov ter nekaj sto stanovanjskih hiš. Sodijo, da je plačalo pri terorističnih napadih nad 2000 Beograjčanov s svojim življenjem. Tako ravnajo Angleži in Američani s Srbi, katere doma proglašajo za svoje »zavezn ke«. Zato ni čudno, da je srbski ministrski predsednik general Milan Nedič izdal oklic, v katerem je prikaza! vso hlinjenost Angležev, ki ne izbirajo vojaških objektov, temveč uničujejo na slepo vse, kar jim pride pod izstrelek. Na podoben način so teroristični letalci divjali tudi nad drugimi jugovzhodnimi mesti, predvsem nad Sofijo in Budimpešto. Kljub temu n'so zlomili morale prebivalstva niti na Madžarskem, niti v Bolgariji. Nasprotno, v Bolgariji se je zaupanje prebivalstva v pravično borbo še povečalo. o čemer priča krilatica, k: gre danes v Bolgariji orl ust do ust. Ta krilatica se glasi: »Rajši brez doma, kakor brez domovine«. Gospodarstvo Zboljšanje prehrane v Italiji Po objavi italijanskega kmetijskega ministra je bil v vsej svobodni Italiji normaln-' obrok kruha z 20. aprilom povišan od 130 na 200 Sramcv dnevno. S pričetkom maja je bil povišan tudi obrok riža in testenin od 2 na 3 kilograme mesečno Vrhu tega je bilo predpi sano zboljšanje kakovosti testenin, ker se bo za :zednovanje testenin uporabljali boljša moka dobljena pri izmletju žita do največ 80"/o (doslej 90" n) Končno je italijanski kmetijski minister odredil, da se v maju in juniju dodeli vsem normalnim potroši kom poseben obrok marmelade. Gornje ukrepe utemeljuje kmetijski mnister z izboljšanjem položaja prehrane. Na eni strani je ministrstvo končno dobilo pregled o razpoložljivih zalogah žita lanske letine v državnih zbiral šč'h za žito. ki je prav zadovoljiv, na drugi strani pa je z novo trgovinsko pcgodbo med Italijo :n Nemčijo predvidena obsežnejša izmenjava živil. Po treh slabih letinah je imela Ital ja lani prav dobro pšenično letino. k; se ceni za vso državo na 80 milijonov metrskih stotov. medtem ko se je prejšnja leta gibal pridelek na višini nekaj nad 70 milijonov stotov. Ta pridelek bi že lani v poznem poletju omogočil po višanje obrokov, kar je bilo tudr že predvde-no in bi se tudi izvedlo, če ne bi prišlo 25 julija do znanega preobrata, ki je ime! za posledico. da je docela prenehala dise plina pri oddaji presežkov ž'ta. Kmetje so preneha! oddajati žito državnim zbiralnicam ker je prenehala vsaka kontrola. Nova fašistična socialna republika je morala takoj v začetku ugotoviti, da So skladišča prazna in da so kmetje del nridelka že prodali poo' roko. Velik trud je b:i potreben, dokler je preb valstvo spoznalo, da v vojn: pač ne gre b-ez državnega posega -rri prodaji prideVkem dežju znatno zboljšali. Razvoj posevkov je v primeri s prejšnjim le-tom sicer :e v zaostanku, vendar je pričakovati. da bo v kratkem prišlo do izravnave. Tudi v pogledu oskrbe kmetijstva s krmo se je v zadnjem času položaj bistveno izboljša kar se kaže tud; v rastoč1 pnrzvodnj mleka Za1o-ge sena nri kmetih so še sedaj, ko je na razpolago žc zelena krma. znatne in se nudijo na trgu prav znatne količine sena. ki so ga kmetje zadrževali, sedai pa za to seno m več toliko zanimanja. Italijanski kmetje sedaj pričakujejo. da bo vlada določila za letošnji pridelek nove odkupne cene. kar je pričakovati \ najkrajšem času Lanj so b'le odkupne cene določene že 25. marca. GOSPODARSKE VESTI = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki Matej Orehek v Ljubljani, trgovini z mešanim blagem, je bil izbrisan javni družbenik Matej Orehek star., zaradi Cesar je prenehala javna trgovska družba. Edini lastnik firme je odslej Matej Orehek ml. — Pri Prevodu je bilo vpisano, da je lastnik šef pokrajinske uprave v Ljubljani; vp:sana je tudi podružnica 8 sedežem v Trstu, obenem je bil vpisan pooblaščenec inž. Janko Košir, ki bo za podružnico v Trstu podpisoval samostojno. — Pri tvrdki Lovro Sebenik, trgovini z vinom, tvorni c i žganja, likerja, rumove esence in ma-linovega soka v Ljubljani je bil zaradi smrti izbrisan lastnik firme Lovro Sebenik, vpisana pa je bila nova lastnica Ade. la Svetlin, trgovka v Ljubljani. Obratni predmet je odslej obrtno izdelovanje likerjev m drugih alkoholnih pijač, sadnih sokov in kuhanje žganja. — Pri tvrdki M. Tičar, družbi z o. z. v Ljubljani sta bila dosedanja namestnika poslovodij Majda Premrov roj. šušteršič in Peter 8u-šteršič določena kot poslovodji, kot namestnik poslodovje pa je bil vpisan Jernej šušteršifi iz Ljubljane. Izbrisan je poslovodja Anton Šušteršič. Firmo zastopata in podpisujeta kolektivno ali oba poslovodji, ali pa en poslovodja in poslovodja namestnik. — Pri ZdrnCenih papirnicah Vevče, Oorlčane In Medvode d. d. v LJubljani je bil vpisan član upravnega stveta Inž. Tomo Knez. veletrgovec v Ljubljani. Izbrisana sta član upravnega sveta inž. Dušan Sernec in družbeni ravnatelj Ego-n Srebre. = Splošna maložeiezciška d už.ia d. d. v Ljubljani bo imela 22. t. m. ob 16 v p.o-storih mestnega županstva redno glavno skupščino. — Latinica na tovornih listih v Nemčiji. Nemški listi ponovno opozarjajo vse interesente, da se sme na tovornih listih in listkih, ki se lepijo na vagone, uporabljati za pisavo samo latinica. To velja zlasti za pošiljke, naslovljene v zasedena ozemlja in v inozemstvo. V bodoče bodo železnice v Nemčiji zavračale tovorne liste, ki n:so po predpisih izpisani v latinici. = Gospodarske vesti iz Hrvatske. Med Nemčijo in Hrvatsko je bil sklenjen dodatni sporazum k pogodbi o malem obmejnem prometu, ki jc že stopil v veljavo. V tem sporazumu so predvidene olajšave za promet hrvatskih industrijskih podjetij, ležečih ob meji, zlasti v pogledu oskrbe s premogom in ostalim gorivom iz področja onstran meje. — Izkaz Hrvatske državne banke za 15. april zaznamuje povečanje obtoka bankovcev na 57.1 milijarde kun nasproti 53.6 milijarde kun po izkazu 15. marca. — Vojno gospodarstvo v Ameriki. Iz Washingtona poročajo, da so v Zedinjenih državah nastopile težave pri nakupu žita za vojaške svrhe. Zato je bila za 125 okrajev srednjega zapada izrečena s takojšnjo veljavnostjo prepoved zasebne prodaje žita. V teh okrajih se sme žito prodajati samo nakupovalcem države, ki mora nujno nakupiti 80 milijonov bušnjev žita. — Prodaja žvečilnega gumija je že nekaj časa v Zedinjenih državah racionirana. Sedaj poročajo iz New Yorka, da je največja severnoameriška tvornica žvečilnega gumija >Wrigley« s 1. majem prenehala izdelovati žvečilni gumi. = Ameriški kapital v inozemstvu. Kako daleč sega vpliv ameriškega kapitala v vseh delih sveta, nam nazorno kaže najnovejša statistika, ki jo je izdal zakladni urad Zedinjenih držav o inozemskih investicijah. Po tej statistiki znaša celotna vrednost investicij severnoameriškega kapitala v inozemstvu 3.3 milijarde funtov, to je okrog 40 milijard mark. Preko 10% teh investicij, to je 356 milijonov funtov, odpade na britski imperij, kar kaže vedno večji vpliv ameriškega kapitala v gospodarskem ustroju britskega imperija. Dve posojili za zaveznike v Iraku Antakyja, 3. maja. Iraška vlada je Sklenila razpisati dvoje posojil in sicer eno v znesku dveh miijonov dinarjev s trimesečnim odpovednim rokom in 3 odstotnim obrestevanjem, drugo pa v znesku milijona dinarjev za dobo 20 let in obrestovanjem po 4 odstotke. Posojili bodo uporabili za financiranje gradenj v Iraku, namreč za zgradbe, ki so vojaško važne za zaveznike in za katere je potrebno iztisniti denar iz iraškega gospodarstva. pariz, 3. maja. V Parizu živeči Iračani so proslavili 2. maj kot dan, na katerega je Irak pred 3 leti zagrabil za orožje proti angleškemu imperijalizmu. 