'., št. 176 Cena SO UREDNMTVO £N UPRAVA? LJUBLJANA, PUCCINUKTA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije to UNIONE PUBBLICITA IT A LIANA 8- A„ MILANO : 81-12, 51-23, 81-24, 81-25 to 31-2« Računi pri postno Čekovnem zavodu: Ljubljana §tev. 10-351 izhaja vsak dan opoldne — Mesećn a naročnina It— Ur, mm mosemstvo 15.20 Kr CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita 7: In Egitto vivaci duelli di artiglieria. Le opposte aviazioni hanno oppot-to notevole attivita: quella Italiana e t« desca ba battuto con visibili risulati concontra-menti di truppe e di mezzi nelle retrovie nemiche. Le hatterie contraeree della Divisione »Trento« hanno centrato e distrutto due velivoli britannici. L'aeroporto di Hal Far e s ta to bombar-dato da formazioni dell'Asse; in combatti-mento due »Spitfirc« venivano abbattuti dalla caccia gi'rmanica. Ripetiiti attacchi aerei contro un nostro eonvoglio in navigazione nel Mediterraneo sono coinpktamente falliti per la pronta manom đelle navi e refficaee reazioiie della scorta. Nella not te dal 28 al 29 1 u glin a. s. aeret avversari bom barda vano poche miglia a Nord-Est di Derna la nave ospedale »Cltta di Trn pa. ni« nonostante questa fosse muni-ta dei I>cn visibili contrassegni regolamen-tari. I/alto disumano non ha avuto, fortn-natamcntc, alcuna conseguenza, ma cld non e certo dipeso dalla volonta del piloti della RAF per i quali il ricordo della nave ospedale »Pe« aerosilurata nella rada di Valono 1'anno scorso non sembra sia di alcun peso marole, La formazione dei nostrl cacclatori citata nel bollettino odierno per il brillante rlsultato conseguio in duro combattimento cnntro la caccia nemica era o omaru lat a diil capita.no pilota Giorgio Tunioli. Duce v Gorizii Po inspekciji čet v bližini stare meje je imel sestanek s poveljniki armadnih zborov v Sloveniji, Dalmazii in Hrvatski, katerim je dal potrebna navodila Topniški dvoboji v Egiptu Živahno delovanje letalstva — 4 angleška letala sestreljena Glavni *tan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 3. avgusta naslednje 797. vojno poročilo: V Egiptu živahno topniško delovanje. NasprotniSko letalstvo je razvijalo znatno delavnost. Italijansko in nemško letalstvo je z vidnim uspehom napadalo zbirališča čet in sovražnikova vojna sredstva v zalt-dju. Protiletalske baterije divizije »Trento« So zf dele in uničile 2 britanski letali. Osovinski letalski oddelki so bombardirali letališče Al Far. V spopadu so nemški lovci sestrelili 2 letali tipa »Spitfire«. Ponovni letalski napadi na naš konvoj, ki je na poti po Sredozemskem morju, so »e zaradi točnega manevriranju ladij in učinkovitega odpora spremstva popolnoma izjalovili. V noči med 28. in 29. julijem je sovražni bombnik nekaj milj severovzhodno od Der-ne potopil bolniško ladjo »C itta di Trapa-ni« navzlic jasnemu znaku Rdečega križa, s katerim je biia vidno označena. Nečloveški napad k sreči ni imel nobenih posledic, toda to gotovo ni bilo odvisno od volje pilotov RAF, na katere spomin na bolniško ladjo »Po«, ki so jo lansko leto bombardirala angleška letala v zalivu Valone, omi-vidno ni imel nobenega moralnega učinka. Poročilo dodaja med drugim tudi to, da je poveljeval skupini italijanskih lovcev, o kateri pravi današnje vojno poročilo, da je dosegla odlične uspehe v srditem dvoboju s sovražnimi lovci, letalski stotnik Giorgio Tunioli. Rim, 4. avg. s. Dne 31. julija zjutraj je Duce ob spremstvu Tajnika fašistične stranke dospel z letalom brez pred-, j hodne napoveai na letališče v Gorici. Sprejel ga je general Ferrero, povelj-j niK armadnega zbora Trieste. Z letališča v Gorizii se je Duce napotil v Re-dipuglio* kjer se je poklonil na grobu vojvode d Aoste, poveljnika neprema-gane 3. armade, in ob grobeh stotiso«; padlih, ki tu počivajo. Po kratkem odmoru je Duce nadaljeval pot v avtomobilu proti Castellnuovu dlstria in v neko vas v bližini stare meie, kier ie prisostvoval zanimivim vežbanjem streljanja z možnarji in novimi topovi za pehoto. Potem se je udeležil skromnejša obeda v oficirski menzi, na kar se je vrnil v Gorizio, kamor je dospel ob 15.30. Na poveljništvu vojaškega okrožja je Duce zbral k raportu skupino poveljnikov, ki so se v ta namen tu sestali. Navzoči so bili šef generalnega štaba maršal Cavallero, šef glavnega stana vojske general Ambrosio, vrhovni poveljnik Oboroženih sil v Sloveniji in Dalmazii general Roatta, poveljnik armadnega zbora »Trieste« general Ferrero, poveljnik ljubljanskega armadnega zbora general Robotti in poveljnik V. armadnega zbora, ki se nahaja na Hrvatskem, general Coturri z generalštabnimi ofi- Rekorden uspeh torpednega letalca Potopil in poškodoval je s torpedi 24 sovražnih vojnih in tovornih ladij Rim, 4. av& s. K številnim rekordom, B katerimi se italijanski letalci lahko poveličujejo, se je pridružil nadaljnji rekord v zadnji dobi intenzivnega vojnega delovanja. Gre za vojni rekord, ki ga je Italiji pridobil kapitan-pilot Carlo Emanuele Bu-•cag-lia iz Novare. V teku sedanje vojn3 je izvršil 29 torpediranj in zadel s 24 torpedi. Ta oficir, ki poveljuje sedaj skupini tor-pednih letal v operacijskem področju, je eodelovai pri prvi akciji tega specialnega orožja dne 15. avgusta 1940 v napadu na vojaško pristanišče Aleksandrijo in od tedaj je neprestano odlično deloval in dosegal zmage. V celoti je ta pravi >as« torpednih letal, ki doslej nima tekmecev v kateremkoli inozemskem letalstvu, potopil 2 težki križarki. 2 pomožni križarki, 1 polagalko mrež in 5 parnikov s skupno 66.000 tonami. Zadel in hudo poškodoval je 2 bojni ladji. 1 nosilko letal, 6 križark, 2 rušilca in 3 pamike. Kapitan Buscaglia je bil odlikovan s 6 srebrnimi kolajnami za vojaško hrabrost, z železnim križem II. razreda in je dvakrat napredoval zaradi zaslug v vojni. Navajamo seznam njegovih akcij. Mnoge od teh so bile izvedene posamič, ostale pa s sodelovanjem drugih letal iste vrste: 27. avgusta 1940 je bila zadeta križarka tipa »London«. 17. septembra 1940 potopljena 1 križarka tipa >Kent«, 29. septembra 1940 zadeta s1 torpedom bojna ladja »Reno\vn«, 2. novembra 1940 zadeta križarka tipa >Capetown«, 13. novembra 1940 potopljen parnik z 10.000 tonami, 3. decembra 1940 torpedirana 1 križarka v zalivu Suda, 26. decembra 1940 potopljen parnik s 6000 tonami, 28. marca 1941 potopljena križarka z £000 tonami. 2. aprila 1941 potopljen parnik s 15.000 tonami, 15. aprila 1941 potopljen parnik s 15.000 tonami, 20. aprila 1941 potopljena pomožna križarka z SOČO tonami. S. maja 1941 zadeta križarka z 8000 tonami, 4. julija 1941 potopljena pomožna križarka s 7000 tonami, 9. julija 1941 zadet parnik s 5000 tonami, 19. julija 1941 zadeta križarka z 10.000 tonami, 6. avgusta 1941 zadet 1 rušilec, 11. avgusta 1941 potopljena polagalka mrež ^Pl•otectorke plovbe. Logično je da so se nemške podmornice zaradi tega pripravile, da narede ta sistem neučinkovit. Ni mogoče navajati podrobnosti £»!ede tega, toda lahko rečemo, je izjavil admiral Donitz, da se izvaja z odličnimi uspehi tako zvana »taktika bloka«. Admiral je jasno dokazal, da porazdelitev nemških podmomiških sil v mnogih morjih nikakor ni škodovala učinkovistosti v borbi tega orožja proti sovražnemu pomorskemu prometu, ki je bil v nekaterih morjih dokončno onemogočen. Admiral Donitz je na naslednja vprašanja rekel, da je bilo za Nemce posebno veselje poslušati pred leti ocenjevanje sedanjega sovražnika glede nemških podmornic Podmornica s 500 tonami se je smatrala za obalno edinico. Zato je bilo veliko presenečenje, ko so začele te podmornice operirati na Atlantiku in so prišle celo do ameriške obale. To se ie izvedlo lahko predvsem s skrbnim izkoriščanjem prostora v notranjosti edinic, z odpravo slehernega osebnega udobja in slehernega razkošja, zlasti pa z ojaćenjem ladijskega ogrofja in borbenega duha posadk. V, bistfvu imajo na nasprotniki prav, je inmično dodal admirali Donitz. da tme-mijejo naše podmornice »obalne edinice«, kajti te operirajo vzdolž ameriške obale. Obrambne metode Američanov proti na-£emu podmomiškemu orožju so neučinko- vite spričo borbenega duha in izkustva' naših pod morn i carjev. Razen tega pošilja Nemčija v borbo vedno nove valove podmornic, tako da je omrtvićena sleherna možnost do-ege najmanjšega uspeha & strani nasprotnika. Govoreč o sodelovanju med podmornicami in letalstvom je admiral rekel, da je s< delovanje zelo plodno, zlasti zaradi tc«a, ker ;e vidljivost za podmorniško orožje manjša kot za letalstvo. Letalske globinske bombe so tako učinkovite proti podmornicam kakor protiletalsko orožje proti letalom. 