s
/■
Naročnina listu: =
Celo leto . . K 10-— Pol leta . . „ 5-— Četrt leta . . „	2-50
Mesečno . . „ l*—
Zunaj Avstrije: =
Celo leto . . K 15-—
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri-večkratnih oznanilih velik, :::	popust
„Straža“ izhaja v poni/* deljek in petek popoldne.
Rokopisi se ne t^ačajd.
Uredništvo ln upravniätvo: Maribor KoroSka ulica 5. = Telefon St. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoi^i vsak dan od 11.—12. ure Sopofd.
Belgrad.
Srbi brez boja prepustili Belgrad Avstrijcem. — Cesar odlikuje zmagovalca. — Boji za Ciganski otok. — Francoski topničarji so branili Belgrad. — Srbsko ljudstvo beži iz domovine. — Przemysl se dobro drži. — Borbe v Karpatih še niso končane. — Ruski general pred vojnim sodiščem. — Nemški cesar na ruskem bojišču. — Boji na Rusko-Poljskem se ugodno razvijajo. — Na francosko-nemškem bojišču še ni odločitve. — Mohamedanska „Sveta vojska“. — Angleži ujeli voditelja, upornih Burov.
Belgrad padel!
Oj stojaj, stojaj Beli grad, za gradom t’eße rudeßa kri, za gradom teße rudeßa kri, da b’ gnala kamne mlinske tri.
Narodna).
Kri kralja Aleksandra in njegove soproge je še rudeeila belgrajska tla in že je čez; toplo kri svojih žrtev korakal kralj Peter iz rodovine Karadžordževi-čev na srbski prestol. Vse, kar je misi lo pošteno in krščansko, se je zavzemalo groze in studa. Evropski dvori so odklanjali zvezo z belgrajskim dvorom, dokler vsaj dekretalno niso bili odstranjenil morilci iz neposredne bližine kraljevega dvora, in nobeden izmed , srednje- in, zapadnoevropskih vladarjev ni-maral, ob-1 iskati kralja Petra, da bi mu ne trebalo segati v njegovo, s človeško krvjo onečaščeno roko.
Vkljub temu se, je Srbija pod kraljem Petrom gospodarsko in vojaško z nenavadno hitrostjo razvijala in ko se je končala druga balkanska vojska, je bil Belgrad ponosna prestolnica povečane in proslavljene Srbije, Toda od ponosa do ošabnosti m prevzetnosti je tudi samo en korak.
Srbija je menila, da sme sedaj tlač ti vse božje in človeške postave, da ji je vse dovoljeno. Čeprav nepričakovano povečana, vendar ni bila sita, temveč se je začela pripravljati, kako bi še dobila avsitro-ogr-ske jugoslovanske dežele v roke. V tem prizadevanju je bil Srbom največja ovira prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki je s svojim plemenitem srcem zaljubil Jugoslovane ter bil njihov up in nada. Zato so v Bel-
LISTEK.
Francoski svobodomislec La vred an.
Pretresljivo vero je izpovedal vsemogočnemu Bogu francoski svobodomislec Lavredan, ki je večkrat prejšnji čas zasmehoval vero v Boga in jo oblival z lugom svojega frivolnega zasmehovanja. Piše:
Zasmehoval sem vero in sem mislil o sebi, da sem modrijan. Svojega simehai se nisem več veselil; videl sem, da krvavi Francija in da plaka. Stal sem na cesti in sem videl vojake : Veseli; so šli v smrt. Vprašal sem jih: „Zakaj ste tako mirni?“ In pričeli so moliti: „Verujem v Boga!“ Stel sem žrtve svojega naroda in videl sem,, da so jih sprejeli z molitvijo. Jasno mi je postalo, da je le še bolj tolažljivo, poznati večno domovino, ki sveti v ljubezni, kadar preveva svetno domovino sovraštvo. To spoznanje je veda, veda otrok, otrok pa nisem več. To pomen ja moje uboštvo in zato zmrzujem. Obupati mora narod, ki čuti bolest Francije, obupati, če ne veruje., da se bolest na zemlji izpremeni v nebeški blagor. Kdo, čje nima vere, more upati, ko se vse podira? Ni li vsakdanje delo mulca, ni li vse dobro nesmisel, če ne verujemo?