2. maj 1. 1941, je izjavil v svojem nagovoru polkovnik Kaukdži kot zastopnik iraškega min. predsednika Rašid Alija, je postal narodni praznik iraškega naroda, ki je tega dne pričel svojo borbo za čast proti angleškemu despotizmu. Prvič v zgodovini Iraka je užival kak narodni pokret podporo vlade in je hkrati podprl Sirijo in Palestino v njunem boju za neodvsnost. To je bil zločin v očeh Anglije, proti kateremu je bilo potrebno nastopiti z orožjem. Odgovor Iraka pa je bil: Irak je arabski. Irak bo arabsko živel in arabsko umrl. Po enomesečnem boju, v katerem je iraški narod podpirala Nemčija, so elementi, ki jih lahko nazivamo zgolj sužnje, sprejeli premirje, narodni možje pa so vendar nadaljevali boj, ki so ga pozneje morali prenehati. Od-tloj je postal Irak izkoriščevalni objekt Angloameričanov in Židov, ki so tamkaj zgradil' vojaška oporišča in se polastili vseh petrolejskih vrelcev. Vsa ta zla dela, ki jih lahko imenujemo le »peklenska«, pa ne bodo Angloamerčanom prinesla zmage, kajti Irak veruje v nemško zmago, ki pomeni tudi za arabske narode svobodo in upanje. Angtoameriško barbarstvo Zagreb, 4. maja Anglo-ameriška letala so v zadnjih dneh nad hrvatsk m ozemljem ponovno metala igrače in kipe svetn kov, ki so bili napolnjeni z eksplozivom V Vukcvaru in v okolici Zagreba ie nekaj otrok in odraslih postalo žrtev tega barbarstva Ali pregledujete orodje za hišno zaščito? Kramp, sekira, lopata, ki izpadajo iz ročice so le malenkost več vredni kot nič. — Zato hišni starešine, pa tudi sami stanovalci pazite na orodje in še danes preglejte v kakšnem siniti je in kje se nahaja. * Nova republikanska fašistična vojska Šteje že 400 tisoč mož. Nemški vojni dopisnik Walter Seidlitz poroča listom, da šteje nova republikanska fašistična vojska že 400.000 mož. Del italijanskih bataljonov se že nahaja na nettunskem bojišču, pn Cassinu ter na Egejskih otokih. * Japonska princesa je rodila hčerko. Članica japoosk. vladarskega doma princesa Yoriko Mikasa je- rodila otroka ženskega spola. Mala princeska je prvorojen-ka svoje matere. * Ogromni snežni plazovi na Tirolskem. S tirolskih gora poročajo letos o snežnih plazovih, kakršnih ne pomnijo domačini že več desetletij. Plazovi so razdejali že nešteto poslepij n stanovališč, uničili mnogo drevja in drugih predmetov. Zato velja letos posebna pozornost za smučarje, ki obiskujejo tirolske gore. Primerilo se je že več snirtmh primerov, v katerih je bila vsa^a pomoč odveč. Nekaj pojasnil k igran\vl tombole Vsaka tombolska tablica je opiemljena s pečatom tombolskega oddelka, v des. nem gornjem oglu nosi svojo zaporedno številko. Med besedama: 10 lir je vtisnjena številka bloka, obenem pa ima tudi del faksimila-podpisa predsednika Z:mske pomoči. Na vsaki tablici je petnajst številk, ki so razvrščene v treh vodoravnih vrstah. Ko bomo v soboto 6. maja ob 19.30 objavili po radiu prve številke, potrebne za dvojke, boste pogledali na tablice in če boste imeli v katerikoli vodoravni vrsti dve objavljeni številki, jih boste prečrtali. Taka t°blica bo zadela dvojko, t. j. 5 knjig. Ce boste prečrtali eno samo številko, potem boste zasledovali še nadaljnje ž: ebanie številk, in če boste prečrtali še dve novi, boste zadeli trojko. Iz Ljubljane u— Novi grobovi. Za vedno je zapustila svojce gdč. Cirila gkerjančeva. Pogreb bo v petek ob 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Umrl je pekovski pomočn k g. Maks Cerj»k. večnemu poč:tku ga bodo spremili v petek ob pol 17. z žal na pokopališče k Sv. Križu. — Rodbini Murko in Plelerski je zapustila njih ljubljena Jana. Pokopali so jo včeraj na pokopališču pri Sv. Križu. — Pogreb pokojne trgovke ge. Marije Fron-ner bo v petek ob 16. iz kapeiice sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomn njihov "m svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Maša zadušnica za rajnega g. Prez-Ija Vitka bo v soboto 6. t. m. ob 7 v cerkvi sv. Jožefa. u— Maša zaOušnica za pok. Josipom Perkom, sod. nadoficijalom v Novem mestu, bo v soboto 6. maja ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. u— Oblaki prahu na CiriI-Metod«vi cest;. Prebivalci severnega dela Ljubljane, k;, po vrikrat na dan prihajajo v mesto jfi S: vračajo odtod po Ciril-Metodovi cesti, so nas; naprosili zs objavo naslednje prošnje: Malo dežja je bilo letos in nadloga prahu nas je zadela že precej pred pasjimi dnevi. Ker je obenem letošnje leto tudi precej vetrovno, jih dan za dnem — na poti v službo in po opravljenih poslih kakor tud: v domačem stanovanju ali izven njega na vrtovih in dvoriščih — pre-gani .io oblaki prahu, ki jih še stopnjuje, ;n vozovni promet po tej najpromet-nejši žili v severno smer. Zato prosijo odločilne činitelje, naj bi v okviru danih možnosti tu in tam vzeli v misli tudi severno predmestje Ljubljane ter poslali na njegovo glavno zvezno cesto s središčem nekaj preganjačev zdravju škodljivega prahu. u— Neugodne tramvajske zveze z Mostami so povod za vznemirjanje in upravičeno jezo, ki jo v poslednjem času prizadeti vedno pogosteje izražajo na naslov tramvajske uprave. Dejstvo je, da je prav za zvezo z Mostami najslabše preskrbljeno, kar zelo n? zorno prikazuje vsakdanja gneča v vozovih zlasti v opoldanskem in Ne «iamo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodn-kj morajo biti zatemnjefti, ker v slučaja alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili, še mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču. Svetezar Banovec V sredo zvečer je občinstvo napolnilo operno gledališče, da prisostvuje proslavi 25letn:ce odrskega delovanja opernega pev ca S. Banov-ca. Bila je to skromna proslava, kakor pri stoja času k; je velik in usoden in v katerem iz-oinjajo kakor v deroči