0>nova sodelovanja je tudi tu skladje v akciji. To je popolnoma izvedeno pri nemških silah, dočim je vir težko rešljivih problemov za Anglijo. Na vprašanje, ali jc angleško bombardiranje nemških obalnih nest nevarno za podmornice, je ad n ral odgovoril, da je leta 1940 izredno hudo letalsko bombardiranje lahko povzročilo motnje v napravah za podmomiško orožje na kopnem, danes pa je z velikanskimi betonskimi napravami, ki prenesejo bombe in ki so izvedene ob atlantski obali v Rokav-skem prelivu in v Nemčiji, ta nevarnost popolnoma odpravljena. Danes je vse pod streho in dobro zaščiteno Lahko pride kakršnokoli število letal, ki od vržejo kolikor-kodi ton bomb. oporišča nemških podmornic ne morejo biti več poškodovana. P-ed zaključkom, rekoč, da je glavni strateški cilj podmomiške vojne še vedno najbnnj občutena ovira sovražnega brodovja. je admiral Donitz ironiziraj govoričenje iz »sovražnih virov glede tajnih opori Še v nevtronih d'zarah za nemške podmornica m giede domnevnih otokov na oceanih, kjer naj b' obstojala velika skladišča za dobavo bencina, cirji posameznih poveljništev. Na Ducejev poziv je general Roata obširno poročal o položaju v Sloveniji in v bližnjem ouemlju. Poročal je o izvajanih vojaških merah, ki so v (eku za zagotovitev reda in miru v teh pasovih ter je očrtal tudi program za bodočnost. Duce je potem, ko je zahteval od generala Roate razna pojasnila in poudaril, da je videti položaj z mnogo katerih vidikov zadovoljiv govoril in orisal navzočim splošni operativni položaj na raznih frontah osi ter je določil v okviru splošne operativne situacije italijanski vojaški položaj in navedel razne naloge, ki so poverjene našim oboroženim silcrn na raznih bojiščih. Duce je prešel nato na tehnično proučevanje raznih zahtev in smernic, ki jih je dal glede tega, ter je nakazal možnosti in načrte za bodočnost, zaustavljajoč se posebno pri problemih, ki naravnost va~ nimajo obmejni pas ter Slovenijo in Dalmn^io s posebnem ozirom na Slovenijo. Raport je trajal skoro dve uri in «e je zaključil z natančnimi navodili, ki jih ie Duce dal zbranim poveljnikom. Ze med raportom se je zbrala na treru pred novel jnisf vom množica, V7klikp-joča Duceju. medtem pa so dospeli tudi prefekt iz Gorizie in zvezni tajniki iz Proti Kavkazu Nemški tankovski oddelki so se približali gornjemu toku reke Kuban — Sovjetski napadi v donskem loku odbiti Iz Hitlerjevega glasnega ?»tana, 3. avgusta. Nemško vrhovno poveljništvo objavija naslednje vojno poročilo: Na vzhodu se bliža za zasledovanje sovražnika določena tankovska armada gornjemu toku Kuhana. Krajevni odpor raztresenih in med seboj nepovezanih oddelkov je bil zlomljen. ZapJcnHi smo številen plen, zlasti topov. Severnovzhcdno odtod so bili sovjetski zaščitni oddelki pognani proti jugu. Tudi tu se nadaljnje prodiranje. Med Salom in Donom potiskajo nemške in rumunske čete sovražnika proti jugu. Močni oddelki bojnih in rušilnih letal so posegli v borbo. Sovražne zveze v zaledju, zlasti na kubanskem področju, so izpostavljene hudim napadom, zlasti proga Baku— Rostov. V velikem loku Dona so bili ponovni sovjetski napadi sovražnika zavrnjeni in uničenih zopet 85 tankov. Strmoglavna in bojna letala ter protiletalsko topništvo se tu uspešno udeležujejo bojev. Pri nočnih napadih na plovbo na Volgi sta bili dve petrolejski ladji in 6 tovornih ladij potopljenih, nadaljnjih devet pa poškodovanih. Severno od Rževa, na fronti pri Volhovu in pred Petrogradom so se izjalovili neprestani napadi močnejših sovražnih oddelkov, ki so bili očividno izvedeni za razbremenitev fronte na jugu. Na Laponskem so pehota in oddelki gorskih lovcev ob podpori letalstva zavzeli več po sovražniku močno branjenih in utrjenih višin. V trdovratnih borbah po gozdovih je bilo uničenih veliko število sovražnih položajev. Na murmanski fronti so nlaninci z uspešnimi udari uničili več sovražnih obrambnih naprav. Sovjetsko letalstvo Je izgubilo včeraj 114 letal. Pet lastnih le*al pogrešamo. Va M*1** so lpf^iišče Halfnr bombardirala nemška in italijanska letala in so bili dosežen- uspešni zadetki. Na vzhodnem Sredozemskem morju .Te nemška podmornica potopila sovražno transportno jadrnico. Na vzhodni obali Anglije in v >l1dlandu so nemška leta'a včeraj in v pretekli noči bombardirala vojaško va^ne naprave v vre krajih. V času n«* 23. julija do 1. avgusta je izgnb'lo andeško letalstva 248 letal, oa tega 84 rt*** Sr«»ki pritisk. Moramo se boriti v vseh odsekih do zadnje kap-lje krvi in moramo narediti iz vsakega griča, nelja in reke nezavzetno postojanko. Sleherna ped zemlje, ki je poverjena rdečemu vojaku, je sveta. Dokler bo nvogel s svojo r<;ko gibati, dokler je v njegovih žilah še kaplja krvi. sc mora boriti in poginiti- ne pa se umakniti. Konec moskovskih sanj Suenoa Aire*, 4. avg. s. List »Nacion« objavlja zgedevin-ki pregled vseh poskusov Rusije v zadnjih dveh stoletjih, da bi predrla proti Evrcpi po načrtih Petra Velikega. List pi?e, da se bodo imperialistične sanje boljševičke Rusije končale za vedno, ko jo bo os premagala in da se Sovjeti popolnoma jasno zavedajo, da ne bodo obstojali več kot velika s:!a po svojem dokončnem porazu. Izpoved ujetega oficirja Berlin. 4. avg. s. Nemška poluradna agencija poroča, da je boljše viški kapitan Šer-gej Sokolov, ki je bil ranjen in so ga Nemci ujeli vzhodno od Proletarskaje, izjavil: Bil sem v borbah s svojo stotnijo na vzhodnem obrežju Dona. Vsi so nam rekli, da se moramo smatrati za žrtvovane, kajti nismo se mogli umakniti na noben način, ne da bi prišli pod vojno sodišče. Od moje stotnije so osts«li pri življenju resnično samo 3, ki so bili ranjeni in ujeti kakor jas. Ujetnik je dodal da Timošenkove čete niso mogle spati cele tedne, ker jih je nemško letalstvo neprestano napadalo. Na železniških progah je bilo bombardiranih Gorizie, Triesta, Udin, Pole in Ljubljane. Po končanem raportu s poveljem na pozor šefa glavnega stana se je Duce pokazal na balkonu, ob njegovi strani }e pa bil Tajnik Stranke. Po mogočnem »a noi!« vse množice, je Duce, večkrat prikinjen z gorečim odobravanjem, govoril s poudarjenim naglasom ter omenjal epični napor, s katerim so bila posvečena obrežja Isonra in doline Carsa in so se te zemlje za vedno zopet pridružile materi domovini. Proti tistim* ki s^ tostron ali onstran stare meje še vdajajo bolnim snnjam, je Duce rekel, da bo izvajan, kakor se že izvaja, neupogljiv zakon Rima. Druca fronta, je rekej Duce, se ne ho naredila tu in verjetno ne v nobenem drugem delu sveta. Os in trojni pakt imajo sredstva za dosego zmage. Manifestacija nezadržnega navdušenta ie pozdravila konec govora, po katerem je Duce znoustil palačo poveliništva tor zonet sedol v svoj avtomobil, ki si le s težavo odpiral pot skozi odobravajočo množico in dospel na letališče. Tu se je Duce razgovarjnl na krr.tkn 9 z?stoon»ki oblasti in nrvnki ter je nato no topli manifestaciji Walrev z leta-liščr« zonet vstopil v svoie trim»'nrno o in odletel ob 18. uri v odličnem poletu. na stotine vlakov. Vagoni so bili uničeni ali zažgani. Železniška prona je bila popolnoma uničena. Kolone motornih voz;l Lagg 3«. Trije sovjetski bombniki so bežali s področja nad Helsinki zaradi močne protiletalske obrambe. Drugi sovjetski letalski napadi ao povzročili alarme v obalnih središčih Finskega zaliva. Na fronti Karelske ožine je bil odbit sovjetski oddelek, ki je napadel po močni topovski pripravi. Finsko topništvo je učinkovito obstreljevalo sovjetske položaje in med drugimi razpršilo oddelek, ki se je pripravljal za napad. Finska pehota je onemogočila sovjetske poizkuse prodora v prve obrambne črte. Na fronti vzhodne Karelije je finsko topništvo v južnem odseku uničilo 6 sovjetskih utrdbic. Borbe na Laponskem Berlin, 4. avg. s. Kakor je znano, javlja včerajšnje poročilo vrhovnega nemškega poveljništva v zmagovitih borbah na Laponskem. S pristojnega vojaškega vira se je izvedelo glede tega, da je višina, ki so jo zazele edinice pehote in planinskih čet, velike strateške važnosti. Gre za obvladujočo postojanko, ki lahko postane oporišče za nadaljnje operacije. Kralj Mihael na vzhodni fronti Bukarešta, 4. avg. s. Rumunskl kralj Mihael je prebil ob spremstvu podpredsednika ministrskega sveta prof. Mihaela Anto-nesca nekaj dni na vzhodni fronti. Ogledal si je področje., kjer se je izkazala hrabrost rumun3kega vojaka. Vladar je rnspiciral tudi rumunske edinice, ki so v borbah proti boljfievižkim silam, in kralja »o povsod sprejeli z velikimi manifestacijami. Vče* raj se je kralj Mihael vrni v Bukarešto. Bolgarija v novem redu Sofija, 4. avg. s. V govoru, ki ga je !nw* v Bitolju notranji minister Gabrovski, je poudaril, da je danes geslo vseh Bolgarov: en narod, ena država, en kralj! — Minister je dodal, da je sedanji trenutek edinstven v zgodovini Bolgarije in da pripadajo Bolgarom važne naloge, to je obramba svobode m edinstva, Podčrtal je končno, da j« svoboda in edinstvo Bolgarije predvsem zasluga modrosti vrhovnega vodje Bolgarije. Nj. Vel. kralja Borisa ter hrabrih italijanskih, nemških ln zavezniških vojsk. Zadnja pot nemškega generalnega konzula dr« Broscha Ljubljana, 4. avgusta. Včeraj popoldne se je Ljubljana poklonila spominu nenadno umrlega nemškega generalnega konzula v Ljubljani dr. Hansa Broscha. S številnimi venci je bila posuta njegova rakev. Na Žalah se je že dolgo pred pogrebom zbrala množica ljudi, ki so ga pospremili na njegovi poslednji poti. Polncštevilno so bili zbrani ob rakvi generalnega konzula dr. Broscha člani tukajšnje nemške kolonije ter raznih nemških kulturnih ter drugih organizacij in ustanov. Polnoštevilno so prihiteli k pogrebu dragega, očetovsko skrbnega šefa tudi uradniki tukajšnjega generalnega konzulata, ki niso :meli v njem samo svojega službenoga predstojnika, smpak tudi vzornega tovariša in svetovalca. Pogreb blagega pokojnika je dobil posebno svečano obeležje z navzočnostjo odličnih predstavnikov oblasti. Za rakvijo nepozabnega pokojnika so korakali tik za pokojnikovimi svojci Visoki Komisar Ekse. Emilio Grpzloli. Eksc. general Mario Ro-bottl, Poveljnik XI. armadnega zbora, dr. Orlando Oriandi Zvezni tajnik v Ljubljani, mestni poveljnik general Renzo Montažna, poveljnik oddelka trnih srajc »Montagna«, general Adolfa De