Stojim ob francoskih krvavih rekah, vidim sveto vodo solza. Obupavam. Stara ženica iz Bretagne, ki so ji izkrvaveli na bojišču sinovi, ki je vsled solza oslepela, moli svojo „Ceščeno Marijo“ pred Mater božjo 7 žalosti, katere srce je prebodeno z meči in se smehlja, udano se smehlja,. Kako se te ženice sramujem! Kako strašne in pekoče so rane ljudstva, v ka-
gradu sklenili, da mora pasti; Frano Ferdinand je padel kot žrtva srbske lakomnosti in brežfrožnosti. — Drugod so morilci ljudje, ki dobivajo svojo vzgojo po zaduhlih beznicah in špelunkah, pri umoru Franc Ferdinanda pa so zopet sledi moritev vodile v bel-grajski konak.
Sedaj je bila mera polna. Bog si je izvolil avstrijsko orožje, da v njegovem imenu maščuje vnebo-vpijoča brezbožna dela K ar adŽordževičev in naroda, ki je ta vnebovpijoča dela glasno in molče odobraval. Kraljeva rodbina je morala bežati iz Belgrada, ko® za kosom srbske zemlje prehaja v nase robe in sedaj je tudi še pred letom tako ponosni Belgrad v naših rokah, Božji mlini meljejo počasi,, ai gotovo.
Belgrad je padel, Z njim pada tudi srbska država in kraljeva rodbina Karadžordževičev, Takrat, ko je 'Srb, udan Bogu, izvrševal svojo nalogo na Balkanu, da je zadrževal prodiranje islama, je bil občudovan in češčen. Narodne pesmi pojejo o njegovih slavnih delih in uspehih. Turška kri tekla je za Belgra-dom, da bi gnala mlinske kamne tri. Sedaj teče srbska kri, sedaj, ko je Srb menil, da sme vzdigniti svojo roko proti katoliški Avstriji in njeni starodavni vladarski rodovini Habsburžanov. Vsaka brezbožnost, vsaka krivica se kaznuje, kajti nad nami prebiva vsemogočen, pravičen Sodnik.
V Sarajevu je padel naš priljubljeni prestoh> naslednik Franc Ferdinand, onkraj Drine je padel sedaj Belgrad, z Belgradom s krvjo omadeževana rodovina Karadžordževičev in zapeljana,srbska država,
terem ne teče niti'kapljica tistega čudotvornega, oh, ne smem ga imenovati, bil je talco dober in jaz tako hudoben. Kaj postane iz Francije, če M njeni otroci ne verovali, če bi njene žene ne molile! Artilerija tistih, ki zaupajo v Boga, bo v tej vojski zmagala. Preteklost Francije je velika. Bila. je to Francija, ki je verovala. Sedanjost Francije je turobna. Tista Francija to čuti, ki več ne veruje. Postane li bodočnost boljša? Le z božjo roko, le s pomočjo Boga.
O,	ljudstvo mrtvih pokriva poljano. Kako težko je, da na tem narodnem pokopališču ostane še človek brezverec! Varal sem sebe in vas, ki ste čitali moje knjige in šie prepevali moje pesmi. Bila je zmota, blodnja, divje sanje! Vidim smrt in kličem življenje. Oborožene roke ustvarjajo smrt. Sklenjene roke u-stvarjajo življenje. Francija, Francija, povrni se zopet k veri svojih najlepših dni! Kogar zapusti Bog, je izgubljen. Ne vem, če jutri še živim. Svojim prijateljem pa moram povedati : Lavredan si ne upa umreti kot bogotajec. Ne strašim sé pekla, a misel me tlači, da živi Bog in jaz sem oddaljen od njega. Visoko se veseli, moja duša, ker sem smel doživeti uro, v kateri sem mogel klečoč reči: Verujem, verujem v Boga, verujem! Beseda je jutranja pesem človeštva. A kdor je ne pozna, živi v strašni temi.
Najradikalnejši francoski listi poriatiskujejo to izpoved francoskega Nietzscheja brez vsake opazke. Zdi se, da je po svoje vojska tudi apostol.
Pismo z bojišča.
Vojni kurat č. g. Marko Škofič je pisal svojemu dekanu v Kozjem z dne 17. novembra to-le p'smo:
Že dolgo časa golim željo, da bi Vam nekoliko več pisal o našem vojaškem življenju in vojni, a zelo redko pridem do tega, ker v boju,, ni po noči kot po-
Oj stojaj, stojaj Beligrad, kot priča, da Bog dobro plačuje in hudo kaznuje.
ÄYStrijsko-srbsto bojišče.
Maribor, 8. decembra.