reki osebne zadeve in osebna mnenja: b"!a je samo spomin na tega četrt stoletja, kar Banovec zvesto sodeluje v gledališču svojega rodnega mesta. Sla vi j en ec je nastopil kot Franjo v Foersterjevem »Gorenjskem slavčku«. Po koncu prvega dejanja se je ob ploskanju občinstva znova dvignil zastor. na odru so b'li zbrani vsi sodelavci predstave v svoj'h slikovitih nošah in med njimi je slavljenec. skromen in nezahteven. kakr;en je po svoji naravi, sprejemal čestitke, šopke in vence. Le kakšna minuta še in zastor se je spet spusti! pet in dvajset let odrskega dela je ostalo zadaj za Banovcem. po prazničnem trenutku je nastopila vsakdanjost, »komedija se je začela znova«. Svetozar Banovec pripada tisti generaciji naših igralcev in pevcev, ki niso šli v svojem razvoju :n umetniškem oblkovanju skozi znanstvene modele raznih pevskovzgojnih sistemov. s katerim' se dandanes ponaša večina debutantov. marveč so stopili na oder s svojimi prirojenimi sposobnostmi in z zdravo ambicijo. ki j:h je gnala od uspeha do uspeha. Dozorevali so v praksi; prizadevno in vneto delo je b:lo t;sto. ki jih je brusilo in izpopolnjevalo. S temi sposbnostmi in svežim pevskim vzgonom je dosegel Banovec v prvj dobi svojega razvoja višek. Bil je eden izmed posebno priljubljenih lirskih tenorjev naše opere, ustvaril si je lep repertoar in dosegel nesporne uspehe tudi v tujem svetu, kamor je šel pro pagirat naše ime in našo kulturo. večernem času. Ker je tramvajska proga od splošne bolnišnice do Most enotirna, se je tramvajska uprava že sama zavedala težkoč v premetu z Mostami, zato so zjutraj številnim potnikom vselej na razpolago rezervni vozovi iz Most do bolnišnice. To ugodnost pa pogrešamo v opoldanskem in večernem času, zato je naval na vozove takšen, da postaja vožnja v Moste že neznosna. Gg. revizorji pogosto odrede, naj vozovi nadaljujejo vožnjo od splošne bolnišnice do vojaške, s čimer pa Mo-ščanom ni mnogo pomagano, saj morajo pot v Moste nadaljevati peš. Popolnoma se zavedamo težkoč, ki jih ima uprava cestne železnice z neprevidenim porastom prometa, vendar prosimo, naj se vožnja v Moste regulira tako, da bo ustreženo potnikom, ki se vožnje na tramvaju poslužujejo zato, da bi prištedili na obutvi in času. u— podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Šiški je prejela manjšo količino semenskega krompirja. Le najpotrebnejši člani naj se zglase danes v petek od 2. do 4. pri Beliču, Verovškova ulica 56, kjer ga bodo prejeli po 5 kg proti potrdilu o plačani članarini. Krompirja, katerega so člani naročili, še ni. Ko pride, bomo obvestili. u— Vabilo na občni zbor Tiskovne zadruge, z. z o. j., kj bo v petek 19. maja t. 1. ob pol 6. uri popoldne v poslovnih prostorih Tiskovne zadruge v Dalmatinovi ulici št. 10. Dnevni red običajen. — Ako skupščina ob navedenem času ne bo sklepčna, bo pol ure nato na istem mestu in z istim dnevnim redom druga skupščina, ki bo veljavno sklepala ne glede na število navzočih članov. u— Kokošja kuga je nevarna bolezen, ki napada kokoši, purane in fazane. 2ivali se okužijo z izločanjem sluznice, okuženje pa se izvrši z dotikom bolne, odnesno zdrave živali. Veliko nevarnost predstavlja zategadelj krmljenje perutnine z jajčnlnjš lupinami obolelih živali. Kokošja kuga ni nevarna samo živalim, ampak tudi ljudem. Živalim se ob napadu bolezni pomodri greben, še pred tem nastopi nevarna driska in nazadnje se pojavijo ohromitve. Skoro brez izjeme žival v nekaj dneh pogine. Ker zoper kokošjo kugo še nimamo zanesljivega sredstva, je treba zelo paziti na čistočo. Pri bolni živali je treba sežga-ti kri, glavo, želodec, črevesje in nege, to je najmanj kar moramo na.praviti, kur-nico pa je treba csnažiti s kaporitom ali pa s klorovim apnom. Seveda storimo prav, če vsak stumljiv primer kokošje 'ku ge tudi naznanimo pristojni oblasti. u— Zaradi čiščenja, uradnih prostorov finančna kontrola na Bregu št. 6, I. nadstropje, od 6. do 9. t. m. ne bo uradOvaia. u— Stare kravate napravim popolnoma nove. Popravila sprejemam dnevno do 10. ure na Tržaški cesti 17/n. nadstropje. 'P. Amon. Iz Novega mesta žrebanje knjižne tombole. Vse one, ki so kupili tablice knjižne tombole ZP, opozarjamo, da bodo zvedeli izžrebane številke po radiu Ljubljani, iz dnevnikov in v prostorih podružnice »Jutra« in »Slovenca«. Tam so jim na razpolago vse druge informacije glede knjižne tombole. Knjige bodo dobili igralci, ko nam bodo dostavljene. Kdor je naročen na dnevnike, naj v njih zasleduje objave o knjižni tomboli Zimske pomoči. Z Gorenjskega Slovesnost v Radovljici. Hitlerjeva mladina je na dan 1. maja priredila dopoldansko slavje na mestnem trgu v Radovljici, kjer je bil postavljen visok mlaj. Ob tej priliki je prispela tudi z Jesenic skupina Hitlerjeve mladine, kateri je okrožni vodja Rinck govoril o pomenu 1. majnika. Nato so se oglasile pesmi s spremljeva-njem godbe. Strelske vežbe v Radovljici. V nedeljo 7. maja bodo imeli v Radovljici strelske vežbe. Strelci se bodo zbrali ob pol 8. zjutraj pred lokalom SA, ki se nahaja v radovljiškem kinogledališču. Od tam bodo skupno odkorakali na strelišče, kjer bo oddal vsak strelec dva poskusna in 5 pravih strelov. Strelci, ki pogode 43 predpisanih krogov, bodo pozneje prejeli posebno listino. Odlikovanje dveh bratov. Z železnim križcem 2. razreda sta bila odlikovana brata višji desetar Valter Adler in štabni desetar Albin Adler. Oba sta sinova celovškega slaščičarja Aibina Adlerja. Na bojišču so p^dli junaške smrti za domovino: 32 letni Viktor Schubert iz Celovca; celovški šolski upravitelj Hans Stiefler; naddesetar v nekem planinskem Vse to so zdaj samo spomini; mladi rod. kj se navdušuje za gledališča ima pred očmi drugačnega Banovca: enega :z buffo-partij, ki se jih je oprijel z enako resnostjo kakor vsega, v čemer vidi svojo dolžnost in svojo določeno mesto v slovenskem opernem svetu. V sredo zvečer je nastopil zopet kot lirsk- tenor, kakršen je b! v najpomembnejši dobi svojega razvoja; pel je vlogo Franja čustveno in za-nosno. Zlasti njegove viš'ne so zopet zable-stele čeprav nc več z nekdanjim bleskom, zakaj glas je izgubil prvotno svežost vendar je ostala njegova še vedno uč:nkovita. polna spev. na moč. ostala je dobra, prikupna igra in tako je predstava, v kateri je stal Banovec v ospredju pozornosti, lepo uveljavila ,n potrdila to. kar je slavljenca uvrstilo med znane slovenske operne pevce. Naj b- mu bile simpatije, ki jih je bil deležen na tej slavnostni predstavi, bodrilo pri nadaljnjem delu k' ga bo zatrdno izvrševal s tr-ko vestnostjo kakor doslej. V ostalem je bila predstava na višini prejšnjih; namesto pričakovanega nastopa