Rienzi. poveljnik divizijske pehote, general Armando Lubrano, predsednik razmejitvene komisije, comm. Petro David. podprefekt v Ljubljani, comm Domenico Rnvelli. ljubljanski Kve-ster. general Leon Rupnik. ljubljanski župan, comm. dr. Tranchida Salvatore, ljubljanski podžupan, polkovnik Antonio Cara-vetta. poveljnik 13. topniškega polka, pod-polkovnk Luigi Geronazzo, kot spremljevalec Visokega Komisarja, major Kttore Gic-vannini, poveljnik oddeljca Črnih srajc. Razen tega številni častniki kot zastopniki posameznih oddelkov. Nemške oblasti: nemški generalni konzul von Druffel. kot zastopnik nemškega zunanjega ministra von PJbbentropa in nemškega poslanika v Rimu von Mackenzena, polic'jski major Carol Holst. zvezni častnik pri Visokem Komisar jatu, kot zastopnik policijskega generalobrsta Da Luegeja in kot zastopnik policijskega šefa za Koroško in Kranjsko, višji oddelkovni vodja SS policijski generalni poročnik Roesener in predstavnik Heimatbunda. Za nemško kolonijo in ljubljanski konzulat kancler Lie-senberg. Hrvatske oblasti: dr. Zvonimar Ivanič, konzul Neodvisne Države Hrvatske, pod-konzul Kazimir Lelas, oba. v spremstvu uradnikov konzulata. V imenu narodno-socialistične stranke je pol6žil na grob venec njen zastopnik Grubitz. ki je zastopal tudi inozemsko strankino organizacijo. Fietetna in ginje-na je bila poklonitav Ljublfane ob svežem grobu nepozabnega generalnega konzula dr. Broscha. Njegovi dobroti, ljubeznivosti bo ohranjen trajen spomin v srcih vseh. ki so ga cenili in spoštovali. Nemžki g-eneralni konzul dr. Hans Brosch se je rodil 8. averusta 1883 v Leibnitzu, (sudeti), prevzel vodstvo nemškega konzulata v Ljubljani 19. avgusta 1939. Nekaj časa je bil prideljen zunanjemu ministrstvu, še poprej pa pet let nemški konzul v Tetuanu v Maroku. Od 1. 1927 do 1934 je bil konzul na nemškem generalnem konzulatu v Barceloni in od 1922 do 1927 delegacijski tajnik pri nemškem od-pravništvu poslov v Rigi. Nedavno je bil imenovan za nemškega generalnega konzula. ŠPORTNI PREGLED V fi»iljsi so lahkoafleti skoro v vseh državah tekmovali v državnih prvenstvih Kratek pregled doseženih uspehov — Splošno so rezultati slabši kakor lanski — Štirje svetovni rekordi švedskega „Nurmija" Haegga Hrvatska lahkoatletska zveza že priznala prve hrvatske lalikoatletske rekorde. Velja iih zabeležiti: loO m: Gal 11.2, 200 m: Urbič 24.0. 400 m: Srakar 53.9, 800 m: Kotnik 2:00.3. 1500 m: Kotnik 4:04.6, 5000 m: Kctn k 15.29.2. štafeta 4X100 m: moštvo Hrvatske (Dremal, Gal, Urbić, Rubin) 45.3, daljina: Urbić 6.95, višina: Abramovlć 1.77. ob palici: Ivanuš 3.40, troskok: Gal 13.70. krogla: Miošič 13.52. disk: Marian 39.68, kladivo: PuhoviĆ 44.36, kopje: Markušič 5586. Nekaj teh rekordov je imelo zelo kratko življenje. Prvi je izboljšal Lušickv rekord v teku na 400 m. Pretekel je progo v 53.1. številna izboljšanja so bila dosežena tudi na finalnem moštvenem srečanju med Haškom in Concordio. Nemško državno lahkoatletsko prven-100 m: Rcvuelta 11.3. 200 m: Rcvuelta stvo je bilo 25. in 26. julija v Berl.nu. Pr- L ju bi ja na 4. avgusta V nedeljo je elita evropskih lahkoatlctov, ki jim razmere še dopuščajo poseeanje igrišč in urjenje SA-ojih mišic, startala v Berlinu. Sestanek, ki naj bi nadomestil za silo evropsko lahkoatletsko prvenstvo, ki so ga n> Tali odpovedati, jc zbral na olimpijskem stadionu jboljše. kar zmore trenutno Evropa. O njegovem poteku in rezultatih smo poročali drugje in bo govora še med tednom. Poglejmo sedaj na kratko, kako so potekla lahk< atletska državna prvenstva v posameznih državah. Naš pregled razumljivo ne popoln ker se moramo zadovoljiti samo s* poročili, ki so nam prišla v roke. Poglejmo najprej med Špance Špansko lahkoatletsko prvenstvo je bilo že v prvih dneh julija. Dalo je naslednje prvake 23. 400 m: Lorenzo 51.6. 800 m: Piferrer 2:02.2. 1500 m: Gomez 4:09.6. 5000 m: An-dreu 16:39.6. 10.000 m: Rojo 35:00.6. 110 m zapreke: Molezun 16.8. 400 m zapreke: Sanirana 1:00, štafeta 4X100 m: Castilija 45.2, štafeta 4X400 m: 3:35.6; daljina: Hoz Soba 6.68. višina: Pons 1-80, oh palici: Gonzales 3.30, troskok: Navarro 13.3(16: krogla: Erasquin 12.27, disk: Erasquin 37.15, kladivo: Glimenti 35.K), kopje: Pe-rez 50.04. Španska lahkoatletika se torej zaenkrat še ni dvignila iz povprečnosti. Francoska lahkoatletika se počasi obnavlja Francoski sport teče trenutno po dveh tirih: zase v zasedeni in zase v nezasedeni Franciji. Francoska lahkoatletika je v zadnjih let;h izg-ubila svoje najboljše moči in se sedaj le s težavo obnavlja. Evo rezultatov s prvenstvenega tekmovanja v Parizu, torej iz zasedene Francije; lOO m: Doileans 11. 200 m: Auray 22.4, 800 m: Menu 1:57.2. 1500 m: Rochard 3:59.8. 5000 m: Chatillon 15:24.9, 110 m zapreke: Sapin 15.5, 400 m zapreke: Mai-gnan 56.4. 3000 m zapreke: Leveque 9:54.1, štafeta 4X100 m: S. E. E 44.2, štafeta 4X^00 m: Stade Franca's 3:24.4; daljina: Joonblancq 6.8S, višina: Laponte 1.90, ob palici: Breitman 3.80 m, troskok: Joan-blancq 13.59 m. krogla: Douhours 14.39. disk: VVittevron-ghel 43.88. kladivo: Broca 35.87, kopje: Fabre 52.18. Z mednarodnega, vidika sta najboljša rezultata v skoku v višino in v metu krogle. Pripomnimo naj še, da se je istočasno vr-šJo tuli juniorsko lahkoatletsko prvenstvo, ki je dalo slabše rezultate, kakor enako prvenstvo 1. 194 L 415 lahkoatletov v borbi za italijanska orvenstva Tekme za italijansko lahkoatletsko prvenstvo je italijanska zveza priredila 11. in 12. julija v Bol ogni. Na start je povabila 415 lahkoatletov. Tekmovanje ni dalo posebnih rezultatov. Prvaki so postali; 10o m: Mariani 10.7, 200 m: Monti 21.9, 400 m: Lanzi 48.1, 800 m: 1:51.9, 1500 m: Vitale 3:57.2, 5000 m: Bev:ac.ua 14 50.4, 110 ni zapreke: Dentis 15.5. ±00 m zapreke: Filiput 55.3. daljina: Pederzani 7.36, višina.: Campa-gner 1.93. ob palici: Conchi 3.90, troskok: Cuocotti 14.05. krogla: Profeti 14.63, disk: Consolinl 50.57. kladivo: Taddia 49.36, kopje: Mat-teucci 57.88. Kar se ni posrečilo na državnem prvenstvu, to sta dva italijanska lahkoatleta dosegla kasneje med pripravami za Berlin. Bila sta izboljšana rekorda v metu kladiva in v teku na 1000 m. Po klubih se je na prvo mesto uvrstil znani Oberdan PP iz Milana, ki je zbral 62 točk. Na drugo mesto se je plasiral drugi milanski klub Ba-racca s 33 točkami. Prvi hrvatski atletski rekordi Ko še ni bilo niti končano moštveno lahkoatletsko prvenstvo na Hrvatskem, je venstvo so si priborili: 100 m: Mellerovvicz 10.6, 20o m: Melle-ro\vicz 21.6, 400 m: Harbig 48.1, 800 m: Giesen 1:54.4, 1500 m: Kaindl 3:54.6, 5000 m: Svring 15.17.2. 10.000 m: Eitel 31.50 8, 110 m zapreko: Zepernik 14.8. 40n m zapreke: Fromme 55 1. štafeta 4X100 m: Zrakoplovci iz Berlina 43.4. daljina: VVagemann 7.36. višina: Lang-hoff 1.94, ob palici: Gloetzner 4; krogla: Woelke 15.74. disk: Wotapek 47.59. kladivo: Storch 54.64, kopje; Pektor 65 68. Štirje Haeggovi svetovni reke rdi in še kaj Dočim državna prvenstva niso prinesla posebnih presenečenj, pa jih je bilo dovolj izven tega okv ra. 3Tajvs5jo przornost je zbudil znani švedski tekač na sredn;^ proge Gundar Hegg, ki mu je i. julija potekla enoletna diskvalifikacija. že takoj prvi dan po poteku roka je nastopil v Goteborgu in se pomeril z drugim znanim švedsk.m tekačem Arn^.on .\nder-sonom v teku na 1 miljo (1640 32 m). Zmagal je v času novega svetovnega rekorda 4:06.2. Anderson je zaostal samo za en me'er in izenrčil oreišnji svetovni rekord Američana Woodersona 4*36.4. Dva dni nato je Haegg stirtal v olimpijskem stadionu v Stockholmu. V teku na 2 milji (3218 m) je dosegel čas 8:47.8. To je zopet nov svetovni rekord. Prejšnji je pripadal Fincu Makiju z 8:53.2. Ta rekord je prekosil Anderson z 8:51.4. Največje presenečenje pa je zbudila vest, da je Haegg 17. julija v Stockholmu za dve sekundi prekosil rekord v teku na 1500 m. Dosegel je čas 3:45.8. Prejšnji svetovni rekord na tej progi je pripadal Lo\veloyku. Dva dni nato je Haegg v Mael-moe doprinesel še en dekaz svojih izrednih sposobnosti. Pretekel je dva kilometra v času 5:16.4 in tako v treh telnih dosegel štiri nove svetovne rekorde. Prejšnji rekord na dva kilometra je pripadal Američanu San Romani s 5:16.4 in tako v treh tednih dosegel štiri nove svetovne rekorde. Prejšnji rekord na dva kliometra je pripadal Američanu San Romani s 5:16.8. Atletov Haeggovih sposobnosti je malo. Upravičeno ga svetovno časopisje primerja z znamenitim Fincem Nurmijem, ki je po vsem svetu proslavil svojo domovino s svojimi izrednimi uspehi v tek h na dolge proge, Švedi pa Imajo v svojih vrstah še mnoge druge izvrstne lahkoatlete, o katerih uspehih bomo še poročaj i. Končno še nemško lahkoatletsko prvenstvo V soboto in nedeljo je bilo v Triestu italijansko klubsko žensko plavalno prvenstvo. Startalo je sedem klubov, med njimi S. Trieatma Nuoto. Fiumana Nuoto in rudi Venchi Unica rz Torina, katere član je Draguša Finčeva. Tekmovanje je dalo v nedeljo naslednje rezirltate. V plavanju na 100 m prosto je zmagala Finčeva v 1:11., na 400 m prosto je bila prva Crugnolo (SS Lazio iz Rima) s 6:06.8, na 100 m hrbtno je zmagala Sker-lov« od Triestine z 1:29.4, na 200 in prsno Derenzmijeva od Fiumane v 3:35.7, v štafeti 4X100 prosto je zmagala Fiumana v 5:13.7. Ostali spored je bil izveden ie v soboto. kliubsiki prvak v ženskem plavanju je postala Triestina z 12.987 točkami pred Dopolav. Ansaldo iz Genove, ki je zbral 11.981 točk. Na tretje