Ameriška Domovi ima NO. 24 £\pporSe 0oklv IN SPIRIT ■ n> A/, y'v m im umouao« oms '*/ CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 4, 1969 National and International Circulation SLOVENIAN MOftMINO NCWSPAJNife STEV. LXVII — VOL. LXVII Tisoči prflslili,- Seda komaj pes! obsojenih! Tekom lanskih nemirov, izgredov, požiganja in ropanja po velikih mestih ZDA je bilo prijetih na tisoče ljudi, obsojenih pa komaj par sto. WASHINGTON, D.C. — Tekom nemirov, požiganja in ropanja v glavnem mestu dežele lanTv aprilu po umoru črnskega Vodnika dr. Martina L. Kinga je policija prijela 8,235 oseb. Od teh je bilo doslej, — 10 mesecev Novi grobovi Anton Malenšek V Holy Family Home je umrl po dolgi bolezni 83 let stari Anton Malenšek s 6512 Bonna Avenue, rojen v St. Rupertu na Dolenjskem, od koder je prišel v ZDA 1. 1912. Leta 1919 je odprl Malensek’s Market na Norwood lid. in ga vodil do 1. 1940, ko je stopil v pokoj. Pokojnik je bil mož Mary, roj. Škarje, s katero sta obhajala v avgustu 56-let-nico poroke, oče Avgusta, katerega žena Alvina je umrla 3. januarja letos, Henryja (Calif.) in pok. Anthonyja, 6-krat stari oče, brat Therese Brcar (Slov.). Bil je član Društva Naj sv. Imena št. 1288 T.M. in SNPJ št. 5. Pogreb je iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue danes dopoldne ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. kasneje -—, sojenih zaradi težjih obtožb le 68, pa še ti so bili sko- pri Sv. Vidu, Carniola Tent raj vsi obsojeni pogojno. Le kak ducat jih je bilo dejansko v ječi. V vsej deželi je bilo v preko 100 mestih prijetih tekom nemirov v preteklem aprilu nad 21,000 ljudi, največ v Washing-tonu, D.C., v Chicagu in v Baltimoru. Velika večina je bila obtožena le zaradi manjših prekrškov in prestopkov in — izpuščena. V Chicagu je bilo prijetih 3,120 oseb, od tega jih je bilo doslej obtoženih zaradi večjih stvari le 728, vse ostale so kaznovali le za male prekrške ali pa jih enostavno izpustili. Od imenovanih 728 obtoženih je bilo doslej pred sodniki 440. Samo 84 jih je bilo obsojenih na ječo, 200 so jih obsodili pogojno in jih izpustili. V Baltimoru so jih tekom nemirov prijeli 5,512. Sodišča so v naglem postopku obdelala večino slučajev v nekaj tednih. Velika večina je dobila le male kazi no ali pa bila izpuščena pogojno ali celo tudi brez tega. Le 406 jih je bilo obsojenih v ječo. Ti podatki povedo lepo in jasno, zakaj se nihče ne boji oblasti, zakaj so se cele trume ljudi pognale požigat in plenit, med njimi tudi taki, ki so imeli vsega dovolj za potrebo in preko nje, saj so svoj plen odvažali v novih Cadillacih. Dvajsetletnica NATO povod za NATO sestanek na vrhovih? WASHINGTON, D.C. — Poseben strokovni odbor je priporočil Nixonu, naj se NATO sestanek ob 20-letnici NATO spremeni v posebno konferenco na Vrhovih. Konferenca naj bi določila glavne smernice za bodočo politiko NATO in obenem imenovala posebno komisijo, ki naj Pripravi podlago za splošni spo-razum o evropskih problemih. Ideja tega odbora je zanimiva Po tem. da je odbor imel le štiri Gane: Nixonovega zaupnika dr. Kiessingerja, zaupnika predsed-Pikov Kennedy ja in Johnsona Sorensena in McCloyja ter našega prejšnjega poslanika pri NATO Finnleiterja. Je torej odbor, ki uživa zaupanje ne samo seda-Pjega, ampak tudi prejšnjih Predsednikov. To daje odboro-vemu predlogu posebno veljavo. Dvajsetletnica, u s t a n o vitve NATO ne bo torej šla neopaženo PPmo nas. Praga obnavlja redne stike z “napadalci” PRAGA, ČSR. — V soglasju z izjavo predsednika zvezne vlade O. Černika je odletela v nedeljo v Moskvo delegacija Narodne fronte, v kateri so povezane vse politične stranke skupaj s KP, ki so v ČSR dovoljene. Naloga delegacije tekom dveh dni bivanja v Moskvi je pomagati k “normalizaciji” odnosov med ZSSR in ČSR. Podobni o-biski v glavnih mestih satelitskih držav, katerih vojaške sile so sodelovale pri vdoru v ČSR v lanskem avgustu, bodo tudi tam poskušali vzpostaviti redne odnose, ki jih je ta vdor pretrgal. Mestni avtobusni promet zaključil z izgubo $483,000 CLEVELAND, O. — Naš mestni avtobusni promet je zaključil lansko leto s knjigovodsko izgubo $483,000. Izguba ni ravno ve- Prodaja avtomobilov 1969 začela zastajali Preko 1.6 milijona avtomobilov 1969 čaka na kupce. Tovarne začele omejevati produkcijo. DETROIT, Mich. — Prodaja novih avtomobilov je začela zastajati in novi avtomobili se kopičijo v tovarnah in v prodajalnah in na parkališčih zastopnikov po vsej deželi. Koncem januarja je bilo neprodanih preko 1.6 milijona novih avtomobilov letnika 1969. Zastoj v prodaji se je pojavil kmalu po Novem letu in je kvečjemu bolj občuten, kot je bil. Tovarne so zato začele omejevati produkcijo. Chysler ima največ neprodanih avtomobilov, zato namerava ta mesec ustaviti obrat za en do dva tedna v petih od sedmih tovarn. Ford se je odločil za skrajšanje delovnega tedna za najmanj dve tovarni na področju Detroita. General Motors je o-mejila nadure. American Motors so skušali zaloge omejiti s tem, da so zaprli tovarne za ves teden za Božič in za Novo leto. Trenutno še vodniki avtomobilske indusrije niso v skrbeh, le v negotovosti, vendar pa skrbno pazijo, kako se bo razpoloženje kupcev obračalo. Še vedno napovedujejo, da bodo prodali letos od 9.3 do 9.6 milijonov novih avtomobilov, med temi do 1 milijon uvoženih iz tujine. Tuja avtomobilska industrija, posebno evropska, ima fiežavg, z dobavo novih avtomobilov zaradi štrajka v pristaniščih ob Atlantiku in Mehiškem zalivu. Zaloge so že močnp prodane in če ne bo štrajka konec, bodo morali kupci čakati ali pa kupiti avto domačega izdelka. Ford si obeta velik uspeh od novega malega Zagrizen boj za rdečo utrdbo v delti iekonga O’LAM, J. Viet. — Gora Goto se dviga 2,000 čevljev visoko in obvladuje obsežno področje Me-kongove delte, kjer raste riž in stoje številne vasi. S te gore se vidi tudi daleč tja do meje Kambodže in preko nje. Gora je polna naravnih votlin, ki so jih rdeči povezali med seboj s predori v enoto, ki jim služi za največje in najvarnejše zatočišče na vsem področju delte Mekonga. V Mt. Goto imajo rdeči obsežno podzemno bolnišnico, skladišča streliva, orožja in vseh dru-kih potrebščin. V svojih skrivališčih so postavili celo elektrarno, da imajo na razpolago luč in pogonsko silo za razne stroje in naprave. Vse to je spravljeno globoko pod površino, varno pred najtežjimi bombami. Južnovietnamske sile so se nekajkrat! približale temu področju in hotele goro zasesti. Vsi njihovi napori so bili zastonj. Pred več kot mesecem so se te naloge lotile posebne čete pod vodstvom ameriških oficirjev “posebnih sil”. Dosegle so tu in tam nekaj uspehov, toda v goro samo tudi z vso podporo letal in topništva niso prodrle. Rdeča obramba je bila doslej še vedno uspešna. Posebne sile so odločene boj nadaljevati, ker nočejo priznati poraza. Iščejo nove načine in nova sredstva, ki naj bi jim pomagala streti rdeči odpor. Menda nameravajo vso goro skrbno obkoliti in branilce z oblego prisiliti k predaji. Če imajo rdeči res v gori tolikšne zaloge vseh potrebščin in hrane, kot trdijo poročila, in če jim ne manjka vode, bo obleganje zelo dolgo. Bormanovi v Evropi LONDON, Vel. Brit. — Polk. Borman, ki je vodil vesoljsko ladjo Apollo 8 koncem pretekle- | avtomobila “Maverick”, ki bo lika in izvira deloma iz visokih'imel športno obliko, pa bo stal ga leta do Lune, krožil na Sveti davkov in izrednih obratnih in izpod $2000 in bo v potrošnji ga-'večer okoli nje, pa se nato srečno investicijskih stroškov. Zato'u- solina blizu evropskim avtomo-[vrnil z njo na Zemljo, se je na bilom. “Maverick” bo prišel v,svoji poti po Evropi ustavil naj-prodajo 17. aprila 1969! Torej prej tu. Spremljajo ga žena Su- prava še ne misli predlagati povišanje cen za vozne listke, čeprav strokovnjaki trdijo, da je treba letos pričakovati izgubo $1.5 milijona. Uprava pa misli, da je treba še počakati, da se vidi, kako bo promet rastel ali padal v prihodnjih mesecih. Potem šele bo morebiti treba misliti na višje tarife za prevoz. kmalu! V šole se vozijo WASHINGTON, D.C. — Povprečno se vsak dan pelje v naši deželi v šole k rednemu pouku v j ti II. bodo Bormanovi šli dalje v šolskih avtobusih okoli 10 mili-; Evropo, kjer se bodo ustavili še jonov šolarjev. |v 7 drugih državah. san in sinova. Angleži so astronavta Franka Bormana nadvse prijazno sprejeli. Po več javnih nastopih in sprejemu pri kraljici Elizabe- PREDSEDNIK NIXON