233
V Trstu, v po^edsljc-k 23. I^KJa 1919
latailk
lakaja vsak dan. udi ob nedelj ih in praznikih, zjutraj. — UrccSnfStvo: u ica sv.: a.-lika AsiSkc^a štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se poš l ja j o uredniku. — Netrenirana pis-na se rie sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista Edi osti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—, pol leta L I8 — in celo leto L 35—. — Telefon tredni&va in uprave štev. 11-57.


i: i
m \ 1
Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotJnk. — Oglasi ss računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; ©s:::ri;iice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po SO stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se poši'jajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Tr»tu, ui. sv. Fraač.bka As 20L
Pomično društvo „Edinost"
r ailiii loTf
i bUfil iijii
Odbor vabi na
v •
ki se bo vršil
? UMI 3- eVjBlla 1319.. CD 13 Imt'V
v veli' i dvorani Narodnega doma v Trstu
z naslednjim dnevnim redom : 1. Odborovo poročilo in položitev
računa.
2.	Volitev novega odbora.
3.	Slučajnosti.
ODBOR.
Mmm Konferenci
Reško vprašanje.
PARIZ, 26. Za rešitev reškega vprašanja sta dva nr.črta: prvi gre za tem, da se ustanovi neodvisna država, v kateri bi Reka, kakor pod Madžarsko, imela vladavino posebne skupine in i si tako reSIla svoje italijanstvo. Po drugem r ačrtu bi šla meja med Jugoslavijo in Italijo ob železnici Št. Peter—Reka, kar bi omo-£oč'lo, da se vključi v italijansko ozemlje že-1 ::'ca Benetke—Reka in da se ohrani stik Itu-ije z mestem Reko. Reško pristanišče in Sušak bi se postavila pod zaščito Zveze narodov. Mesto Reka bi bilo italijansko; okclica ir. železnica Št. Peter—Reka—Snežnik bi se ralizirale, Italija bi pristala na nekatere jvedi v Dalmaciji, a zahtevala bi za to Legijska jamstva tudi na samem Jadranu, načrt je amerikmski, a drugega so predložili drugi. O obeh načrtih se sedaj razpravlja, toda doslej še ne v svetu četvorice.
Prihod bolgarske delegacije v Pariz.
PARIZ, 26. Bolgarska delegacija, sestavljena od SO političnih in tehniških članov, je prispela iz NeiriHyja v Pariz. Ce je res, Ji ar se govori, bo doživela bolgarska ičelegacija veliko neu&odno presenečenje: Amerikanci so ji baje svojo pomoč odrekli.	_
Sedmo zasedanje poizvedovalne komi>';e.
PARTZ, 26. Nasprotno vestem nekaterih listov ni poizvedovalna komisija izročila doslej sploh nikakršnega poročila o reških dogodkih. Včeraj se je vršilo sedmo zasedanje, teke m katerega so bili zaslišani predsednik re \ega narodnega sveta, župan, predsednik in podpredsednik mestne trgovske zbornice, karabinjerski poveljnik in ravnatelj ogrske diskontne banke.
Iz Jugoslavije.
Vstaja v Mariboru.
REKA. 25. (»La Stampa«.) Iz Maribora prihaja preko Zagreba vest. da je prišlo včeraj ponoči »do vsaaje nemškega prebivalstva proti jugoslovanskemu gospostvu. Ugotovilo se je, da so to vstajo cr-T^n -iTali bivši avstrijski častniki nemške narodnosti. Vstajo so baje potlačile v krvi srbs»ko-^o venske čete. ki so prihitele na ulice in trge, k;er se je vršil hud boj. BKo je baje mnogo ranjenih m mrtvih, med temi nrnogo civilistov; ve-Ji'io bivših avstrijskih častnikov in Nemcev je bilo a,-etircjiih. V Maribor so prisperli nekat-eri med-tivezniški častniki, da uvedejo preiskavo o do-srdku. o katerem mankajo podrobnosti.
IZ CEHOSLOVASKE.
Pogajanja med dunajsko in praško vlado.
PRAGA, 26. »Češko Slovo« poroča z Dunaja: Zadnje dni se zopet vrše pogajanja med zastopniki dunajske in praške vlade, raidi dobave premoga za Dunaj. Zopet je dunajska vlada, ki prosi In ki le dosegla tudi intervencijo ententne komisije pri praški vladi Motil bi se pa, kdor bi mislil, da dunajska vlada ponuja za premog kako kampen-zaei;a, nasprotno, ona hoče češfci premog brez kompenzacije. Durcajska vlaia noče dati materija, ki ga rabi češka republika, niti železa, niti Meiona, niti municije. nkinaj misli, da bo dobil premog zastonj, ali prav poceni in da bo še na-div!;^ 7^državal likvidacijski materijal, ki »pripada repii" <Iiki, in da se bo še dralje norčeval iz republika, kakor je to storil zadnje dni idr. Bauer, ko če za dobavo avstrijske municije. »Češko S4o-vi'. svari, da bi se Dunaju dovolilo koncesije in svari tem enensičnejše, ker 6eška industrija s-_ma rabi premog, da zavaruje s tem delo nezavarovanemu delavstvu in ker tudi češkemu delavstvu preti pozimi nevarnost, t_<a bo zopet zato zmrzo-valo, da bodo Dunajčani svoje gostilne, kavarne, bare, kinematografe in bordele kurili do 11, 12 in še	po noči. »Češko Slovo« zaključuje, da bo
čv>ko delavstvo skrbelo za remeduro, ako bodo

nc Od str Pr
češki posredovalci na Dunaju dajali Dunajčanom koncesije.	_
IZ MADŽARSKE. Težaven položaj na Madžarskem.
LONDON, 26. Poročevalec lista »Daily Newsa<=, ki je bil nekaj dni v Budimpešti, odkoder se je povrnil na Dunaj, brzojavlja svojemu listu, da je nanj naredila velikanski vtisk resna kriza, ki jo preživlja Madžarska.
Bela Kuhn mu je ponovno izjavil, da ogrsko vprašanje ne obstoja, in da zavezniki nimajo •pravice, da se vmešavajo v madžarske notranje zadeve. Vsi Madžarji pat ki jih je poročevalec srečal, so izjavili, da je ententa odgovorna za tragičen položaj, v katerem se nahajajo, ker ni pra\'očasno vojaški posredovala in ker se zdi, da se mora prisiliti Bela Kuhna, da dovoli madžarskemu narodu, da si sam iz voli vladavino, ki mu ugaja. Če bi sedaj prišlo do »referenduma«, bi bili Kuhn in njegovi pristaši pregnani od velikanske nasprotne jim večine, ker je državi že dovolj proletarske diktature.
Popularnost Bele Kuhna med industrijskimi budimpeštanskimi delavci je Še velika, čeravno se zdi, da že popušča, in noben notranji poizkus, da se zruši ta čudni habsburgovski naslednik, bi se bržkone ne obnesel. Treba je, da pride sunek od zunaj in da dobi prebivalstvo gotovost, da lahko računa na zavezniško pomoč ob času ko napravi kakšen protirevo-lucijonaren poizkus.	y.
Razmere v mestu so nepopisne; prebivalstvo trpi skrajno pomanjkanje; lakota je splošna; blaga za obleke ni; goriva ni, in mnoge bogate družine so začele porabljati pohištvo za gorivo. Nadvojvode so prišli v tako bedo, da morajo prositi za kapljico juhe in košček kruha. Vkljub vsemu temu, so Madžarji Še većno dobri patrijotje, in zadnje zmage na češkem in romunskem bojišču so povzročile ve*iko zadoščenje.
IZ RUSIJE.
Mati revolucije govori o zavezniški dolžnosti.
PARIZ, 26. Brehkovskoja, takozvana »mati ruske revolucije«:, ki je že nekaj dni v Parizu, je včeraj v Societes des Savantcs govorila o ruskem položaju. Govorila je o škodi, ki jo povzroča Nemčija, kateri se omogoča kolonizacija Rusije. Po revolucijonarskem mnenju bi morali zavezniki prisiliti Nemce, da takoj zapuste rusko zemljo in da ustavijo podpiranje Trockijevih in Leninovih tolp. Ruski revolu-cijonarci ne zahtevajo od entente, naj posreduje, temveč jo opominjajo na to, kako se je Rusija tri leta borila ob strani Francije, Anglije in Italije, da reši človečanstvo pred nevarnostjo nemškega imperijalizma, in prosijo od entente prijateljske pomoči, da ne bodo izgubljeni sadovi zmage. Ce je mirovna konferenca znala ustaviti turška nasilstva proti Armencem, madžarska proti Celiosiovakora, nemška proti Finski, zakaj bi ne naredila ničesar za Rusijo, ki se potaplja v krvi, ki jo preliva nemškoboijševiška zveza?