mesto se je uvrvrHa Fiumana z 11.902 točkami. Venchi Unica je na šestem oziroma predzadnjem mestu s 5120 točkami. Start Finčeve v Triestu Start Finčeve v točki 100 m prosto so gledalci spremljali z zanimanjem, ker se je pričakovalo, da bo zrušila italijanski rekord. Finčeva pa je plavala sdabo. mogoče rud: zato, ker ni imela prave konkurence. Mednarodni ženski telovadni A v Venezii troboj Mednarodni žens»ki telovadni troboj z udeležbo ženskih vrst Italije. Madžarske in Nemčije se je končal takcle: v prostih vajah je zmagala Madžarka Nagv, ki je zbrala enako število točk kaikcT njena sonarod-njakinja Horvathova. Tretja se je uvrstita Italijanka Gclminijeva. Na jjredeh je bila prva Mađžarkji_£>herjeva. druga Italijanka Gelminijeva in tretji z enakim številom točk Madžarki CsiH.kova, in Koetelesova. Na nesimetrični bradi ii sta zmagali Madžarka CsilHkova in Nemka Treubcl^a z enakim številom točk: tretja ie bila kloete-lesova, četrta Gelminijeva. Naj pripomnimo, da je Gelminijeva doma iz Triesta. Drobne vesti Italijanski prvak v deseterofooju je postal v •nedeljo Paolcne, član G ufa iz Na poli ja. Zmagal jc s 6663 točkami, kar je nov italijanski rekord. Rekorder je bil doklej 12 let Carlini. Tekmovanje je bilo v Parmi, kjer so bile istočasno nekatere izbirne lah-koatlctske tekme za sestavo italijanskega moštva, ki bo 23. t. m. nastopilo preti Švici. Siv Bratislava, letošnji slovaški nogometni prvak, bo 26. in 27. oktobra slovesno otvorila svoj novi stadion. Sklenila je priredi ri ob tej priložnosti večji nogometni turnir. Povabila je nemškega prvaka Schal-kea 04. hrvatšportne hn-lje, volnene ali sukane kolenke, golenke, elastični ovoji, suspenzeriji, jopa iz platna Olona za borenje, hlače iz platna Olona za borenje, rokavice za borenje, vreče za orožje, trikotniki platneni, usnjeni pasovi, trobojni ščiti, usnjeni čevlji za nogomet, hokej in rokbi, usnjeni čevlji za boks in za lahko atletiko, usnjeni čevlji za kolesarske dirke, usnjeni čevlji za rokoborce in dvigalce uteži, čevlji za borenje s podplati iz gume ali bivolove kože. usnjene cokle z usnjenimi robovi, čevlji iz usnja ali gume za jadralce.« Potem takem se morajo nakupnice, ki jih Pokrajinski Korporacijski sveti smejo izdajati na prošnje, ki jih vidira C. O. N. I. nanašati samo na racionirane predmete, ki so obseženi v gorenjem seznamu. n. TOČKE ZA SUKANEC, PREJE ZA VEZENJE IN PODPLETENJE Glede na nove odredbe, ki jih je izdalo Korporacijsko Ministrstvo v pogledu sukanca in preje za vezenje in podpletenje. se odreja, da se število točk, določenih v skupini VI, tabele A. ki je priložen naredbi Visokega Komisarijata z dne 8. 11. 1941, SI. list št. 512/90 izpremeni takole: Odrezki v abecednih črkah sukanec, za 100 tekočih metrov......1, preja za vezenje in podpletenje za vsakih 5 gr . . . . 1. Iz pokrajine Trieste — Junaška smrt dveh sinov Triesta. Junaške smti je umrl pilot višji narednik Arhangel Della Quetia. Udeležil se je kot izvrsten pilot številnih zračnih bojev nad Marmarico in Malto. V Triestu je imel mnogo znancev in prijateljev. Na polju slave je padel drugi sin Triesta višji ka-poral Bruno Bratos. Hrabro se je boril na afriškem bojišču, kjer je sedaj pokopan pri Gambitu. Pokojni Bratos je bil rojen v Triestu 12. februarja 1920. Pozneje je Sel izpopolnit svoje študije v Milano. — Zlato mašo je daroval v nedeljo pri S. Giacomu priljubljeni trtestinskl kate-het Giovanni Marchio. Slavljenec je rodom iz Muggie, kjer je bil rojen 23. februarja 1867. — Novi deli triestlnskega pisatelja. Znani trieetinski pisaelj Giani Stuparich je izdal te dni dve novi deli. Založništvo Tumminelli v Milanu je izdalo njegov pripovedni spis »Noč na pomolu«, založništvo Šansoni v FirenzI pa njegovo drugo književno delo »Usmiljenje sonca«. — Ponesrečenci. 351etni Gaspar S idoli se je ponesrečil na pristanišču Duca d'Ao-sta In dobil poškodbe na zatilniku. 491etni Renato Degano iz ulice Pilone 8tev. 2 se je hotel pri Maddaleni izogniti s svojim kolesom dvovprežnemu vozu, j« priletel ▼ bližnji zid in si razbil desni komolec Oba ponesrečenca sta se zatekla v bolnišnico Nagrada za rojstvo dvojčkov Visoki komisar je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Klemenčie Martinu in Neži, Pusce st. 1, občina dmihel-Stopiče, o priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 lir. Teeafi italijanskega jezika Institut za italijansko kulturo javlja: Od ponedeljka 3. avgusta dalje je otvor-jeno vpisovanje za tri poletne tečaje italijanskega jezika (nižji, srednji in višji oddelek). Vsak tečaj bo trajal dva meseca in sicer od srede avgusta do srede oktobra Tečaji imajo pospešen in praktičen značaj in bo pouk v njih po tri ure na teden z lekcijami in konverzacijo. Za vpisnino in obisk dvomesečnega tečaja je treba plačati 25 lir. Točen učni red bo čimprej objavljen. Kraljice Helene, kjer se zdravi tudi 501etni vratar tvrdke Modiano Peter EH Natale iz Poggiareale, ki ima požkodbe od udarcev po glavi. — Ljudsko gibanje. V Triostu je bilo 31. julija 13 rojstev, 10 smrtnih primerov in Štiri poroke. — Smrt starih triocstinsčcih meščanov. Umrli so te dni v Triestu stari triestinski meščani in meščanke Soletna Marija Amalija Viccntini-Nobile, Sfletna Klara Rosse-ti-Stefe, 851etna Karloma Gregoruti-Sapu-zachi in 00letni Avguštin Cedin. — Dela na novem univerzitetnem jvo-slopju naglo napredujejo, tako da se bo s 1. novembrom nova ladjedelska in mehanična fakulteta lahko vselila v svoje prostore. Dva paviljona za laboratorija inženjersko ladjedelske mehanične fakultete sta že pod streho, ostala bosta v kratkem sledila. V desnem krilu glavneega univerzitetnega poslopja se vršijo notranja o-premna dela, na zunanji strani pa se do-vršuje nalaganje mramornd proceljnih plošč. Marmorni komadi prihajajo iz Ca-ve Arene v IstrijL Prepoved kopanja v okuženih vodah Ljubljana. 4. avgusta Ker v Ljubljani še ni do kraja izvedena kanalizacija se na mnotjih krajih iztekajo kanali, kanalski in greznični pretoki ter odtoki odpadnih voda v reke. Zato voda Ljubljanice od Prulakega mostu navzdol, Gruberjevega prekopa od Karlovškega mostu navzdol in Gradaščice ni le onesnažena, temveč so lahko v njej ob vsakem času tudi kali črevesnih nalezljivih bolezni in kali, ki povzročajo razne kožne in druge bolezni. Zato je tudi kopanje v teh vodah lahko zdravju nevarno, nevarno pa predvsem za širjenje črevesnih nalezljivih bolezni, raznih vrst tifusa, griže in nalezljivih vnetij črevesja. Kopanje v navedenih delih reke iz javnih zdravstvenih razlogov tudi oblastveno prepovedano ter bo iz javnih oz i rov žal treba proti neposlušnim kopalcem rudi primerno postopati. Ni namreč prav, da bi poedinci kljub uradnim odredbam izpo-tavljali v nevarnost lastno zdravje ter v primeru nalezljivega obolenja tudi zdravje drugega prebivalstva. Tudi se ne more dovoljevati, da bi razni neubogljivi otroci kvarili in razdirali nasipe in škarpe ob reguliranih rekah. Izgovor, da ni prilik za brezplačno kopanje, je prazen. Vsak občan se lahko, samo če upošteva osnovne zahteve reda in obzirnosti do sočloveka, koplje v brezplačnem kopališču ob Trnovskem pristanu in na Spici, kjer je prostora za stotine in stotine kopalcev. Opozarjamo predvsem starše, naj pazijo, kje se kopljejo njih otroci, da ne bo nepotrebnih skrbi za njih zdravje in nepotrebnih potov zaradi oblastvenih ukrepov. Naše gledališče OPERA Torek, 4. avg.: ob 17.: Baletni večer. Red A Sreda, 5. ob 17.: Baletni večer. Lanski a- bonma sreda in B. Četrtek, 6. ob 17.: Trubadur. Red četrtek. Abonenti reda A bodo Imeli jutri t j. v torek uprizoritev Verdijeve opere »Trubadure v sledeči zasedbi: grof Luna — Janko, Leonora — Hevbalova, Azucena — Golobova, Manrico — Franci, Ferrando — Petrovčič Tone p. g., Ines — Polajnarjeva, Ruiz — Kristančlč. cigan — M. Gregorin. Dirigent A. Neffat, režser C. Debevec, zborovodja R. Simoniti. Lanske abonente reda sreda In četrtek obvešča gledališka uprava, da jim bo nadoknadila lani izostalo uprizoritev »Ero z onega »veta« z >Baletnim večerom« ki bo v sredo 5. t. m. V ta namen naj se zglasijo ab°nenti v torek pri dnevni blagajni in naj dvignejo vstopnice za prihodnji dim. Kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane. Opera bo ostala zaradi snaženja od 10. avgusta do 2. septembra zaprta. Iz Spodnje štajerske — Novi grobovi. V Beogradu je umrl diplomirani trgovec Rafael Salmič, doma iz Celja. V Celju je dovršil gimnazijo, trgovsko vedo je pa študiral na Dunaju. Zadnjih 12 let je bil nemški korespondent pri Priv. agrarni banki v Beogradu. V Strnišču pri Celju je umrl posestnik in trgovec Filip Schnabl. star 50. V Trbovljah je umrl ob-ratovodja ing. Adolf Widra, star 62 let. V mariborski bolnici je umrl železniški ključavničar Maks Dobringer, star 36 let. V Mariboru je umrla hišna posestnlca Cecilija Pevec, stara 85 let. — Prostovoljno gasilstvo v trboveljskem okrožju. V nedeljo teden je Izročil vladni svetnik dr. Josef JJregg v Trbovljah kot zastopnik deželnega svetnika listme o imenovanju starešin prostovoljnih gasilnih društev v trboveljskem okrožju. V nagovoru je naglasal pomen prostovoljnega gasilstva v Nemčiji. Posebno je pohvalil delo prostovoljnih gasilcev ▼ trboveljskem okrožju pod vodtvom Franca Gučeka. Sledilo je celodnevno vežbanje, na katerem so pokazali gasilci vso svojo spretnost. — Vojaki Iz prve svetovne vojne so »e zbrali v nedeljo teden v Frankolovem. To je bil prvi njihov