25. številka
, v soboto 31. janiivarja.
XVIII. leto, 1885.
Izliju vsak dan »vefer, iziuw nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemajo »a avstrij sko-ogerske deželo za vso iKo 16 tfld.. ta pol let« 8 |?ld., za četrt i.ta 4 tfld., za jeden mesec 1 glil. 4U kr. — Za Ljubljano brea pnšiljaiip« na dom sa v«fl leto Ifl g)d. za četrt leta '6 gUi 30 ki., za Jeden meeec i cld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za meteo, po  0 it, ta cent leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina zna«:i Za oznanila plačuje se od SetiristODD« petit-\rst•• po <> kr., če M Otmi" lo jedriiknit tiska, po 5   r., te rv dvakrat m po 4 kr., če se tr krat ali ver .nt tiska. Dop.si n«) se izvole 1'rankovati. — Rokopisi te nt vračajo.   Uredništvo in upravniUvo jo v Frana Kolmant hiši, „<!|.-d.iliška itolbt", Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naroćmne, rekliiDMcije, oznanila, t. j. vse aduiinistrativue stvari.
Zaradi praznika izide prihodnji list v torek 3. fcbruvarja 1885,
Vabilo na naročito.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročim, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dum:
Za vse leto........ 13 gld. — kr.
„ pol leta........ 6  „   50 „
četrt leta........ 3 „  30 „
„ jeden mesec....... I  „   10 „
Za pošiljiinje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr,
„ pol leta........8   „  — „
„ četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec.......I  „ 40 „
l'/tnirtiištro ,,Sfov. .\tiro(l(i,i»
Volitve v senat francoski.
Pretečeno nedeljo zvršile so se na Francoskem dopolnilne volitve za senat in njihov izid nam kaže, da Francija postaja čedalje trdniša in popolniša republika. V vsaki volitvi, ki jo ima nova republika izza 4. dne septembra 1870. leta, doleti monarhiste težka izguba, brez razlike, ali je bila volitev v senat ali pa v kamoro, v zbore občinske ali pa v provincijalne. Izgube pri senatnih volitvah se jim celo odlikujejo po nekakšni pravilnosti. Tako je bilo 6, janiivarja 187!) imenovati 82 senatorjev; izvoljenih je bilo (JO republikancev, a 16 monarbistov. V i. dan janiivarja 1882 so bile volitve za 79 senatorjev; izmej teh so republikanci dobili 59 mož, monarhisti le 20. Zadnjo nedeljo pa je od 87 praznili sedežev odpadlo jih republikancem 07. monarhistom 20. V senatu, ki s cela šteje 300 članov, sedi mo-narhistov tačas le 6S, če ne celo samo 04. Pred šestimi leti dobili so republikanci navadno večino, pred tremi leti jim je narastla do dveh tretjin, a
sedaj imajo že dobre tri četrtine. Monarhiste najnovejša izguba tembolj boli, ker so jim propadli možje kot je Broglie, Fourton in Brunet. „Figaro" se v tem položaji takole tolaži: „Po pravici smo mislili in se nadejali, da bode republiki v očeh javnega mnenja škodovalo, kar je napak storila, tako deficit, Tonkinska afera in rasoča kriza. A motili smo se. Res je nehvaležno delo, gledati, da bi se ljudje preobrnili, ki se preobrniti sploh ne dajo." Volile! namreč neso republiki kot taki šteli nezgod v greh in zato so bila pričakovanja monarbistov prazna. Republikanci pa imajo prav, če že sedaj določujejo čas in dan, ko bodo monarhisti v narodnih francoskih zastopstvih izumrli.
Boj za te volitve ni bil velik, posebni programi se neso razvijali. Zato je teško označajiti stališče in politiko izvoljencev, novih senatorjev. Krajna levica spravila je le tri kandidate v senat, tako da ima sedaj okolu d ajset svojih zastopnikov, V senat
je nadalje prišlo trideset poslancev, ki so v kamori bili vladni podporniki in tako hode vlada imela pomnoženo večino v senatu. Sicer pa frakcije v senatu neso tako strogo ločene druga od druge, kakor je v kamori in mnogo je senatorjev, ki hodijo sama svoja pota. Tudi v senatu vladna večina sestoji iz demokratske in republikanske unije, šteje sedaj 190 članov, dela torej veliko, kompaktno večino, ki se sicer po raznih tedencijah loči v dve frakciji, a mora biti složna, dokler monarhisti morejo še s pridom opozicijo trditi. A tudi nad senat hode čas prišel, da se republikanska večina razcepi v „wbigs" in „toriesu.
Vsebina govorom in programom republikanskih kandidatov bila je bolj splošnja, poudarjala je zvestobo republiki in sedanji vladi. Takisto splošnje so govorili tudi monarhisti. Jedna zastava se je nosila po konci in malo se je razločevalo, da-li jo nosi legitimist, konstitucijonalcn monarhist ali imperijalist, da-li Filipince, Jeromist ali Viktorijanec. Bolj jasno pa so monarbistaki kandidatje govorili, ko so kritične levite brali republiki I Vsem vladajočim oso-bam, vsem dejanjem in razmeram republike se je temeljito in jdubno vest izprašala. Najbolj se jim je posrečilo s trnkom, ki se imenuje „odbojna carina". Kmetje so se udali odbojno-carinskim tenden-cijam monarbistov in vzeli mandate trijem mestnim
republikanskim kandidatom, ki so vneti za svobodno trgovino, ne za podraženje vsakdanjih živil s pomočjo rečene carine.
Jasen, zato pa tudi zelo interesantan program pa je podpisati in objaviti moral radikalni apotekar Martin, ki se je v Parizu postavil protikandidatom proti zmernemu republikancu Spulerju, ter tudi prodrl. Program pojasnjuje politiko Pariškega mesta, jo jako zanimljiv in slove: Martin mora v senatu zahtevati 1, da naj ustavo od kraja do konca revi-duje zbor, posebe imeno\an od obče glasovne pravice; 2, da se senat odpravi; 8, da se zvišujoča oblast v vsem podredi zakonodavni oblasti; 4 da se cerkve ločijo od države; 5, da se protest uje proti politiki novih pridobivanj; 6, da se sodništvo voli in porotnim sodiščem odkaže sodba v korekcijonalnih in civilnih [pravdah; 7. naj se de-partt mentje decentralizujejo in občine sune upravljajo; 8. naj se reformuje „egaliterno" narodno gospodarski in socijalni sistem; 9, da mora izvoljeni kandidat vsako leto račun polagati o izvrševanji svojega mandata. Prvi pogled na te točke nam pravi, kje je Martin v šolo hodil in kaj bi radi tisti, ki so ga poslali v senat. Pariz bode, pač po krivdi zmernih republikancev, ki neso volili, imel prečudnega, originalnega zastopnika v senatu, toda senatu se zaradi tega ni treba bati smrti, če ga jeden las na glavi boli. Baš te volitve so pokazale, da socijalni radikali/eni v francoski republiki niti sence nema od tiste moči, ki jo pač nasprotno razvija v Nemčiji navzlic iziinnim njenim zakonom. Ni svoboda kriva socijalistskemu rovanju, kakor kaže Francija, a če jo odstranite, imeli boste (argumente Nemčija) radikalno nihilistske uspehe — tudi vi, avstrijski socijalni politiki!