IZ NEMČIJE.
Nemški poslanik ▼ Parizu.
PARIZ, 26. »Neuer Berliner Zeitung« piše, da bo imenovan von Lencins, bivši nemški poslanik v Stockhclmu, za poslanika v Parizu. »Echo de Pariš« smatra, da je ta vest verjetna. Na vsak način se zdi dvomljivo, ali bo to imenovanje francoski vladi všeč.
IZ NEMŠKE AVSTRIJE.
Bauer odstopil.
GURIH, 26. Z Dunaja poročajo, da je Bauer,
minister zunarr-ih zadev, o<fstopil.
V nekem pismu predsedniku narodne skupščine Seitzu je Bauer izjavil, da odstopa, ker se je ponesrečil njegov načrt, da bi dobil pomoč Italije pri svoji politiki za priklopitev k Nemčiji. Z druge strani bo videl, kaj naredi sedaj Francija, ki je po svojih poLicikih izjavila, da se mirovni pogoji ttbbaiijo, če odstopi Bauer.
PODLISTEK
(D
lliieua oporoka.
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
I.
Kaka tri leta bo temu. Sedel sem popoldne v svoji pisarni ter premetaval neko dolgotrajno, zapleteno razpravo. Jesensko solnce, zroče skozi okno, se je čudno igralo po starem papirju, a okolo mene je bilo vse tiho — tiho, da ne bi bil čul niti miši. V tem je nekdo potrkal na vrata. Bil je poštni sluga, ki je položil pred-me na mizo večji omot,me zaprosil, naj potrdim, da sem prejel. Storil sem, kakor je hotel in odšel je. Izpočetka se nisem zmenil za te zamotane papirje. Bo bržkone kak pesniški poizkus, sem si mislil: ljubavni vzdihi na dvajsetih polah, ali pa kak novelističen prve-
iz talije.
Nittijeve važne izjave v senatu o položaju Italije.
RIM, 25. Ministri Baccelli (za javni pouk), Fer-raris (za industrijo) in De Vito (za prevoz) so odgovarjali na razna vprašanja, tičoča se učiteljskega vprašanja, prehrane in oskrbe in pomankania premoga
Na-io je ministrski predsednik Nitti podal naslednje izjave:
Ne vdaja se iluzijam glede sedanjih težkoč. Uve-rjen pa je, da more Italija premagati vse težave, ali le pod pogojem, da ima vse te težave jasno pred očmi, kakor so — brez iluzij. Treba je premagati notranje težave, težave vnanje politike, proizvajanja, izmenjevanja blaga. Ne koristi, da b: se nasJanjali na stare ideje, da bi se sklicevali na oddaljene stvari in minule dogodke; motriti marveč moramo položaj 'kakor rje, vsaita rekriminaciia radi minulosti je škodljiva., vsaka razprava o odgovornosti brezplodna, vsako prerekanje, ki loči
nec. Ker mi taki poizkusi dohajajo slehernega dne, in ker sem v svojem življenju prečital kako stotino ter mnogo tega, seveda, zakopal, nisem hitel, da bi snel pečat s te — bržkone književne tajne in sem, potisnivši jo z roko v stran, začel iznova čitati razpravo. Zamislivši se pri tem za trenotek, sem obrnil oko v stran na nadpis omota, na poštni pečat, na katerem so igrali žarki solnea. Crte so bile italijanske oblike, pred mojim imenom je stalo »presvetlemu«, da-si nisem nikak »presvetli«. Iz Dalmacije bo, sem si mislil, in, ker nam izza Velebita redko prihajajo literarni spisi, sem snel pečat, da vidim, kaj je. Prevaril sem se. Ni bila ne pesem, ne pripovedka, ampak naslednje: Župnik nekega dalmatinskega sela tik hercegovske meje mi piše, naj mu sporočim, kam je prišla zapuščina trgovca Ilije Radića, rodom iz or.e vasi, ki je začetkom tega stoletja umrl v Zagrebu. Da pridem stvari Iaglje na sled mi je priložil pisec nekoliko preperelih pol — prepis
duhove, usodno. Ne sferno varati, vzbujajoč r.a-de, ki se ne daio uresničiti. Manje se boji javnih revolucionarnih agitacij, kot pa vzbujanja nad v ljudstvu, ki se ne morejo izpolniti. Mi moramo povedati 'ljudstvu žrtve, ki jih zahtevamo.
Naš vojni dolg z Iaten^.-nrrru obvezami znaša sedaj okob" osemdeset milijard. To je velik dolg, oetudi je manjši cd "onega dru.Tih vojskujočih držav. Ta številka, ki je vznemirljiva sama na sebi, se nanaša vedno na i-zpreminjanju vrednot, ki smo jih izvajcJi v s vrbo zmanšanja krožeče izmenjave v njeni moči za' nabavljanje. Tudi položaj plovbe ni ugoden. Mi srno od ladij, ki smo jih . •imeli, izgubili več, nego katera druga dežela. Vladi i so se derali mnogi nasveti glede tega, kar se t:če i naše trgovine, in reklo se na:m je, da ne ljubimo' svobode, da hočemo preprečati mnoge manifestacije energije.
V nekoliko letih smo odtegnili proizvajanju pet milijonov mož in smo doiočLM c'ruge za vojno municijo. Zm-nlšali smo premoženje na živini, zaloge v deželi, izdatnost poljedelskega pridelovanja. Ne •zadoščamo več sami sebi. Sedaj nam je treba Wa-za izrrv-niavanje z drugim blagom. Mi pa ne pro-izvajamo takega blaga za izmenjavo in po trebi: je-jemo kredita; obrniti se moramo do drugih dežel, j da nam bedo dobavljcie sirovine, da obnovimo! proizvajanje. To propaganda, ki jo moramo delali v deželi. Za drirge so moma neredi le nevarnost, m nas so — smrt. Kdor v Italiji izživlja nerade pod 'caterimkcli naslovom, ali pa iz narednoga čustvovanja, ali vsied razburjenosti duhov, ali z namenom upora in c-narlrije: ta je zastrupijc-valec. Italija potrebuje m:ru in mi ne moremo proizvajati bogastva, če nimamo miru v notranjem; in ker Italija, aio hoče proizvajati bogastvo, potrebuje kredita in sirovin iz inozemstva, potrebuje za to predvsem mira.
Govornik, ki je iskren demokrat, verujoč v bodočnost delavskih razredov, se smatra s cd a-j za branitelja reda- Italija ne bo živela in se ne obnovi, ako ne vzdržuje reda proti vsem. Ne bo pretiraval. ali reči mora, da bo dežela potrebovala za življenje v tem in naslednjem letu najmanje 8 milijard kredita od inozemstva, da si nabavi potrebne sirovine. Naš izraz je napram uvozu v razmerju 1 : 4.
'Naš pologi je tak, da moramo na!prej uvažati živila, da ne umremo, in potem šefe sirovine, da bomo proizvajali in večat moč za izmenjavo. Aka-denrična razmotrivan>a so prazna in brezplodna; resnica je, da se Italija nahaja- v takih odnošajili. Naši zavezniki so nam pomagali tekom vojne, ali nekateri mod njimi menijo, da so nphove obveznosti prenehale s koncem vojne. Tako jo resnično stanje.
Angleški krediti gredo h kraju, dne 31. avgusta zapadejo amerikanski krediti in ameriško finančno ministrstvo ni obvezano v c.nticLpaci;e (prddujme). Dobro je — da se preprečijo JTirmifestacijc, na kateri meri govornik in ki so le na veliko škodo
_ <5a vemo, da vlada ZedTn;enih držav meni, da
se tudi zasebni krediti ne bc-do nionii dovo jevatl Italiji, dokler ne bo pojasajon r- litlčnl poiožaj. To je naravno in ni v tem nič sovražnega. Amerikan-federacija je z ve&fro rododarnostjo dovršila svojo n.ilogo napram nam. Posodila nam je denarja
tri cd s'o, ko smo si ga sami poso>aii po in sto mislili, da doprinašamo vciiko žrtev. Rc-šHa je svojo nalogo z vojno. Sedaj gre za to. da izvrši napram nam prijateljski čin, in da bomo mogli prositi tega prijateljskega čina, je naša ■dolžnost, da se vedemo prijateljski. Zato smatra enostavno kot škodljive vse tiste čine, ki morejo kalifi naše odnošaje z deželami, s katerimi smo se so boje val i in zmagali.