BO SEL V MARCU V EVROPO Predsednik ZDA Richard M. Nixon bo potoval prihodnji mesec na obisk v Evropo. Najprej se bo ustavil v Parizu, nato v Bonnu, Brusselu, Rimu in v Londonu, kjer bo svojo potovanje predvidoma zaključil. WASHINGTON, D.C. — Tiskovni tajnik Bele hiše Ronald L. Ziegler je dejal včeraj časnikarjem, da upa predsednik Richard M. Nixon, da bo obiskal zahodno Evropo še pred 10. aprilom, ko se za 20-letnico NATO sestanejo v Washingtonu zunanji ministri držav članic. Načrt potovanja predsednika še ni izdelan v podrobnostih in zato tudi še ne dokončno določen. Tiskovni tajnik je pripomnil, da predsednik sedaj nima nobenega namena obiskati Sovjetsko zvezo ali katero izmed držav vzhodne Evrope. Predsednik R. M. Nixon upa, da bo s tem, da se bo najprej ustavil v Parizu in obiskal prvega izmed tujih državnih vodnikov Charlesa De Gaulla, tega pridobil za tesnejše sodelovanje z Združenimi državami in NATO pri_zas!edovanju_skupnih ciljev svobodnega sveta. .' ' " 1 ~ " 1 leto, ko je bil zopet v Evropi, ni ustavil v Parizu. Cdnosi z njim so se še bolj ohladili v času predsednika L. B. Johnsona. De Gaulle je bil do tega hladen, kolikor mu je le dopuščala uradna vljudnost. Nixon upa, da bo z obiskom v Parizu izboljšal odnose s Francijo, to se pravi, z De Gaullom. Predsednik Francoske republike gleda na svet, na Francijo in ZDA, na NATO in na cilje svobodnega sveta drugače kot Nixon. Dokler cilji Parizu in Wash-ingtona ne bodo bob še uglašeni, bolje vzporejeni, tako dolgo ni mogoče upati na tesnejše sodelovanje, pa četudi bodo osebni odnosi med predsednikom Francije in predsednikom ZDA boljši, kot so bili v zadnjih 6 letih. Predsednik R. M. Nixon je še tekom volivne borbe obljubil, da bo najprej govoril z vodniki NATO v Evropi, predno se bo spustil v kake razgovore s Sovjetsko zvezo. Njegov cilj je, da govori s predstavniki Sovjetske zveze in njenega bloka ne le kot predsednik ZDA in samo v njihovem imenu, ampak tudi v imenu zaveznikov v NATO. Predsednikov potovanje v Evro-, po prihodnji mesec bo služilo prav temu namenu. R. M. Nixon se hoče pogovoriti z vodniki zavezniških držav in se z njimi sporazumeti o skupnih stališčih. Seveda ne bo tega mogoče doseči že kar tekom kratkega potovanja samega. Vse podrobnosti bodo obdelali kasneje po redni diplomatski poti, v kolikor jih ne bodo rešili na sestanku zunanjih ministrov NATO v Washingtonu v aprilu. Diplomati so negotovi glede Nixonove poti v Pariz. Opozarjajo na podobno pot, ki jo je napravil predsednik J. F. Kennedy. Bil je v Parizu sprejet z vsemi častmi in De Gaulle je bil izredno ljubeznjiv do ameriških gostov. Ko je naslednje leto prišlo do kubanske krize, je De Gaulle izjavil, da stoji Francija na strani Amerike, če bi kriza privedla do vojnega spopada s Sovjetsko zvezo. Od te krize, ki je bila srečno prebredena, je De Gaulle začel ubirati svojo pot. Tako se J. F. Kennedy prihodnje *Am Vremenski prerok pravi: Večinoma oblačno in hladno z Naletavanjem snega. Najvišja temperatura čez dan blizu 20, Ponoči od 10-15. Jutri jasno in toplejše. m CLEVELAND, O. — Francija je veljala stoletja kot trdnjava in vzor centralizma. Javnopravna oblika vseh evropskih držav je stala pod francoskim vplivom, šele v tem stoletju se je Evropa začela odmikati od centralizma. Prvi nemški poskus po prvi svetovni vojni se je ponesrečil, drugi poskus je bil narejen po drugi svetovni vojni. Zdi se, da se bo obnesel. V Sovjetski zvezi je federalna u-reditev ostala le kos papirja. Italija ima že ustavo, ki pozna federalpe enote, toda razvoj italijanskega federalizma se le počasi pomika dalje. Vse balkanske države so se zagledale v francoski centralized, so se čisto zaverovale v geslo: en narod — ena država! Tudi srbski narod je padel pod francoski vpliv; je najprvo organiziral Srbijo, potem pa še kraljevsko Jugoslavijo na centralistični osnovi. Posledice te politike se čutijo še danes. Komunistična Jugoslavija je bila v začetku federativno urejena le na papirju, šele se- Federalna ideja vdira tudi v Francijo daj se počasi in z mukami približuje pravi federalni o-bliki javne uprave. Francija je do zadnjega o-stala, kar je bila: zvesta načelu narodne in državne edinosti, izražene v geslu: le ena in nedeljiva republika! Francoskega centralizma ni mogla premagati ne francoska revolucija, ne Napoleon, ne poznejša cesarstva in republike. Ni pa s tem rečeno, da je bila vsa Francija zadovoljna s centralistično upravo. Odpor proti njej ni nikoli popolnoma zamrl. Ostal je živ tudi po drugi svetovni vojni. Pariški centralizem se zanj ni hotel zmeniti, zato je pa nezadovoljnost s centralistično upravo stalno naraščala na deželi. To je že davno opazil tudi De Gaulle. Je v svojem srcu centralist, toda noče zmeraj z glavo skozi zid. Dolgo časa se je ideji upiral, je pač ni vzel na svoj političen program. Pretekli teden je obiskal severnozahodni del dežele, ki spada med najrevnejše, pa tudi med najhujše nasprot- nike pariškega centralizma. Tam je naletel na zelo hladen sprejem. Levičarji in bretonski nacionalisti so ga pozdravljali s klici: “De Gaulle v mu-zej!” V govoru na tej poti je De Gaulle predložil francoskemu narodu problem federalne oblike državne uprave na referendum. Generalov predlog za referendum bo gotovo vpošteval sedanje stanje upravnega sistema. Vsa Francija je razdeljena na -95 oblasti (department), ki so pa samo podružnice francoske vlade v Parizu. Nimajo nobene politične samostojnosti, še celo upravna se omejuje le na drobnarije. Poleg tega obstojajo pokrajine, ki pa v upravnem in političnem oziru pomenijo še manj kot oblasti. Jih je 21. Politični opazovalci mislijo, da bo general hotel iz teh pokrajin, ki so zgodovinskega porekla, napraviti prave federalne edinice. Dal bi jim celo voljeno upravo in precejšen del upravnih in političnih pristojnosti. To so politično-tehnične podrobnosti. Glavno je pa vprašanje, ali je večina francoskih volivcev za pokop centralizma in rojstvo federalizma. Ne smemo se vdajati misli, da so federalisti zmagali že naprej. Centralisti res ne bodo mogli hvaliti sedanje centralizirane uprave kot nekaj idealnega, ne bodo mogli zagovarjati francoske b i r o k racije, toda imeli bodo na svoji strani vprašanje, ali bodo bodoče federalne edinice v tem pogledu kaj boljše od pariške vlade. Vsekakor bo referendum pomenil prvo merjenje sil med obema strujama. Od njega bo odvisna bodoča ureditev francoske javne uprave. Izid referenduma bo pa imel tudi pomen preko francoskih mej. Ako podležejo pristaši federalne ideje, bo to dalo vsem sovražnikom te ideje po vsem svetu in posebno v Evropi nov pogum, da se bodo borili za centralizem. Francoski vpliv se bo kmalu čutil v Italiji, pa tudi v Jugoslaviji ga ne bodo mogli prezreti. — Iran je bil skozi stoletja znano pod imenom Perzija. Zadnje vesti DUNAJ, Avstr. — Predsednik SFRJ Tito je nepričakovano odšel na razgovore s predsednikom Romunije N. Ceauses-cu-jem v Temešvaru, nedaleč od j u g oslovansko-roinunske meje. Sestanek je zanimiv v toliko, ker sta Tito in Ceause-scu skupno podpirala reforme Dubčka v ČSR in mu nudila oporo v njegovem sporu z Moskvo. Po sovjetski zasedbi ČSR je Ceausescu umolknil in začel popuščati Sovjetski zvezi, med tem ko je Tito javno izjavljal, da se bo uprl vsakemu sovjetskemu napadu. MIDHURST, Ang. — V nedeljo je umrl tu 81 let stari Boris Karloff, znan po svoji vlogi “Frankensteina” v filmih predvojnih let. BEIRUT, Lib. — Izraelska letala so napadla puščavsko vas Mansiya v Jordaniji, od koder so streljali na izraelsko armadno patrolo. Izrael zanika letalski napad na iraško brigado v Jordaniji, pri čemer trdijo v Bagdadu, da so sestrelili 2 izraelski letali. GAZA, Izr. — Včeraj je neki Arabec vrgel bombo v izraelsko vojaško vozilo v Gazi, ki pa ni bilo zadeto Bomba je ubila dva mlada Arabca in 10 oseb ranila. NAIROBI, Tan. — Včeraj je bil ubit od bombe, ki je bila postavljena pod njegov stol, vodnik Mozambiške osvobodilne fronte Eduardo Mondlane. Ni izključeno, da so pripravili atantat njegovi lastni ljudje, ki so bili nejevoljni nanj zaradi njegovih zvez z belci, po-< sebno pa še z ZDA, kjer je študiral in kjer se je oženil z belko. Jz Clevelanda in okolice Seja— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Avenue ima svojo sejo v sredo ob dveh popoldne v Slovenskem domu. Razgovori o pripravah za veselico, ki bo v nedeljo, 9. februarja. Vstopnice za večerjo so razprodane, za ples pa so še na razpolago. Društvo Carniola Hive št. 493 T.M. ima v sredo ob pol sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue, soba št. 1. Odbor za 1. 