Zadnje senatske volitve v Franciji kažejo, da ima narod zaupanje in dobro vero v republiko. Monarhisti delajo na to, da bi to vero vzeli in zaupanje podkopali. Toda tega ne bodo mogli, če bodo republikanci dobro opravljali svoje dolžnosti. Q.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 80, janiivarja. V včerajšnji seji posrečila se je levici mala zmaga, katera jim je potrta srca vsaj za kratek
LISTEK
O z i r
na triletno potovanje križem domovine.
(Berilo v slovstveno-zabavnom klubu dno iJ4. janiivarja 1885 ) (Konec.)
In vender: mnogo zaslug in slave bi si mogel steči, kdor bi prepotoval po sostavnem načrtu vso našo domovino in nam njo opisal in proslavil po vsej pristnej nje vrednosti!
Ali, čestita gospoda, to bi moral biti mož, kateri, ne samo da mu je — kakor se pravi — srce na pravem mestu, temveč da ima tudi bister, vspri-jemniljiv, naravno razvit pogled, to je, mož blago-dušen in vsestranski izobražen ter vešč v različnih strokah ; moral bi biti, na primero, geolog, historik, etnograf, filolog, botanik, kakor tudi slikar, glasbenik in pesnik, z jedno besedo: učenjak in ume-teljnik; kajti na potovanji križem domovine pred-očujejo se mu raznovrstni predmeti in motivi, katere bi mogel porabiti in uvekovečiti s tem ali onim sredstvom.
Dal Mnogo, jako mnogo bi mogel storiti tak vešč popotnik v korist in proslavo svoje domovine!
Ondu, kjer štrli v nebo Triglava gorostasno, sklad na sklad nagromadeno skalovje, oznanjeval hi nam čudesa zemeljskega presnavljanja v pravečnem jutru stvarjenja in tam, kjer naša evetiina po planinskih tratah razgrinja svoje preproge, opisal bi nam čarobni kalejdoskop cvetličnih boj ter nas seznanjal s premcnljivo obrazho naše domovine.
In koliko zanimljive, dragocene tvarine bi si mogel nabrati v našem narodu n. pr. jezikoslovec, proučevalec ljudskih značajev in običajev, navad in vraž ter sploh nabiratelj raznovrstnega narodnega blagi!
Neštevilno mnogo navodov pa bi dobil tak po-tovalec križem domovine v pesniškem oziru! Potujočemu po samotni, posvetnej ničimernosti oddaljeni dolini, bodisi tam v Gorenji Trebuši ali doli na obrežji tihe Drvanje, kamer ne seže mestni hrup, izraževalo bi se mu hrepenenje po radosti v tožečih žalostinkah, dočim hi mu oh slapovem šumu peneče Savice vzkipela iz prs vesela pesem; pri pogledu na sivo kraško golicavo doli ob Cepiškem jezeru zlila bi se mu otožnost v tulečo elegijo in ondu na solčuem temenu Rogaško Gore pa bi mu vsplaval po nepreglednem okrožji navdušen slavo-spev lepi naši domovini.
Ali še mnogo več vzpodbuje in inspiracije, nego-li od pokrajinskih obrazov, dobil bi potujoč pesnik na j i *»1J i narodnega življenja, v tem večno živem, neusahljivem izvoru vse poezije. Ondu bi imel na izbero snovi za vsakovrstne pesni: balade, romance ter komedije in tragedije, kakor tudi za rezke satire . ..
Največ gradiva pa se ponuja na potovanji križem slovenskega ozemlja — slikarju. Kamer koli dospejo, naj si bode v divje-romantiško Trentarsko dolino in doli v Slovenske gorice, tja na prisojna obala sinje Adrije ali v senčnate dobrave Krčovin-ske, gori na Dobrarevo sleme ali na Krško polje, iia Goriška Brda ali pa tja k Sotli — povsod se mu razodevajo divne pokrajinske slike.
Da, čestita gospoda!
Krasna je naša slovenska domovina, ne samo po znanih, pristopnih ter že proslavljenih krajih, nego povsod — bodi si ob Blejskem jezeru ali na Snežniku, ob Adrijinem produ ali na Pohorji, v Soški dolini ali na Dravskem polji! Tu se Vam kaže kot roinantišk planinsk raj v prirodineni svojem voli-častji, tam kot Uličen vrt, v pisane grede predeljen; ondu s trtami prepredeni griči, tukaj sinje mursko ogledalo. Kdor se hoče prepričati o resnici in vero-
577
čas razveselila. Predsednik je na dnevni red postavil davčno novelo kot prvi predmet, druga točka pa je bil zakon o duhovenski plači. Levica se je h kratu tako navdušila za duhovne, da je zahtevala, naj se poprej kongrua obravnava in potem Se le davčna novela, češ, da bo ljudstvo sicer sodilo o nekaki zvezi mej tema dvema predlogoma. Moralo bi misliti, da bo zaradi tega večje pristojbine plačevalo, ker se duhovnom zviša plača. Proti koncu seje navadno ni več veliko poslancev v zbornici, ker se nikdo ne pričakuje posebnih nasvetov in tako se je zgodilo, da je levica, ki je svoje poslance skupaj držala, imela 130, desnica pa 126 glasov. Tedaj se je dnevni red spremenil po želji levice in je kongrua pred davčno novelo na dnevnem redu.
Koncem seje pritožil se je Schonerer, da je vse polno časnikarskih pisačev v prostorih in na hodnikih, ki so namenjeni le poslancem, in pri tej priliki zopet po svoji navadi udrihal po žurnalistih, kateri polnijo časnike z lažnjivimi poročili. To je Žurnaliste tako razžalilo, da danes ni nobenega videti v zbornici in da so lože, zanje odločene, prazne.
Danes je predsednik S molk a izrekel grajo Schonererju zaradi njegovih razžaljivih besed proti žurnalistom, na kar je Schonerer odvrnil, da je v mislih imel le tiste, ki pišejo lažnjiva poročila. Ako se vsi čute razžaljene, potem priznajo, da vsi laž njivo pišejo. Žurnalistom menda ni zadostovala izjava Smolkova, ker tudi po tej izjavi ni nobenega videti v zbornic.