Nadeja se, <ia iz težav vnanje politike iziđemo ugodno. Nato je govoril o notranji politiki. Vsa Italija je nervozna in treba če vcepiti duha umerje-nosti. Zlorabljale so se prazne frazeologije in ponavljalo se je, da je vojna največja revolucija. Vsa ta frazeologija :je prazna in škodljiva. Nekateri menijo, da bo vojna izgubljena, oc se fic uresničijo nekatere narodne aspiracije. Ni si možno misliti kaj bolj revolucionarnega, nego je v teb besedah. Tudi. če ne dosežemo vsesa, česar smo se nadejali, vendar se ne bo moglo reči, >6a nismo dosegli namena. Ne pozabljaimo, da je Ifcaižja dosegla meje, ki do bodo po tolikih stoletjih varovale pred napadi .gjermanskih plemen. Ne <oozabljajmo, da smo dosegli enakost z drugimi narodi, gospodarji nad svetom. Ne pozabljajmo, da je bila Italija pod neprestanim pritiskom države, ki bi bila mogla postati od i-ianes do -jutri naša smrt. Sedaj je ta država padla. Ve naj ves svet, da smo po nesreči pri Kobaridu, mi sami, da so rc.ši mladen či letnika 1899 rešili domovino in prijateljska pomoč zaveznkov je prišla, ko so naši mladeniči zaustavili sovražno prodiranje. Sami smo bili vkljub pogodbam, po katerih ne bi sme« biti sami.
Nič ga ni tako užalilo, kakor to, da je videl po vojni toliko brezvestnosti v nekaterih ra-zredih, ki se imenujejo vodilni. Bila je to poplava nečknur-nosti in luksusa, ki so ga trosili malopridneži, pridobi v ši tisoče — ne ve se kako. Dal jih je enostavno zapreti brez vsakega ozira, kdo da je. In zasledoval jih bo vedno. Tudi nepram bojevnikom naj ne bo laskanja Najboljši med njimi, kmetje, so se povrnili skromno na svoja mesta, niso zahtevali nič in so zopet začeli s svojim delom. Treba je doprinesti vse žrtve za tiste, ki so se več bojevali; upirati pa se je treba proti krivičnemu pritisku od strani tistih, ki so se manje borili. Narodu je treba povedati resnico o težko-čah, ki jih je treba premagati. Treba je čim najbolj' skrčiti nepotrebne troške, vzpostaviti finance ter razorožiti čim najhitreje. Novi dolg, ki se pridružuje prejšnjemu, znaša 35 milijard. Polovica se pokrije od davka na premoženje. Ali, da sc
vzdrži italijanski kiedit, je treba predvsem javnega reda. Izgredi zadnjih dni so bili tu<M hudi. Ka-rabinjerje je presenetila velika množina orožja in razstreliv v rokah izgrednikov. Končno je Nitti opozarjal na carinske težave, k? jih bo premagati, potem na vprašanja izseljevanja; položaj je težaven vsied brezposelnosti v deželah, kamor so poprej cchajali. Zaključil je z zagotovilom, da ne namerava ničesar storiti brez parlamenta.
Poročevalec finančnega odseka je zahvalil ministrskega predsednika na podanih odločnih izjavah. Senat je soglasno sprejel dnevni red, ugoden za vlado. Istotako (brez vsake razprave) začasni •proračun do 31. decembra 1919. — Prihofnja seja v ponedeljek.
oporoke pokojnikove, pisane v čisti kajkov-ščini. Začel sem razreševati drobne črke prepisa. Hitro sem razumel, da je neki Ilija Radič umrl L 1805. v Zagrebu, da je ta človek — rodom Dalmatinec, a po poklicu trgovec — imel v Zagrebu dve zidani hiši, dva vinograda, kak oral njiv, polno prodajalno blaga, polno skrinjo denarja — deloma v srebru, deloma v papirju — in stotino drugih stvari, kakršnih je imela v tistih časih vsaka premožnejša meščanska hiša. Ta človek je bil torej premožen; imetje mu je bilo vredno kakih 60.000 goldinarjev, kar ni bilo šala, zlasti v onih časih. Ali, ta človek je bil tudi kaj točen: vsaka pokrivača, vsak valjar, vsako stolico je zabeležil v oporoki; stari Ilija je zapisal točno, koliko ima v skrinji cekinov in bankovcev, koliko so mu ljudje dolžni. Ilija je bil tudi pobožen. Zapustil je znaten del za svete maše, sto cekinov zagrebškemu konviktu, nekoliko tudi siromakom. Vse ostalo imetje je namenil ženi in hčeri.
m u ienn iei4.—loio.
Atentat v Serajevem.
Kakor bomba je zadelo rusko javnost poročilo o atentatu v Serajevem.
Jodio bojevite članke je pisalo tedaj proti Avstriji edino le »Novoje Vremja«; vobče pa ni nihče verjel, da pride do vojne. Ko je prišla vojna napoved, ni bil nihče bolj presenečen, ket ruski narod, ki ni bil nikakor pripravljen na vojno, ki absolutno ni želel vojne in to ravnotako ne v narodnih masah, kakor tudi ne v krogih intciigence, ki je bila vzgojena povečini v nemškem duhu in je govorila poleg svojega jezika skoraj izključno le nemški in ste francoščina in angleščina v zadnjih desetletjih skoraj popolnoma porinjeni v stran.
Ko je angleški poslanik v Petrogradu obiskal tedanjega ruskega ministra za zunanje stvari, Sazonovega, ga je prosil Sazonov, da naj za božjo voljo izjavi angleška vlada, da je nemogoče, da bi Angleška v sporu med Nemčijo in Rusijo nastopila proti Nemčiji. Angleški poslanik je izjavil, da angleška vlada ne more podati le izjave. Salonov pa je nasprotno vztrajal na svoji prošnji in jo je utemeljeval s tem, da nikdar ne pride do vojne, če izjavi Angleška, da ostane nevtralna. Vse to je angleški poslanik pozneje sporočil svoji vladi, in v splošno začudenje je vse to tudi prišlo v angleško takozvano »modro knjigo« (Bleu Book).
Jako zanimivo je tudi, da se je oglasil pri Sazono1em nekoliko dni pred vojno napove 'jo tudi italijanski poslanik v Petrogradu, Carlot-ti, ki je sporočil Sazonovemu, da je italijanska vlada za slučaj vojne pripravljena vzeti v zaščito ruske interese v Avstriji in Nemčiji, ter je izjavil nado, da bo ruska vlada, v protiu-slugo za to uslugo italijanske vlade podpirala italijanske narodne zahteve, na kar mu pa Sazonov ni podal nikakšnega pozitivnega odgovora, pač pa je italijanskega poslanika posebej opozoril na Trst in važnost tržaškega vprašanja.
K temu bi bilo pripomniti, da je februarja meseca leta 1914. konferiral Sazonov z bivšim ljubljanskim županom Ivanom Hribarjem o raznih političnih vprašanjih.
Napsved vojne.
Kakor je znano, je nekaj dni pred izbruhom vojne posetil Poincare ruskega carja. Čudno je bilo, da so se ravno tiste dni vršili v Petrogradu veliki štrajki, ne da bi se pravzaprav vedelo, zakaj in v kakšen namen. Vlada je postavila na noge vse orožništvo, da bi vzdržala red, toda vzlic temu je ležalo po petro-grajskih ulicah mnogo tramvajskih voz pre-vrnjenih, vzlic temu so se vršile velike delavske manifestacije in marseljeza se je popevala po vseh koncih Petrograda. Tako je ob neki priliki Poincare sam slišal, kako je ruski narod pel marseljezo, ki je pomenjala revoluci-jonarno himno, naperjeno proti ruski vladi.