gdč. Po-lajnarjeve v vlogi Minke pa je pela glavno žensko vlogo 2a. Vidalijeva. Plestenjakov »Herodež« (Povest. Ljubljana 1944, 196 str., izdala »Slovenčeva knjižnica«) Jan Plestenjak nam je že znan kot pisatelj ljudskih povesti večerničnega tipa. Doslej je že v raznih založbah Izdal več svojih del: »Bajtarje« 1937 v Mohorjevi knjižnici, Lovrača 1936 istotam, »Potrebuježe« 1938 v samozafložbi. Nato je izdal pri Mohorjevi družbi še »Mlinarja Bogataja«. V vseh svojih delih nastopa kot izrazit ljudski pisatelj — po osnovi in obliki. Tudi v tej povesti se ni izneveril svojemu slovstvenemu svetu. Kakor v vseh prejšnjih 2 do 4 prazne prostore ZA PISARNO IN SKLADIŠČE potrebujemo takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »CENTER 5«. J-775-I polku Franc Toplicer; 39 letni višji tajnik nemških državnih železnic Emil Wied-mann ter Janez Pelosch iz Celovca. Pogreb krajevnega skupinskega vodje Kohlerja. Dne 24. aprila je padel krajevni vodja stranke v žabnici na Gorenjskem Kohler. Narodil se je v Bielefeldu, kjer se je leta 1930. pridiužil SA oddelkom, poznej pa je šel k policiji in nato k SS možem. Od meseca marca 1943 dalje se je Kohler udejstvoval na Gorenjskem, kjer je bil od 1. julija komisarični skupinski vedja stranke v žabnici. Kohlerja so pokopali v Kranju ob navzočnosti zastopstev civilnih in vojaških oblasti, v zadnje slovo pa mu je spregovoril okrožni vodja dr. Pflegerl, ki je položil poleg venca na krsto pokojnika tudi križec za vojaške zasluge 2. razreda z meči. Smrt v Celovcu. V Celovcu sta umrla 69-letni upokojenec Jakob Filibot in 491etni drvar Tomaž Offner. Simfonični orkester s sodelovanjem Pia-lijanskih godbenikov so piiredili minule dni v Celovcu. Kot solist je sodeloval koncertni mojster Schmidtner, pri dirigentskem pultu pa je bdi kapelnik Otto Biid. Huda nesreča v žabnici. Trije otroci iz Žabnice so našli v travi eksplozivni naboj, s katerim so se igrali. Naboj je čez nekaj časa eksplodiral ter vse tri otroke težko poškodoval. 12 letnega Stanislava Rajglja je eksplozija raztrgala na kose, ostala dva otroka pa sta bila ranjena ter so ju oddali v bolnišnico na Golniku. S štajerskega Delovanje mariborske ljudske izobraže-valnice. Mariborska ljudska izobraževal-nica bo priredila v petek predavanje, na katerem nastopi Erik Doležal z Dunaja, ki bo govoril o zvezdah. Naslednja predavanja v mesecu maju bo v petek 12. maja, ko bo govoril dr. Karel Salberger o nastajajoči celinski državi. V torek 16. maja bo obisk mariborske plinarne pod strokovnia-škim vodstvom. Dne 17. maja se začne tečaj za pletenje. Gospa Marija Krainzova bo navajala mladenke k pletenju in popravilu nogavic, jopic, telovnikov itd. Zadnje predavanje v mesecu maju bo Imel prima-rij dr. Sandner, ki bo govoril o materinski želji po otrokih. Slovo namestnika policijskega ravnatelja v Mariboru. Dr. Franc Richter, namestnik policijskega direktorja v Mariboru, je bil po službeni potrebi prestavljen v Ulm pri Donavi. Ko je zapustil službeno mesto v Mariboru, kjer je opravljal svoje posle dve in pol leta, so se poslovili od njega vsi policijski funkcionarji, ravnatelj dr. Wallner pa je izpregovoril odhajajočemu za slovo ter poudaril njegove zasluge za čas mariborskega službovanja. Uradništvo policijske direkcije v Mariboru je dr. Richterju poklonilo spominsko sliko, ki prikazuje mesto Maribor. Obsojeni, ker so se pregrešili proti vojnemu gospodarstvu. 45 letni avtobusni podjetnik iz Pliberka na Koroškem Rudolf Kraut, 36 letni mariborski trgovec Franc Korman in 29 letni mariborski vul-kanizer Ernest Cizerl so v jeseni 1942 iz-tihotapill v inozemistvo več gum za avtomobilska kolesa ter večjo množino gumastih cevi, ne da bi bili imeli za to potrebna dovoljenja pristojnih Oblasti. Ker so skušali s svojim postepikom doseči za iz-tihotapljeno blago večje cene, kakor so dovoljene, so vsi trije prišli pred kazensko sodišče v Mariboru, ki je obsodilo: podjetnika Krauta na 3 in pol leta robije ter na 30.000 mark globe, trgovca Kormana na 18 mesecev ječe in 100.000 mark globe, Cizerla pa na dve leti ječe in 10.000 mark globe. Iz Trsta Preizkus n°vih alarmnih siren. V čertrtek, morebiti tudi v petek, bo v Trstu od 8.30 do 10.30 preizkusni alarm z novimi sirenami na zračni pritisk. Signali si bodo sledili v presledku petih minut. Zvok teh siren n: liku je zvoku parniških siren. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu gostilničar Jožef Terblzan, Ivarka Paver, Adela Pavletič, stara 63 let, in Antonija Val on. Himen. Te dni so se poročili v Trstu trgovec B. Srebrn k in gospodinja Marija Savron, mehanik Gregorič Omer in gospodinja Ema Berzin, električar Galjan Su-rian in gospodinja Renata Kozlovič. pomorski natakar Pavel Vladič in gospodinja knjigah, postavlja tudi tu dejanje v svojo ožjo domovrsio, Selško in Poljansko dolino, kar pa ne daje delu lokalne pobarvanosti. Po svojem idejnem ozadju naj bi knjiga prikazovala ob nekem konkretnem človeicu ali družini odpor zoper materalisti*no miselnost in individualni ut Ltarizem ter upor zdravega okolja proti tej rak-runi. Nrsilec dejanja, Tone, se nam prikazuje kot tip novega človeka, vsaj v bistvu, vsa njegova okolica pa kot zastopnica tradicije in star.ih vrednot. V junaku povesti dviga glavo indi-vidualist, ki se skuša uveljaviti po načelu »namen posvečuje sredstva«. Vendar pa se še bojuje s starim človekom v sebi, in ta boj naj bi bal nosilec in osnovna gonilna sila dejanja. Kmečki človek je organskemu pojmovanju sveta najbližji: po svojem bistvu je nasproten zgr>lj mehan s.ičnim načelom. V tesni zvezi s takim pogledom je močna moralna zavest dolžnosti, doižncsti n sproti vesti, zemlji in sočloveku. To bi naj bilo drugi nosilec dejanja.. V tem boju zmaga tradicija in zastopnik »novega« živi kot zasmehovan človek svoje čudaško življenje — izobčenec. Herodež — psovka — je negovo ime. Korektno skuša pisatelj realizirati to za^ misel s povsem vsakoeniim motivom: nesrečen zakon povzroči propad posestva. Usoda teh dveh ljudi bi po idejni logiki morala biti po cenovnih konfliktih vezana na tiste osnovne silnice, ki dajejo kmečkemu življu njegovo dinamiko. V pričujočem delu sta dva taka momenta: ponos in neupogljivost svobodnega gruntarja, kar je močno Izraženo in pa že omejena zavest dolžnosti, ki pa popolnoma odpade. Zaradi te manjkajoče protisile ni tudi notranje psihološke dramatike. Tako nadomeste zelo nepopolni zunanji konflikti brez zadestne utemeljenosti v osihološko problemskem ozadju prej omenjano nujnost. Antonija Sverazo, električar Fabij Broan-bara in gospodinja Vanda Gabrovič, krojač Jožef Boštjančič in zasebmea Andreja