Potem se jo začela obravnava o kongrui. Po tem zakonu nameravano urejenje duhovenskih plač bo le malo ali nič koristi donašalo našim duhovnim na Kranjskem in Štajerskem. Mogoče celo, da vsled nove vcenitve dohodkov nekateri, ki so dozdaj dobivali podporo iz znanih 000.000 gld., v prihodnje ne bodo ničesar dobili ali pa celo morali plačevati višji ekvivalent. Zato ni ravno veliko na tem, ali se vsprejme zakon ali ne. Če se pa v poslanski zbornici potrdi po predlogu, potem bodo škotje morali skrbeti, da dobi ta zakon v gospodski zbornici ugoduejšo obliko in vsebino.
Pri davčni noveli stavili bodo mnogo predlogov, ne le opozicija, ampak tudi večina, da se zmanjšajo pristojbine. Kar se tiče §. 4,, dokazano je po statističnih izkazih poslednjih let, da je največ sprememb v kmetskem posestvu po preteklih 10 letih. Za take bo spremembe posestva odslej plačevati le 3°/0, mesto sedanjih 3l/a°/0- Menj zadovoljna z novim pristojbinskim zakonom bodo mesta, zlasti velika mesta in trgovci. Toda mogoče, da se tudi še za nje dosežejo kake olajšave.
V generalni debati o kongrui so se oglašali proti: dr. Sturm in Lustkandel, za: Ozarkievič, češki župnik VVeber, poljski župnik Chelmeckv, ru-munski kanonik Mitrofanovič, dr. Tonkli. dr. Matuš, dekan Prliigel, Vojnovič, dr. Vitezič itd.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 81. janiivarja.
Vlada je baje že spoznala, da državni zbor ne bode hotel vsprejeti socialističnega za-
kona v tej obliki, kakor ga je predložila. Zato že pišejo oficijozi, da je možno, da ta zakon zbor še kaj zboljša, ter da se vlada temu ne bode protivila. Sicer pa pridno dokazujejo potrebo tacega zakona in kažejo na poslednja dinumitne atentate v Londonu.
Praški mestni zbor je sklenil v soglas i s trgovsko zbornico uložiti prošnjo na vojno minister-stvo, da bi se pri naročitvah za vojsko oziralo primerno tudi na čciko deželo. Posebno pa naj se gleda na to, da mali obrtniki dobe kaj zaslužka.
Predvčeraj so gallakl Rusini v Lhvovu imeli shod in se posvetovali, se li prihodnjih državno-zborskih volitev udeleže ali ne. Sklenilo se je, da se udeleže volitev in osnuje skupni eentralni volilni odbor iz zaupnih mož obeh rusinskih strank
Kako je pravosodje na Ogenkcm. razsvetlila je opozicija predvčeraj v zbornici. Poslanec Lits pripovedoval je, da je Erksiški kraljevi notar Aladar j Nyiry izneveril precejšnje vsote, in se je res začela preiskava proti njemu, pa so ga kmalu zopet izpustili, ker so zdravniki trdili, da je zblaznil, kar pa nikakor ni res. Pozneje so pa še preskrbeli mu ponarejen potni list, da je mogel v Ameriko. Vdove in sirote jokajo, Nyiry pa kvarta mej velikimi gospodi. ; Drugi govorniki navajali so podobne dohodke pri ogerskih sodiščih. Posebno je Konstantin 01ay navel mnogo tacih slučajev, ki nikakor neso v čast oger-skemu sodništvu Rekel je, da slabo pravosodje kvari Ogersko družbo.   Nevednost je razširjena mej sod- ' ništvorn. On nena nobega zaupanja do pravosodnega ministra, ki je v vodnem prepiru s sodniškimi ka- j pacitetami. Pravosodni minister in ministerski pred- I sednik sta zagovarjala sodništvo, pa ne s posebnim vspehom.
Vijanje države.
Poslednje razlaganje vnanje politike po ministru Manciniji v Italijanski i zbornici je zategadelj posebno pomenljivo, ker smo iz njega zvedeli, da se je mej Italijo in Anglijo ustanovilo pri-jateljsvo. S tem se je razdrlo laško prijateljstvo z Nemčijo in Avstrijo. Mi smo že ob svojem času izrekli misel, da to prijateljstvo ne bode trajno, in da Ita ija želi le s pomočjo Nemčije in Avstrije pomnožiti svoje ozemlje. Italijani so si mislili, da Nemčija išče zaveznikov za novo vojno proti Franciji. V takej vojni se si mislili Italijani pridobiti Nizzo in Savojo, po katerih krajih že tako dolgo hrepene. Pričakovali so pa tudi. da bosta Avstrija in Nemčija pomagali jim utrditi vpliv ob Sredozemskem morji, prisvojiti si Tripolis Ko se pa nič tacega ni zgodilo, temveč, ko se je Nemčija le bolj približevala Franciji, začela se je Italija ozirati po drugih zaveznikih, kateri bi jej prijateljstvo bolje poplačali. In tak prijatelj bila je Anglija, ki je sedaj v zadregi zaradi egiptovskih in sudanskih zadev. Italija je takoj podpirala Anglijo na egiptovske] konferenci. Sedaj je odposlala ekspedicijo v Assab, katera bode lahko nadomestila angleške voiake po
. krajih ob Sredozemskem morji, ako ti odidejo na pomoč v Sudan Za plačilo za svojo pomoč bode si pa prisvojila nekaj ozemlja ob Riulečem morji, ka-
! fero si bode potem vedno razširjevalo. Iz majhne italijanske naselbine postala bode kmalu mogočna kolonija. — f>. fehruvarja odide druga italijanska ekspedicija proti Rudečemu morju.   Vzela se bode
j po večjem iz garnizije Napoljske, ter bode sestav-
i Ijena iz peštva in konjištva. Zato se delajo že pri-
', prave.
Francoska zbornica začela se je posveto-■ vati o izrednem budgetu. Minister javnih stavb je I dokazoval, da so se javne zgradbe kolikor je bilo moči omejile, da ne bode prevelicih stroškov. Kon-! servativci so očitali vladi, da preveč potroši za javne j zgradbe, da bode zaradi tega treba novega držav • nega posojila. Jeden poslanec je nasvetoval, da naj 1 se prodajo državno železnice.
Izkomi8ije za pretresovanje subvencij oni rane par-niške vožnje iieinikeita državnega zbora izstopila eta poslanca Meier in VVoerman, ker je bil vsprejet predlog socijalista Debla, da naj se poslanci izključijo od udeležitve pri subvencioniranih podjetjih. Če bode predloir v zboru vsprejet, bodeta morala odložiti državnozborska mandata, ali pa odreči se dobičku, ki bi ga taka udeležitev prinašala. Jedno neprijetno, kakor drugo.