Atmosfera je bila gotovo zelo opasna, kajti kar naenkrat so bili izpuščeni vsi kadetje zadnjih letnikov kadetske šole v Carskem Selu in so bili imenovani brez izpitov za častnike. Tedaj pa, ko je prišla vojna napoved, se je vsa podoba kar hipoma izpremenila na naravnost čudovit način. Tisto ljudstvo, tisto oblastvo, ki je še včeraj revolucijoniralo proti vladi, je danes hitelo v neštevilnih masah pred Zimski dvorec, kjer je klečalo na trgu pred carsko palačo nad pol milijona naroda in tako kleče prepevalo rusko carsko himno. Car in njegovo spremstvo, ki so se pojavili na balkonu Zimskega dvorca, so bili tako ginjeni, da so jokali skupaj z narodom. Monarhija je v tistih dneh stala na tako trdnih nogah, kakor menda nikdar prej in nikdar več pozneje. Začele so se manifestacije vseh slovanskih narodnosti v Petrogradu, ki so bile prav posebno naperjene proti Avstriji in pri katerih so predvsem sodelovali Cehi. Po Petrogradu so se venomer čuli klici: doli s Habsburžani, doli s Fran Josipom I. itd.
Tedaj se je tudi objavil proglas vseh v Avstriji zatiranih slovanskih narodov, ki se je razširil med ljudstvo v več tisoč izvodih in ga je tudi ponatisnilo rusko časopisje. Podpisali
Vendar tudi drugih ni pozabil. Spomnil se je z lepo svoto svojih sorodnikov, seljakov v Dalmaciji; a, kar se mi je čudno zdelo: svoji hčeri je izrecno zapustil tudi palico s srebrnim ročajem. Čudno! In jaz naj bi sporočil, kaj'da je bilo iz lepe zapuščine Ilijine — jaz, mlajši človek od oporoke starca, ki je umrl pred sedemdesetimi leti!
Pa: kako je ta Ilija prišel v Zagreb? In kje je bila njegova hiša? Kam je prišla njegova skrinja? Kam žena, kam hči? Da — kako je prišla kajkavska oporoka v Dalmacijo, v tisti kraj blizo Gabele, ali Nevesinja? Mari niso ubogi sorodniki dobili niti beliča? Sto in sto takih vprašanj se je usiljevalo moji glavi. Pustil sem razpravo, glava mi je klonila na prsa, in razmahnila se mi je domišljija. Iz tistega starega papirja je vstajalo slo in sto slik, a med njimi stari Ilija, človek dobrodušnega obrazaf poprek spletenih las v modri suknji.
(Dalje.)
so ta proglas predstavitelji vseh slovanskih plemen. Za Hrvate je bil podpisan Krunislav Gerlc, za Slovence pa F. L. Turna. Proglas je zahteval, da se morajo osvoboditi vsi zatirani narodi Avstrije, Habsburžani pa odstraniti enkrat za vselej.
Vobče je treba reči, da se je ruski narod, neglede rta veliko navdušenje, bal za uspeh začete vojne, kajti vse je mislilo, da bo vojna izgubljena, ako ne nastopi tudi Angleška proti Nemčiji. Kako nepopisno navdušenje je zavladalo, ko se je izvedelo, da se je Anglija odloČila, da nastopi aktivno! Ruska vlada sama je kazala velik pogum in ga dokazala s tem, da je izgnala iz Petrograda vse nemške in avstrijske podanike razun onih, ki so bili slovanskega pokolenja in mišljenja. Vlak za vlakom je odvažal Nemce v gubernije ob Uralu. Šele tedaj je ruska javnost z začudenjem izpregledala, kako je bil ves Pelrograd poplavljen z nemškim življem. Celi predeli mesta so ostali ka1 or zapuščeni, brez prebivalstva.
Takoj, ko se je pričela vojna, so začeli avstrijski slovanski krogi v Rusiji silno borbo proti Avstriji, in da je izšel carski ukaz, s katerim se je ruska prestolica St. Petersburg prekrstila v Petrograd, je izključna zasluga teh slovanskih krogov, ki so zbirali podpise za re-posrednjo prošffijo na carja v tem oziru. Takoj so se začele tudi zbirati slovanske legije, ki naj bi tvorile del ruske vojske, in prve take so bile češke družine, ki jih je zbiral Ceh Koničck iz Moskve. Sestavili so se letaki v vseh slovanskih jezikih, ki so jih metali ruski aeroplani nad avstrijsko vojaštvo, in ruski generalni rtab je poslal Slovenca Janka I avrina v Benetke, da bi od tamkaj skušal vtihotapljati propagandno literaturo v Avstrijo. Bili so tudi avstrijski Slovani, ki so že prve dni meseca avgusta leta 1914^ izdelali zemljevid, kako naj bi se razdelila Avstrija. Enega teh zemljevidov je ves čas uporabljal car Nikolaj sam, uporabljali pa so jih tudi drugi, in med njimi zlasti minister za zunanje stvari, Sazonov.
0 razmerah na PcljsKem.
Kmalu bo leto dni, kar je poljski polit:k grof Skarbek v Ljubljani rekel krilato besedo: Gdansk!
Od onega časa so mnogo preživeli Jugoslovani in Poljaki. V glavnem so dosegli, po čemer so hrepeneli: svobodo in zedinjenje.
Jugoslovani ne smejo pozabljati Gdanskcga, nove Poljske in njenih težav. Začeli so se zanimati za bodočnost ruskega naroda, a pri tem ne smejo pozabljati, da se rusko vprašanje mora rešiti tako, da ne ostane kot žalostna dedščina iz minulosti kak rusko-poljski spor, ki je v prošlosti zakrivil toliko zla. Poleg Rusov ne smemo prezirati Poljakov, da si jih ne odtujimo iznova. Češko-poljski spor radi nekdanje avstrijske Šlezije se gotovo uredi brez nesreče. Ali Cehi in Poljaki gledajo povsena različno na ureditev vzhodne Galicije in vse »podkarpatske Rusije«. Vzhodno Galicijo hočejo Poljaki, Čehi pa žele preko onega ozemlja direktno zvezo z bodočo Rusijo.
Tudi meja proti Nemčiji še ni povsem določena Poljakom. Po nalogu entente bo v nekdanji pruski Šleziji (vzhodno od Odre) plebiscit. V to s vrh o mora nemško vojaštvo zapustiti kritično pokrajino, ki jo zasedejo ententne čete pod vodstvom posebne ententne komisije. Glasovalo se bo ne prej, ko šcsA mesecev in ne pozneje, ko 18 mesecev pred, oziroma po ustanovitvi komisije. To je nekaj sličnega kakor ukazuje za Slovence na Koroškem.
Mirovna konferenca pa jc ozlovoljila Poljake tudi s tem, da se meša tudi v notranjo u-redbo njihove neodvisne države. Poljska delegacija je morala podpisati neknko pogodbo z entento, ki se tiče pravic jezikovnih manjšin, jamstev za svobodo Židov in plačevanja dolgov bivše Rusije.
Na čelu mirovne delegacije v Parizu je Roman Dmowski, znan politik iz Ruske Poljske, ki se je vneto zavzemal za poljski sporazum z
Rusijo.	•• t -t. j
Znani voditelj avstro-poljskih socijalnih demokratov Daszynski je porabil težki položaj poljske delegacije v Parizu, da požene vodo na svoj mlin. Predlagal je namreč v državnem zboru poljskem, naj se sedanja poljska delegacija nadomesti z drugo. Daszynski je izvajal: Našo pariško delegacijo tvorijo politiki, ki so pred nemško okupacijo leta 1915. zbežali v Petrograd, London in Pariz — člani takozva-nega »Narodnega komiteta«. To so reakcijo-narni elementi, ki ne morejo razumeli zapadne demokracije, a ta ne more zaupali ljudem, ki so začeli gonjo proti Židom. Zlasti pa je neprijetno, da imajo nekateri naši delegatje zveze z bivšim carskim veleposlanikom Sazonovim. Sploh pa dclegacija ni mogla preprečiti, da bi ne bile zapadne države sklenile miru z Nemčijo na stroške Poljske in da ne bi bil vzet Poljakom Gdansk.
Končno je nekako tajil državno- narodno u-pravičenost delegacije, češ, da je te delegata poslala svoj čas v Pariz le narodno-demokrat-ska stranka, to je: stranka Dmowskega m
Glabinskega.
Daszynskega je zavračal Glabinski, naglašu-joč, da je ravno »Narodni komitet« stal vedno na strani entente, a Daszynski vedno na strani centralnih držav. Sazonov pa da je že leta 1916. priznal mednarodni značaj poljskega! vprašanja. Predlog Daszynskcga je bil odklonjen s 187 glasovi proti 101.