1969— Slovenska telovadna zveza v Clevelandu ima za 1. 1969 sledeči odbor: duh. vod. rev. J. Falež, starosta Janez Varšek, taj. in blag; Zalka Zupan. 1259 E. 61 St., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar, vadit, zbor Milan Rihtar, Frances Tominc, Janez Varšek, Marija Rihtar. Redne telovadne ure so v pone-ieljek in sredo od 5. do 8. ure zv. '.a ženski naraščaj in mladenke, torek in četrtek od 5. do 9. ure '-v. za moški naraščaj, mladce in dane v telovadnici pri Sv. Vidu. z bolnice v okrevališče— Mrs. Julia Makuc. 1208 E. 176 3t,, ki je nedavno prestala težjo jperacijo v Euclid General bolnišnici, je bila pretekli četrtek prepeljana na okrevanje v Pavilion Nursing Home, 11203 Fair-hill Dr. Prijateljicam, posebno Ranicam ADZ št. 22 se priporoča za obiske. Cas obiskov od 4. dopoldne do 9. zvečer. Sen. Young napoveduje— Sen. S. Young je pretekli petek na zborovanju županov Ohia v Akronu napovedal, da bo do i ulij a prišlo iz Vietnama v ZDA domov do 200,000 ameriških vo-■akov. Za avgust napoveduje premirje v Vietnamu. Prerokovanje je težaven in nehvaležen posel! O tem se bo prepričal tudi sen. S. Young, če se seveda že zdavno ni, pa se kljub temu loteva tega tveganega posla! Seja in asesment— Društvo sv. Marije Magdalene it. 162 KSKJ ima jutri, v sredo, ab dveh popoldne sejo v šoli sv. Vida. Tajnica bo pobirala asesment od 1.30 dalje. Požar— Včeraj zjutraj je požar uničil Adele’s Lounge Bar na 11605 Euclid Avenue, kjer so se zbirali “hipiji” in člani motociklističnih tolp. Poslopie je bilo skoraj v celoti uničeno. Preko 100 milijonov— Župan C. Stokes je predložil mestnemu svetu včeraj predlog novega proračuna, ki predvideva $101,423,116 izdatkov, 17/1 več kot tekoči proračun. Mornarica še ni razrešila vzroka potopitve Scorpiona WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je objavila nekaj fotografij na dnu morja nedaleč od Azorov potopljene atomske podmornice Scorpion, ki je izginila lani v maju na poti iz Evrope v Norfolk, Va. Dosedanja preiskava je dognala, da podmornica ni zadela v kak podvodni greben ali trčila v kako drugo podmornico, prav tako ni bilo nič narobe z atomskim reaktorjem. Kaj je bilo vzrok potopitve, je ostala še vedno skrivnost. Vojna mornarica upa, da bo to skrivnost razrešila s pomočjo posebne podmornice Trieste II. za raziskavanje oceanskih globin. Ameriška Domovina -/I fW F ■*■€-/%ru— MOfVt E G117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: JSa Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto pen, bi pa vsaka komunistična država verjetno varovala svojo kožo, kot ve in zna. To pa rodi dodatno vprašanje: Komu naj sedaj koristi znani Varšavski pakt? Ali ne morda bolj Moskvi kot drugim članicam pakta? Saj je v znani češkoslovaški tragediji Moskva pozvala članice pakta na pomoč. Nobena med članicami ni priznala, da se je na lastno pobudo spustila v pustolovščino proti Pragi. Čim bolj so razrahljani stiki med komunističnimi državami, tem bolj morajo te države računati s politiko držav svobodnega sveta. V posebno izraziti svetlobi se nam pokažejo posledice razrvanosti stikov v komunističnem svetu pri opazovanju odnosov v trikotu Moskva-Washington-Peiping. O tem prihodnjič! I.A. SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year I BESEDA IZ NARODA Pa še nekaj misli iz srenje za srenjo SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 24 Tuesday, Feb. 4, 1969 “če kje...?" ) NEW YORK, N.Y. — Verjemite mi, da sem dokaj rad kaj napisal iz njujorške srenje z namenom vzdramljenja in razgiba-nja, kajti resnica je, da smo nju-jorški Slovenci dokaj omrtveli za skupnostno občutje. Ob petdesetlenici fare sv. Cirila na “Osmi” sem to dramlje-nje začel misleč in upajoč, da bo beseda padla v naše duše in seveda tudi v razum. Če bi se tako zgodilo, potem bi naše čustvo o-živelo in bi nas gnalo v novo živost. Z razumom pa bi spoznavali, da takšno živo čustvo tudi v tej dobi “vsesplošnega razumništva” ni prav nič otročjega, kot nekateri govore in dopovedujejo, da je opevanje narodno- moje pisanje namenjeno prav vam. Pisal sem, da bi vas ogrel, da bi vas pomladil, da bi vam ubil telesne in duševne težave in da bi vas s tem zvabil na večkratno pot do slovenske cerkvice sv. Cirila na “Osmi”. Če bo to dosegel, potem bi mi vrnili vero, da udobje časa še ni zamorilo ves smisel za malo žrtvovanje, ki je danes zares potrebno, da naše raztresene narodne skupnosti v tujem svetu ne zamro. Po dolgoletnem opazovanju sem spoznal, kako “veseli”'smo ob žalostnih trenutkih, ko se videvamo v pogrebnih Žalah. Zakaj tako? In zakaj ne bi bili drugačni in bolj stvarni ter življenjski ter se zbirali tako, da bi sti preostanek mišljenja iz romantične dobe. Vendar dejstvo'občutili utrip močnega življenja je: Kot je življenje posameznika — ne pa smrti... realnost — stvarnost, tako je tu- berete te moje sestav- di stvarnost narodnega življenja, jn Vprav zavoljo vas sem se V obojnem organizmu pa zašle- spet 0giasil, dajte svoje misli, dimo dušo, duhovnost in zatorej kako poživeti in povezati ter u- Nixon in komunizem Ko je Nixon pred 22 leti začel rohneti proti komunizmu, je to komaj kdo opazil. Kričanje proti komunizmu je bilo takrat v modi, Stalin je pa dajal vsak mesec nov povod za taka junaška dela. Časi so se hitro spreminjali, z njimi pa tudj komunizem, posebno še po Stalinovi smrti. Nixon je še naprej grmel proti komunizmu, kar ni ostalo neopaženo posebno v komunističnem svetu. Tam na takratne Ni-xonove kritike tudi še do danes niso pozabili, toda ne vlačijo jih v dnevne debate z Ameriko. Le kadar jih Nixon u-jezi, takrat se spomnijo na nekdanjega političnega Nixona. Pri nas so na Nixonove protikomunistične tirade že davno vsi pozabili. M Zato Nixonu ne bo težko, da pozabi na svoje nekdanje sodbe o komunizmu in da si ustvari nove. Komunizem se je namreč zadnji dve desetletji močno spremenil v vsebini in v obliki. Svoje osnovne ideje je še ohranil, toda vlači jih na dan le takrat, kadar to zahteva njegova politična strategija Vse drugo se je v komunizmu spremenilo. Naj omenimo samo tiste spremembe, ki zanimajo Ameriko kot velesilo z vodilno vlogo v svobodnem svetu. Pred 20 leti je bil komunizem še zmeraj prava politična trdnjava, ki je poznala le enega gospodarja: Stalina v Kremlju. Ruska komunistična stranka je bila slepo orožje v njegovih rokah, v nič drugačnem položaju so se nahajale vse druge komunistične stranke. Kominforma je bila tista mreža, ki je objemala ves komunističen svet. Tam se je kovala politika za vsako politično akcijo katerekoli komunistične stranke. Tam so bile skovane razlage komunizma, veljavne za ves komunističen svet. Politična enotnost in organizacijska strnjenost sta bili na zavidni višini. Pri tem se je komunizem še zmeraj obnašal, kot da živi v ilegali. Vse njegovo delo je bilo zavito v temo, molk; pokorščina, vdanost in gorečnost, pripravljenost na vsako žrtev, to so bile ideje, ki so prekvašale vsakega komunista. Zato je komunizem tudi na zunaj imel podobo skrivnostne pošasti, ki je treba bežati pred njo in iskati varnost pred njo le v splošni vzajemnosti in pod okriljem ameriškega orožja. Takrat je Amerika res postala skoraj proti svoji volji vodilna sila svobodnega sveta, obenem pa tudi policaj, ki brani politično svobodo po vsem svetu. Kdo bi torej zameril Nixonu, da je takrat plaval s tokom in rohnel proti komunizmu kot na milijone drugih svobodnih ljudi. Danes je položaj drugačen. V pičlih dveh desetletjih je čas tako razjedel komunizem, da si komunisti sami postavljajo vprašanje, kaj naj pravzaprav danes ta beseda pomeni. Kdor hoče dati pojmu komunizem vsebino, lahko napiše cele knjige, pa ne bo prišel do dna. Zato tudi komunisti sami ne godrnjajo, ako jim kdo očita, da ne vedo, kaj so. Ni pa propadla le ideološka enotnost komunizma, manjka mu tudi organizacijske. Danes imamo že toliko ko-munizmov, kolikor je komunističnih strank in njihovih struj. Pri tem pa komunistične stranke niso med seboj povezane. Vsaka varuje svojo neodvisnost, se sklicuje na pravico, da se nihče ne sme mešati v njene “notranje zadeve”. Zato pa vsaka stranka poudarja pravico do ravnopravno-sti, naj bo majhna ali velika. Komunistični svet nima nobenega skupnega centra več. Na