Komisija afriške končala je posvetovanje o formalnostih pri okupacijah v Afriki. V torek bode konferenca sklepala o tem. Konferenca traja dalje, nego se je pričakovalo, za tega delj se sodi, da se jej stavijo nove zavire, če tudi se nič kaj ne sliši o njenih posvetovanjih.
Mej Francijo in Kltajem začela se bode redna vojna Povod k temu je dala angleška vlada s svojim Enlistment Actom. Angleški guverner je na podlagi ocenjenega zakona prepovedal nekemu francoskemu parniku, ustavil se v Hongkongu, da bi ga. popravili. Ravno tako je zabranjeno, da bi francosko brodovje v tem pristanišči dobivalo premog. Zato bodo pa Francozi popustili vsake ozire na neviralne vlasti in začelo se bode pravcato vojno stanje v vsej ostrosti. Francija je že objavila vla-stim, zlasti Angliji, da bodo francoski vojni parniki preiskali vsako ladijo, ki bode skušala prodreti skozi blokado otoka Formoze. Zdaj sicer tamošnje francosko brodovje ni še dovolj močno, da bi moglo to točno izvrševati, bode pa krepko dovolj, ko dojdejo vsa podki ep jenja, kajti brojilo bode 34 vojnih ladij, 280 topov in 7O00 vojakov.
Iz Sudana prihaja vest o novej angleškej zmagi. 27. so Arabci napali oddelek generala Carle-a, pa so bili tepeni. Angleži zaseli so vaa "VVarag, katera je bila poprej v Mahdijevej oblasti. Sovražnik se je umaknil proti Birti.
Dopisi.
I.*. LJubljano 31. januvarja. [Izv. dopis.] Z velikim veseljem čital sem v „Tagesposti" z dne 28. t. m. dopis iz Ljubljane, kajti razvidel sem, da Graške tete še ni pamet srečala in da je še hudomušnih ljudij, ki jo pitajo z lažmi, s kakeršnimi bi se smel pokojni MUnchhausen ponašati. V tem dopisu se namreč pripoveduje, da smo Slovenci s Hrvati v tako tesnej politiškej zvezi, da že težimo za smotri, ki neso več v okviru sedanje vladne politike, kajti ne le, da se je \ladika Strossmayer imenoval častnim meščanom mesta Ljubljanskega, bil je celo član stranke prava nekoliko dnij na Kranjskem, leta 1883 pa kar cela deputacija. Če človek to čita, ne more se odločiti, da bi zavračal dopisnika, ker je mož le smešen, saj vsakdo ve, da so v om .•-njenej deputaciji v Ljubljano prišli ban Pej ačević, kardinal Mihalovic in patrijarh Andjelič, torej cvet madjaronstva. Tem možem spodtikati pansla-vistične namene, je ravno tako, kakor če bi mi poslali Dežmana, dra. Schreva in dia. Suppana v Zagreb, da ondu s Ant. Starčevieem, drom. Davidom Starčevičem in drugimi člani stranke prava pijo politično bratovščino in dogovore politiški program in podpišejo pogodbo o zvezi Hrvatov in Slovencev, lzvestno je, da na Tagespošto in njenega Ljubljanskega dopisnika silno upliva predpustni čas, samo iz tega se da tolmačiti, da sta svojim čitateljem na-tvezala tako debelega medveda.
Iznocl Hi rim a 30. januvarja. [Izv. dopis.] Dne 29. t. m. bil je zbor konjerejskega društva. Pred-
dostojnosti mojega opisa, naj se potrudi ondu pri 1 Mariboru gori k sv. Vrbami, ali pa na goro sv. Uršule nad Slovenjiui Gradcem; ogleda naj si prekrasni štajerski raj od sv. Ane v Slovenskih goricah ali Goriško okolico s Svete Gore; napase naj si oči v razgledu g Pohorja doli po Dravskem polji ali pa naj pre-roma lepo Savinjsko dolino; in ko bode prelazi! Gorjance, stal zamaknen na Trsatu, zrl z Učke Gore in z Devina meril brezkončno morsko planoto ali pa Bprehajal se po bujnozeleni Pesniški dolini, vzkliknil bodi i on nehote: oj lepa naša domovina!
Ko bi mi Slovenci, nalik drugim narodom, po spretnih slikarjih dali posneti vse slikovite kraje širne svoje domovine in te posnetke zbrali in razstavili, svet bi se čudom čudil, da je na toli malem kosi zemljo razlita tolika obilost pokrajinske lepote . . .
Na triletnem svojem potovanji, ko so se mi vrstile pred očmi čarobne slike slovenskih pokrajin, premišljeval sem mnogo, na kak način bi se dala proslaviti in uvekovečiti vsa krasota naše drage domovine: vedno in vedno mi je rojila po glavi ideja o nekakšem društvu, katero bi imelo preskrbeti potrebnih sredstev za slikarske posnetke vseh pogla-vitnejših, vsaj najlepših pokrajinskih prizorov. Res, da smo Slovenci — sit venia verbo — kot pajki
zapredeni v same teoretske, neizvršne načrte; vem tudi, da bi zdaj še ne zmogli stroškov za omenjene slikarske posnetke naših pokrajin in narodnih podob in obrazov, a vender bi se polagoma dala izvršiti navedena ideja in to — fotografskim potom: po dotičnih fotografijah pa bi se potem napravile ilustracije, katere bi se izdalo opredeljene v posamične skupine ali pa zbrane vse v jednej knjigi.
Naj bi te moje domoljubne besede ne padle na skalo ali mej trnje, temveč na rodovito zemljo, kajti preverjen sem: čembolj bodemo poznali prelepo svojo domovino, tembolj jo bodemo ljubili; in ko jo bodemo ljubili iskreno in goreče, posvetili bodemo združene svoje moči v njeno korist in proslavo, v zmislu pesnikovih besed:
„Svoto služimo domovini sveti !J
In naposled: koli hvaležno in blagotvorno področje bi se ponujalo veščemu ter rodoljubnemu potniku na — kulturnem polji! Koliko bi mogel storiti za vzbujo narodne zavesti, za razširjenje leposlovne knjige in poznavanje razmer mej posamičnimi pokrajinami in njih prebivalci! Sploh: koli uzvišen, plemenit nalog bi mogel izvrševati mej našim ljudstvom! Tu bi ga dramil iz mrtvila narodne nezavesti in mlačnosti, ondu mu razkladal proizvode naših pesnikov in umetnikov; na tej strani bi osnoval
to ali ono društvo, tam le zopet bi vodil kako narodno veselico ter širil mej umetno razdvojenimi strankami sporazumljenje, mir in slogo ter bratov-sko ljubezen —
Da! Kdor bi se posvetil temu uzvišenemu poklicu in bi izvrševal svoje poslanstvo z blagim, plemenitim namenom, bil bi pravi dobrotnik našemu ljudstvu ter izvoljen blagovestnik oživljajoče slovenske ideje, da se naposled izpolni želja pesnikova;
„Učakal rud bi  rečni dim,
Dan našega združenja, Bi zrl, kakd en krov prostriin
Cez dom so ves razpenja. Naš prapor bi na krov pripel, Dom blagoslovil bi vesel:
Bog živi vse SIovcpo,
Pod streho hiSe ene!"