Zu-ljan, zdravnik dr. Alojz Rigoletti in gospodinja Silvija Segre, uradnik Silvan Tumisti in učiteljica Lejia Sovran, električar Edvard Stacul in n&meščenka V"jola Kenda, pomorski natakar Salvator Rubino in gospodinja Regina Labinec. slikar Roman Rotman in gospodinja Libera Vižentn, po-morsk strojnik Anton Spangero in gospodinja Lidija Zavadlal, vrtnar Marij Mara-spin in gospod nja Reza Godina, vdova Kok, potnik Ivan Murati in modistka Helena Marušič, zasebn k Rihard Grzinič in gospodinja Šivana Cepin, brivec Edvard Farinelli in gospodinja Marija Simčič. Nezgoda znanega tržaškega slikarja. Slikar G. Zamni, ki je znan v mednarodnih krogih kot karikaturist Nino Z% je jahal na konju, ki se je pa nepričakovano vznemiril in ga vrgei na tla. Slikar si je pri padcu zlomil dve rebri. Ker se na p°ziv ni ustaviL V Akvedotu je varnostna patrcla pozvala 291etnega peka Jordana Pavlina, naj se ustavi. Paviin pa se ni odzval pozivu. Patroma je streljala. Pavlin ima rano na desni strani telesa. Prepeljali so ga v tržaško bo^išnico. Vsak dan nezgode. Na nogi se je poškodoval znani tržaški atlet Micheli. — Med letalskim alarmom se je zaletela v zid 32-letna Asta Pistor iz ulice Baimonti. Ima poškodbe na desni nogi. — Verjetno pri padcu se je poškodovala po glavi 56 etna gospodinja Vanda Bcškin iz ulice Umazana hišica št. 7. Nezavestno so jo prepeljai v bolnišnico. Avto je povozil 641etnega delavca Blaža Stoko, ki ima poškodbe po glavi in levici. Ponesrečil se je mel delom v nekem obratu v ulici Fontanone 361etni pleskar Gino Gasparini. Njegovo stanje je precej resno. Ponesrečenci se zdravijo v t:ža-ški bolnišnici, kamor se je zatekla tudi 53-letna gospodinja Marija Ungaro, ki jo je mož v pijanosti poškodoval po obrazu, vratu in obeh rokah. TatOvi v trafikah. Ponoči so se splazili vlomilski in tatinski ziikovci v trafiko v ulici Sv. Mihaela št. 2 in odnesli večjo količino cigaret in tobaka v vredneeti 6.000 lir. Tudi v ulici Cavana št. 7, so se vtihotapili tatovi v trafiko in odnesli večjo količino macedonskih, ljudskih in nacionalnih cigaret ter cigar vseh vrst v skupni vrednosti okoli 15.000 lir. Oblastva poizvedujejo za tatovi. Zajfta »težka riba«. Tržaška policija je te dni aret rala 30ietnega Alojz ja žerjala zaradi prekrška policijske ure. Pri zasliševanju se je pokazalo, da je zajela policija precej »težko ribo«. Alojz žerjal je bil namreč v januarju 1940 obsojen pred pristojnim tržaškim sod ščem na 21 let 'n 3 mesecev ječe zaraii umora, izvršenega nad 251etno Rožo Godnik. žerjal je prestajal svojo zaporno kazen v Ar.coni. Ob dogodkih po 8. septembru pa se mu je posrečilo pobegniti iz ječe. žerjal bi bil po sodb5 iz leta 1940 prest šele 1- 1961. Sedaj bo prestajal svojo kazen v tržaških zaporih. Iz Gorlee Veljavne so samo dvojezične dovolilnice. Oddelek za letalsko zaščito goriške pre-fekture opozarja prebivalstvo, da so vse dovolilnice za prosto gibanje med alarmom, ki niso dvojezične, neveljavne. Treba jih je nemudoma vrniti. Razdeljevanje drv. Pokrajinski gospodarski, korporacijski svet sporoča, da je pričel živilski urad goriške občine z razdeljevanjem nakaznic za drva. Obstojajo tri vrste nakaznic: Prva je za eno- in dve. članske družine; druga (zelene barve) je za družino 3 do 5 oseb; tretja pa je za številne družine od 6 oseb dalje in je opečne barve. Oni potrošniki, ki imajo na razpolago plin in ki imajo zalogo drv nad 5 metrskih stotov, nimajo pravice do nakaznice. To velja tudi za one potrošnike, ki sicer nimajo plina, ki pa razpolagajo z zalogo nad 10 metrskimi steti. Potrošniki, ki imajo plin in ki imajo zalogo drv do 5 metrskih stotov, prejmejo nakaznico biez treh odrezkov. To velja tudi za potrošnike, ki nimajo plina, ki pa imajo zalogo do 10 metrskih stotov. Zadevna komisija je za maj določila potrošnikom sledeče količine drv proti odvzemu odrezka A: Na nakaznico malih družin 70 kg, na zeleno nakaznico 100, na opečno pa 130 kg. Potrošniki, ki imajo na razpolago plin, prejmejo na. prvo nakaznico 40 kg, na drugo 50. na tretjo 70 kg drv. V Brdih že zorijo češnje! Po valovitih Brdih že vabijo češnje, ki lepo zorijo. Brijci računajo, da jih bodo prihodnji teden že lahko nesli naprodaj na goriški trg. Pogreb rihemberškega župnika. V vili Sloga na goriškem Korzu, kjer je delj časa bolehal, je umrl v soboto zjutraj ri-hemberški župnik, častni duhovni svetnik Junak, ki bd moral b'ti močna dramatska osebnost, se nam pokaže kot voden tip, njegova doživetja in duševni pretres' pa se omejujejo le na različne bolj ali manj čustvene reakcije, ki najdejo svojo rešitev v alkoholu! Neža je antipod svojega moža. Ideal dobrote in odpuščanja, vedno pripravljena na žrtve, živi v neprestanem strahu, da ni sama zakrivila zla, ki je prišel na Kon-šk3i-jev grunt. Po vlogi, ki jo daje idejna zasnova, bi moraia biti protis la Tonetovemu deatruktivizmu. V svoji resnični vlogi pa je popolnoma pasivna oseba, ki le malo posega v svojo usodo; to stori le v primeru skrajne življenjske nevarnosti. Svetloba in senca torej, kar zepet ni v skiadu z osnovno ilejo. Vsi, dejai bi, »tra-dicionalisti« — Nažin oče Vodnik, ostali gruntarji in sploh vsi kmetje, — so sami dobi i, pošteni ljudje. Tone in razni meše-tarji pa osebno slabi ali vsaj k slabemu zelo nagnjeni ljudje. Niso zastopniki negativne ideje tudi osebno slabi, ampak negativna ideja ima neke konstantne negativne vplive na družbo, in tako naj bi bila tudi v romanu prikazana, kar je seveda težje izvedljivo. Romantična poteza v zasnovi, ki ne sodi v idejni okvir, je prokletstvo krive prisege. Tudi prerokovanje vražarja na svatbi, — sam po seoi nepomemben dogodek in naj bi služilo le za ilustracijo dogodkov na svatbi, — dobi v dejanju važno, skoraj usodno vlogo Arhitektonsko je zanimivo dejstvo, da so kvantitativno močnejši ldejno-temeljni dogodki, da pa so kvalitativno boljša epi-zoina dejanja. To pa zaradi tega, ker je vse delo v svoji zasnovi psihološko in so zaradi tega vsi važnejši momenti psihološkega značaja in zahtevajo tudi psihološko obravnavanje; tega jim pa pisatelj ne da. Epi- in zlatomašnik Jožef Strancar, ki St je pridobil številne zasluge za nravno in na* rodno vzgojo rihemberškega prebivalstva. Doživel je častitljivo starost 80 let. V ponedeljek dopoldne je bil pogreb blagega pokojnika, ki so se ga udeležili številni goriški duhovniki in pokojnikovi spošto-valci ter župljani rihemberške župnije. Žalno cerkveno opravilo je opravil v goriški metropolitski cerkvi mons. Geat. Za tem se je ob številnem spremstvu razvil žalnj sprevod na osrednje goriško pokopališče, kjer je bil pokojni župnik Strancer pokopsn v grobnico goriške