zunaj imamo dva centra: v Moskvi in v Peipingu. Oba centra se pa grizeta med seboj na žive in mrtve. Številčno močnejši je kitajski, toda organizacijsko je šibek. Bili so časi, ko je Stalin le pomigal s prstom, pa so utihnili vsi komunisti. Sedaj se Kremelj trudi že cela leta, da bi sklical nov komunističen mednaroden kongres, pa mu delo ne gre od rok. Peiping se pa s tako politiko sploh ne peča več. Strnjenost komunističnega sveta je torej že stvar preteklosti. Pa ne samo to. Napetost med Moskvo in Peipin-gom je večja kot napetost med Moskvo in katerokoli kapitalistično državo. S kakšnimi sredstvi skuša Kremelj obdržati strnjenost svoje skupine, razloži najbolje znana teorija tovariša Brež-njeva: Moskva lahko s silo zatre suverenost vsake komunistične države, ako je to v korist komunističnemu gibanju. Orožje in ne ideologija veže danes posamezne komunistične države. Saj se male komunistične države bolj bojijo, recimo ruske napadalnosti kot ameriške! Ko se je Tito bal vdora od moskovske strani, se je oziral proti Washingtonu za pomoč, akoravno tega ni hotel odkrito priznati. Imel je prav. Kdo naj ga pa varuje pred teorijo tovariša Brežnjeva, ako ne Amerika? Razrahljanost stikov med komunističnimi državami pokaže v lepi luči iskanje odgovora na vprašanje: Ali si bodo komunistične države v sili pomagale med seboj proti posameznim sovražnikom? Na to vprašanje ne morejo dati odgovora niti komunisti sami. Skupaj bi se že še borili, ako bi naleteli na skupnega sovražnika. Ako sovražnik ni sku- jih sestavkov spoznali, da je vse riki uvedena leta 1672. tudi čustvo. In ravno brez poslednjega je vsako življenje pusto in prazno. V enem svojem sestavku sem govoril mimogrede o otročnosti in o otroškosti. Moram priznati, da v svojem pisanju za njujor-ško srenjo sem bil otročji in o-troški. Otročji, ker sem se vrgel v stvar, ki je po skoraj splošnem mnenju mrtva in sem mislil, da je živa. In ravno zategadelj, ker sem mislil, da je živa, sem ostal otroški. Otrok pa je odkrit in iskren. Vprav malo je drugačnih otrok. Kadar pa si iskren in odkrit, takrat je tudi tvoja beseda odkrita, ker govori o tvojem namenu, ki v takšnem stanju ne more biti drugačen kot odkrit in odprt. V tej odprtosti sem govoril o skupnosti, ki bi bila širša od družinske in tudi širša od krož-kovne. Domišljam si, da sem marsikatero pot pokazal, ki bi nas vodila nazaj v živost takšne narodne skupnosti v New Yor-ku. Pa je padla narodna nedelja v nič, celo molitev za skupnost je utihnila. Zatorej: potihnil sem tudi jaz! Moje članke je po navadi objavljal tudi Ameriški Slovenec. Le tako so dosegli širši krog trditi našo slovensko narodno skupnost v New Yorku. Še je čas, da skupno smrt odženemo. Dejstvo še zmeraj veljavno za njujorške Slovence drži: Če bi se znali ob nedeljah in ob raznih prireditvah razvrstiti, cerkvica na “Osmi” in dvorana pod njo bi bili zmeraj polni. Kajti drugo dejstvo je: Toliko je še zmeraj Slovencev v New Yorku, da, če bi vsi naenkrat prišli v cerkev sv. Cirila, ali pa v dvorano, bi bili premajhni. V takem slučaju bi morali misliti na zidavo nove cerkve in nove dvorane. Gotovo novo, preveliko breme. Vsled tega malo bolj strnimo svoje vrste in lepo se ob nedeljah ter praznikih zvrstimo, pa bosta cerkvica in dvorana zmeraj zasedeni; srenja slovenska v New Yorku pa živa in dejavna! Tone Osovnik Klub slov. upokojencev na Waterloo Road vabi na sejo CLEVELAND, O. — Vsem članom Kluba slovenskih upokojencev na Waterloo Rd. nazna-jnjem, da se bo prihodnja klubo- EUCLID, O. — Bila bi upravičena demonstracija davkoplačevalcev v Washingtonu pred Kapitelom, kjer zboruje kongres. Saj, če je narodna skupščina “iz ljudstva, po ljudstvu, za ljudstvo”, je z dejanjem samopo-višanja že itak previsokih plač v marsikaterem državljanu v omenjeno geslo — “vera vzeta!” Smo bliže in bliže anarhiji. Ali ni to dejanje voda na mlin tistim elementom, ki povzročajo glavobol Ameriki! “Pri glavi riba smrdi,” pravi naš pregovor. Če se njim, ki so odgovorni za usodo naše države, ne zdi to “korupcija”, potem ne vem, če so res razlike med pravico in krivico; navsezadnje — je vseeno: ni razlike med tistim, ki te napade na ulici, da te oropa, in med onimi “izvoljenimi’, ki si legalno kar sami sebi povišajo plače, da do zadnjega beliča — po davkih — izpraznijo tvoj žep! Vtis imam, da ko si enkrat “izvoljen javni funkcijonar”, da se s tem dejanjem želodec tako poveča in razširi, da potrebuje več vsebine (hrane in pijače), da ga napolniš. Čim bolje se dvigaš več in več potrebuješ tisto lakoto po imovini nikdar ne nasitiš! Ko je v prvih letih svoje službe bivši predsednik L. B. Johnson priporočil, da se naj zvišajo jslače kongresnikom in senatorjem na $35,000, je menda bil edini senator Frank Lausche, ki je pripomnil, da so bili dovolj plačani že pred povišanjem! Po od hodu pa naj se še na to doda $12,500. Res tisto “vojsko proti revščini” je zaključil z napovedano “big society”. S to potezo, da bodo revni še bolj revni in bogati pa še bolj bogati! Ne vem kateri člen — če sploh kateri dovoljuje v ustavi, da si imajo pravico sami povišati plače, ker to je kričeče nasprotje frazi “po ljudstvu”. Vse vpitje proti komunizmu in izgredom ne bo nič izdalo, dokler se ne prične reforma oc tam, ki jo upravičeno pričakujemo. Zdi se mi, da kot kmet, ki pognoji zemljo, da mu setev in saditev obrodi, da dober pridelek, tako naši “izvoljenci”, ki so na položajih, gnojijo stanje, da čim prej izvrši pogoje za pre obrat! Ako jim je kaj res za bla gor naroda, bi si mogli svoje previsoke plače za vsaj 25% znižati. Delal sem dolgo dobo v to varni, pa smo dobili po 3 cente povišanja pri plači. Če moram jaz sebe in ženo za $148.50 mesečno preživljati, mislim, da se bo tudi vsak zvezni poslanec $25,000 letne plače preživel! Saj poleg sedanjih — ki nič ne dvomim, da si jih bodo za $12,500 še povzdignili, imajo toliko ob robnih dodatkov, da se ni čuditi, da je taka gneča, prerivanje Zvezno tajništvo za načrtovanje družine odbilo zahtevo konference jugoslovanskih kat. škofov Dne 17. jan. 1.1. je priobčila stališče, zdravstveno in pravno, j uri popoldne v običajnih prosto- srenjčanov. Skoraj ves naš sta-' seja vršila 1L februarja ob 2. rejši rod dobiva to slovensko uri--------- glasilo. In ravno ti pa so v času' r-^ mojega molčanja se močno po-! To bo zelo važna sejai ,ker se vpraševali: “Zakaj pa Tonček^ moralo raZpravljati glede nič več ne piše. Rada sem brala, rad sem bral...” prireditve, ki jo klub pripravlja za soboto, 1. marca 1969, v dvo-Vsaka medalja ima dve plati.'rani s.D. Doma na Waterloo In takšno sem menda jaz dobil.Rd. čas te se hitro približuje in za svoje pisanje. Druga stran te j je zelo važno, da vsi člani, ki medalje mi je pokazovala, da je Vam dopušča zdravje, pridete na nekdo dobil čudovito misel zelo sejo in posežete po vstopnicah in konstruktivno: Nabrati moramo'jih tudi pomagate razprodati podpise zoper Tonetovo pisanje.'med svojce in prijatelje. Za tako Tone pa se je v svoji otroški'malo vsoto $2 boste deležni do-iskrenosti po novem letu za oži- bre večerje in se ob Grabnarjevi ^ele-vitev srenje spet oglasil. Njego-1 godbi ves večer med prijatelji in odrivanje do korit, da dvomim tudi, če bi si znižali na $10,000 letne plače, bi nam kandidatov ne zmanjkalo! Znani republikanski vodja Senatu Everett M. Dirksen se pritožuje, da nekateri “nogobrc”, ki samo za to delo dve nogi rabi, dobi večjo plačo od njih, ki imajo tako “naporno” delo. On upa, da bodo ne samo za $3,000, kar je L. B. Johnson priporočil, pač pa za $5000 izvzeti od dohodninskega davka. V grški mitologiji je izrek: “Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga oslepe.” Bojim se, da velja to tudi za postavodajalce naše de-M. Tekavec jugoslovanska tiskovna agencija TANJUG sporočilo, da je tajništvo zveznega sveta za načrtovanje družine odločno odbilo zahteve p r e d s edništva škofovske konference katoliške Cerkve v Jugoslaviji, da se v Jugoslaviji prepove vsaka prekinitev nosečnosti. Po Tanjugovem poročilu naj bi v primeru, ko bi bila dovoljena kaka oblika prekinitve nosečnosti v zdravstvenih ustanovah, škofov ska konferenca zahtevala od katoličanov-zdrav-stvenih delavcev, da ne sodelujejo pri opravljanju splavov. V želji, da posreduje domači jav nosti o stvari kar se da točno informacijo, je po navedenem Tanjugovem priobčen ju predsedni-štvo škofovske konference poslalo domačemu verskemu tisku v priobčen j e celotno besedilo vloge, ki so jo poslali jugoslovanski škofje zakonodanjemu odboru Zvezne ljudske skupščine v Belgrade Ker se nas kot ožjih roja-!sov ta zadeva bistveno tiče, zato v naslednjem tudi v Ameriški Domovini citirano vlogo škofovske konference v celoti objavljamo: “Plenarna škofovska konferen ca katoliške Cerkve v FSRJ, ki je zasedala od 8. do 10. okt. 1968 Zagrebu, je razpravljala tudi o vprašanju spremembe sedanje Uredbe o pogojih in postopku za dovolitev splava z dne 16. fe-Druarja 1960 (objavljena v Ur. listu FSRJ št. 9, I960). • Izvršujoč poslanstvo verskih voditeljev vseh katoličanov FSRJ in v spoštovanju stoletnega nauka Cerkve, posebej odlokov 2. vatikanskega koncila in najnovejše okrožnice papeža Pavla VI. “Humanae vitae”, sodimo, da imamo kot škofje dolžnost, kot državljani te države pa pravico, da naslovimo svoj poziv tistemu organu zvezne ljudske skupščine, ki predlaga spremem bo zgoraj omenjene Uredbe 1. 