Narodnodemokratski listi očitajo Daszyn-skemu, da se je še enkrat pokazal kot izvrševalec volje mednarodnega židovstva in sluga anglosaskih financ, ki hočejo zavladat, svet. Ravno ti krogi mrze Dmovvskega in skušajo omejiti in oslabiti Poljsko. Zato nam odrekajo pravico do Gdanskega in do Gornje Šlezije ter po svojih in Daszynskega tovariših trebijo sedaj poljstvo na poljskih mejah, pripravljajoč s«
Stran IL
T Tvrh* Shi 39. fuBjk 1919«
:a boj proti »nazadnjaški« Poljski. Pod vpli- t rom onih velikih financ da delata sedaj proti, Poljakom tudi Wilson in Lloyd George. Zna-tilco da je, ča je že pred Daszynskira zahteval
— židovski m:l:jardar v New Yorku Schiff. se Drac .V i odpokliče, ker ga {Schiffa}
i>c!i, da zastopa Poljsko v Parizu »pckretnik icjkota Ži^ov«. D.-.5zynski da je hotel spraviti aa vlado germanofilsko strujo, ki da je pod Doveliitvcin V/ilscnovih in Georgeovih pokroviteljev pcf:ico\ 'jer.ih anglosaksonskih financ.
P» sd kratiiira se je bila raznesla vest, da se Pcljc-ki oficijelno pogajajo z ruskimi boljševik!. Poljska vlada je odločno dementirala. Fač pa je zastopnik admirala Kolčaka nedavno prispel v Varšavo.	Dr. Fr. L
eiusu dnn.
Iz govora dr. Frana Resica.
Lazar naše pesmi ni le tisti car, ki je bil
cgodovinsko bitko na Kcsovem polju; Lazar
tudi tisti vitez in tisti menih, ki je zložil to pe:cm (govornik je razpravljal o zgodovini in pesmi o bitki ns. Kosovem in je analiziral pe-Bem) in eni slepec-guslar, ki jo je pel in širil. Lczar in njegova družina je ves narod, ki je te pesmi ljubil in jih pel, žnjimi trpel in upal....
Iz zgodovine je nastala filozofija narodna, vidovde^ska (kosovska) misel. Te pesmi, zmešane iz zgodovine in iz lepih sanj, so vrednejše od golih zgodovinskih fa-ktov, ker so de! živih duš in plod celih vekov. Te pesmi so kakor trajna rdaša-zadtišnica ali parastos, kakor večen pc^reb, kjer pa užaloščeni sin v sebi preži* ija vso minulost svojega očeta in svojih dedov ler črpa iz njih idejo svojega bodočega življenja.
Pa kaj je ta vidovdan^Jfa misel? Vidov dar jc slava nacijonalnega ideala. V grški Ilijadi se ju; rI.i bijejo za žensko lepoto, za osebno čast in kr; pevsko moč. Car Lazar in njegovi vitezi umirajo za *krs t častni in svobodo zlato.« To je r.c1 cSko carstvo, ki si ga je izvolil Lazar....
Vidov dan je dan žrtve narodnemu idealu. 2 vedro jasnostjo misli žrtvujejo junaki osebno s-ečo skupnosti, torej socijalnemu višemu živ-Ijei a, realizaciji nebeškega carstva na zem-
Iji- '
Majka Jugovićev je rešila dušo svojih sinov in s-tem trdno vero v bodočnost.
Vidov dan je dan poraza, a le bitka jc bila izpiljena, ne pa duša naroda. V tej duši je več Lazarjevo carstvo dalje živelo vsa ti ršlega gospodstva in ustvarilo, silni t:p Krs&tvrez Marka. Marko naše pesmi ni jtmrk iz bitke na Kosovem, ampak je junak ti-škega. vazaktva; še v verigah je on strah in t epe t sultanov. Zasužnjeno mu je bilo včasih telo, ali duša mu ni bila robska; s suženjstvom se ni spri-"zn:l; v njem je bila stalno naaa, stalno težka misel na — osveto.
In tak Marko je doživel naše čase.
Kdo je prejel končno to vidovdansko misel? Grešniki — vitezi, junaki — vitezi so poginili; ostali so ljudje preprosti, nekdaj brezpravni^:, brezpravniki pod Turki. Ti prostaki, ti demokrati niso ubili zgodovine svojega rodu, amp:.h jo prig-iili, to zgodovino fevdalnih vrlin, grehov, porazov in zmag, ter so — eden niec njimi in prvi je bil Karagjorgje — pred sto leti stopili na pot proti Kosov emu — leta 1912. do 1913. stopili na Kosovo samo in evo danes pred — Gospo Sveto.... In doživeli smo nov
Vidov dan, dan zmage in slave....
• • •
Kosovska srbska misel je trla živa skozi stoletja v pesmih in pregovorih, v mislih in činih. Slovenska zamrla gosposvetska misel se je mogla probuditi le ob izredno živi srbski.... Pri Gospa Sveti ni zazvonilo, dokler ni stal ob nji na straži srbski vojak.
Večja in širša je poslala vidovdanska misel. A
Morda se zde pesmi o carju Lazarju dandanes le še kakor Stari z^fcen, k: je za njim moral priti in je prišel Novi zakon. Ali glavne zc.po .edi Lazarice ostanejo tudi v našem novem veku: Skrbi za telo, a ne pozabi daše! Misli nase, a ne prezrl celote!
Ali se sedaj, ko praznujemo novi Vidov dan, zavedamo te strani vidovdanske misli? Ali vsak svoje osebne interese podreja skupnosti? Naj se vsakdo izmed nas izpraša, Če ni morda iskal le svojih pravic, a se nič zavedal svojih t! c iž nos ti? Ce ni le zahteval, pa nič dajal? Če ni za vsako zlo tožil Ic Jugoslavije, pa nikoli pom slil, je-li on kaj pripomogel, da bo dobro v Jugoslaviji?
• a *
Vidovdanska misel ni več samosrbska, niti ne more biti samohrvatska, ali samosloven-sLa. Vidovdanska misel pravi: zgodovinski deli naj se podrede celoti... Razdrobljenost je na Kosovem prinesla poraz, zbranost prinese zmago.
V nobenih Časih — tudi sedaj ne in za bodočnost ne — ni vidovdanska misel niti Črni pesimizem, ki le obupuje, niti slepi optimizem, ki ne vidi na solncu nikoli peg, ki misli, da za rdečo jutranjo zarjo ne prihaja nikdar dež. Ne, vidovdanska misel je jasna, a možato trezna, je nacepoina, a ne slepo zaupljiva. Takšna mora biti, ker je borba za pravico, za krivico pa odpor.
rosloveircke cerkvene službe božje en vse kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dalje 1e sklenila konferenca zaprositi, <13 «e čimprej sklene
konkordat s sveto stoiico. izrekla se ie cahvaJe
sveti stolić" za njeno desedanie varstvo zavoda Sv. Hij-ejonima ter se je sklenilo naprositi naj izkazuje sveta stolica tudi nadalje temu zavodi: svoje varstvo. Vprašanje cerkvenega ujedinjena je bilo predm&t teme'y.tim razpravam. Glede agrarne reforme se je sklenilo postopal sgoraznmno s pra-vn«i2vno h-iearhijo in podvzeti primern-e. icorakfE. Nadalje je bilo sklenjeno, da se od sedsj v useh koi:;<j.h kraljestva Srbov, Hrvetov in Slovencev s čimvečjo slovesnostjo proslavlja pracnik sv. Cirila isi Metoda. Skof;-e se bodo obrnili tudi na ministrski svet glede zboljšanja mater ta .'.ne ga stanja iuhovščine, kakor tudi glede verouka v srednjih {ot-ah. Konferenca je razpravljala o nadaljnji izpopolnitvi bogoslovne fekuKete v Zagrebu in bogoslovnih učilišč s posebnim ozirejn na vsa vpraša-r ja o verski umetnosti in vprašan;-a iztočne cerkve.
Jugoslovanski dopisni urad je svojo podružnico v Temešvaru premestil v Be-čkerek. Temesv^r so Jugoslovani popolnoma izpraznili in ga prepustili Romunom.
Splo-ni pokrajinski in dc-avski inšpektorat v
Liubfjani. Ministrstvo za sodjalno politiko je odredilo, J a se ustanovi v Ljubljen* splošni pokrajinski delavski nadzorovali: urad. Naloga tega urada bo, nadzirati vsa trgovska in industrijska podjetja, spadajoča v socijalna območja okrožja Ljubljana.