duhovščine. Umri je eden najstarejših goriških gasilcev. V goriški bolnišnici je umrl narednik goriških gasilcev v pok. Anton Komel. Bil je med najstarejšimi goriškimi gasilci, znan ne samo v mestu, temveč tudi v ols>-lici. KOLEDAR: Petek, 5. maja: Pij V. škof. Irena. DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Domovina Kino Union: Švedski slavček. Kino Sloga: Opereta. Kino Moste: »Akrobat Sch-o-o-8-n«. Javna produkcija oddelka za delilamacl-jo prof. šesta na šoli Glasbene Matice ob 18.30 v frančiškanski dvorani. DEŽURNE LFKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5. Deu-Klanjšček Dia. Gospesvetska cesta 4, Bmnn sredstvom in je zato dejanje ostalo samo pri poskusu. Podrobnosti te afere so našim citate t jem nedvomno še v spominu. Zato jih ne bomo ponavljali. Tridnevna razprava pred kazenskim senatom okrožnega sodišča se je razvijala vedno pred nabito polno dvorano. Dr. Janko Hafner je bil obsojen na 3 leta. 15 dni robije in 600 lir denarne kazni. V to kazen je bila vključena tudi kazen za žalitev preiskovalnega sodnika. Sodni izrek ni zadovoljil ne obtoženca in ne državnega tožilca. Obtoženec je sicer sprejel kazen zaradi žalitve preiskovalnega. sodnika, prijavil pa je revizijo in priliv glede ob,=sodbe za poskus zastrupitve. Državni tožilec je tudi prijavil revizijo in priziv. Tako je zaključno besedo imelo ape-lacijsko sodišče, ki je po pregedu debelega spisa razpisalo javno razpravo v sredo 3. maja v razpravni dvorani št. 112 v poslopju okrožnega sod-še a. Apelacijskemu senatu peterice je predsedoval k. s. dr. Lavoslav Mastnak. Kot -odrrikl so sodelovali k. s. dr. Milko Krnnje, k. 3. dr. Leopold Vičar. a. s. Vinko Stra-spt jn a. s. dr. Vlado Rupnik. ki je bil obenem poročevalec. Državno tožilstvo je zastopal namestnik višjega državnega tožilca dr. štuhec, obtoženčeve interese pa je zastopal odvetnik dr. Peršin. Razprava se je začela od 8.30 in je trajala do 13.10. Popoldne se je nadaljevala ob 13.30, ob 17. pa je predsednik senata naznanil, da bo sodba izrečena v četr tek ob 12. Skoro vso dopoldansko razpravo je zavzelo obširno in podrobno poročilo a. s. dr. Rupnika, ki je opisal najprej potek dogodkov od 2. maja 1943 naprej, ko je prof. Nrrša Tavzesova v hiši lekarnarja Trnko-ezyja ponudila Milanu Hafnerju zastrupljeni čokoladni bonbon, do razprave. Obširno se je potem ustavil na izpovedbah raznih pri?, zdravnikov jn izvedencev, analiziral razna nasprotja in nesoglasja. Končno se je kratko bavil z izrečeno sodbo in povedal, iz kakšnih razlogov sta prijavila revizijo in .priziv državni tožilec m branilec. Državni tožilec ni bil zadovoljen, ker dr. Hafner ni bil obsojen kot sosto-rilec, ker je sodba trdila, da se je poskus izvršil z nesposobnim sredstvom in ker ni bil spoznan za krivega, da je dejanje izvršil po zrelem preudarku. Samostojno se je državni tožilec prizval zaradi prenizke kazni. Obramba je zahtevala popolno opr ostitev, češ da krivda dr. Hafnerja ni dokazana. Obenem pa je bila nezadovoljna tudi s kaznijo, češ da je previsoka. Opoldne je dobil besedo branilec dr. Peršin. ki je v cnournem govoiu obširno utemeljeval svojo revizijo in plediral za ob-toženčevo oprostitev. Popoldne je govoril namestnik višjega državnega tožilca dr. štuhec, ki je nsjprej izpodbijal obtožen-čevo revizijo, nato pa utemeljeval revizijo in priziv državnega tožilca. Odlična pravniška izvajanja dr. štuhca so se strnila v zaključni predlog, naj senat ugodi reviziji drž. tožilca, sodbo razveljavi in izreče, da je dr. Hafner kriv kot sostorilec in ga kaznuje s kaznijo, predlagano na prvi stopnji. Kratko je na izvajanja dr. štuhca replitfral še dr. Peršin, nakar je bila razprava po posvetovanju senata zaključena. Danes ob 12. uri je predsednik senata dr. Lavoslav Mastnak razglasil, da je ape-lacijsko sodišče kot kasacijska stopnja razsodilo v zadevi revizij sodbe v procesu proti dr. Janku Hafnerju tako, da je obema revizijama ugodilo, sodbo razveljavilo in se zadeva vrne prvi stopnji v ponovno razpravljanje. Kar se tiče obtoženčeve revizije, je ugotovil, da so dejansko podane formalne kršitve zakona. Treba bo zasli-čati izvedenca o učinkovanju strupa, izvedenca jz slaščičarske stroke o možnosti prepariranja takega zastrupljenega bou-bona. potrebno j? tudi ponovno zaslišanje obeh izvedencev prof. dr. Lušickega in pri-marija dr. Matka glede nasprotij v izvedeniških mnenjih, nadalje je potrebno ustno zsslišati inž. Lindtnerja in dr. Bo. nača glede kemične preiskave bonbonov in tudi zdravnikov internega oddelki ljubljanske bolnice. Apelacijski senat ugotavlja, da prva sodba ni ocenila vseh dokazov. Tako se ni izjavila glede Igličcvc, kateri verziji njene izpovedi verjame. Ni tudi ocenila duševnega razpoloženja pokojne piof. Nriše Tavzesove. Glede revizije državnega tožilca so ape-lacijski sodniki mnenja, da pri danem dejanskem stanju nikakor ne more iti za sostorilstvo, ker je zanj potreben skupen naklep in skupna udeležba pri vseh dejanjih. Ima pa prav revizija državnega tožilca, ker se pritožuje proti izreku, da je bilo zastrupljanje poskušeno z nesposobnim sredstvom, če se ugotovi, da je bil bonbon zastrupljen, je to dovolj. Sredstvo ni biLo nesposobno, če je bila količina premajhna. POSTRE2NICA išče zaposlitve zi popoldan. ,ke ure. Ponudbe n.i o^l. odd. Jutra pod »Mlada«. 10620-1 VAJENCA za tapetništvo spreimc takoj E^on Zakrajšek, Miklošičeva c. 34. 1061 4-44 DOBRKGA TAPETNTKA sprejme takoj tapetništvo Z.ikr.-i jšek, Miklošičeva 34. 106i * la TRG. POMOČNICA mlajša, s špecerijsko prakso. dofci takoi službo. — Ponudbe na osi. odd. "Jutra pod »Sposobna«. 10639-la ZA TAKOJŠEN NASTOP se išče dober izvežban čevljar, specializiran v izdelavi moških škornjev. Oglasiti sc pri Organizaciji Todt. Polianska cesta _S. 106Si-1a ZA TAKOJŠEN NASTOP se išče s strokovno izobrazbo dobra šivilja. — Zciisiri se pri Organizaciji Todt, Poljanska c. 8. 10682-la POSTREŽNICO snažno in pošteno, mlaišo. sprejmem od '_9- do 14. ure. Naslov v ocl. odd. Jutra. 10662-la POSTREŽNICO mlajšo. /.•» dopoldanske ure. iščem. Ptiča -1W> lir. Ztrla-siti se od 9. do 10. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10660-1 a LJUBITELJICO OTROK, pošteno, sprejmem k otrokom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 1P65Q i, ZNAMKE kompletno zbitko .-Ji posamezne pirtije, tudi preko morske. ra?en pokra-inskili. kupim. Ponndbe na ogl. odd. Jutra rod »Znamke«. 10034-6 PEGE IN LISAJ Vsm zanesljivo odstrani AIba krema. — Drogerija Kane, Židovska ulica 1. 10413-6 KROMPIR topinarabur krma za preJiče. zajce in kokoši, rudi po nizki ceni Sever is Komn.. Liubiiana 1C357-6 HARMONIJ znamke Forster. »godno naprodaj. Bleiweisora c. 21. 