1960. 1. Katastrofalno število dovoljenih in uradno registriranih splavov — na celotnem področju FSRJ dosega to število vsako leto več stotisočev — nas zastrašuje. Ko se pa še zavedamo dejstva, da se vsak dan dogajajo številni nedovoljeni in nekontrolirani kriminalni splavi, čutimo veliko obveznost, da pristojne organe opozorimo na to žalostno stanje. Sodobna medicinska znanost soglasno zagovarja stališče, da pomeni vsak splav atentat na življenje žene, pri kateri je bil opravljen. Danes tudi nihče več ne dvomi, da je splav uboj nedolžnega človeškega bitja, ki nima moči, da bi se uprlo takemu nasilju. Ni treba navajati priznanih strokovnjakov, ki s polno avtoriteto pišejo o splavu kot hudem zločinu zoper naravo in zdravje. Naj nam bo dovoljeno povedati tisto, kar je objavljeno v Medicinski Enciklopediji (izdaja I. Z. v Zagrebu): “široka uporaba socialnih indikacij ustvarja zgre-s vo misel ste brali v Ameriški znanci lepo zabavali. Vsi ste vab-Domovini in Ameriškem Sloven- 1 j eni! Za otroke je polovična ce-cu. j na. Tisti, ki so bili za pobiranje; Za vstopnice pokličite novoiz-podpisov, teh niso zbrali in zato | voljenega tajnika Georgea Pan-bo Tone od časa do časa še kaj churja, tel. KE 1-8536, ali druge napisal za vse tiste slovenske odbornike kluba, srenjčane v New Yorku, ki moje Torej ne pozabite seje 11. feb-sestavke radi bero. ruarja. Po seji bo prigrizek! In prav te srenjčane bi jaz( Pozdravljeni! rad, ker smo še zmeraj na začet- M. Debevec ku novega leta, pobaral z vpra-i ______o------- šanjem: Ali niste ob branju mo-! — Kopna pošta je bila v Ame- Nagli padec Niagare Reka Niagara pade v razdalji 7 milj za 325 čevljev. V te so vštete brzice in seveda znani slap. Slapove deli Kozji otok v ameriške in v kanadske. Kanadski imajo obliko podkve in so ve-ličastnejši. V dolžino merijo 3010 čevljev, voda pa pada 158 čevljev globoko. Ameriški del slapov je dolg 1060 čevljev, voda pa pada 167 čevljev globoko. O-koli 94 L vse vode pada preko kanadskega dela slapov. prepovedati vsak splav, ki je —- pa naj ga zdravnik specialist še tako strokovno opravi — uboj nemočnega in nedolžnega Člove-ta, za ženo pa predstavlja občutno zmanjšanje njene delovne in vodilne sposobnosti. V dalj-nješih posledicah pomeni splav nepopravljivi udarec za ves narod. Z gledišča medicine, evgenike in nravnosti predstavlja dopuščanje ali olajševanje tako imenovanih “dovoljenih” splavov življenjsko nevarnost za narod. Ako se v novi Uredbi o dovolitvi splavov — o tem zadnji čas pišeta dnevni in strokovni tisk predvideva razširitev indikacij, posebno tistih “socialne narave”, bo število legalnih splavov ogromno poraslo. Prišli bomo v položaj brez izhoda: na sto-tisoče življenje — bodočih delovnih članov družbe — bo neodgovorno uničeno in prav toliko število žena bo prišlo v položaj, da jim bosta zdravje in delovna sposobnost — pod varstvom zakona — hudo prizadeta ali morda celo uničena. Sodobna medicinska znanost zahteva popolno prepoved splava. To se ujema tudi z božjim in naravnim zakonom. Nihče nima pravice ubiti drugega človeka, še manj pa jfe dovoljeno uničiti življenje bitju; ki je komaj začelo živeti in ki nosi v sebi neslu-tene sposobnosti in darove, katere bi moglo uporabiti za splošno dobro. 2. Pri “dovoljenem” splavu prihajajo verni katoličani — — v težaven položaj. Vera prepoveduje vsak splav, zato oni ne smejo sodelovati niti pri “dovoljenem” splavu. V novi Uredbi — če bo že v njej govora o “dovoljenem” splavu — mora biti jasno določa-no in izrečno omenjeno, da smejo zdravniki in zdravstveno o-sebje, če po svoji vesti nasprotujejo splavu, odkloniti svoje sodelovanje pri tej operaciji in da se jim to ne sme šteti kot neposlušnost in neizpolnjevanje prejetega ukaza za sodelovanje pri splavu. Prepovedano mora biti, da bi kdorkoli mogel prisiliti te zdravstvene delavce k sodelova nju pri splavu. Odklonitev sodelovanja pri splavu ne sme povzročiti nobene škodne posledice v njihovem službenem odnosu. Po 39. čl. jugoslovanske Ustave je zajamčena svoboda mišljenja in opredelitve. Po 46. čl. U-stave je izpovedovanje vere svobodno in zasebna človekova zadeva. Svoboda opredelitve je ne samo sodobnejši in primernejši, temveč tudi širši izraz za svobodo, katero predstavlja svoboda vesti. Svoboda opredelitve pomeni najprej pravico in možnost, da človek postane to, kar je, skratka, da izrazi svoja občutja, misli, stališča in poglede na svet, njegove odnose in pojave. Ona pomeni potrdilo svobodne, notranje, moralne, miselne in duhovne človekove nedotakljivosti in še pojmovanje s svobodnem'pravico, da jo človek kaže do-spolnem življenju in o možnosti,1 sledno tudi v zunanjih izrazih, da se posledice lahko odpravijo Ona pomeni pravico na nravno s prekinitvijo nosečnosti” (str. edinstvo in nedotakljivost člo-21, stolpec I). jveške osebnosti (prof. Jovan V mnogih kulturnih državah Dordjevič, Ustavno pravo, Bgd.)-imajo splav za hudo kazensko dejanje, etični kodeks pa obve- Po čl. 39 Ustave, s katerim je zajamčena svoboda opredelitve, zuje zdravnika k neomejenemu' ima vsak državljan pravico, da spoštovanju človeškega telesa —[odkloni sodelovanje pri dejanju, začenši s spočetjem. Tako velja od Hipokratove prisege do Ženevske prisege (1948). Tudi v pozitivnem kazenskem zakoniku FSRJ je splav postavljen med krivična dejanja zoper življenje in telo, da je označen kot “nedovoljen splav” (čl. 140). Globoko smo prepričani, da je treba do splava zavzeti dosledno popolno razumevanje naslova.” ki se upira njegovi vesti. To velja tudi za zdravnike in medicinske sestre pri splavu. Zavedamo se, da ne govorimo samo v imenu nauka, ki ga oznanjamo, in v svojem lastnem imenu, temveč tudi v imenu milijonov svojih vernikov. Zato pričakujemo, da bo ta naš poziv našel ZA VALENTINOVO poklonite svojini dragim AMERIŠKO DOMOVINO KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Nemir na azijski ploskvi Kako moramo neprestano gra- mašnih strežnikov. Zgleda, da je postalo že kar župnijsko izročilo, da vsak deček postane mašni diti mir, nam je zadnjič povedal ftrežn!k' Trenutno jih je že 70 in oče Vladimir Kos S.J. z Japonskega. Drugi del njegovega članka pa razodeva njegovo skrb, kaj bo nemir prinesel še svobodnim azijskim deželam. Takole pravi: “Vse to veste, a hotel sem še enkrat omeniti, da vas prepričam o silni aktualnosti — molitve za mir v Aziji. Posebno tu na Japonskem so glasni v svojih zahtevah za mir tisti, ki si ga predstavljajo na komunističen način, čisto tako ali pa skoraj kot teoretiki in praktiki v Moskvi in Pekingu — z neznatni-nii dodatki na tej ali oni strani. Kakor da ni v svetu 1969 borbe za svobodo izpod kateregakoli totalitarizma. Kako more-nao v tem dinamitnem ozračju doseči mir na čisto naravni način? Ne mislim le na Vietnam, ne na milijone ljudi, ki si želijo osvoboditve izpod komunistične diktature. Mislim tudi na tiste dežele, ki so še na programu (v Moskvi ali pa v Pekingu), in ki so najbrže same po sebi preslabe, da se branijo. Mislim tudi na Japonsko, na njen industrijsko-človeški potencijal in na neznatno obrambno armado, ki jo trenutno ima, in ki jo levičarji sistematično kritizirajo in osmešu-3eJo in imenujejo nevredno japonske ustave ,.. češ Moskva in Peking sta edina odkritosrčna tovariša delavne Japonske . ..” Svoje delovanje v tem ozračju pa opiše v pesniški obliki. “Oprostite, da sem se nekoliko razpisal; sicer pa ni dosti novega pri nas; skušamo pomagati z besedo in