Urad ministrskega predsodotka Protiča. Ministrsko predsedstvo se nahaja v Iriši na oglu Kršila Milana iriice in Resavske ufcce. Poslmpie spoznaš po tem. da nosi iz dobe avstrijske oJrupociše vse polno nemških napisov. Ka«kor znano, so Avstrijo: prebelili in uničili vse napise v cirilici. TaJrc vidiš tudi na poslopju rnarstrškega predsednika n-eo&usno beljenje z apnern sredi žoltega zš>'u; a dotični delavec je. svest si »važnosti* sveregi dela, belH tako malomarno, da besedo. »Mi!ana* v cirilici lahko beieš še sedaj. <Gelc*ni neets je bil brezdvomno »Ulice, kralja MšJ.anaO Peč pa :'e avstrijska uprava napravila na poslopju nekaj puščic, ki ti kažejo, v kateri smeTi moraš iti, da do-speš v »Militar-Stations Komnsžndo«, »Censur Kominantco«, ^Etappenpcst Arot«, »K. u. k. Etap-pen post Amt 131«. M-'nistrski preds>e-dnik Prrtič je mož, izredno nadarjen in spreten in kakor oče v zbornici. Pomankanje narodnega čuta gotovo noben pameten človek ne bo odrekal možu, ki je prebil neizmerno gorje vojne in bi! že tud.' pcorej ugleden srbski državnik. Kdo je večji: ali avstrijski šovCnist, ki je gledal eiapise v cirilici ksicor bik r<Ječo barvo in upravljal ljudstvu korist* delo s tem, da je reševal Avstrijo z brrran.km aapisov v cirilici, ali Protić, ki gre vsak dan |tar-;rat mimo pobeljenega cirjJjčcega napisa »•'LSica knaija Milana« in mimo 7rc4ov avstrijske votesfk* uprave — pa se takim otročarijam — sr:<}c? Taki sledovi pre;e:.!osti mu še ekrbe za razvedrilo in mu bedijo humor ter pospešujejo m»rno presojan*-e trenutnega po-ložaja; vsega teg-a je po-■Lliku treba. Protičeva veličina očavkrno ne obstoji v ;<en, da bi bil prckopica! spomenike ali -a izd; l naredbe glede napisov na trgovinah.
Erobne uestl Iz JusojI-u'J®.
Proti zakotni in verižni trgovini je izdala bo-
benska vlada ostre naredbe.
Za celibat. Med slovensko duhovščino se je započelo živahno gibanje za celibat. Zbirajo se izjave vseh duhovnikov proti uvedbi duhovniškega zakonskega življenja.
Poaiooiitev orožništva. Ministrski svet je odločil, da se število orožništva poviša na 20.000 mož. Vojaške oblasti so že dobile navodila dede sprejema novih orožnikov.
Jugoslovanski episkopat. V Zagrebu so se vršila od 15. do 20. t. m. posvetovanja jugoslovanskih škofov. Bavili so se v devetih eolgih sejah z vsemi cerkvenimi, cerkveno-političnimi in kulturnimi vprašanji. S konierence se je poslal brzo en pozdrav regentu Aleksandru v LJel&rad. Med ostalim "je bilo sklenjeno izposlovati pri Vatikanu potrditev predloga edinstvenega predstavništva hie-arhije katoliške cerkve v kraljestvu SH3 s sedežem v Zagreb, izdelali statut za avtonomijo v po-gie»i'j šo'.s;\:i rn uprave cerkvene knovi ic pcno\Tio z^ fT- ^ii S'.eto stolico za đovolleaje uvedbe sta-
Slavo«f)o fn Hrvotsfco. Kakor le znano, je hetefe en te nt a (Franciia in Italija), da ne vozi Orient Exq7Pess s&ozi nemške dežele, temveč skozi Francijo tn Italijo. Ce le to njima v iprlog, Je 5e več v
prilog Jugoslaviju Ta vlak vozi danes od skrajnega zapada do skrajnega vzhoda države SHS. Od ita£i*ar>ske mete vozi po progi južne železnice skozi Ljubtaao, Zidani most in Zagreb do Siska. Po progi državne železnice vozi od Siska skozi Sunje. No>ko, Novo Kapelo, Slavonski brod, Vrhpoije v Vir^io-'.'cc. V Vinkovcih se vlak deli: prvi gre proti Carigradu, driigi v Buikarešt. Cajrigrajska linija gre od Vinkovce v na Ingjijo skozi Ze-mun v Bel-grad, a odtod skozi Niš. Pirot, Caribrod, Sofijo. Dr-inopoije v Carigrad. Expresni vlak iz V-inJsovcev v Biikarešt vozi skozi Daljo, Zombor, Subctico in Sei^edin.
Poi^sfe vasSl«
Seja političnega društva »Edinosti« it bo vršila danes, v ponedeljek, 28. t. m., ob 6 pop., v društveni sobi v ulici Sv. Fran«čiška 20 I. Z ozirom na biižnji občni zbor prosim, naj pridejo vs odborniki, namestniki in občinski svetovalci, in sicer točno ob 6 radi onih, ki morajo oditi »pozneje še na drug sestanek. — Predsednik.
Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Filzi (Vicnna) št. 10, naznanja, da je namestila tajnika v osebi g. Antona Trobca iz Sv. Ivana, usposobljenega učštelja pGŽjaćeisko-živinorejske in vinorej-sko-sadjarske stroke, ter da bo zato mogla zopet intenzivneje nadaljevati svoje delovanje. Uradne ure so od £—12 — Občni zbor kmetijske družbe se bo vršil 10. avgusta t. 1.
Koačoovetfavsa ureditev denarnih vrednostnic aa odrešenem ozeraUu. »Nazioni« poročajo iz Rima: V kratkem se končnoveijavno uredi vprašanje kronskih vrednostnic na odrešenem ozemiju. Avstro-ogTska krona bo veljala 50 lir. stotink, a na »bon« (potrdilo o zamenjavi) se bo dobilo i\}% zamenjanega zneska.
Predvojni dolgova, terjatve, posojila, zastave itd. v kronali, sklenjeni pred premirjem, se bodo tudi računali po ključu 50 lir. stotink za krcno.
Odbor »Učit. društva« vabi vse člane na pogovor. ki bo v torek — jutri — 29. t. m., ob 17 na Ac^uedottu. — Predsednik.
Promet v pristanišču. Pripluli včeraj: »Cravonn« iz Me-lbuorneja, »Venczia I.« iz Benetk, »Sarcjevo« iz Barija, »Edely« iz Reke; odpluli: »Georgi-a« v Ne\v York, »Zicchy« v Jakin, iVenezia« v Reko, »Argentina« v New York. *Ravena< v Raveno.
Gruči« in »Zoe Ccsulich« v Benetke, »Karls-bad« v Carigrad.
UpKlsija železnic o Ju^asW.
(Dalje.)
S sta!>Ča kufture in civi^izacijc bi bHa proga velikanske koristi-. Za nekatere kraje bi se civilizacijska doba šele začela.
S pol'tiško-naciicna'ncgG stališča je proga zelo važna. Zadostuje, čc pomislimo na Mtukedonijo. SpecfinirMO se še na. ž-c ©isc-njeno zvezo Crae gore z tirutto železniško mreio države SHS., in jasno n:.m bo, dr, so na ta način vsa jugoslovanska plemena združena ne semo v duhu in po-tiški, temveč tla so tudi vezana z železniško zvezo.
Vojxi?.ko je scenska proga centralna vokalna T'-n';a. Sedaj se lahko meče vojska na vse strani. Sto kilomc-trov od morja je z zapadne strani, i-iočro zavarovana, a v slučaju blokade jcdraBsJiifc ćuk ima Jugoslavija v Scvunu, -na grScih t'eh, svoj vhod ii izhod na merju. Naj bi bila tehniška proga dobra zvezda nadebudni Jugoslr viji!
Po tcr!ilcih prošn^ali, a največ pod pritiskom potnebe v svetovni vojni, so se Rad zarji odiečili na graJbo liške železnice. DorrsVtns. yc od Oštarija do Plaškega. Tako Dalmacija v.na že dandanes zveze s svojim zajledjern. Steinbeisova žeieznica ne »prihaja v vpoštev, Jcer ^e ozkotirna. Steiobeiss je velik bavarski podjetnik, ki je dobil cd bivše besenabe viade koncesijo za izkoriščanje zapadno-bosunsklh gozdov. To vc»!iko podjetje je zgradijo ■zase progo Prijedor-Knin. Sedar i-ma ta proja zvezo skozi Jajce in Travnik s Samjeviir. I>ruga ozko-tirnaproga. ki bi vezala zcl^ije z Dalmacijo, bi bila glavna Hos"nska proga f3jod-Sarajevo-Metko-vi č-G -trž-Ze! en ike.