10143-6 čebuilček za seme ima »Kmetijska dražba, Ljublja-j na, Novi trg štev. 3. JEDILNI PRIBOR I 3S k'>nl3^,,v. čist (Rostfrei), svetovne znamke. prodam. »Dedorož«, Medvedova 4. Krti 2-6 ŽELEZI N ŠTEDILNIK pr.Klaai. Kožna dolina. Cesta Vlif :3. 10.45-6 5 m FLANELE i zi domačo obleko, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10*17-6 KOPALNO PEC plinsko, rabljeno, prodam. Bk-iv, cis<»va 9 II- 10632-6 DAMSKE t.EVI.JE belo-modre, št. »koraj nove. prodam. Poljanska c. 18'U., levo. 10636-6 DAMSKE CEVI JE. črne, štr.ipac. nove. štev. 36'j. prodam. Naslov v og! odd. lutra. J0637-6 PRAŠIČKE ZA REJO prodam. Naslov v osj. odd. Jutra. 10648-6 TRICIKEL. lahek, prodam. Tovarniška ulica 13. 10649-6 MOTORNA TKIKOUCA in Fi ,t Topolino, ugodno naprodaj. Merkur, 1'uhar-jeva 6. 10583-6 ŠIVALNI STROJ dobto ijliranjco, prodam. Marmontova ul. 57/11. 10651-6 KLAVrR kratek, dobro ohranjen, pro. dam. Naslov v ogl. oda. Jutra. 10678-6 PISALNI STROJ poceni prodam. Hotel £lon pri vr«t:ir(u od 10. do II. in od 14. do 16. uic. 10671-6 GLASOVIR dobro ohranjen. modno prodam. Nailor v ogL odd. Jutra. 1(1668-6 Pokrajinske ZNAMKE več serij frankovnih, por-tovnih in zrakoplovnih, po ugodni ceni, prodam. Ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Mahnič«. 10679-6 PODGANE •Tvši in voluharje pokonča Ing. Prezljeva »MIKRO-tanf-pasta. Za pripravo običajne količine je prinesti 5 dkp (lshko delno pokvar. iene"i masti. Inž. Preželi, VColfova ulica 3. 1066w-6 PRODAM: 1 par dobro ohranjenih mo. ških semiš čevljev št. 42, za ozko noto, in m balonske svile. Otled od 11. do J6. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10665-6 ' BLAfiO Črno in sivo črtasto ter športno zs moško obleko, prodam. Naslov ▼ o;!, odd. lutra. 10661-6 PRODAM: temnomoder in črn damski kostum, fantomsko oblek". ■rd:Ini pribor in umetniško sliko. Naslov r imf sami. Združene papirnice pisarna Dur.a:sk,a lb/Jl, tel. 20 94. skh.di > pr-»Kuverti«. Ciril-Metor!ov» cesta 67, nasproti stare mitnice. 8622-7 ANTIKVARNE knjige kupujs stalno Knjigama Akademske založbe. Dunajska cesta 2, Hotei Slon. 9S^2-7 ŠPRINTARICE kupim. Naslov orl. odd. Jutra 42—43«. KI PIMO DVIGALO, 1 kom. za avto Opel ali drugačno, 1 kom. za vo- pustiti v pod »?t. 10414-7 70\e. po Naslov v možno-h leann. KINO MATICA Telefon 42-41 Velika umetnica Žarah Leander ter nenadkriliivi Heinrich George v filmu čustvene, dramatične vsebine DOMOVINA Pesmi in arije iz oper sOrfej in Evrj-dika« ter Bachov ^Pasijon« Predstave dnevno ob 16. in 19. url KINO SLOGA Telet on 27-J4« Eklon od najboljših dražestnih muzi-kalnih filmov, kar jih je mogla ustvariti filmska umetnost, je pač film valčkove opojnosti v \ViHy Forsto\i OPERETI Willy Porst jo je kot režiser z neko očarujočo inuzikalnostjo in rninucijoz-no intenzivnostjo osvojil za f:lm, ki je žel in žanje povsod največje uspehe. — Sodelujejo odlični umetniki: Maria Holst, Dora Komar, Paul Itiirbiger, Leo Slezak, Dunajska filharmonija in Zbor dunajsko državne opere Predstave ob 16. in 19. uri ogl. odd. |u 10 f', -7 VREČE prazne ccmentrve in stične, papirnate, kupuje PLTRO-NAFTA, Ciril-Mctodova cesta št. 35a. J-3R0-7 MOŠKE ČEVLJE milo rabljene, nizke. št. 42—43, kupim. Ponudbe z opisom čevljev in navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Za poletje«. 10611-7 ŠIVALNI STROJ »Singcr«, »Pfai'f« aii »Gr: c nova trgovina OGTJO. ^^cstni trg 3 (vhod skozi *ežo). 1W30-7 SPALNICO, KnilNJO. jedilnico in predsebno »re-no, rabljeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Bala«. 10MV7 TOVOR. AVTOMOBIL od 3—s ton nosilnosti, kupimo ali vzamemo i rajem. Ponudbe n« ogl. odd. In-tra pod »Tovorni avto«. 10*02-7 KLAV. HARMONIKO do 80 basov, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutm pod »Harmonika«. 10*12-7 TU RTJANSKI ZVON. tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na osH. odd. Jutra pod »Ljubljanski Z---vn«. 'fv;so-7 !Z".rr>NO DOBRO p: tamo st.,-e bicikle. bi-c l't!-gurr>e, mot,)rna kok-sj ter g-jn-e za motoma ko-lf sa in avtomobile. M. -Vu'. Pnharieva 10^69.- VRTNO KLOP. mizo in stole ter visoko omaro, kupim. Ponudbe ni oel. odd. lutra pod »Vrti-. 10*64-7 V najem ŠIVALNI STROJ dam t naiem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 10619-17 ZEMLJO njive ali travnike, kupim takoi. tudi do 20.000 kv. m., lahko tudi preko bloka. Rc-,nc ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trnov-čan«. 10569-20 STAVBNO PARCELO na sončni legi, kupim takoj proti tako;šn;i gotovini. Viš;na cene ni važna, zavisi od lege in kraia. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod /Plačam dobro ceno«. 10568-20 STAVBNO PAROLO za z.davo trinadstropnice, ieiečo ob Tržaški cesti, v bližini tobačne tovarne, prodam za 800.000 lir samo resnemu, plačila zmožnemu kupcu. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cestna fronta 22 m«. 10«^--20 LEPO VILO ali HIŠO z vrtom, kupir.1 takoj v ceni do 1,500.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Miran«. 10566-20 STAVBNO PARCELO na Do'en ski cc^ti. prod-m z. 1 40.000 lir. Ponudbe n-a ogl. odd. Jutra pod »Delen; skr.«. 10-576-20 PARCELO NA VIČU 12C0 kv. m.. rr"d.ra za 17S.OOO lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela«. 10675-20 odsoten. Vila 47, Vič, Zrcalo duše. Za dva. Zanesljiva, Zanesljiv, Zamenjam kmetsko posestvo. Zamenjava, Značai, 50(10, 500.000 lir, 2300. 3 mcsecc maprej. 2 SOBI s kouo.nio kuhania aH sonfero s oprexUeno. zfkomkl par let. Pocudbe in pr-I ko Iroirpl. gtr Kabinetom. Šče bcIJSi sr<=čnj h tla odd Jutra pod »Boljši«. 10256-23a SGBO popolnoma preprosto, i po-stelio in posebnim vhodom. išč'.-m za takoi. Ponudbe nd oel. odd. Jutra poj »7. i-dar«. ' 10o34-23a OPREMLJENO SOBO po možnost; 7. dvema posteljama, iščem. Ponudbe na og!. odd. Jutra pod »Gospodična«. 10647-23* SOLIDEN GOSPOD samski, išče lepo opremljeno sobo. s posebnim vhodom, v centru. Ponudbe na og!. odd. Jutra rod »Soba v Cfi.tru". 106«l-23a Dvijrnit«1 dospele ponudhe v oglasnem oddelku Apirat. Absolventki realne g:mnazi:c-. Begunka, B-.ez otrok. Cvetoča roža, Čim-pre;e. Dober kovčeg. Dober avtomobil. Delovodja," Dobrosrčna. Dobra pr j.ite-'ja. D.ibcr kupec 5, Eno-nadstropna. t.n vsobno. G>ba. S.vbjca, Staro. Šivi-!ii. šp?cer';a in galante-i-a. Takoi ali poznoie. 