In v to pomozi Bog in zaželjena sloga slovenska !
In na zvršetku ozira na svoje triletno potovanje kličem predragi svoji domovini v slovo: Divni slovenski moj raj, presrčuo mi bodi pozdravljen!
Blagoslov božji razlfj mi te so doli ss nebes! V tvojem naročji živi naj Brečen premili moj narod, Svobode blaženi svit mirno obsevaj mu dni!
Prostoslav Kretanov.
sednik g. dr. T. Rude ž pozdravil je došle odbornike, katerih je bito 16, izmej njih z dežele samo 2. Iz poročila je razvidno, da je konjereja v preteklem letu po Kranjskem veselo napredovala. Premije delile so se po raznih postajah in udeležba bila je živahna. Pri 3. točki o nasvetih posamičnih udov poprime g. Peruzzi za besedo. S kratkimi črtami pripoznava napredek konjerejstva na Ižanskem, toda bati se je, da bo v bodočem letu narobe, kajti po-vodenj je poškodovala ali pa popolnem uničila velik del sena, ki se prideluje na razširjenih v barji ležečih travnikih. Vsled pomanjkanja potrebne krme iznebili se bodo tukajšnji posestniki plemenih kobil, in hvalevreden napor konjerejske družbe ne bode v bodoče zaželjenega vspeha imel.
Da bi se take nezgode odvračale, poklican je močvirski odbor. A ta je nekako v obsednem stanji, kajti volitve vršile so se že prve dni meseca oktobra lanskega leta, odbor se pa še zdaj konstituiral ni, ako-pram je že od tega časa 5 mesecev preteklo. Da bi se barje popolnem usušilo, izdelana sta dva crteža, od katerih bi zahtevam močvirskega kmeta naj bolj vstrezal, črtež, ki je po navodu si. c. kr. kmetijskega ministerstva izdelan. Peruzzi stavi torej predlog: Slavna c. kr. vlada kranjska se naprosi, naj ona po moči pospešuje priprave, da se dela v to svrho prej ko prej zvrše.
Proti vsprejetju tega nasveta upiral se je najbolj odbornik g. Seunig, češ, da to ne spada h konjereji, a Peruzzi mu pobija to trditev, kaznjoč na to, da je dobra krma prva in najvažnejša podlaga zboljšanju vsacega živinskega plemena, torej tudi konj. Vzlic odobravanju navedenega predloga od vseh odličnejših odbornikov, se ni vsprejel. Odbornik g. Luckman zahteval je slednjič, da se na ta nasvet vsaj kot opazka v zapisnik zabeleži.
Potem vršila se je volitev dveh odbornikov, izvoljena bila sta gg. deželni živinozdravnik Wagner in baron Cojz. Mej tem, ko se je o tem govorilo, da bi se seja konjerejskega društva isti dan kakor seja kmetijske družbe vršila, zaključi se zborovanje na nngloma, ker razgovori o ranah, iz katerih kmetijski stan dnu danes bolj ter bolj krvavi, so nekaterim krogom odurni. Saj je kmetska enketa iznašla arkanum, žganje, jedino žganje seka kmetu smrtne rane, da pa zgubi to divjo lastnost, — obložilo se je z dacom. Za letos bode dražji samo za 3 kr. pri litru, no, ako bode začel potem kmetu zopet denar mošnjo trgati, naloži so mu pa še večje breme, klin s klinom! — Gotovo pa je, da bodo žganjarji letos več vode spili nego druga leta, ker bo v primeri k pristojbini v žganji manj alkohola prime* fianega.
Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani 28. januvarja.
(Konec.)
Podružnica Metliška želi, da bi se plemenska živina v Črnomlji ali pa v Metliki na dražbi prodajala. Če pa to ni mogoče, naj se vsaj v Uu-dolfovem dražba napravi. Tajnik Pire pravi, da o tem ni treba glasovanja, ker je centralni odbor v tem smislu že stavil predloge ininisterstvu, kateri bodo gotovo potrjeni.
Drugi predlog podružnice Metliške gre na to, da bi se iz tega okraja odposlal izobražen človek, vinorejee, kojega bi podružnica nasvetovala v Krško, kjer bi se o trtni uši popolnem poučil, da bi potem v Belokrajini ljudstvo o trtnej uši poučeval.
Tajnik Pire opomni, da je že c. kr. vlada v sporazumljenji z ministerstvom odredila, da se v kratkem prične poseben kurs o trtni uši na Krškem in na Slapu, h kateremu bodo poslani izobraženi vinogradniki ali s štipendijami ali z dnino, da se ondu toliko izuče, da bodo lahko za svetovalce pri komisijah o trtni uši. Torej o tem predlogu ni treba sklepati.
Metliška podružnica dalje predlaga, da se centralni odbor vnovič naprosi, da bi preskrbel potrebnih cepičev za ljudske šole brezplačno, ker jih Slap-ška deželna šola, akoravno jih ima v izobilji, iako drago šolam prodaja. Tajnik g. Pire pravi, da centralni odbor nema nikakega denarja, da bi kupoval cepiče za ljudske šole. Sploh pa cepiči na Slapški deželni šoli neso dragi, kajti cela butara velja le 2 gld., dočim se v družili krajih posamič prodajajo po 15 kr.
Podružnica Cerkniška predlaga: C. kr. vlada sili posestnike, da morajo svoje izsekane gozdne dele zopet pogozditi. To je prav in pametno, oso-
bito iz narodnogospodarskih ozirov. A kaj pomaga nagajanje, ako je uničuje divjačina, namreč srna, katero gojijo in vzdržujejo graščaki v čeznavadnera številu. Graščaki jemljo navaduo v zakup lov v občinskih gozdih in semtrtja so si celo lov v gozdih, katere so morali po odvezi odstopiti občinam — sebi pridržali. V teh gozdih, ki mejijo z graščinskimi, in v katerih je veliko mladih dreves, torej dobra paša za srne —, nahajajo se cele trume srn, katere gozdni nasadbi delajo veliko škodo. Torej naj skrbi c. kr. vlada, da graščine ne bodo množile toliko srn, da jih postrele toliko, da mladi gozdni nasadi ne bodo škodovani.