dejanjem tistim, ki si sami ne morejo pomagati: Najrevnejši na periferiji (in pod njo); pa tudi študentje, ki v veliki umski praznini tavajo in čujejo sladke besede o srečni bodočnosti v edino osrečujočem materijali-stičnem sistemu komunistične prvine; Bodisi, da je made in Moscow ali made in Peking, ali made in Tokyo. Toda naša prva skrb je najbolj ubogim: pravim “naša”, ker smo drobna skupina: še dva patra in japonski laiki, katoličani in nekatoličani. In zaupanje v božjo previdnost, ki je zmeraj ob strani delujočih. Vaš vdani Vladimir Kos.” Iz župnijskega življenja Zadnjič sem na tem mestu poročal o gospodarsko-finančnih izmerah slov. župnije v Torontu Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Župnija stalno in lepo harašča. Kako tudi ne, saj je v Mtu 1968 umrl samo en župljan, Novorojenčkov pa so krstili 59 in Poročili 12 parov. Župnija se je Povečala za kakih 30 družin in o-krog ioo poedincev. Med te so Ošteti priseljenci in novorojenci. Ostala statistika, ki jo more na-“Nditi človeško opazovanje, pa Pove še sledeče: v župniji so Imeli 41 prvoobhajancev in 78 birmancev ter so razdelili 30,000 obhajil. Eden naj lepši h okrasov župnijskega občestva je gotovo zbor brez dvoma predstavljajo na]-lepšo in najbolj potrebno mladinsko društvo. Mašno strežni-štvo nudi še odraslemu možu najlepše spomine in trdno vez, ki ga priklepa na cerkev svoje mladosti. Na praznik sv. Treh kraljev je bil v župniji sprejem nove skupine 16 ministrantov. Vodstvo te mlade organizacije ima v rokah kaplan g. Ivan Jan CM. Tudi pokoncilski duh Cerkve ni šel mimo te mlade slovenske župnije. 19. jan. 1969 je župnik g. J. Kopač CM povabil vse žup-Ijane, moške, ženske, dekleta in fante na občni zbor za izvolitev novega cerkvenega odbora za 26. januar ob 3h popoldne. Naslednjo nedeljo pa so farna “Oznanila” takole vabila: “Danes popoldne ob 3h bo v dvorani občni zbor cerkvenega odbora. V duhu pokoncilske Cerkve je, da bi župljani čimbolj aktivno sodelovali vsak v svoji župniji in bi bili tudi soudeleženi pri gospodarski upravi župnije. Zato je izrecna želja ne le župnika, ampak tudi cerkvenega odbora, da bi danes popoldne prišli na občni zbor župljani vseh stanov: možje, žene, fantje in dekleta in da bi v cerkveni odbor izvolili vsaj 15 odbornikov, med katerimi bi bile tudi žene in vsaj po en zastopnik iz vrsto mladih fantov in deklet. ..” Novemu odboru predseduje g. S. Serec. Por. Kaj naredijo misijonarji z našimi darovi? Naj sami povedo. “Iskrena hvala za velikodušni misijonski dar. ($50, opomba por.). Kako prav nam bodo prišli vaši dolarji, sedaj, ko bomo zopet obdarili mnogo 'ubogih družin. Lani je bilo obdarovanih 100 družin. Vsaka je prejela vrečo z dragocenimi darovi: eno ali dve odeji, komarnico, en ali dva komada obleke za vsakega člana družine. Nekaj dni pred Božičem je šla ena naših sester po kočah naše četrti, da prouči potrebe raznih družin: koliko je o-trok, katere starosti, itd. Vse je zabeležila in vsaka družina je dobila številko. S to številko so potem prejeli vrečo, ki je imela isto številko. Tako je bilo mogoče pripraviti obleko za vsakega člana. Naše učenke so vse leto šivale oblekce za uboge otroke v uri ročnega dela. Blago smo kupile z darovi dobrotnikov. Pa tudi ponošene obleke so nam nanosili ljudje. Poleg vreče pa je vsaka družina prejela tudi lep nov aluminijast lonec poln riža in še škatljo ribjih konzerv, ki so za tukajšnje ljudi posebna 'slaščica. Tako so imele za praznike za več o-kusnih obedov. To je bilo veselje ob razdelitvi! Gospod pa, v čigar imenu smo združili velikodušnost srca Vzhoda in zahoda, da smo mogli narediti veselje tem najmanjšim bratom, je vse to zabeležil v obračun poslednjega dne. Prisrčne pozdrave velikodušnemu misijonskemu krožku. Prav posebne pa tudi mladinskemu odseku, če mi kaj pišejo, jim bom takoj odgovorila, hvaležna v Gospodu Marija Ksaverija Pirc, o.s.u.” POSLUŠAJTE SLOVENSKE PLOŠČE VSAKO SOBOTO OB 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO ODDAJ O “ŽELELI STE-POSLUSAJTE” VAM PRINAŠA CENTRAL NEWS, NA J VEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE IN ČASOPISE V KANADI. Za informacije pišite na CENTRAL NEWS & VARIETY 256 Augusta Avenue . Toronto 2B, Canala Telclon: 924-5370 “Naši razgovori” Pred kratkim sem govoroil z mladim naročnikom “Ameriške Domovine”. Iz njegovih besed je zvenela zvestoba slovenskemu listu. Vendar pa je izrazil željo, da bi bil list od časa do časa vpeljal kake spremembe, in če se da, kako zboljšanje. Življenje brez sprememb postane dolgočasno. Tako je predlagal ta naročnik, naj bi kar v “Kanadski Domovini” vpeljali razgovore z urednikom. Pod temi razgovori, imenovali bi jih “Naši razgovori” niso mišljena samo vprašanja, na katera naj bi urednik odgovarjal. Tako posebno rubriko je sedaj vpeljala verska revija “Ave Marija”. Pod rubriko “Naši razgovori” bi seveda tudi spadala vprašanja, ki pa bi nanje lahko odgovarjali tudi naročniki in bralci. Poleg vprašanj in odgovorov pa bi pod “Naši razgovori” objavili tudi kratke misli, domislice, nasvete praktičnega značaja, pomisleke in podobno, skratka stvari, o katerih se prijatelji, znanci in sosedje razgovarjajo, kadar se vsedejo skupaj k oglati ali okrogli mizi. Ali se bo rubrika “Naši razgovori” obnesla, je odvisno od naročnikov in bralcev. Če so tT pripravljeni sodelovati in dopi- poslušamo 1 poskočne melodije, sovati, bomo to rubriko lahko vpeljali in bo zanimivo in lahko tudi poučna. Če ima torej kdo vprašanje, na katerega bi želel odgovora, ali kaj drugega, da bi rad objavil ali dobil komentar v tej rubriki, naj pošlje na sledeč naslov: “Naši razgovori” c/o Slovenska pisarna 618 Manning Ave. Toronto 4, Ont. Tajnost dopisov je zajamčena, če dotični tako želi, vendar naj se pa vsakdo podpiše in da naslov. Še preden so “Naši razgovori” prišli v javnost, smo že dobili dva predloga, ki naj bi jih v tej koloni objavili. Oba sta prišla od naročnikov “Ameriške Domovine”. Prvi je predlagal, oziroma prosil, če bi v “Kanadski Domovini vpeljali več leposlovnega branja, da ne bi imeli vsak teden pred seboj samo raznih poročil, spominov, dopisov in podobnega. Mogoče, pravi naročnik, bi dali v vsako številko KD kako črtico ali stalno povest, ali pa bi eno Kanadsko Domovino vsak mesec posvetili izključno leposlovju, da bi naročniki imeli nekaj lepega branja. Brez dvoma je predlog tako lep, da je vreden vsega truda, da se uresniči. Kaj pravite k temu drugi naročniki? Drugi je pa prosil, da bi objavili sledeče: “Kdor prejema časopis ali revijo, pa ob koncu leta ni pripravljen poravnati naročnine, naj bo vsaj toliko mož, da bo sporočil upravi ali zastopniku, da naj mu list ali revijo u-stavijo. Prejemati nekaj leta in leta in ne poravnati naročnine ni pošteno.” Ker je mesec februar mesec dobrega tiska, naj bi se tudi glede naročnine vsakdo izprašal vest. Por. Indijci so bili naši gostje V nedeljo, 26. januarja 1969, je Baragov Misijonski krožek pri Mariji Pomagaj pripravil lep popoldan vsem, ki se zanimajo za probleme drugih narodov in daljnih dežel. Od tretje in četrte ure popoldne je kakih 80 ljudi molilo v cerkvi za zedinjenje z vzhodnimi kristajni. Po blagoslovu pa se je Skoraj napolnila prostorna dvorana. Krožek je pripravil filmsko predstavo o svetovnem ev harističnem kongresu v Indiji v Bombayju. Za začetek je duhov ni vodja krožka g. J. časi CM spregovoril o pomenu prireditve in predstavil udeležencem tri mlade študente iz Indije, ki so tudi prišli na predstavo. Bili so to: Madanlal Vanvari, Murli Dhar Agarwal in Vijay Pandhi. Dva izmed njih sta tudi nagovorila navzoče. Vse prostovoljne prispevke in izkupiček od prodanega peciva je krožek namenil za lačne otroke v Biafri, Afrika. Mis. por. ------o------ Prileten vešer TORONTO, Ont. — V soboto, 25. januarja, je Odbor za Slove-nieum v Kanadi priredil v cerkveni dvorani Brezmadežne v New Torontu družabni večer. Želja prirediteljev zabave je predvsem bila — med kanadskimi in domačimi torontskimi Slovenci vzbuditi in poživiti misel in idejo Slovenskega zavoda v Rimu, kateremu bodo letos položili temelji kamen. Predpustni čas je sedaj. Ko-maj je dovolj sobotnih večerov, da se vsa društva zvrste s svojimi zabavami. Dobro, da so v To- kjer se naši ljudje shajajo. To je znamenje življenja in veselega upanja. Ni še čas. pozabljenja in zapečkanja. Naš rod je šele živeti začel. Zdaj po Božiču je vse na nogah — nas vsaj ne zebe, ko