1*rdnost. Vrselie do otrok. Voziček plačam dobro. Ves d..n odsotna. Ves d.m KINO UNION Telefon Na splošno zahtevo še danes Odlična pevka ostane pri svoji umetnosti, da more osrečevati vse ljudi, in žrtvuje svojo lastne ljubezen, ki bi osrečila samo enega človeka To je na kratko smisel prvovrstnega filma ŠVEDSKI SLAVČEK V glavnih vlogah: Jlse VVerner, Kari Ludivig l>ieh! iji Joachim Gcltscliiilk. Predstave ob 16. in 19.15 uri. Dotrpela je naša ljubljena žena, dobra mama, stara mama, sestra, teta in tašča, gospa Katarffiršman Pogreb nepozabne pokojnice bo v soboto 6. t. m. ob 3. uri popoldne z žnl — kapele sv. Antona — k Sv. Križu. Maša zadnšnica bo v ponedeljek, H. t. m. ob pol 7. uri v cerkvi sv. Frančiška v š ški. Ljubljana, Železniki, 4. V. 1914. žalujoči: MIHAEL, mož; MIHAELA »or. LOZE.J, MARIJA por. U KAN, ličerki; STANKO. JOŽE, ALOJZ, VIKTOR,. ROMAN, sinovi in ostalo sorodstvo USNJENO ROKAVICO črno, sem izgubila. Poštenega naid:to. prečen je spravila iz sebe: :,To je pač zelo žalostno ... za vas .. ržalostno? Kar gre. Jaz sem vsega sveta, in ves svet je moj. Za umetnika je to morda edina pravilna pot.« »Torej ste umetnik ?« >Oh. nikar ne govorite, saj veste!« »Mislila sem si.. _ ko sem videla cvetlice tam le notri!« »Prej ne? To ste mi zagonetna stvarca ...Ali ne marate je.sti? Kaj vam sunem dejati na krožnik?« Dokaj čudna je, ee človek r takem položaju začuti glad. Toda spričo poslastic: se je Inge zavedela, da že dolgo ni bila nič zaužila. Dobro se ji je godilo, nesorazmerno dobro, z Mariom je sedela za isto mizo, povsem tako, kakor je bilo v najlepših urah njenega življenja, takisto domače, takisto milo, prav nikakega vzroka ni bilo, da si ne bi privoščila. Toda iz tega, da je postala ob jedi ln pijači živahnejša in se je s prekrasnim občutkom sproščenja začela smejati in kram- Schrif lici ter • Urejuje: Davorin Ravljen. — ljati, je sklepal Mario očitno povsem dr up; reči. Z začudenim in dfcbrotnim nasmeškom jo je giedal, kako je praznila pladnje; nekaj časa je zamišljeno sesal cigareto, nato pa. sredi svojih misi\ mahoma rek-1, kakor da se je odločil: »čujte. dete .. . S i-mi veste, da ste storili zelo nenavaden korak. Ne morem si kaj, a zdi se mi. - • z vašo naravjo se nekako ne ujema, da bi takole ... ponujali svoje spremstvo .. « »Ne,« je Inge tiho pr trdila in osramočena pobeaila glavo. »Ne ujema se. prav imate .. Vstal je, stopil k oknu, se jel brez potrebe ukvarjati z vrvico pri zastoru in tekel. s hrbtom obrnjen proti nji: »Ko bi me bila poznala — nu prav, to bi b lo razlaga. ženš in deklet, ki jim navdušenje za umetnost, zanesenjaštvo in strast rada zraste preko glave, se konec koncev ne manjka. S tega vidika ne bi bila prva v mojem življenju ... a tako . . ,eljal nekajkrat po sobi sem ter tja. »Lahko mi poveš vso resnico ... nič se ne boj,« ji je prijazno prigovarjal. »Vsi utegnemo priti kdaj v stisko, ki nas pr šili k takim korakom — a jaz nisem nečloveški in ne bi hotel izkoristiti tvojega položaja — povej mi po pravici, zakaj si to storila? Ali nemara... \z zadrege?« Ftir da« Koaaortinm »Jutro« als Ver las - za tUkarnarte: Fran Jer&n. — Ftir den Inge n; mogla govoriti, le kičevito je od-kimaJa. »Nu? Res ne? Saj si rekla, da nimaš kje prenečiti! Morda potrebuješ denarja? Povej! Vozovnico v kak kraj? Moraš plačat] dolgove? Zaupaj se mi vendar! Rad ti pomagam, dekletce, tudi tako. ne da bi se ti b lo treba prodajati.. .c Stala sta tik pri vratih, in Mario se je zganil, kakor da hoče seči v žop. >Ne!« Nien pridušeni šepet je bil podoben vzkriku. Z crbema rokama se mu je zacepla v ramena in mu pritisnila g'avc na prsi. »Rada te imam! Ljubim te! Ljubim te!« Mario se je zasmejal s tihim, zvenečim smehom. Segel ji je v lase in jo še tesneje stisnil k sc.bi. Nato je vresnilo stikalo in luč v sobi je ugasnla. • »Kaj pa imaš tu?« je Inge prestrašeno vprašala. Mario je sunkoma okrenil glavo na blazini. »Kaj? Nemški govoriš?« »Ne .. . samo nekoliko .. • zelo slabo.« je za jeclja! a. »še slabše kakor francoski — a kaj je ta obronek, ki ga imate tukai-le?« »To? Oh, nič... to sem izkupil svoje dni pri nekem streljanju ... nekje v ... Mehiki ... v zloglasni beznici . ..« »Zaradi ženske, kakopak!« je očitajoče dejala. -Zaradi ženske? Zaradi dveh žensk! Nikar m: ne verjemi, nitj trohice resnice ni v te.n, kar pravim, samo pokošatiti sem se hc,tel. D;cela neprizadet sem zašel v tisto reč-« »Torej takšno živ!je-je sd živel!« Globoko ogorčenje ji je dehtelo v glisu. toda xonci njenih prstov so kakor priraščeni ležali na obronku. »Takšn-, življenje? Seveda! Kiasoo živ-Ijen e, svobodaio, pustolovno ž vljenje! In upam, da ga bom živel še precejšnjo vrsto let. Ne maram še umreti! Verjemi mi, tudi najbolj klavrno in revro pasje življenje na tem svetu je še vedno tisočkrat boljše kakor biti mrtev!« »Daa...?« »Da! Vem! B ti ubeg, biti sam. biti zapuščen od Boga in vseh ljudi — vse je boljše kakor biti mrtev. Ko bi bil danes slep in hrom in bi vedel, da se ne morem ni-kol! več dotakniti loka, bi vendar hotel ž.veti. samo da bi dihal, saano da bi čutil, da sem. Ti, dekletce, tega gotovo ne razumeš, toda zapomni si za bodoče čase. človek nikoli ne ve, kdaj mu utegne ta nauk koristiti.« »Zapommim si.« je obljubila z mrtvim, globoko zamišljenim glasom. »Dokler človek živi. lahko še vedno pričakuje radost-, bodi majtunh, bodi velikih ... Samo hotetl ne sme ničesar, tudi to si zap.mni, po ničemer ne sme stremeti, nobenih načrtov ne sme snovati — nikar | ne misi ti, da si lahko oblikuje življenje 1 po svojih željah. Vse mora sprejemati tako, kakor prihaja, roke nastavljati, da mu ; padajo presenečenja vanje — nu. daj. ti presenečenje, povej, kaj boš delala jutri? j Ali ne bi mogla estati nekaj časa skupaj? ! Samo par tednov? Privoščila bi si kak > čedno potovanje ... uživala bi pomlad .. .« >Da ... nemara bi šlo ... a potem bi morala gotovo snetj krinko. . >Da. seveda bi jo merala!« se je Mario zasmejal. Nekaj prisrčnega in tolažlnega je bilo v njegovem glasu. jToda meni je prav zares vse eno. kakšna si na oko, za-stran tega si ni treba beliti glave, saj ne vem, kdo si in kaj si — dobra si, tol ko čutim Hudobne ženske sc nr tako zoprne! Al? ne misliš, dekletce, da bi se k'ir dobro razumela?« Morda.« je Inge mrtvo odgovorila. »Nekaj tednov gotovo, toliko časa. da bi premagal zadnje razočaranje . .. Poznam moške, kakršen si ti.. . zmerom se jim neutolažljivo hoče miru in. čistosti in dobrote ... kadar pa imajo vse to, se j;m zazdi dolgočasno ki zaželijo si velike pustolovščine ...« »Ubogo dete, tako slabe so tvoje Skušnje? Morebiti imaš prav, pazil bom, da ti ne dam kake slovesne obljube, tega tudi zahtevati ne smeš od mene, sl'šiš? A lepo bi bilo vendarle .. morda si premi-slš ..?« Konzorcij »Jutra« kol izdajatelja: Stanko Virant - Fttr »Narodna tiskarna A G.« als Drackstelle - Za »Narodno tiskarno d. d.c kot Inscratenteil verantvrortlich • Za inseratn) oddelek odgovarja! Ljubomlr Volčič