tovariški večer. Sestanku je prisostvoval tudi vodja zaščitnih oddelkov Štajerskega Heimatbunda Blaach. — Veliko obrtniško tekmovanje. Poročali smo že, da je razpisal delovno politični urad zveznega vodstva Štajerskega Heimatbunda veliko obrtniško tekmovanje. Prijavilo se je že nad 1000 obrtnikov. Samo v celjskem okrožju se jih je prijavilo blizu 700. Prijave pa še niso zaključene. Nagrajena obrtniška dela bodo razstavljena v Mariboru, najboljša pa pridejo pozneje na razstavo v Madrid. Nagrajena podjetja bodo imela razne prednosti. KOLEDAR Danes: Torek, 4. avgusta: I>omintk DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Ubežnica Kino Slofra: Plesalke okolu sveta Kino Inlon: željne ljubezni Razstava »lik Eda Derzaja v galeriji Obersnel na Gosposvetski cesti PitUBH1LEKARNE Dane*: Mr. Leustek. Resi jeva cesta. Ba-hovec, Kongresni trg 12 in Nada Komotar, Vič — Tržaška cesta. Z Gorenjskega — Nemškj d j jak j pridejo na Goren.Kko. V okviru namestitve po vodstvu nemiks državne organizacije na jugovzhodu bo v avgustu nameščenih več nemških študentov tudi na Gorenjskem in sicer na narodnostnem, političnem, znanstvenem in strokovnem polju. Od 28. julija do 1. avgusta je bil v ta n-nmen prirejen poseben tečnj v Gozd-Mart u lik u za vse nameščence pod vodstvom dr. Fritza Kiirbisehn. k; vodi blejsko podružnieo nemške državne organizacije za zaposlitev študentov. Tečaja se je udeležilo 238 dijakov in dijakinj naroo-nopolitične ter 112 dijakov in dijakinj znanstvene strokovne službe. Učn« načrt je obsegal predavanja o narodnopolitičnih nalogah Koroške, o zgodovini Gorenjske, o njenih rasnih osnovah, o načelih šolskega dela v novih pokrajinah, o mladinskem delu na Gorenjskem, o narodnostnih šegah nn Koroškem in Gorenjskem, o kulturnili nalogah Koroške proti jugu itd. — Dve nesreči. Na kolodvoru v Boh. Bistrici jc padel oni dan z lokomotive pre-miknč Franc Zidar in se težko poškodoval na desni nocri. Pri tvrdki Merkur v Kranju zaposleni skladiščnik Josef Rochberger si je pa zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico na Golniku. — Nov tednik za kmete. S 1. avgustom ie začel izhajati pod naslovom »Wochert-blatt der LandesbauernschHft Karnten« nov tednik, ki bo imel za bralce z Gorenjskega tudi slovensko prilpgo. V nji bodo objavljeni prevodi iz nemškega dela lista. Gauleiter dr. Friedrich Rainer je napisa! za prvo številko uvodnik, ki v njem poudarja, da ostane kmečki značaj Koroške tudi v bodoče temelj njenega prebivalstva. — Iz Smartnesra pri Litiji. V prvem polletju tekočega leta je bilo v Smartnem pri Litiji rojenih 22 otrok, novih grobov ]e bilo pa 26. Iz pokrajine Gorizie — 6000 lir za r*°rcijo Madoleda bi bU skoraj dal posestnik G. P. iz Comenra, ki je prispel te dni po opravkih v Gorlzijo, ko bi ne bilo poštenja, ki ga je pokazal v zelo \isoki meri prodajalec sladoleda v gorizijski sladoledami Boni v ulici Mazzi-nl štev. 13. Ko je namreč prodajalec pospravljal mize, je opazil na eni izmed njih listnico, v kateri je bilo 6000 lir. Listnico je spravil, ker je bil prepričan, da se bo lastnik vrnil. G. P. Iz Comena, ki je b'l zaradi pozabljivosti pustil listnico ria dotični mizi, pa je medtem tekel po vseh uradih, kjer je imel opravke, misleč, da jo tam pozabil svojo listnico, že je bil mislil, da je ne bo dobil, ko se je ne. trgu Vittoria spomnil, da je bil tudi v sladoledami Boni. Brž je stekel tja, kjer je prejel iz rok poštenega prodajalca listnico s polno vsebino. Posestnik G. P. je poštenega prodajalca lepo nagradil in se mu zahvalil rekoč, da bi ga bil sladoled zelo drago stal, ko bi ne bilo njegove poštenosti. — Pastirski obisk nadškofa Margottlja, Te dni je obiskal gorizijski nadškof mons. C. Margotti župniji Paniaua in Pcccine. Po pastirskem obisku je birmal dečke in deklice Iz obeh navedenih župnij. — Kap ga je radVln na c*»»ti. 57-letrd Ivan IJ pose z se je vračal domov. Pri San Vitu di Vipacco se je nenadno zgrudil na tla. Obležal je negiben. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadela srčna kap. Mimoidoči so ga našli že mrtvega. — Demografsko pihanje, V Gorizii so bila 1. avgusta tri rojstva, trije smrtni primeri. Poroke ni bilo. — Romanje na M on te Santo. V ponedeljek 10. t. m. bodo poromall gorizijski možje in žene na Montesanto, kjer bo ob osmih slovesno cerkveno opravilo. — Zlato maso bo daroval v nedeljo 9. t. m. v gorizijski stolnici stolni župnik mons. Anton Geat. Dopoldan cb osmih bo slovesna jubilejna maša, ob 17. pa blagoslov. Zatem bo mladinska akademija, ki se je bodo udeležili na povabilo člani župnijske Katoliške akcije in drugih verskih združb. Radio Ljubljana SREDA, 5. AVGUSTA 1942-XX 7.30: Pesmi in napevi. 8 00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Duo Golob-Adamič. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo V:-hovnega Poveljstva Oborženih Sil v slovenščini. 13.20: Lahko glasbo vodi dirigent Petralia, 13.50: Komorna glasba. 14.00: Poročila v italijanščinJ. 14.15: Koncert čc-lista Cende Sedibauerja (pri klavirju Marijan Lipovšek). 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Klasični orkester vodi dirigent Mauno. 19.30: Po.očila v slovenščini. 19 45: Operetna glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.50: Operna glasba. 21.20: Predavanje v slovenščini. 21.25: Simfonično glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Victorja De Sabate. 2210: Koncert Ljubljanskega Komornega tria (M. Lipovšek — klavir, A. Dermelj — violina, C fie-dlbauer — čelo). 22.45: Poročila v italijanščini. Racioniranje živil v avgusta Prehranjevalni zavod Visokega komisa riata za Ljubljansko pokrajino sporoča: V mesecu avgustu pripalajo v Ljubijan-aki pokrajini posamezniku sledeči obroki racioniranih živil: Dnevni obrok v gramih: kruha 150, ali krušne moke 130, ali koruzne moke 225. Mesečni obrok v gramih: testenin 1000, riza 1000, maščobe (samo surov© maslo) 400. sladkorja 500, mila 100. Krušne moke bo mogoče nakupiti le na 25 odrezkov; na ostal;h 6 odrezkov je treba nakupiti in so trgovci dolžni prodajati samo koruzno moko. Stanovanjskih odpovedi je vedno manj V prvih sedmih mesecih se je število sodnih odpovedi napram lani znižalo za eno tretjino — Julija je bilo odpovedanih 66 stanovanj Ljubljana, 4. avgusta, 2e večkrat smo ugotovili, da je število sodnih sia-novanjskih odpovedi v*=ako leto manjše. Posebno je opaziti to nazadovanje sedaj, ko je v veljavi stanovanja zaščita in sme hišn; lastnik odpovedati najemniku le v primerih, ki so v zakonu natančno določeni. Tendenca k popuščanju je zlasti letos očitna, kar je bilo razvidno že iz poročila o stanovanjskih olpovedih v prvem letošnjem tromesečju. Medtem ko je bilo lani v januarju, februarju in marcu odpovedanih sodno še 297 stanovanj, je bilo letos v istih mesecih vloženih le 224 stanovanjskih odpovedi. Se znatnejši je padec števila odpovedi v drugem tromesečju in v juliju v primeri s pn-jn tromesečjem m tudi z enakim razdobjem lanskega leta. Lani je bilo aprila, maja in junija odpovedanih skupno 346 stanovanj. Največ maja, ko je bilo vloženih 137 odpovedi in je maj dosegel letn: rekord. Tudi junija j h je bilo precej. S 124 ocipove — IfcLUFO.N 8S-2SJ Iz življenja v dekliškem internatu Željne ljubezni V glavnih vlogah Anne Shirlev, Ralph Bellaiuv i. t d. *INO SLOtiA - I KI.CKON 27-30 Izza kulis žiljenja baletk v velefilmu Plesalke okolu sveta V glavnih vlogah: Charlotte Thiel, Irene v. MeyendorfIf Carola Hohn, Haraid Paulsen Haraid Paulsen. Režija: Kari Anton. BBDMHHnBBfli — Prebivalstveni registri v Dalmaziji. V okviru upravnih preureditev na področju Dalmazie je izdal dalmazijski guverner odredbo, s katero se obvezno uvajajo v občinah posebni prebivalstveni registri. Posameznim prefektom je prepuščena odločitev s katerim dnem prično poslovati v svojem področju tj prebivaltsveni registri. Kakor poroča 2-Agit« so pričeli poslovati ti registri s prvim avgustom v obeh občinah spa-latske pokrajine. — V trafiki je bil okraden za 27.000 Ur. V neki trafiki v Milanu je kupoval Ivan Nordio iz Carsa Cristcforo Coloinbo 8 razglednice in cigarete. Ko je hotel plačati, pa je opazil, da mu je izginila listnica s 17.000 lirami ter ček za 10.000 lir. V trafiki je bilo tedaj več ljudi. — Več volne v Daima/.ii. »Agft« poroča: Na podlagi zadnjega štetja pred pričet kom vojne je bilo v Dalmazii 500.000 ovac. Verjetno pa je, da je to število manjše nego je v resnici ovac v Dalmazii. Zagotovila posebnega gospodarskega urada za ovčje-rejo pa pravijo, da nudi Dalmazia širokr proizvodne možnosti na torišču pridobivanja volne, zlasti v onih predelih, ki so bili priključeni zarski pokrajini. Spričo primitivnega postopka, ki je bil doslej v navad: pri ovčjereji, predvideva omenjeni urad da ne bo samo mogoče doseči kvalitativnega izboljšanja v proizvodnji volne, ampak tudi občutno kvantitativno zvišanje produkcije volne. — Loterijska sreča. Dne 1. avgusta so bile izžrebane sledeče loterijske štev.: Ve-nezija 41, 3, 40, 73, 85. Bari 38. 6, 50. '5, 74. Cagliari 70, 41, 89, 8. 78. Firenze 24. 58. 66. 16. 61. Genova 89, 33. 3t. 64. 8S. Milano 46. 64. 74, 32. 67. Napoli 10. 45, 40. 2. 84. Palermo 17, 52, 48. 74. 82. Rim 47. 90, 33. 29, 62. Torino 76. 57. 