Belgrad je padel. Na dan 661etnice cesarjevega vladanja nad Avstrijo so naše Bete vkorakale v mesto. Z zavzetjem Belgralda je usoda Srbije tako-rekoč .zapečatena. ' Dokler ni padeli Belgrad, avstrijske Bete niso [mogle uspešno prodirati v dolino reke Morave. 'Tudi dovažanje vojaštva in vojnih potrebščin za našo .arm’ado v Srbiji se ni moglo vršiti naravnost, ampak Še le po daljšem ovinku. [Sedaj pa bo oa(ša (armada, lahko dobivala vsp, kar bo rabila, preko Belgradlaj. Plovba po Savi in Donavi ne bode več otežkočena. Pa, dec Belgrada pomeni — padec Srbije!
Kljub sijajnim dosedanjim uspehom ima naša armada Še polne roke dela, predno bo vrgla srbsko annido ob tla. Naše čete korakajo sedaj nekako v polkrogu proti Kragujevcu. Desno krilo je pri Uži-cah močno izbočeno proti izhodu, 'Središče naše armade je zasedlo zelo važen gorski prelaz na planini Suvobor jpred Gornjim Milanovcem in Cačakom. Levo krilo že stoji pred Arangjelovcem in se pomika proti izhodni strani v dolino srednje Morave. Železni avstrijski obroč se vedno bolj približuie — Kragujevcu.
dnevi počitka in miru. Po hudih, vročih bojnih dneh, katere smo imeli zadnji mesec, se moremo nekoliko zopet oddahniti, a to je le od trenotka do trenotka, ker pri nas je sedaj geslo: Estete semper parati, tojii a adversaries vester circuit, quarens, quem devo-ret. — Ad rem!
Vse je šlo veselo, polno navdušenja v ta boj, ne sluteč, da je stvar veliko resnobnejša, kot smo pričakovali. 'A že dolgi, dan in noč trajajoči bojni pohodi, so marsikoga dajali in odstranili vsaj za nekoliko časa iz vrste. Tudi meni je od začetka delalo jahanje in marširanje velike težkoče, da sem se komaj gibal. A tukaj takozvani „Moraš!“ največ pomaga. Š časom se človek utrdi in vse premaga. Prišedši v boj, so se vrgli sovražniki kakor levi drug na drugega. Naši so se vedno odlikovali po izvanredni bojevitosti in hrabrosti, kar tudi sovražniki priznavajo. Nadkriljevali so nas le po mnogobrojnem številu in pa s svojo močno iu izredno dobro delujočo artderijo. Naš polk je bil doslej1 v štirih; hudih bojih, najdalje zadnji mesec, namreč celih 19 dni. Ker sem prideljen polku, moram biti v njegovi neposredni bližini tudi v boju. Zato sem bil priča srce pretresujočih dogodkov, ki so se vršili. Iz početka mi je posebno hudo dejalo vse, a s časom se tudi rahlejša, bolj občutljiva človeška narava utrdi in utopi. — Kadar se začne boj, pokajo puške, strojne puške ropotajo (podobno je ropotu raglje na veliki četrtek ali petek v zvoniku), šrap-neli se bliskajo v zraku, granate žvižgajo in pretresajo zemljo, Najljutejše je navadno delovala art ler ja proti večeru. Bilo mi je včasi tako hudo, da mi je kar jemalo sapo. Granate in šrapneli so mnogokrat eksplodirali' v moji največji bližini, da se je zemlja tresla in blato padalo na-me. A hvala Bogu, Mariji in angelu varuhu, katerima se vedno priporočam, ni
fliinoveila norolfle se nahalsjo ne 6, strani.
Belgrad padel.
Preteklo sredo, dne 2. decembra, ha dan, ko se je po vsej širfli Avstriji slavil 661etni dan vladar nja našega presvitlega cesarja, je poveljnik armade,, ki se bori okrog Belgrada zoper Srbe, general Frank, poslal cesarju brzojavko, v kateri mu sporoča veselo novico, da je V, avstrijska armada zavzela Belgrad. Uradno poročilo se glasi:
Dunaj, dne 2, decembra.
Njih Veličanstvo,, presvitli cesar, je dobil od poveljnika V. armade (ki se bori okrog Belgrada) naslednjo brzojavko:
Izredno srečen sem, da zamorem Njih c. in kr. apostolskemu Veličanstvu na dan dokončanega 66. leta Njih slavne vlade imenom V armade izreči najudanejše čestitke, kakor tudi najspoštlivejše poročati, da so čete V. avst<ij»ke armade danes vzele mesto Belgrad v 'posest.
General Frank, poveljnik V, armade.
Belgrad ni bil oblegan.
1	Dunaj, 3. decembra.
„Reichspost“ poroča, da se pred vkorakanjem alvstrijskih čet v Belgrad ni vršilo pravo obleganje mesta.
Kako smo vkorakali v Belgrad.
Dunaj, 3. decembra.