gledamo skrbno pripravljene mize. Pravijo, da ima veselega človeka še Bog rad. In v stiski časov, napetosti razmer, pri iskanju miru in sreče, je prav in potrebno, da se kdaj razvedrimo in stresemo s sebe težo vsakdanjih problemov. Tako najdemo spet same sebe. Poštena zabava je kakor blagodejna voda uveli cvetki, ki spet dvigne glavico k soncu in požene z lepšim zelenjem in cvetjem. Vidite, tako smo praznovali zadnjo soboto in obenem opravili dobro delo. Kljub mnogim sličnim prilikam v kratkem času, ki ga je imel Odbor na razpolago za pripravo banketa in zabave, se je dvorana primerno napolnila. Okrog 200 gostov se je zbralo iz obeh slovenskih župnij v Torontu in še od drugod so prišli. Sedanji aktivni predsednik Odbora za Slovenicum v Kanadi č. g. France Turk, ki zastopa odsotnega č. g. Lojzeta Ambrožiča, je ob začetku večera pozdravil vse navzoče in v kratkem nakazal pomen prireditve. Skupno smo se Bogu zahvalili za dobrote in sedli k okusni večerji, ki jo je s svojimi pomočnicami pripravila ga. Ivanka Springer. Ga. Mara Osredkar in gdč. Ivanka Levstik zaslužita priznanje za vzorno organizacijo celotnega večera. Ob tej priliki se odbor zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli sodelovali: pri prodaji vstopnic, strežbi, sprejemanju gostov in točenju pijače, pri izpeljavi srečelova, darov aleem dobitkov, plemenitim slovenskim ženam, ki so brezplačno spekle gore peciva. Berkopčeva mama je prispevala domačih nudeljcev za 160 ljudi. č. g. Janez Kopač je ponudil cerkveno dvorano zastonj v uporabo in s plemenito potezo znatno znižal stroške prireditve. Naj mu dobri Bog povrne stoterokrat! K izvrstnemu razpoloženju so pomagali “Veseli študentje”,‘ ki so kos svojega zaslužka prav tako podarili v gradbeni sklad “Slovenskega zavoda” v Rimu. Med udeleženci večera smo videli veterana slovenske torontske skupnosti g. Lojzeta Ambrožiča st. z ženo in hčerkama Heleno in Francko z možema g. inž. Golobom in g. Cerarjem ter si- Bavdeka, Tratnike, Trpina, Via hoviča, Kusa, Trčka, da omeni mo le nekatere stebre torontske domačije. Med veselimi obrazi smo srečali še goste iz Guelpha g. Staneta Kusa z ženo, g. Lesarja s prijazno gospo Karlino. V solidni družbi je mineval večer. Kar prehitro je prišla pozna ura. V jasni, mrzli noči so u-tihnili prešerni glasovi. Visoko smo zavihali tople ovratnike in se razšli na vse strani. Iskrena misel o Slovenskem zavodu pa je ostala z nami in nas veže do naslednjega snidenja in plemenite akcije za božjo stvar. Dolga je pot do končnega cilja; daleč je visoki dan, ko bodo z onih rimskih poljan “Slovenika” zapeli slovenski zvonovi. Pa kakor smo se v noči razšli preteklo soboto, pričakujoč nedeljskega jutra, tako smo takrat stopili korak bliže k tistemu visokemu dnevu. Zdaj gremo naprej — iz zime v pomlad, k novemu delu, k novim preskušnjami V bodočnost rontu tri slovenske dvorane, Je uPrt naš pogled. V hvaležnem upanju pričakujemo, da se vsi verni Slovenci v Torontu in celi Kanadi zedinijo v delu in ljubezni za obrambo Resnice in božjega nauka med slovenskim narodom doma in po svetu. “Slovenicum” v Rimu naj ti>o naš vidni svetilnik, kažipot skozi prihodnja stoletja — sedanjim Slovencem pa prilika za izvrševanje dobrih del in krščanskih čednosti. Anica Resnik L. Ambrožič st: OBLJUBA BELA D0LB LXIX Tako dogovorjen sem se vrnil domov in takoj prihodnje dni smo začeli z delom. Dvajset delavcev sem najel in vse potrebno orodje za iprvo.silo so prinesli s seboj. Odkazal sem jim, kaj naj odkopljejo in kaj prisiipujejo, sam sem pa vzel dva fanta in moje “merilne aparate”, pa smo jo porinili v breg. V začetku neprijetno delo, a v par dneh smo že bili “na tekočem”. Začetek te ceste pri odcepu od banovinske ceste Ljubljana-Polhov gradeč pri Žirovniku je potekal precej časa po ravnini; le malo je bilo vzpetine. Ob njej je žuborel potok, katerega je Gradba hudournikov čedno regulirala in pri prehodu ceste čez potok zgradila dva močna betonska mostova, pa tudi cesto delno popravila. Tako je šlo delo od kraja pa tja gori do odcepa poti od potoka v grd klanec kar hitro od rok in je bilo kaj videti in pokazati, da nismo lenarili. Ko smo se zarili v breg in ga začeli na eni strani odpokavati, na drugi pa zasipavati, je začelo iti bolj počasi. Vendar tako naglo, da se še danes čudim, kako smo mogli v tistem kratkem času toliko postoriti in to tako “strokovnjaško”, da smo končno še pohvalo dobili. Že smo bili s trasiranjem skoraj do vrha (nismo bili stalno pri tem, pač pa le od časa do časa), ko je javil inžener Rujeh, da pride drugi dan pogledat, kaj smo v par mesecih naredili ter da bo pripeljal na novo narejene ceste, naprej le nekaj začete in še naprej pa samo zakoličene. Zelo me je zanimalo, kaj bo inžener dejal, kako ocenil naše delo? Šla sva skozi po cesti, kar je bilo dodelane in dokončno skon-čane, zatem po manj dodelani, po naprej šele začeti in končno po zakoličeni trasi. Zelo je vse pazno ogledoval, naprej, nazaj, pa levo in desno, gledal jarke in nasipe, pa ves čas ni bilo pri-nom Jernejem; g. Franca Arhar- pombe iz njegovih ust. Vse vrste ja z gospo Cvetko, prijazno gdč. Marino Koširjevo in , Vido Dolenčevo, g. Ivana Kavčiča z gospo in hčerko Francko z možem g. Alešem Krekom, advokata g. Karla Vipavca z gospo ter naše vrle podjetnike gg. Ferkulja, Jožeta Jereba, Kastelice, Kodriča, občtuki so se mi porajali in včasih sem mislilil, da mi bo vse skupaj prav pošteno skritiziral. Ko sva prišla do konca zakoliče- ga,” sem mu odgovoril. “Kdo vam je pa to trasiral?” Dejal sem mu, da jaz sam s pomočjo dveh fantov izmed delavcev. Skoraj ni mogel verjeti in je družino, — deset nas je bilo na to, kako sem odganjal prinašalce kruha iz trgovine. Prehudo je bilo in peklo me je, zlasti v začetku, ko sem gledal številno potem še delavce spraševal, če res ni bilo nobenega tujega poleg. Dejal mi je nato: “Mojster-sko ste izpeljali,” in se o vsem zelo pohlavno izrazil. Vprašal me je, zakaj nisem šel za inže-nerja študirat? Dejal sem mu, da mi tega ni treba; ker, kakor vidim po njegovi pohvali in o-dobrenju našega dela, sem dovolj brihten in mi ni potreba nobenega študija. Malo za špas, malo zares. Smejali smo se in bili po odhodu in-ženerja zelo veseli, ker se je o vsem tako pohvalno izražal. In še bolj z veseljem je vsak poprijel pri svojem delu. Le žal, da smo morali sredi tega dela prenehati in živali in ljudje so se morali še naprej napenjati po starih klancih, ker je nova cesta peljala precej proč od stare poti in ni bila nikjer še nanjo priključena. Vse to bi še moralo priti, pa nam je revolucija preprečila nadaljno delo. Nad 20 let je potem vse obležalo tako, kot smo takrat pustili. Šele zadnja leta so potegnili cesto naprej po trasi, ki sem jo pred revolucijo zakoličil jaz s pomočjo dveh fantov. Sedaj vozijo avtomobili po tej cesti domačine in turiste na Rog nad Sv. Katarino, Grmado in Otožec. In tako so ostala tudi razna druga dela začeta in nedokončana. Več nedodelanih reči je ostalo na banovinski cesti Ljubljana-Polhov gradeč, kot na pr. ko smo se hoteli ogniti velikega o-vinka pri Anžonu in Mihu ter klanca pod gabrsko cerkvijo in Riharjevim borštom, smo potegnili traso naravnost preko šu-j iških senožeti in ves odsek nad kilometer dolžine tlakovali ter že začeli z nasipanjem, pa smo morali z delom prenehati, katero je potem ležalo do zadnjih let in je že vse prerastla trava in grmovje, šele zadnja leta enkrat so to delo dovršili in cesti priključili. Ko mi uhajajo misli nazaj v tiste lepe čase, ko je vodil banovino naš rajni nepozabni muče-niški ban dr. Marko Natlačen, se čudim, kako je bilo vse kot v naj lepšem cvetju in dozorevanju. Kako so napredovala javna dela po vsej banovini; kako so gradili in izravnavali ceste, regulirali reke in potoke, urejali hudournike, zagrajali nevarne usede, zasajali goličave, obnavljali sadne vrtove, vinograde; kako je napredovalo kmetijstvo v živinoreji, čebelarstvu. Gradili so sušilnice, gnojišča , gnojnične jame, postavljali moderne svinjake in drugo. Kako so uspevale zadruge, konzumna društva in kako je napredovalo vse gospodarstvo. Čudil sem se včasih banu, ko sem se javil v avdijenci radi kakega zboljšanja na cesti ali kjerkoli za zgraditev kakega jarka, pa je takoj vedel, kje je to. Čim sem mu povedal kraj, je takoj vedel za okvaro in potrebo skoraj bolje kot jaz. Včasih sem imel vtis, da ve za vsak jarek, vsako okvaro na mostovih