86, 81, 74. — Nobeno zvišanje cene knjigam v ma-gaeinu. Iz Rima poročajo, da je bilo v zadnjem času ugotovljeno, da se c?na knjigam v >magacinu« zvišuje, navadno na ta način da se čez prejšnjo ceno pečati novu, višja cena Korporacijski mini3'er pa je obrnil pozornost pristojnih organov k temi; pojavu, ki je nedopusten. Hkrati je dal potrebna navodila za rigorozno kontrolno akcijo. V teh navodilih je korporacijskih minister podčrtal, da imajo izdajatelji obveznost, da vrnejo kupcem zneske, ki so bili že vplačani na račun samovoljno zvišane cene. — Okraden, ko je reftoval dečka Iz morja. V Pegli pri Genovi je bil deček na tem. da utone. Tedaj ce je pognal v morje, da ga reši, mornar Sebastiano Durante. Ko je dečka rešil in spravil na kopno, pa je Durarte opazil, da mu je v času, ko je reševal potapljajočega se dečka, neznan zlikovce ukradel zlato uro, ki jo je bii pustil v hlačah, preden je zaploval v morje. — 152 italijanskih visokošolcev se udeležuje poletnih tečajev za inozemce v De-brecenu. Slovesni otvoritvi je prisostvoval tudi italijanski poslanik Anfuso. Skupno prisostvuje tečajem 271 dijakov iz Italije. Nemčije, Bolgarije. ŠHovaške, Španije, Portugalske, Švice ter paznih arabskih držav. 53 let ječe fn 177.700 lir g'obe. Pred pristojnim sodiščem v Padovi se je zaključil proces proti 34 obtržencem. ki so prišli na zatožno klon zaradi tpineea trp^v^nja z velikimi količinami u^nja. ki ie bilo na ta način odtegnieno redni potrošnji. Od 34 obtožencev jih je bilo 32 obsojenih. Skupno se bodo pokorili 153 ieče ter 177.700 lirami plobe. NaiveČ so dobili Leone Chiare-to 3 leta in 7 mesecev ječe ter 10.500 lir globe. U?o Žago tri leta in devet mesecev ieče ter 11.000 lir globe. Aloiz Bianconi 3 leta in 6 m°srcev ieče te* 9000 lir globe, Pietro Vitadello tri l^ra ir. devet mesecev ječe ter 11.000 lir globe. — \>l;k uspeh Ghern.rdi.ieve k*»mecfi5e v Lipekem. Na odru glavnega dramsk^ea eledališča v IJpskrm je bila prva nemški uprizoritev Gherard:i>ve komedije »Oh, ti dečki«. I.ipsko čp^r-nis^e objavlja reJo po-hvaln° reene n d^u f**r uprizoritvi — Hraber &n .funa^ee* ml*d*»niča. V kanalu ^Rimen«*« pri Mandruz-Mi ki spala iezer; Ca^el Toblino in Cavedine se Je kopal tudi mali Fabio Dallape. Nenadno ?a je zanesla veda navzdol. Fabii je pričel klicati na po noč. kr. 9C ,e pripel j v •ivovprežnem vo-.u polja av^t°?.rd;st H:-larij Bolocpani, ki je brž ^k^čil z voza in se pognal v kanal, kjer *e še v zadnjem hipu rešil nes**ecnega dečka, k; ca ie "^iia voda že zagriniala Bolognani je orejel lepo darilo od dečkovih staršev. — Živa zasuta pri iskanju premogi. 61-letna Tereziia De Rossi iz ulice Bicetti v Milanu je šla iskat premoga pri nekem rudniku v Musoccu. Pri tem 1o ie zasul plaz in je bila živa pokopana. Njeno truplo so potegnili izpod nasutih zemeljskih plasti — mrtvo. — Umrl je admiral S. Denti. V Bol ogni je umrl armadni admiral Salvatore Denti di Piraino Pokojni admiral je bil rojen v Napolju 27. aprila 1875. Leta 1888 je vstopil v italijansko mornarico. Leta 1926 je postal divizijski admiral. Udeležil se je afriških bojev 1894, kitajskih bojev 1901, 11-bilske voine m prve svetovne vojne 1915 do 1918. Prijel je več odlikovanj. L, 1930 je napredoval za armadnega admirala, postal je predsednik vrhovnega mornariškega sveta. Od leta 1939 je bil senator. — Naloge univerzitetnega tiska. Podtajnik G. U. F.-a je v navzočnosti šefa strankinega tiskovnega urada poročal dirigentom univerzitetnega tiska Zatem so bili novinarji G. U F.-a sprejeti pri Podtajnr-ku P. N. F. Ravasiu, ki jim je predočil navodila za nadaljnje delovanje, ki ya mora univerzitetni tisk razviti v vojnem času. — Nagrade 100.000 lir. Prva razstava nagrade Verona. ki je na njej razstavljenih 259 umetnin 170 slikarjev ter kiparjev iz vseh delov Italije, je bila otvorjena dne 1. avgusta. Otvoril jo je veronski prefekt v navzočnosti številnih predstavnikov, med katerimi sta bila tudi Strankin zastopnik Pellizzi in predsednik konfederacije profe-sion stov ter umetnikrv Di Marzio. Prefekt veronsk: je v svojem otvoritvenem nagovoru poudarjal, da bo ta manifestacija ix>novljena z dotacijo 100.000 lir za nagrade. — Rešil kravo, sam umrl pod kolesjem vlaka. 801etni Josip Battista iz Buccovize je pohitel proM Železniki progi med postajama Villa del Nevoso—Sappiane, da b; rešil kravo, ki je zbežala k progi. Kravo ie zares pregnal, v naslednjem h'pu pa je prisopihal vlak in zajel nesrečnega Parčka, ki «e ni mogel več odmakniti. Obležal je ob tiru s počeno lobanie in ie bil pri priči mrtev. — Papež sprejel finskega poslanika. Papež Pij XII. je snreiel v avdijenco finskega poslanika v Vatikanu Gripenberga. k: ie predložil ob tei priliki svoja poverlna pisma. Slove-en spreiem je bil v dvorani • Trrmetto<. Po sprejemu je pnv-bil nanef' f-n.-ke^^ poslanika v svojo zasebno kniiž-nico. kjer se je z njim deli časa razgo-varjal Zatem je posetil Tnski poshinik drž. tajnika kardinala M^gliona. — Nesreče V splošn« bolnico so sprejeli naslednje ponesrečence: Janka Mahneta. lSletnega sina mizarja iz Ljubljane. ;ti si ie pri padcu poškodoval levico; Rozi Mi-naljevo. 641etno ženo državnega uslužbenca iz Ljubljane, ki ji je neki otrok na cesti po nesreči zagnal kamen v glavo; 9 letnega Stanka Jerančiča iz Ljubljane ki !?ani tu li lanski zaostanki neoddane teže. Ti zaostanki pa so pripisani tudi zato. da oddano tezo lahko vsakdo primerja s svojimi zapiski. Vtt obveznik? opozarjamo, naj v interesu naše živinoreje ob pozivih na dogone skušajo svoje plemenske živali zamenjati s plemensko slabšo živino neobveznikov. Zaradi lažje zamenjave naj pa živinorejci pripuščajo plemenja-kom svoje dobre mlade živa1! tako. da t>o vsakdo, ki zamenja slabšo žival, dobil že brejo žival. Eventualne presežke teže naj obvezniki zaenkrat ne oddajajo drugim zaradi morebitnega poznejšega poviška obvezne oddaje. Zlasti oni obvezniki, ki so dolžni še od lani. naj sami prijavijo mestnemu gospodarskemu uradu v sobi št. 35. kdaj imajo žival pripravljeno za dogon. da ne bodo potrebne prisilne teriitve. —lj Ravnateljstvo I. moške meščanske Šole v Ljubljani — Pmle objavlja, da se prično na tej šoli pripravljalni tečaji italijanščine v sredo dne 5. avgusta ob 8. in sicer na šoli na Grabnu Obisk teh tečajev je dovoljen vsem tukaj4njlm učencem; za tiste pa. ki Imajo popravni ali razredni izpit iz italijanščine, je obisk teh tečajev obvezen. —lj Ravnateljstvo IV. meške realne gimnazije obvešča vse učeno', ki imajo popravni izpit iz italijanskega jezika, da se bodo v torek dne 4. avgusta začeli obvezni tečaji iz tega predmeta in sicer: I. tečaj za učence I.b in II.b razreda ob 8. II. tečaj za učence lila. III b. IV.b, V.b, VT.b in VII.a razreda ob pol 10.. III. tečaj za učence I.a, II.a, in.c, IV.a, Vll.b in Vlila razreda ob S. Novo madžarsko notranje posojilo Za kritje izrednih izdatkov je razpisala madžarska vlada mw<_> notranje posoj*lo ▼ znesku 300 milijonov pengo. V ta namen ie izdala blagajniške bon*. Tudi to posojilo ni bilo razpisano javno, temveč so ga v celoti prevzele banke in industrija Rlagajni-šJci zapisi se bodo obrestovali po 4.5°/»* in lahko *e vedno podaljšajo za tri mesece. Od 500 mi.lijoncv pengo so prevzele budim-pc>tansike velebanke 300 milnonov, večino ostalega zneska je pa prevzela industrija. Ostanek, ki še ni doU/čen. odpade na zavarovalnice in pokojnins-ke ter sorodne zavode. Točna e. ker Madžarska že »ma eno tako serijo. Vplačilo na industrijo odpadajoče vsote se bo izvršilo najbrže tako. da bodo enaki zneski vplačani začetka avgusta, sep-tenmbra in oktobra. V avj*ustu in septembru bo treba vplačati po 44. v oktobru pa 20°/t. Ob vplačflu prvih dveh oo rokov dobe podpisniki začasna potrdila, ob plačilu zadnjega obpoka končno potrdilo. Banke so pr-vj obrok že vplačale. Novo notranje podvojilo bo porabila Madžarska za potrebe svojega vojnega gospodarstva. Madžarska j© morala med sedanjo vojno rešiti velike finančne naloge. Ker ne jjre samo za pospeševanje gospodarstva v novih pokrajinah, temveč tudi za gospodarske cilje z'asti na polju kmetijstva in industrije, pa tudi prometa in elektrifikacije. TOĆNA ORIJENTACIJA. — Gospa, ali dobro poznate to okolico? — Tako dobro, kakor žepe svojega moža. KAR SO SONČNI ŽARKI ZEMLJI, to je »Ambroževa medica« za vaše telo. — Pristno dobite le v — Med&rnl — Ljubljana, židovska ulica 6. Inserirajte v 9Slov> Narodu4 ZAHVALA Ob težki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda KRAMARŠIČ ERNESTA davčnega kontrolorja v pokoju se vsem skupaj in vsakemu posebej, ki so ga v tako obilnem številu spremili k zadnjemu počitku, najiskreneje zahvaljujemo. LJubljana, Jesenice, dne 1. avgusta 1942. Žalujoči ostali Od „Academi je operosorum" do Akademije znanosti in ume osti Predhodnica naše Akademije znanosti in umetnosti — Ustroj slovenske akademije Univ. prof. dr. Milan Vidmar Ljubljana, T. avgusta Prmođnje leto bo minido 250 let, odkar je biia v Ljubljani ustanovljena Academia* aperosorum, ka jo smemo imenovati pre3-hodnioo naše Akademije znanosti in umetnosti. 2e iz tetja je razvidno, da ima Ljubljana tudi bogato znanstveno tradicijo ter da rudi v kruI turnem pogledu ni le mestece. V Ljubljani so delovali že v prejšnjih stoletjih, ko je bril pomen tepa mesta mnogo manjši, številni znanstveniki in se ndej-stvcvali veKki umetniki, čeprav še ni bilo univerze. Kolikor lahko znanstveno življenje prejšnjih stoletij sploh primerjalno z dandcinasnjim, smemo rudi vzpotrejati Aca-demijo operosorum z dandanašnjo najvišja kulturno ustanovo Akademijo znanosti ki umetnosti. Ustanovitev Academije operosorum AcadVmia operosorum je bna ustanovije-ne., kakor pravijo zgodovinarji, po italijanskem zgledu 1. 