Tajnik Pire opomni, da imajo po §. 45. gozdne postave posestniki pravice, terjati odškodnino za škodo, ki jo napravi divjačina in §. 4. postave od 20. decembra 1874 1. določa, da kjer se divjina preveč množi, imajo politične oblasti pravico, zaukazati, da se število zmanjša. O predlogu tedaj ni treba posebnega sklepa.
Dalje nasvetuje podružnica Cerkniška: Občinam bi bilo naročiti, da strogo gledajo na to, da se ne bode toliko kradlo po sadnih vrteh in se lomila drevesa. Zasačeni tatovi naj se strogo kaznujejo. Varstvo vrtov in sadja naj občine izroče svojim poljskim varuhom.
Tajnik g. Pire opomni, da je v tej zadevi že skrbljeno po postavi z dne 7. januvarja 1875.
Podružnica Jeseniška nasvetuje, da bi letos in sicer meseca septembra bilo premiranje ,goveje živine v Kranjski gori in da bi se precejšnje število daril odločilo.
Tajnik g. Pire podpira ta predlog, ker so mu posestniki rekli, da njim ne gre toliko za velike denarne premije, ampak za to, da bi le kmetovalcem veselje napravili. Nasvetuje, naj se prepusti ta stvar centralnemu odboru, čemur zbor pritrdi.
Dr. viteza Blevveisa poročilo o podkovski šoli vzame zbor na znanje. Profesor Linhart govori potem o kmetijskem pouku v ljudski šoli in o šolskih vrtih na Kranjskem, ter nasvetuje resolucijo: „Z ozirom na to, da je pouk o kmetijstvu v ljudskih šolah vspesen le takrat, kadar mu služijo dobro urejeni šolski vrti v podlago, je želja občnega zbora c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko, da se vse za ta nauk določene subvencije večinoma porabljajo za napravo popolnem pripravnih šolskih vrtov v zato posebno ugodnih krajih Resolucija izroči se centralnemu odboru potem pa zborovanje zaključi.
Domače stvari.
— (K ne zo škof dr. Misija) vrnil seje včeraj popoludne z Dunaja v Ljubljano.
— (Veselični repertoir) za jutri in po* jutršnjem je jako obširen. Vsaka Čitalnica skoro ima svojo veselico z dobro sestavljenim sporedom Občinstvo Ljubljansko pa opozarjamo na „Vodnikov ples", ki bode jutri zvečer v Čitalnici in gotovo zopet izredno sijajen in eleganten, kakor druga leta. V ponedeljek pa priredi Šišenska Čitalnica v Koslerjevi pivovarni Vodniku na čast sijajno veselico z igro „Krojač Fips" in plesom, pevsko delavsko društvo „Slavec" pa plesni ven-ček v čitalnični restavraciji. Začetek ob 8. uri.
— (Umrla) je danes zjutraj gospa Ballieu, hči pokojnega barona Mihela Cojza, v Cojzovi hiši na Bregu. Ranjka je posebno prebivalcem na Bledu in na Brdu pri Kranji dobro znana.
— (Nameravana tombola) delavskega bolnišnega-invalidnega podpornega društva se ne bode, kakor naznanjeno, jutri 1. februvarja ampak, še le 1. marca t. 1. vršila.
— („Perseveranza"), v Milanu izhajajoč list, naročen je v kavarni Valvazor, na kar opozarjamo čitatelje, posebno one, ki se zanimajo, kako piše Bonghijevo glasilo.
— (Tatvina) Barbara Valaška ukrala je zadnje dni v hiši na Mestnem trgu jako mnogo stvarij ter je zastavila, denar pa zapravila. Policija je tatico prijela in izročila sodniji.
— (Ubežal) je svojemu očetu 22 letni Tone SlatinSek z Brezja pri Poljčanah. Seboj vzel pa je konja in sani v vrednosti 200 gld.
— (Vabilo.) Savinjska posojilnica v Žavcu vabi svoje ude uljudno k občnemu zboru v nedeljo 8. februvarja ob 3. uri popoludne. Dnevni red: 1. predlaganje računa za leto 1884; 2. volitev novega odbora; 3. predlogi društvenikov.
— (Savinjska posojilnica v Žavci) imela je v preteklem letu 79.393 gld. 71 kr., do-
hodkov, ravno toliko pa izdatkov, torej vkupnega prometa 158.787 gld. 42 kr.
— (Lit. zab. društvo „Triglav') ima svoje šesto redno zborovanje dne 3. februvarja v gostilni „Zur alten Bierquellett, soba 4. Začetek ob 8. uri zvečer. Spored: 1. Čitanje zapisnika. 2. C. Knitl: „Šabljenka", zbor. 3. Predavanje g. stud. jur. F. Novak-a: „Potovanje v Švico". (Konec) 4. Herold: Ouvertura iz opere „Zampau, za gosli in glasovir. Igrata gg. stud. med. M. Neubergev in stud. F. Ploj. 5. Dopolnilna volitev v odsek za pre-narejenje društvenih pravil, ti. Maschner: „Na zdravje", zbor. 7. Slučajnosti.
— (Spak.) Preteklo sredo porodila je v Pantovčaku na Hrvatskem služkinja mrtvega otroka, ki je prouzročil veliko zanimanje v zdravniških krogih. Otrok imel je namreč dobro razvito dvojno telo, zraščeno na trebuhih in na prsih. Obe telesi pa sta imeli samo jeden vrat in dobro razvito glavo; spodaj pa štiri noge. Otrok bil je ženskega spola.
Telegrama „Slovenskomu Narodu'1:
Praga 31. januvarja. V Budejevicah je pri volitvah v trgovinsko zbornico Češka stranka dobila veeino, t>rej bode v trgovinskoj zbornici 22 Čehov in dva Nemca.
š.ngaj 30. januvarja. Govori se, da je bil pri Matsu prvi boj mej kitajskim in francoskim vojnim brodovjem. Podrobnosti neznane.
Kazne vesti.
* {Nova avstrijska ladij a.) Te dni pričakujejo v Odeso patnik „Amphitriteu, katerega je stesal avstro-ogerski Lloyd Novi parnik ima nosilne moči za 2000 ton (2,000 000 klg.), je električno lazsvitljen ter bode vozil le mej Odeso iti Trstom.
* (Velika nesreča.) Iz Bruselja se 28. t. m. poroča: Včeraj trčil je cestni parni vlak v predmestji Ikselles pri cesti Van Glewyk v drug vlak, ki se je ravno ustavil, s tako silo, da se je jeden voz popolnem zdrobil in je bilo 24 osob teško ranjenih. Po propisu morata biti dva vlaka drug od druzega oddaljena 500 metrov. Strojevodja druzega vlaka zapazivši, da prvi vlak stoji, zaverl je takoj kolesa, katera so pa vse jedno drčale po gladkem tiru dalje.