Žalostno je. da nima Jugoslavija me a 45° in 46° severne širkie niti ene normalne proge.
Zelo bi se motil, kdor bi mislM, da so Madžar? trasirali fiško železnico tudi za promet z brzovlaki. Pel u mer ji pri zavojih so premajhni, in tako je prega za promet z brzovlaki nesposobna. Se je čas, da se to popravi. Sicer je proga, kar se objektov tiče, grajena po moderni tehniki; z vohio je debro preskrbljena.
Od Plaškega gre proga v oWikf velpkeca S na Otočac, a po-em sicozi Oostkč vzhodno od Mogc-riča skozi Vrelo in Pribudič v Knin. Iz Knina gre stara dalmatinska proga v S:beji>k in S^i-t.
Kakor smo že v uvodu omenili, ?e strankarska politika kriva, da so srbske železnice, razi m g5avne proge, ozkotirne. LcJcaina proga Njegotin (Pratovo) Knjažavac je normalna, ali na Žalost od Zaječarja na Parčin vezana ozkotirno z glavno progo. Kragu-jevac, arsencl srbske vojake, je tudi vezan z glavno prctgo. Srbi so 1. 1915 graidili (z avstrijskimi uje*-niki) na hitro zvezo Niš-Knjaževec. Nemci so odnesli ves materijal do zadnjega žeblja na jug, kjer so ga Srbi zopet našlL
Od Stalca proti zapadu do Užica vozi železnica, ki prvtti par kilometrov do Kraševca v defAeju norma-lnega tipa, a potem v široki dolini do Češka, ravni kakor nriza. — ozkotirna. Zelo važna bi bila zveza normalne vroge od Starca do Drine, a od Kraljeva <že projektirana ozkotirna zveza) zveza po ibarski dolini v M>:-ro\ico. Ta>ko bi imeia Novipazar in Kosovo polje mnogo krajšo zvezo z BelgraiJoni. neso doslej, ko morata okoli skozi Skoplje. a Sarajevo bi imelo najkrajšo pot skozi Niš v Carigrad.
Del projekta Belgrad^Zaječar je dograjen (Paža-revac-Petrovac), toda tudi ta je na žalost ozkotirna, kakor tudi fcoJubarska in mačvanska proga.
Edinole solunska proga bi mogla izpreobrniti sistem bosanskih in srbskih železnic, a »drinska, ibarska in proga Višegrad-Staiac so projekti, ki prihajajo najprej v vpo&lev.
V Banovini (Hrvatski in Slavoniji) vozite žcJez-nice za" kar se mora zahvaliti madžarskemu sistemu. več v simri od severja pioti jugu, nego od vzhoda proti zapadu, kar bi odgovarjalo interesom dežel. Namesto da bi bil Zagreb glavna postaja na progi Reka-Budimpešta in na progi južne železnice Z:. ;iimos»t-Sisek, je bil samo podrejena postaja.
Časi se menjajo. Vidimo sedaj, da vozi Orient E.\ press. ki >e prej drčal iz Pariza skozi Dima j in Budimpešto v Carigrad in se Slavonije komaj dotiku!, dri vozi sedaj skoraj skozi celo Slovenijo,
Pofcknšen samomor. Evgenija Nario, istara 3*2 let, ki stanuje v u-1. Arcata 16 II., je izpiia iz neznanih vzrokov strup. Zdravnik rešilne postaje ji e iz.prsd želodec.
Vrat, n©6 in prst v nevarnosti. Josipa Cavocci. sters 44 iet, stanujoča v ulici Trauner, je dobila v sr-cpadi» z nexo drugo asebo rane na vratu, nosu in levem mez^icu.
Ožgal se je. Viktor Permarcich, star 9 let, je včeraj zažigal faupče smodnika in si pri tem ožgal obraz. Peljali so ga bolnišnico.
Med kole-sars&o dirko. Strojniška. Antona Dole-saja >e povozil avtomobil. Reveža so težko podedovanega peljali v bolnišnico. — Josipa Tcsm-mačiaija, starega 23 let iz Pule, je tud4 povozH avtomobil. PeljaK so tudi njejga v bolnišnico, kjer se nahaja v IX. odčeiku.
Razne oesti.
Tafen umor v Parizti. V Parizu so našli neko gospo Jamin, ki je živela ločena od svojega moža, mrtvo v njenem stanovanju. Dognali so, da je nastopila smrt že pred tremi dnevi. Ne-srečnica je ležala mrtva na svoji postelji brez vsakega znaka kake rane na telesu. Preko o-braza je bila zvezana z neko ruto in iz tega se da sklepati, da jo je morilec zadavil. Povod temu dejanju in potankosti še niso znane. Zdi sef da se je zgodil roparski umor.
Gaža pevcev ▼ prednjih časib. Ko beremo dandanes o velikih gažah ameriških pevcev, ne smemo misliti, da so rečene plače šele v novejši dobi tako poskočile, ampak so bile že od nekdaj tako visoke. Da je temu res tako, potrjuje Gino Monaldijev članek v »Nuova Antclorfia.ć Pred letom 1830. so plačali, kakor je iz nekega Rosinijevega pisma posneti, dobremu pevskemu zboru za dobo kaj malega nad mesec dni naslednje gaže: Primadona je prejela 1000 lir, prvi bas in prvi bariton po 1500, prvi tenor 1750, kapelnik 950 lir. Ali po letu 1830. so šle gaže neprestano navzgor. Tenorist Donzelii je bil angažiran leta 1836 do IS37. v kraljevskem gledališču v Madridu v predpustni dobi s plačo 3800 lir. Ungherju so plačali za nekaj večerov v Palermu 17.000 Hr, a leta 1838. na Dunaju za eno sezijo 72.000 K. V Parizu je dobila Grisijeva za šest mesecev 80.000 frankov, a v Londonu so ji plačali za tri večere 15.000 frankov. Basist Lablache je dobil za en večer 1500 do 2000 frankov, a Tacohinardi-Persianijeva je prejela celo 3000 frankov za eno predstavo. Najslavnejši tenorist te dobe Rubini je imel pri trajnem angažiranju zajamčenih najmanj 195.000 frankov, a v Londonu so mu plačali za dvamesečni enga-gement nadaljnjih 100 tisoč frankov. Iz tega časa ohranjena pisma in listine dokazujejo, da so bile tedaj pri kratkih sezijah gaže po 30 do 40 tisoč frankov nekaj povsem navadnega. Ce pomislimo, kakšno vrednost je imel takrat denar, nam je jas*no, da se izbornim pevcem tudi v prejšnjih časih ni bilo treba boriti za gmotni obstanek.	^^^^^^^^^^^^
1-
Polna neizmerne žalosti javlja podpirana, tudi v imenu vseh ostalih sorodnikov, prijateljem in znancem, da jo je neusmiljena smrt danes zjutraj ločila od ljubljene
ki je izdihnila po kratkem Ir ljenju.
Po rc-b drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, iS. t. m., ob 15 iz nl co Nic K> Macchiavelli št. ? naravnost na pokopališče
trst, 27. julija iyj9.	Rođ&Sna Kohcr.
To velja kot direktno obvestilo. Prvo pogrebno podjetje Z m >lo, Corso V. E. III. št. 41.
k. »
---'V--rvj i .-» f J-'. , >
TT"
yr m ^^ '-"J
Rlunlons Mristica Hi Skurta e TtsLii.
(Lastna palač:.'.	Ustanovljena leta 1838.
Zavarov. proti škodi, povzročeni po ognju, streli la eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanja v naiTazličneiših kombina-citah. Delniška Klavnica in rezerve dne 31. dcceni-bra 1915 K 199.625.992'40. Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12. 1S15) K o16,405.849'—. Cikar obstoja družba, je bilo v vseh branžah iz-piačano na škodah K 872,453.443'85. Zastopstva v vseh deželnih davnih mestih in važnejših krajih.
Novo sSkaciisCe«
Veliko sklatHšče klobukov dežnikov, belili m pisanih srajc, platna, žepnih robcev, : : mo$kih nooavic itd. itd. : :
S. CSEIiKEi, Trst, Corso štgu. 28
: Cene zmerue. Postrežba totna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina.
angleške, kljačaunice, ključi, pile, žage za železo, oro je ž a mi zarje in mehanike ifd.