in vsak odcepek ceste v vsej banovini. In kako je bilo vse lepo urejeno v socijalnih stvareh. Z istim dnem, ko je delavec stopil v službo, je že bila vsa njegova družina zavarovana za slučaj bolezni itd. Da, res krasna bi postala Slovenija in mnogo upanja je bilo za bodočnost. Vse je kazalo, da bo v kratkem krasna in ena izmed naj lepših urejenih dežel. Pa, kakor sem zapisal: sreče ni na tem svetu ali pa je zelo kratka in se kar hitro izmuzne in pusti te v nesreči. Kako milo se mi je storilo pri duši že prej v raznih zaporih, posebno pa pojzneje v taboriščih, ko sem se spomnil, kako je skoraj vsak dan bilo pri-nešenih iz petih pekarn Medvode, Št. Vida, Viča, Dobrove in ne in zaznamovane ceste, se je vzpel malo više na nek greben j Polhovega gradca polne koše le-in me vprašal: “Katerega inže-Jpih belih štruc, žemelj in še dru-nerja ste si pa najeli?” “Nobene- gega peciva. Nisem smel misliti kako je bila lačna in potrebna kruha, pa ni bilo nobenega prinašalca s košem, polnim štruc in žemelj. Da, vse to nam je delno vzel okupator, vse drugo in prav vse je pa vzela revolucija. Ne Osvobodilna fronta, ampak revolucija komunistov nam je vzela vse, nazadnje še dom in domovino. Dobri Bog nam je dal po začetnem trpljenju večjo srečo, kot če bi ostali in se udinjali “odrešenikom” ali se pridružili mnogim sopotnikom ali “oerov-cem” Vsaj zaenkrat smo tukaj še brez takih skrbi, dočim se tam doli že zopet pojavlja sovrag in nič se še ne ve, do kakšnih zakjučkov bo prišlo. (Dalje sledi) Delo v ohajski legislature se normalno odvija COLUMBUS, O. — Dosedaj je legislatura dobila že okoli 200 zakonskih predlogov. Državna uprava sama je predložila zaenkrat 15 zakonskih osnutkov. Zanimanja vreden med njimi je tisti, ki prepoveduje, da bi državna uprava pobirala na državnih kopališčih vstopnino po 50 centov na osebo. Taka vstopnina bi posebno prizadela clevelandsko mestno prebivalstvo. Guverner Rhodes upa,i da se bo ta teden pozdravil, od prehlada in lahko imel svoj napovedan govor o stanju naše države. CLEVELAND, O. Ženske etobžje delo Delo za žensko Zaposlena dvojica išče dobro, pošteno žensko za čiščenje vsak drugi petek. $14 dnevno. Mora imeti svoj prevoz. Highland Hts. Izmena priporočila. Kličite 442-3811 po 7. uri zvečer Delo začne drugi petek. —(29) Iščemo gospodinjsko pomočnico Pošteno in zanesljivo, do 50 let starosti. Ob sobotah Hišno delo in malo likanja. Priporočila. Mora razumeti angleško. Na Cleveland Heights. Kličite: YE 2-5573. —(27) MAU OGLASI House for Sale Four-bedroom, brick, with 3 acres of land in Willoughby Hills. Call 256-3489 from 8:00 a.m. to 9:00 p.m. (25) Hiša naprodaj Na Nottingham Rd., 6-s o b n a zidana “English Tudor” hiša; 3 spalnice, zgotovljeno podstrešje, IVz kopalnica, priključena dvojna garaža; blizu Marije Vnebov-zete, Villa Angela, St. Joseph, trgovin in CTS bus. Kličite 481-0471. (28) Hiša naprodaj Dvodružinska, 6-5, v prvovrstnem stanju, v Grovewood okolici. Kličite Millie Sanders 261-1182 za sestanek. WM T. BYRNE REAL ESTATE 261-5100 (25) POZOR Kadar nameravate kupiti ah prodati vašo hišo, lot, prazno zemljo ali farmo, kličite nas. Točna postrežba JOHN KNIFIC REALTY 481-9980 820 E. 185 St. (Tues.x) POCENI — PA DOBRO! Na E. 60 St. blizu Sv. Vida je naprodaj 2-družinska hiša, 5-5. plinski furnez, moderni kuhinji, preproge. Cena $7,000. Kličite Jack Lorenz. MAINLINE REALTY 431-8182 221-9381 (4,6 feb) Hladilnik naprodaj Lep Frigidaire hladilnik v dobrem stanju je naprodaj po ugodni ceni. Kličite: 732-8598. Jerzy Zulawski: NA SREBRNI OBLI ROMAN “To sta moji ženi.” “Katera?” sem vprašal s čudno praznino v glavi. Molk ... Tom je povesil glavo, dekleti sta me plaho pogledali. “Katera od njiju?” “Jaz ljubim obe,” je odsekal, “in obe sta moji!” Prijel ju je za roke in ju privedel predme. “Blagoslovi nas, Stari človek!” Prvič me je ogovoril s tem vzdevkom, ki je danes že eno z menoj — bržčas za vedno. Posihmal se je naše življenje prevrglo, na oko neznatno, a vendar temeljito. Med nami je zasijalo brezno. Tom je imel svojo družino, ki je bila vse tesneje sklenjena, čim več je bilo prirastka. Jaz in Ada sva bila potisnjena vstran. Z vsakim dnem sem čutil, da sem manj potreben, z vsakim dnem je raslo v meni koprnenje po mojem svetu, tako daljnem, tako drugačnem — življenje pa je šla mimo mene svojo pot. Nerad mislim na kasnejše Tomovo življenje s sestrama. Ni bil dober z njima, čeprav sta ga ljubili do zadnjega diha. Preveč je terjal od njiju in preveč samo-pašen je bil. Celo jaz sem izgubil svoj nekdanji vpliv nanj. To neveselo razmerje je bilo nemalo CHICAGO, ILL. MALE HELP MAINTENANCE — JANITOR needed. LOOMIS SAVINGS and LOAN ASSN. 1359 W. 51st. Ask for David Opas. YA 7-6700 (25) BUSINESS OPPORTUNITY CAFETERIA — Death in family causes REST, recently converted to Cafe. Small amt. of cash involved. Heavy populated area. 548 W. Polk St. 422-4642 _______________________(24) CAR WASH — Compl. Automatic Stand, gas; nr. W. Sub. Real Estate included. Call: 894-4358. , (24) LAUNDERETTE — For Sale Excellent business. North-West Side 763-9384 (24) Restavracija — 2201 N. Lincoln Nasproti Grant Hospital. Dober promet. V najem ali naprodaj ED 4-4959 1 (25) GRILL — For Sale. Good established business. Good location. If interested will sell for best offer. 585-4152 and 252-6448 (26) krivo, da sem se v drugo odpravil k tečaju in vzel Ado s seboj. Kasneje, po moji drugi vrnitvi, pa se je začelo, kakor vse kaže, poslednje dejanje moje tragedije, ki ji še ni konca. Tomu sta dali njegovi ženi veliko potomstvo, šest sinov in sedem hčera, od katerih pa je naj mlajša umrla kmalu po rojstvu. Ko so še živeli starši, se je Jan, Rožin prvorojenec, star kakih petnajst let, oženil z Lilijino hčerko. Pozneje, kakor so dora-ščali, so se jemali kar po parih. Danes živi šest in dvajset Tomovih vnukov in dvoje pravnukov po njegovega sina Jana prvorojencu, ki je oženjen že dve leti. Ta obla ima danes že dva in štirideset prebivalcev. Selijo se vse bolj proti zahodu ob morski obali. Z njimi se širi tudi “omika”. Nove hiše se dvigajo, kovačnice, hlevi za pse. CHICAGO, ILL MALE HELP JOURNEYMEN ELECTRICIANS Or proof of four or more years experience. Immediate openings for experienced electricians. Interesting work in our extremely modern plant. Maintenance men have never had a layoff here. Excellent wages and benefits. Relocation aid provided. Steady year round employment. Write or call collect: Joseph G odeli (419) 485-3193— or apply to JIM WYLLIE, Plant Engineer. CHASE BRASS & COPPER CO. State Rt. 15, Turnpike Exit 2 Montpelier, Ohio : (26) HELP WANTED MERCY HOSPITAL SCHOOL OF NURSING Pittsburgh, Pennsylvania Two-year Diploma Nursing Program approved by the Pa. State Board of Nurse Examiners, Accredited by the National League for Nursing. Accepting applications now for Men & Women (Married or Single) For September, 1969 Living accommodations for women available in nurses residence. DIRECTOR of the SCHOOL OF NURSING MERCY HOSPITAL 1401 Blvd. of the Allies Pittsburgh, Pa. 15219 Phone 412-391-8800 (26) HELP WANTED REGISTERED NURSES AND LICENSED PRACTICAL NURSES NEEDED IMMEDIATELY to staff new 200-bed wing of the WESLEY MEDICAL CENTER 550 North Hillside, Wichita, Kansas 67214 MINIMUM SALARIES FOR R.N.’s $528.00 MONTHLY (This will move to $580.00 as of January 6, 1969) MINIMUM SALARIES FOR L.P.N.’s $346.00 MONTHLY This will move to $381.00 as of January 6, 1969) Excellent working conditions and employee benefits, plus shift and weekend differential. Relocation assistance. Contact Mrs. C. LINDLEY, Dept. BB Director of Nursing. Or the Personnel Office | by letter or telephone collect 316—MU 5-2151 l (26) Jaz sem ostal v starem domu na Toplih jezerih in ostanem tu aržčas do smrti, ki naj bi se me že vendar enkrat usmilila. Izjema sem na tem svetu, kjer ljudje, presajeni z Zemlje, tako zgodaj dozorevajo in umirajo ... Zdi se mi, da bi bil srečen, če si mogel dati svojim bratom na Zemlji kakšen znak, da živim in da mislim nanje. To je tako Dore malo, pa vendar neznansko nrepenim po tem. Strašna je misel, da me tisoči in tisoči kilometrov medplanet-nega prostorja, ki ga razen nas ni bil še nihče premagal, dele od camnite, glinaste zvezde, ki sem se rodil na njej. Koliko srečnejši so tile pritlikavci, ki mislijo le na to, da bi 3il lov na morju obilen, da bi solata dobro rasla in da bi podivjani psi ne pogrizili kuščarjev,