1693. Namen »nčene družbe« je bil podpirati znanstveno m umetnostno življenje, odnosno razvoj posameznih ved m umetnosti. Temu namenu je služila tudi ustanovitev javne knjižnice 1. 1700. To je bila naša prva javna knjižnica. Med ustanovitelji knjižnice so bili: škof Žiga Her-berstein. prost Ivan Brešern in Anton Doi-ničar (Thalnirscher). Akademrja je v začetku delovala tiho. ne da bi javnost opozarjala na svoja prizadevanja. Prvo njeno slovesno zborovanje je biUo 1. 1701. V dražbi je bil tedaj zbran cvet kulturnega plemstva dežele izobražencev ter ljubiteljev umetnosti. Družbenikov je bilo 27 in zastopani ®o bili razni stanovi, ne le plemstvo in duhovščino. Vendar je btio sorazmerno precej duhovnikov. Iz delovanja akademije je razvidno, da je bil njen program precej obširen, kajti njen blagodejni vphv se je kazal na raznih področjih. Zato je pa treba obžalovati, da je akademija delovala le kratko dobo. Ze L 1718 je bila razpušeena, odnosno opuščena. Baje je treba njen razpad pripisovati tudi nevoščljivo-sti zaradi spoštovanja ter ugleda, ki so ga ni iva 1 i akadem iki. Stremljenje po oživitvi akademije V poznejši dobi so naši najboljši možje pogosto obžalovali, da nismo imeli več organiziranega znanstvenega življenja. Posamezni prosvctljenci so si prizadevali, da bi bila zopet oživljena ljubljanska znanstvena akademija. Z-amisel p;movne ustanovitve akademije je bila sprožena v drugi polovici 18. stoletja, a ni mc^la biti uresničena. Tud; v Prešernovi dobi so s>c dobro zavedali, kako silno potrebna bi bila akademija za naše kulturno življenje, vendar tudi čas še ni dozorel, da bi lahko dobiili tako pomembno kulturno ustanovo. Ustanovitev Slovenske matice \. 1863, torej po 170 letih po ustanovitvi prve naše akademije, je bi'a tudi smd prizadevanj po slovenski akademiji; ustanovitelji Slovenske matice — aH Matice Slovenske kakor so ustano*vo imenovali v začetku — so si zastavili zadnji smoter — Slovensko akademijo. Znanstveno društvo Vfaeučilišče smo končno dobiLL ne pa tudi hkrati akademije. Ustanovitev akademije je bila sicer poslej lažja ali vsaj potre- bo po nji je brlo lažje dokazati. Pri ustanovitvi so morali seveda sodelovati predvsem znanstveniki: toda znanstvenik: sami niso mogli dati akademiji tudi pravne m Umotne podlace. Znanstveni, v»eučilišk.i delavci sicer lahko organizirajo znanstveno delovanje, a pogoje za življenje akademije more izpolniti le oblfst. bodisi sama ali pa tudi ob podpori mecenov-. Zdi se. da so v novejšem času pri nas meceni izumrli: take značilne osebno-ti med meceni kakor je bil n. pr. Zois kot izpodbudnik našega kulturnega življenja na prehodu med 18. m 19. stoletjem, si ne moremo več misliti v začetku te£a stoletja. Mi v tem pogledu Še nismo bili zredi za kulturne ustanove, ki potrebujejo gmotno podporo zasebnikov. — Kako srilno se je čutila potreba po akademiji, pa sprevidi mo že iz tega. da je bilo 6. oktobra 1. 1921 ustanovljeno Znanstveno društvo za humanistične vede. Zasluga za to gre predvsem pokojnemu Ivanu Prijate! iu in univ. prof. R. Nahtigalu. Znanstveno društvo je vsaj delno nadomestilo akademik* in pripravilo je njen filozofsko filotoško zgodovinski razred. Akcija kulturnih ustanov Stremljenje po ustanovitvi akademije je bilo čedalje bolj živo; zato je tudi prišlo do združitve naših kulturnih ustanov pri skupni akciji za ustanovitev akademije. Združili sta se: Znanstveno društvo in Narodna galerija, njuna stremljenja sta pa še podprli društvi Sdovenska matica in »Pravnik«. Glavni namen akcije je brl zbrati sklad za ustanovitev ter delovanje akade- Univ. prof. dr. Fran Kamovš mije. Do ustanovitve državne akademije ni prišlo dolgo, zato* so naše kulturne ustanove ustanovi4e akademijo društvenega značaja. »Zasebna« akademija Marsikomu najbrž ni znano, da je bila pred ustanovitvijo državne akademije ustanovljena v Ljubljani »zasebna« znanstvena kademija, če jo smemo tako imenovati. Na tedanjem velikem ljubljanskem županstvu so bila že l. 1929 potrjena pravila akademije kot znanstvenega društva m rektor R. Kušej je 8. decembra 1. 1937 -meno val prve »akademike«, člane. Ustanovni občni zbor akademije je bil 12. decembra L 1937 in na njem se poveriP upravo kot starostnemu predsedniku univ. prof. A. Ušcničniku in tajniku univ. prof. M. Kosu. Akademijo smo torej dobili prej kakor je izšel odlok o ustanovitvi državne akademije. Toda ta akademija kot znanstveno društvo je stcpiki v življenje le na papirju Ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti Uredba o ustanovitvi Akadcrmie znanosti in umetnosti je bila objavljena v »Službenih Kovinah« 31. avgusta L 1938, torej šele pred štirimi leti. Ministrski svet jo je sprejel ter jc dobila zakensko veljavo 11. avgusta istega leta. Sele z ustanovitvijo akademije v Ljubljani je bS tudi v resnici priznano našim znanstvenikom primerno priznanje, tako da so se uvrstili tudi pred svetom med akademike, člane najvišjih kulturnih delavcev, ki uživajo v vseh kulturnih državah največji ugled Ustroj akademije Člen 6. uredbe o ustanovitvi akademije določa, da ima akademija štiri razrede: filozofsko filološko zgodovinski; pravni: matematično priiiodoslovna (njegovo področje se razteza tudi na tehniko): umetniški. Cl. 8. pa določa, da ima akademija redne, dopisne in častne člane. Rednih članov sme biti do 30, dopisnih pa 60. Prvi člani so bili imenovan* 17. oktobra 1. 1938, in sicer: za filozofsko filološko zgodovinski razrejaz«. Ali bom imel uspeh in postal bogat? Ali bodo moje moči zadostovale, da se zavarujem pred bedo? Kdaj napoči ura moje smrti? Ali hoče moja usoda, da zapustim svojce v siromaštvu? In vse one mistične znanosti so ljudi razočarale s svojimi pozitivnimi ali negativnimi odgovori. Kabalisti sedanje dobe, statistiki pa odgovarjajo samo na ona vprašanja usode, ki jih stavi skupnost: ali ta skupnost pro-speva, ali pa je obsojena na propad? Koliko ljudi doseže to aH ono starost? S katere strani je naše življenje m naša bodočnost najbolj ogrožena? In ker odgovarja statistika na vsa taka vprašanja z jasnimi številkami, ima skupnost iz teh številk koristi za vsakega posameznika, ker daje vsakemu posamezniku priliko, da se z doseženimi dognanji okoristi. Prve statistične preiskave, ki jih je izvedel ugledni župnik Neumann v Vratislavi leta 1680 aa okrog- tisoč prebivalcev svo- je župnije, zaslužijo priznanje zgodovinskega dejanja. 2e ti skromni podatki, čeprav so se nanašali zgolj na rojstvo, bolezen in smrt le tisoč ljudi, so služili takrat živečemu vodilnemu matematiku kot osnova za proračune, ki so etali skupnosti nič manj kot sredstvo, da se zavaruje pred nevšečnostmi golega naključja. Bil je to astronom Hallev — po njem je imenovan tudi od njega odkrit komet — ki je kmalu za tem izdal senzacionalno razpravo, v kateri je na osnovi Neumannovih podatkov izračunal po verjetnostnih računKi prve tabele umrljivosti. S tem je bilo prvič s strogimi številkami dokazano, da ie tudi smrti, čeprav ima popolnoma prostoizbfro svojih žrtev, postavljena gotova meja. Spoznali so »srednjo vrednost«, povprečno število smrtnih primerov, ob enem pa so s tem odkrili številčni princip, ki skupnosti dovoljuje, da z malenkostnimi žrtvami omili udarce usode za posameznika in mu zagotovi bodočnost. S tem trenutkom je nastala nova veda, ki je postala v psihološkem in gospodarskem pogledu tako ogromne važnosti: zavarovalna veda. Za človeštvo je nastopila tako rekoč nova doba. Ne samo smrt, tudi nesreča se je pred gotovo številčno mejo ustavila. Sedaj je šlo za to, da se za vsak primer, za vsak čias in za vsako poljubno število ljudi izračuna višina žrtev, ki jih bi moral vsak posameznik doprinesti, da bi mogla skupnost zagotoviti vsakemu posamezniku življenje, imetje in delo. Tudi to delo se je posrečilo in proračuni so bili z vsakem letom zanesljivejši, kajti statistika je štela in zavarovalna veda je računala. Ideja zavarovanja pa je že mnogo, mnogo starejša in sega morda celo v ono dobo, ko je človeštvo opustilo menjalno trgovi-vino in se oprijelo točno določene valute, s čimer je bila dana možnost, spravljati v dobrih časih prihranke za slabe čase. V starem Rimu je obstojalo celo zakonito zavarovanje zoper razne vrste nesreč in nevšečnosti. Tako so se lahko zavarovali križarji za primer ujetništva, trgovci svoje blago, morj-eplovci svoje ladje. Toda razlika je v tem, da so bila ta zavarovanja vse dotlej, dokler ni imela za osnovo točne statistike, zelo nezanesljiva in docela odvisna od srečnega ali nesrečnega naključja. Bila je to več ali manj samo neke vrste nevarna spekulacija s pustolovskim značajem stave. Zato ni nič čudnega, če so se v srednjem veku vsepovsod postavljala znamenja, ki so Človeštvo opozarjala, naj bo pripravljeno, ker nihče ne ve ne ure ne dneva. Dandanes je statistika postavila naključju svoje meje. Sedaj je na primer dognano, da na primer od tisoč ogroženih ljudi zadene usoda samo deset. Morečo negotovost je zamenjalo tolažljivo in svarilno število, in tam, kjer je bil prej človek brez vsake zaščite, je danes nastopilo — zavarovanje. T^čno opredeljene, nevarljive številke razkrivajo danes usedo: Izmed desetin enoletnih otrok — ugotavlja na primer statistika — jih doseže osem štirideseto, samo pet šestdeseto in le en sam bo dosegel osemdeseto leto. Prav tako vemo na primer danes dokaj to*no, da