* (Nihilistski napad.) V Pultavi na Rus-skem streljali sta 18. t. m dve osobi na policijskega
I načelnika Kollerta, a ga na veliko srečo nesta za-j deli. Oba napastnika so zasačili. Brezdvojbeno je ta J nameravani umor kako maščevanje nilulistov.
* (Pristanišče v Odesi zamrznjeno.) Iz Odese se piše 25. t. m.: Ker v našem pristanišči led dan na dan vedno bolj debeli, skušajo tuje la-dije kolikor možno naglo ostaviti Odeso, ker se boje, da bi popolnem zamrznile in morale ostati dlje časa tukaj. Nakladanje žita vrši se torej nečuveno hitro. Včeraj se angleški parnik „Weldov', ki je hotel odpluti, nikakor ni mogel ganiti iz pristanišča, ker je zamrzn 1 v ledu. Ves dan so žagali led okolu pamika v fiveterovogelne kose ter jih spuščali pod debelo ledeno skorjo. To delo je jako teško in nečuveno težavno. Se le proti večeru odrinil je parnik iz Odese. Sedaj je še 11 tujih parnikov v našem pristanišči.
* (Princ in šolar.) Desetletni deček, šolar neke Londonske šole, poslal je princu Eduvardu za svečano slovesnost njegove polnoletnosti tako-lo pismo: »Naj dovoli Vaša kraljeva Visokost, da mali pritllkovec, kakeršen sem jaz, toli visokemu gospodu izjavi k rojstnemu dnevu najprisrčneje čestitke. Bog daj našej dobrej kraljici in Vašemu očetu princu VTaleskerau še mnogaja leta! Nam otrokom dela toliko preglavic povestnica kraljevin kraljic!" Princ Kduvard poslal je preskrlmemu dečku lastnoročno pisan odgovor: „Zahvaljujem so svojemu malemu prijatelju za njegovo čestitko, katera je toli lično in pravilno sestavljena in se nadejam, da se bode tudi v prihodnje rad in marljivo učil povestniee,"
* (Grozna nesreča v Avstraliji.) No daleč od Wagge-Waggc se je vsled dolgotrajnega in silnega deževja premočeni železnični nasip sešel in razni il ravno tedaj, ko je čezenj vozil osobni vlak. Ulapon in vsi vagoni so se razdrobili, veliko nad 100 osob je mrtvih in teško ranjenih. To jo najveća in najgrozoviteja nezgoda, kakeršna se že dolgo ni pripetila na nobenej železnici.
* (Tat — zvit lisjak.) Nek Amerikance, ki je čul o prepogostih žepnih tatvinah po Londonskih mestnih železnicah, ukrene, nekoliko ponorče-vati se iz tatinske druhali. Napiše na listek: „Sedaj si se pa s pekel, paglavec!" dene listek v prazno listnico ter jo utakne v žep in se pelje nekoliko časa no mestne) železnici. Izstopivši iz voza, potiplje po listnici — bila je še v žepu. Tudi listek tičal je v listnici, a pod Amerikancevim stavkom stale so besede, katere je pisala tuja roka: „To je jako slab dovtip in Vi ste neumen mladvč!"
Mefeorologično poročilo.
9 -	Čas Opazovanja	Stanje bi* rouietra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krniH v m m.
j 1 S	T. zjutrai 2. pop. 9. zvečer	7.'iti R7M. 735 01 mm. 735 21 mm.	—16*4*C — H*C - 10 c	»1. vzh. hI. ZHh si. j z.	megla jas. jat.	0 00 mm. 1
Srednja temperatura — Cti0, za 5*8" pod nonualom.
ID-cinajslsa, "borza
dne 31. januvarja t. 1
(levimo telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........83 gld. 56 kr.
Srebrna renta..........84  f 10 „
Zluta reuta...........1<>H „ 50 „
6% marčna renta.........99 „ 15 „
Akcije narod ie banke....... 8»>7 „ — „
Kreditne akcije......... 301 „ 60 „
London.........                                     .   . 123 „60 „
Napol ...........                                                 9 „ 77 „
C kr cekini..........                                         f) . 80 „
Nemške marka          •  .      .   ...    60 „ 35 „
4% državne srečke iz I 18M   250 gld 126 „ 50 „
Državne srtčke iz 1 1861         100 gld 17* , 75 ,
4°/0 avstr zlata rentu, davka prosta    . 106 „85 „
Ogrska zlata renta 6u/0   .      ...    — „ - „
n       n    4°/o.....                             98 „ 20 „
^    papirna renta 5"/0     .       ...    94 „ 40 „
5'/0 Štajerske zemljišč odvez oblig 104 „ — n
Dunava rcg srečke :•"/„          100 gld llfl j 75 „
Zeralj obf avstr V/t0/« zlati zast  listi 122 , 50 „
1'rior oblig Eli/atu-tinc /apad telesu 00 112 „ — „
Pr or oblig Ferdma.idove lev ž. Iczni.e 105 , 50
Kreditne srečke       .               100 gld 178 „ — „
Rodolfove srečke                   10  „     19 „ 5> „
Akcije anjflo-.--« str banke         120   „ 105 „ 50 „
Tramunvav-ilrušt velj 170 gld a V .  - 212 „ 25 „
Javna zahvala.
Naj naui bode dovoljeno še po tej poti izraziti presrčno zalivalo \sein, ki so po prebritki izgulii pokojnega sina, oziroma brata in svaka, g.
IVANA VERTOVCA,
s£ii|»uii<i is. Gnč,
n m v tolažilo, a njega Vsemogočnemu prporo čaje. zadnja čast lika ali. Po-eluio slavnemu Se zimskemu županstvu z g. županom n> čelu, ka'eri ga je pletneniioilušno spreuid v tamolnjo cerk-v n na mirnih or; prcsrčnu lunu ludi b],<godušno-sti gostilničarju gosp. Franu It zjaku in njegovoj iroipej, katera sta tako polrttoalno stregla nesrečnemu pokojniku kakor svojcu in ga z vsem
previdela: isto tako tudi g-'Sp. clril. Seukovičll in častiti j duhovščin m v|mu drugim gospodom. 11 iIh tudi gO«p. Makdu VHrihu in gosp. Andreju Si.intit>rgiT|u i/. Ouč, Larerasta, svede li nesrećo, takoj podala se iz T.iinaa DatHJ v Sežano in s t» m pokaiala se i -* t 11 ti prijatelja p kojiiegi. Hvala tUdI vsej . H dletu vej biši. katera sejete ili.i tako dobrodušno skazala; kakor todi gOSp, župniku, ki je priskrbel \s za pogreb. Kouečno prosimo sliivni oličii.ski odbor Goški, kateri je blagovoljno nesel ter in corpore spremil prepeljanega pokojneg na mirod^or, in gg. pevce, kateri s mu na domu v cerkvi in na grobu t.ko gin-Ijivo zapeli, uaj vsprejiuejo našo srčno zahval.«. Goče, v 24. dan januvarja 1-85.