ZfiLOSM ŽELEZN^SE
Trsi, Ll. F2lb fotei štev. <7.
na debelo, po nizkih cenah razprodaja ŠTRANCAR, cesta v Lonjer štev. 223
blizn po-taje na Vru*li.
P?, k-;;
rn ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Glvchi o f-^ Rossini štev. 12, vogil ul dellc
T«, hniski v jdj.i \. Johnschcr, 'lal^« • •■} asistent Dr. J Č rmaka. - lzdir.inje . t>rez »olefln. Plombiranja. Umetni zo.ije.
i
Fi
m
ti
f -
Nogavice, žepni robe!, ruto za na glavo, razne ma-ie, česal.niki, plsenski papir, pipe, rcdirlic, trakl za čevlje, vsakovrstni sfuinbi in drttffo blago.
GiacOMO LEVI, Tri. nllea S. Hitala št. 19.
^ _____——K
t 0. M88
Odiiajtnla in prlliolanje
Ceatralaa postaja (južua.)
r
ZDRAVNIK, se je vrnil v Gorico na Glavni trg št. 14 In sprejema
0'15 D.
2 — D.
5'30 O. 6'30 D. 6 55 H. 8'— R. 8'30 O. 11— D. 14'30 D. 14'50 O. 15*15 O. 17'35 B. 1S*20 O. 20*15 D.
prodaja po dogovoru
v
Anton Uršič iz St. Vida
pošla Št. Vid pri Vipavi.
te SLOGA UR IH lim KISE
C na veliko izbero se vdobi pri
& a, POVM v Trstu
TRG GARIBALDI (BARR1ERA) 3.
mu OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Najinaniša pristojbina L r—. Debele črke 26 stot. beseda. Najmanjša prisv »Urina L 2'—.
TRAJNO ograjen vrt s vsakovrstnim sadnim drevjem, s parcelo porabno za stavbišče in s studencem pitne vod« je na prodaj v Postojni. Po-iasnHa daje lastnik »Milavec Anton, mestni redar.
3300
FOTOGRAF A. JERKlC, Trst, nI. delle Poste št. 10. Gorica. Corso it. 36 na dvorišču. P 1233
II1SA v Idriji 115, odnekdai gostilna, raznih sob ido 12, vinska klet in drugo, Wizn nad 4000 m* vrta, gostilniška oprava se proda za 25.000 lir. Kosoj, notar v Postojni.	3907
KROJAČMCA Avgust Stular ul. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III i« edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
KUHARICA ena vajena za gostilno in ena prilet-nejša za privatno gospodinjstvo, se išče. Ponudbe z navedbami na »Gostilna Leban«, Ajdovščina št 36.	3900
IHKIMI
Deln. glav
IIM
K 30,00=3.0^0, Reservs K 3,3JJ.OOJ Ccr.tr 3! i: TSST
fia im fii aispo] 5 - m s. m) i
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Tot^r, Ljubljana, Metković, Opitiji Spi it. Sibini'^ Za Jar Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančno slroVj spadijeis p3sla
Sprajs^ia vlo^a
na hranilne knjižice proti 3i/2% letnim obre-stim v b.incogjro-prometu proti letnim 3-brestim. !.a odpoved navezane znes :e sprejema po nnjiigodr.cjš h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Sije v mira nrassto pniii3 (kFis
Blagajna posluje od 9 do 13
Kiscva klselsna fnrl2ška soda bikarbona! Slearlnske sveče Rlžnali škrobni klel Lim, Calirn, Savilo Arabski gu i „Kordofan" Pristno svinčeno rcSefiio Lubl. naftalin, lu3Xi»3St Pristno kuhano lanena olje Voščilo za čevlje v lesenih
škatllicah Kristalna soda Modra r;a iea, francoska ka-
loforJja Zelena galica Žveplo dvakrat čiščeno Paradižn k^va kor e va v veliki mnoimi pri
H0LLAN0L4 COLOHIAL
dru It I 2 o m. j. v Tr-tu
V. Pief luigi da Paiestrina 2
(vogal u!. Coro.nea)
Te!e!on i nt. 24-03.
Odhodi:
v Beljrrad in Bukarešt (čez Ljubljano in Zagreb).
na Dunaj (čez Videm in Trbiž) * -ak ponedeljek, sredo i« petek, v Tržič in Cervh&n (čez Bivio). v Reko (Čoz Št. Peter na Krasu;, v Benetke (čez Bivio) Tržhi-V.'cr-n. v Milan. Pariz. London in Bordeaux. v Logatec (zveza z Reko) v Benetke (čez Bivio-Cervinjan). v Benetke (čez Tržič-Videin). v Losctec (čez Št. Peter aa Krasu), Rc!lo. v Logatec in Reko. v Videm Čez Oorico. v Reko čez št. Peter na Krnsu. na Du^aj čez Logatcc.
Dohodi.
D. Z Dunaja (čez Trbiž in VvJ-em) vsaki
sredo, petek in nedeljo. D. Iz Bukarešta, Belgrada (čez Ljubljeno ii*
Zagreb). O. Iz Logatca.
O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabrežino) O. Iz Reke (čez St. Peter na Krasu). D. Z Dunaja (čez Logatec). D. Iz Rima (Čez Bolovao, Padovo,, Ben-tke,
Cervmjan). D. Iz Logatca in z Reke. D. iz Benetek (čez Videm, Tržič). O. Iz Cervin>ana in Tržiča (čez Bivio). H. Iz Benetek, Cervinjana (čez Bivio). O. Iz Logatca (zveza z Reko). H. Iz Benetek (čez Videm, Gorico, Tržič in Bivio). 23'20 D. Z Reke.
23'45 R. Iz Londona, Pariza, Bordec::xa. Mi'r..na, Benetek.
Postaja pri Sv. Apdrcfu.
Odhodi:
5'40 O. čez Herpelje v Rovinj, Ka- . . .'iilo. 5'46 M. v Koper, Buje, Poreč. 7'30 O. čez Opčino v AjtiovJč ;io, C .o in l od-brdo.
M. v Bn;e čez Kcper. 12*50 O. čez Herpelie v Kar.fmar, Ro r in Pulo. 15*30 O. čez Opčiae v Ažaovšiiuo, Gorico in Pod-brdo.
17'— O. čez Herpelje v Kanianar, Rovinj, PWo. 17'16 M. čez Koper v Buje.
Dohodi:
S'25 M. iz Buj, Kopra itd. 10*05 O. iz Pule in medpoMaj. 10'55 O. iz Podbrda, Gorice, č' - r-: ;• 16'25 O. iz Pule, Rovinja k^	.rpelj, Di-
vače.
19*20 M. iz Podbrda, Goric r J- r, ne.
21.45 M. iz Poreča, Buj (č r ; ).
22'35 O. iz Pule, Herpelj, Divače itd.
D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. rs
Hitri vtak. R. = Razkošni vlak. B. = Bnzovlak.
M. — Mešanec.
t !
Voini red psrmkov.
Trst—Pola ln istrska pristanišča.
Odhod iz Trsta (»pomol ribjega trga) ob 7 v Piran (8*20), Salvore (8'40), Umag 9'10), Novigraid (10*10), Poreč (10*55), VrsaT (11*45). Rovinj (12*25), Fazaiio (14*10), Pulo (15).
Odhod iz Pule: 6'30. Fazana (7*05), Rovinj (8*45), Vrsar (9'20), Poreč (10), Novigrad (10*45), Umag (1T45), Salvore (12*15), Piran (12*50), Trst (14).
Trst—Piran.
Odhod iz Trsta cb 18*15; v Izolo (19*25) Piran (20).
Odhod iz Pirana: 6; Izola (6*40); dohod v Trst 7*45.
Trst—Piran—Portor ose.
(Samo ob (delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odhod iz Portorose ob 14. Dohod v Trst: 16'15.
Trst—Umag.
Odhod iz Trsta: 15 (dotaknivSi Izolo, Piran in Portorose.) Odhod iz Umaga: 6*15 (dotaknivSi Salvore. Portorose in Piran.) Prihod v Trst: 8*45.
Trst—Gradež.
Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 18'30. Odhod iz Oradeža 6; Dohod v Trst 8*30.
Trst—Koper.
(Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8. 10*45, 12. 15, 19*15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13'3t>, 18. (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 12, 15, 21. CKnhod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13*30, 17,30.
Trst—Benetke.
Odhod iz Trsta (vsak dan) : 8; dc-hod v Bc^rflro 12. — Odhod « Bem*®k: S;	t T =.: \X