izmed 100.000 trideset letnih ljudi, ki so se zavarovali za primer smrti, umre na leto povprečno 700. Na podlagi tega se izračuna, koliko mora vsak posameznik prispevati, da se lahko izplača posmrtnina za teh 700 ljudi na leto. Stanje zavarovanja je v marsikaterem pogledu tudi merilo zrelosti posameznih narodov. Čimbolj je kateri narod napreden, tem več je je število zavarovancev. Statistika tudi kaže, da je mlajša generacija skoro brez izjeme i■ tinUBlU. dokaz, da mlajši rod pravilno razume velik socialni in gospodarski pomen zavarovanja. Naloga držav pa Mveda je, da je znv vanje zasnovano na zdravi podlagi. Slovaška delovna skupnost Pod predsedstvom prezidenta slovaško republike dr. Tise je bila te dni seja ožjega predsedstva Hunkove stranke. Na nji so bila odobrena organizacijska pravila slovaške delovne skupnosti, v katerj bon o organizirani vsi zaposleni Slovaki v Itirjh poklicnih skupinah. Odobrena so bila tudi pravila Zveze in d u si rij cev. obrtnikov in denarništva ter poslovnik Zveze slovaških študentov in socialnega instituta. Zanimivo je. da se obveznost članstva v slovaški delovni skupnosti nc razteza na pripadnike slovaške vojske, zaščitnih oddelkov, uslužbencev vrhovnega kontrolnega odbora tn člane samostanskih redov. N;i seji je bila odobrena tudi zgraditev strankinega doma HMnkove stranke v Bratislavi. Razen naštetih i/jem bodo moral! biti včlanjen] v slovaški delovni skupnostj vsi kakor koli in kjer koli zapo-lcni SlovakL V tozadevnem zakonu jo rečeno, da hn polnjevala ta organizacija važne socialne naloge in skrbela v sporazumu s Hlinkovo stranko za vzgojo slovaškega naroda. Slovaška delovna skupnost bo obstojala i? tron skupin, in sicer-' industrijske, obrtne In bančne skupine za pripadnike svobodnih poklicev in končno skupine državnih in javnih nameščencev Te tri stanovske skupine se lahko dele še po strokah Vsi člani organizacije bodo plačevali prispevke v višini l°.'o svojih dohodkov Organizacija bo tesno povezana s Hlinkovo strank n Generalni tajnik stranke dr. Koris bo obenem predsednik no'e stanovske organizacije Bolgarski tobak lanske letine Ostanek lanskega tobačnega pridelka v Bolgariji je bil doslej na razpolago finančnemu ministrstvu pri trgovcih, ki jim |e poverjena prodaja tobaka. Da bi pa ne šlo preveč tobaka v inozemstvo, tako da bi ga Bolgariji sami primanjkovalo, so oblasti /o lani odredile, da mora ostati 6"'o za izvoz določenega dobaka v skladiščih na razpolago finančnemu ministrstvu. Zdaj je pa izdal finančni minister odlok, po katerem se lahko prične izročanje tobaka tobačnim tovarnam že z 20. |VfU-stom. Dotlej bo že pripravljen razdelitveni ključ. Cene so določene na 12 levov kilogram za cele tobačne liste in 9 levov za zdrobljen tobak franko v skladišče Samo v izjemnih primerih ms sme znižati ta cena od 8 na 5 levov. Trgovci morajo prodati tobak tovarnam po določenih cenah. kakor se vzame — Ali misliš, da sc geni.j-ilnost podeduje? — Tega ne vem, ker nimam nobenega otroka. Širokogrudnost — Gospod plačilni kovanec za 2 liri mi je padel na tla. Ce ea najdete, mi ga vrnete jutri, če ne ga pa lahko obdržite. DOSLEDNOST — Koliko si stara, Nadica? — Devetnajst let. — Kako to, ko si mi pa pred dvema letoma dejala isto" — Seveda, ker ne spadam med tiste ljudi, ki govore danes eno, jutri pa drugo. TAKO MISLI ON — Ali je res, da te je poljubil proti tvoji volji ? — Vsaj on misli tako. OTROŠKA TJ STA Mala Dragica sreča na ulici na Izpre-hodu z mamo gospoda, vsega kosmatega po obrazu. — Mamica, — vpraša Dragica, — ali se ta gospod zjutraj umije ali samo po-če5e po obrazu. D. Du Mauricr: 58 va sena Roman Nikoli mi še ni bilo tako pri duši, kar sem bila v Manderlevu. Morda zato, ker se je bil Maksim odpeljal v London? Toliko da se nisem zgražala nad seboj. Sama sebe nisem razumela. Ko se je odpravljal, mi je bilo hudo. Zdaj pa vsa ta sreča, ta otroška želja, da bi tekala po tratah in se kotalila po travnatem bregu nizdol. Poplaknila sem si zadnje drobtinice prepe-čenca iz ust in poklicala Jasperja, Morda je bilo vse to zadovoljstvo samo posledica lepega dne.. • Po Srečni dolini sva krenila nizdol proti malemu zalivu. Azaleje so bile že ocvele; rjavi in oveneli so ležali cvetni listi po tleh. Zvončnice so še cvetele in so v gozdih nad dolino, kjer se je zelenila mlada, kodrasta trava, kakor preproga pokrivala tla. Mah je dišal s svojim močnim vonjem, ki se mu je pridruževalo gren kljast o dehtenje zvončnic. Vznak sem legla sredi cvetlic, s sklenjenimi rokami za zglavje; Jasper se je stiskal k meni m me sigaje gledal, slina se mu je cedila z jezika in njegov izraz je bil bedast od blaženstva. V drevju nad nama se je slišalo prhutanje golobjih kril. Globok mir je vladal okrog. Kdo ve zakaj se nam zde vsi kraji tako lepi, kadar smo sami, sem pomislila na tihem... Kako vsakdanje in bedasto bi bilo, ko bi zdajle imela pri sebi staro sošolko, ki bi mi klatila neumnosti: »Saj res, ondan sem srečala ubogo Hildo. Tisto, ki je bila tako vrla pri tenisu. Poročena je, dva otroka že ima.« Tako ne bi videli zvončnic niti ne bi slišali Maksima ne. Da je bil on z menoj, ne bi bila mogla tako ležati in z zaprtimi očmi žvečiti travno stebelce. Nehote bi ga bila opazovala: njegove oči in njegov izraz, ter se vpraševala, ali je zadovoljen ali se dolgočasi, in vobče, kaj mu roji po glavi... Zdaj sem lahko počivala; vse to ni bilo važno. Maksim je bil v Londonu. Lepo je bilo biti spet doma. Ne, saj nisem mislila na to... To so bile grde, nepoštene misli. Maksim je bil moje življenje, moje vse. Vstala sem s cvetnega ležišča in poklicala Jasperja; krenila sva proti morju. Plima je bila nizka, vode so bile videti mirne in daljne; zaliv je nalikoval velikemu, pokojnemu jezeru. Težko si je bilo misliti, da kdaj razsaja na njem vihar, takisto, kakor si poleti težko zamislimo zimo. Vetra ni bilo, in solnce se je zrcalilo v malih mlakah, ki jih je voda tvorila med skalovjem. Zdajci pa je jel Jasper skakati po skalah, se obračati in me gledati. Uhelj, ki se je bil zavihal, mu je dajal smešno zanikam izraz. »Ne tja, Jasper,« sem zaklicala. Pa je bilo bob ob steno. Kakor da me nalašč 'boce ubogati, je skakal s skale na skalo. »Grdež ti!c sem rekla glasno in jela plezati za njim, trdno odločena, da ne pojdem na ono stran. >A saj ne morem drugače. In konec koncev, Maksima ni z menoj. Nič hudega ne delam.« Popevaje sem brodjja po mlakah. Ob nizki plimi je imel zaliv povsem drugačno lice. Manj strašan je bil. V malem pristanu je bilo za kak meter vode: toliko, da bi čoln komaj plaval. Boja, popleskana z belimi in zelenimi pasovi, je še vedno plavala na svojem mestu; prvič teh barv nisem bila opazila. Morda zato ne, ker je deževalo in so se barve zlivale. Breg je bil zapuščen. Po skalah sem šla okrog zaliva in se vzpela na nizki kameniti zid, ki je obdajal pristan. Jasper je tekel naprej, kakor da ga vleče navada. V zid je bil vdelan železen obroček, in železne stopnice so se spuščale prav do vode. Semkaj so najbrže privezovali jadrnico, sem pomislil, in po stopnicah so hodili nanjo. Stala sem baš nasproti boje, ki je bila kakšnih deset metrov od mene. Na nji je bil napis, in ko sem se iztegnila, sem ga p recitala.: »Je reviens«. Kakšno čudno ime! To ni bilo ime za ladjo. Morda je bila kupljena v Franciji; tam sem časih videvala ribiške čolne s podobnimi imeni: »Srečna vrnitev« ali »»Evo me«. »Je reviens« ... Da, konec koncev je bilo to ime kar dobro za ladjo; samo jadrnici ni prineslo sreče, ker se ni več vrnila... Zunaj na širokem morju, onkraj svetilnika na rtu, je moralo biti mraz. V zalivu je bilo morje mirno, a tudi danes, ob lepem vremena, so se grebenih* okrog rta majhni, penasti valovi. Lahka ladjica bi morala zaplesati v vetru, kakor hitro bi ob-plula rt. In gotovo bi ji morje butalo v boke in pljuskalo čez palubo. . . Kdor bi stal pri krmilu, bi si brisal peno s čela in iz oči ter se v skrbeh oziral po nihajočem jarbolu. Kakšno barve je neki bila Rebekina jadrnica? Nemara bela in zelena, kakor boja. Ne zelo velika, je bil rekel Frank, in majhno kabino je imela. Jasper, je vohljal okrog stopnic. >Semkaj!« sem ga opominjala. »Prav nič me ni volja, da bi hodila pote v vodo!« Vzdolž zidu sem se vrnila na obalo. Hišica tam na robu gozda ni bila več tako izgubljena in mrka, kot se mi je zdela prvikrat. Na solncu je bila videti precej drugačna; in tudi dežja ni bilo, ki je takrat bobnal po strehi. Počasi sem stopala proti nji. Bila je hišica kakor toliko drugih, hišica, v kateri ni nihče stanoval. Prav nič strašnega ni bilo na nji. Vsak kraj bi v takšnih okolnostih neogibno postal vlažen in odljuden. Še z novo hišo ne bi bilo drugače. In tu so bile svoje dni malice pri mesečini in druge takšne zabave. Ob sobotah so prihajali gostje; kopali so se in vozili po morju. Ustavila sem se ter vrgla oči po zanemarjenem vrtu, ki so ga dušile koprive. Morda bi lahko poslali koga izmed vrtnarjev, da ga nekoliko počedi. Kaj ga je bilo treba puščati v takem stanju? Odprla sem leso in se približala hišnim vratom. Bila so priprta, a jaz sem dobro pomnila, da sem jih bila zadnjič zaprla. Jasper je cvilil in vohal po pragu. »Nikar tako, Jasper!« Jasper pa je vohal, vohal in silil s smrčkom v režo. Odrinila sem vrata in pogledala noter. Precej tema je bilo. Kakor tistikrat. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za InseretnJ del lista: Ljubomir Volčič — Val f Ljubljani