Janez Vertoveo, oče — Josip Vertoveo, Peter Vertoveo, hrats - Regtna Vertoveo. Ivanka Vidrih, Marija Vidrih, se i d — Anton Bezek, •> alt. - Ivanka Vertoveo,
ruj Trošt. sv .miijk. 69)
Manjši kdfcel
ali
večja gostilnica
v l.juMjuni ali in deželi kje na Kemijskem, katero zelo obiskujejo trgovci iu drug] trtici  iste se v mi t-m.
Ponudbe vsprtjema Fran Miiller-jcva Časnikarska agentura v i .ju i> j mi. (5i—,0
William Lasson-o v Hair-Elisir
Po skušnji najboljše sredstvo za utrjenje in po* spelevabje ra*ti las. (Cena lonSlsru. 3 @rld~) Zaloga v Ljubi anI Dri E<ltar«lu Tihr-u.
parfuino'ji. 717 —4 j
|    Preselitev trgovine. ?
S'avnemu obeinsbu s" za In a I j njeni za do sedaj ^
izkazano mi zaupanje in si nsoj m nii/.nin1 jati, d i sem %
n|iiistil s\ojo dosedanjo prmhjalnico v g. 1'liliilz-nvej % hiši na St.rem IrcU in se preselil v novo primljeno (n
prodajaln eo ^
na N turom ti'g"ii it. 15, 5
kjer sem vso zalogo združil. 59—2) Za mnogobrojna naročila se priporoča
PEREGRIN KAJZELJ.
trgovina 3 stekloiri,
Stari tfff, Ljubljana. ^|
Vsak dan sveži
pustni krofi
pri
j ni eisportno pivo
!    v steklenicah
J (6—5)        priporoči *
[      A. MAYER-jeva \
đ trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani. |
Dr. Bpraitgrer«l<»v«'
kapljiee za želode©.
'a ni medicinski in d Mirni sovetnik dr. Iiiicking, me-d'cinski suvcinik tli* Cukn, dr. Miiiming in muuge nril&ro zdravniške aitnriietc no je i iskn>iie in je za i/.v^tno di>tn;iiV itie t jno medstvo pripi ■ >}<> prot vneta žcliHbntni in ti eliiišiiiiii m lezii ni. Poln a j.« l .tko i pi*0tl migreni, krču V žel .dri. (Miiedleiic , glavnbol u. tnliulmb Iju, /iihIj/j-iiju, žeinilčiuv kislim Ifilfgivanjl, « mut ci. kolku IkruniMliOn iM.. proti zliiiej žil. zapreti n. II ln» m lire/ Itolein mere iu |m>vr e a nIiisi do jed |. Poskusite s mu z niaom in prupri* bajte Se sami. J iftiri stekl. f>0 In 30 kr.
Pri gos|io*' 1 U'karji SioIhmIi. pri /.Eiiteiu orlu. 11» PreAlrnotem tritu. 716 I3i
Hiit^ov«^ ulit*«'. 116—5)
Otvorjenje mesnice
tik sv. Petra mitnice, „pri Kamnarji".
Usojam si naznaniti, da z današnjim dnem pričnein s klanjem g-cx^ej3 živine in se priporočam slav. občinstvu za mnogobrojni obisk.
Eilo govejega mesa zadnji del .iO kr, „        „   predaji del 44 „
S spoštovanjem
(67-i)        France Dolenec, mesar.
IPb----W1>1------M'
3
Prav«', t»-iinintii*aii«
v v v v v
Hi
priporoča vlsokooastiti dubo^iftinl In gospodom trgovcem po nainižjej ceni
OROSLAV DOLENEC,
(12—10)    i»vič»r x L|iil»lj»ni.
h Tr:ta v Novi-Jork naravnost.
t—
Vel ki prvoiHiredul parntkl te linije vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih Cenah in I Oftiboljilo postri'/.ho
V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA.
Parnik ,.East _A.ngrlia*\ okolu 3. fedruvarja 1H85. Kajuta za potnike 'HUt u-old. — Vmesni krov «u gold. Potniki naj se obrnejo na (20—10) J". TEEKUILE,
generalnega pNSUlmegA agenta,
Vin deli' Arsenale Nr. 13, Teatru Comuuale, v Trstu.
Zaradi vožnje blaga obrne naj se mi Iv. iliiiuu «if %iit. rog'tij'eu. generalnega agenta v Trutiu.
v Ljubljani
računa na dalje svojim družbenikom od posojil na llieiljicc
za 4 mesece . . . . 5^ obresti, čez 4 do 6 mesecev. .
Prošnjo za vsprejem. v kreditno društvo vsprejemajo se vsak dan v prostorih Kranjske hranilnice. (63-d
lije?
IsTrstao vino I.
V restavraciji ,.HOTHL EVROPA*'
kjer He toil \vi- let Htur k./.i jun«, .
(6'1—1)
X     _ _ .K
X
n n n n
i
n
na debelo In drobno po Jako ziilžauej ceni ^a>
Z velespoštovanjem se priporofia (23-6) ^
LEOPOLD PIRKER, g
v Lj-u-Toljanl, na voglu Špitalslsili. -alic.
MXXXXXX*XXXXKXXXXXXXXXXXXXX
Popolna razprodaja.
Ker opustim avojo trgovino, popro«lulf» ae bode vso
galanterijsko, igriško, drobno in jekleno blago
?'> fino in dobro Blirgundsko vinn Ogerske 'francoske trte, nasajene v obslroib vinogradih moiega svaka Jo.sijia pl. Czeke v Kiseku na Oger-skein je izvrstno desertnu vin«, katero priporočajo slavni zdravniki zuiadi njega mtlobe in Isvratnih svujnev pri želodćevih boleznih, pomanjkanju krvi, oslnbljenii, rliarrhOe in reconvalescenci z izrednim vHjieliim. — Zdravilnica v LiiidendesinSlc/.ija uporablja to voio Eo več kakor 16 let iti priporoča posebno kot okrepeuj-.ee, pri rekoioalcsceiici. Vino bu no -me piti mrzlo, ampak se mora pred porabo pustiti, da dobi temperaturo sobe. (-14—2)
Jedino zalog) za Kranjsko
v J .J ul > l j. i ni. Mestni trg. Bal Vsaka Hteklenicu ima zaradi priNtnosti varstveno marka in grli. ■■ Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld.
Prazne steklenice se nazaj vzemi). — Po pošti Be pošlje najmanj fi steklenic.
Izdatelj in odgovorni urednik; Ivan /o le /nikar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne"
77