Z [južnega bojišča se uradno poroča: ' Zmagovito prodiranje naših čet čez reko Kolubaro je prisililo sovražnika, da je Belgrad, kji je bil proti severu utrjen za obrambo, prepustil brez boja našim četam, Ida se tako belgrajska posadka izogne ujetju. Naše čete so čez Savo in iz južno-zahodne strani Vkorakale v Belgrad,' ter zasedle Višine na južni strani mesta. Javna poslopja, tudi poslaniške palače Avstrije in jNemčije, so se takoj po vojaštvu zastražile. Na drugih delih bojne črte je včeraj prišlo le do manjših bojev s sovražnikovimi zadnjimi Stražami. Sovražnik se umika, naši vozovi pa radi zelo blatnih cest zamorejo le počasi naprej. Naši so ujeli zopet kakih 2(70 Srbov.
Belgrad branili francoski topničarji,
„Pester Lloyd“ poroča k zavzetju iBelgrada še sledeče :
Dne 30. novembra so naše čete, podpirane z ognjem naših monitorjev, napadle. „Ciganski otok“ pred Belgradom, ki je bil odi (Srbov zaseden. Razvil se je več ur trajajoč boj. Naši so napad izvršili s posebnim junaštvom in so vrgli sovražnika kljub hudemu ognju iz njegovih utrjenih postojank in končno vzeli otok z naskokom^ Srbi, ki niso padli pod našimi kroglami, so bili ujeti Med ujetimi se nahaja tudi mnogo francoskih topničarjev. Našim je padlo v roke veliko število topov, med katerimi je bilo več francoskih. Kakor hitro je bil „Ciganski otok“ v naši posesti, je bilo avstrijskim četam omogočeno napasti Belgrad tudi ts strani Donave in Save.
se mi doslej nič hudega pripetilo. Izogniti se ne more nihče, ker pred temi „vranami“ 8—10 km na okrog ni nihče varen. A vsled ranjencev moram biti kolikor mogoče blizu, da sem jim v pomoč ob zadnji uri. Pri nas pač „dolžnost“ gospoduje tudi nad našim življenjem.
Stanujem navadno pod milim nebom. V zadnjem, boju sem prebival ves čas v goši in tudi po noči spal tani kakor zajec v grmovju, S polkovnim zdravnikom sva vedno skupaj, skopala sva sli poseben prostor v zemljo, da sva bila bolj varna pred vetrom in puškinimi kroglami, ki so tudi včasih k nama prižvižgale. A pred granatami se seveda nisva mogla zavarovati. Kako sladko sem spal, si lahko mislite, ko sem celo noč slišal pokanje in rožljanje strelov v dolini. Vsak večer se mi je zdelo, kakor da sem, se vlegeli v lastni grob, negotov, se li še prebudim na tem svetu ali me' kakšna granata pošlje tje v večnost. Zelo otežkočeno je bilo seveda radi tega moje delovanje. Ranjence so spravljali v gumno v bližnji vasi, katero so pa sovražniki po dnevi1 vedno obstreljevali, da je bila luknja pri luknji. Zato sem hodil tje po noci, ko je artilerija zaspala, ali pa zjutraj zgodaj, predno se je prebudila. Ce je bila sila, sem moral iti seveda tuđi po dnevu, a takrat sem prišel parkrat v zelo kritičen položaj, da sem komaj srečno odnesel pete! Najtežavnejše in najnevarnejše pa je postalo moje delo vsled nevarnih bolezni, ki so se kot spremljevalke vojne smrti tudi pojavile. Zaupam na Boga, da me tudi tukaj brani in varuje! Mislim, da je dovolj tega! Kakor vse kaže, še ne bo strašne vojne tako hitro konec. Najbrž bomo božične praznike še v vojni obhajali, čeravno smo bili od začetka skoro vsi prepričani, da bomo že takrat doma sedeli in si pripovedovali straš-
Srbi bežijo iz domovine.
-	Sofija, 3. decembra.
Iz Niša prihajajo [poročila, da je srbsko prebivalstvo sedaj, ko je izvedelo, da avstrijska armada zmagovito prodira tudi v dolino reke Morave, za* čelo v velikem številu zapuščati mesta Milanovac, Arangjelovac, Cačak itd. Mnogi Jeraji so popolnoma izpraznjeni. V Nišu 'se v tamošnjih jcerk-vah noč in dan opravljajo molitve za zmago srbskega orožja in odvrnitev propada Srbije.
Pasic ne odstopi.
Listi so zadnje dni poročali,, da je srbski ministrski predsednik Pašič podal ostavko in da ne mara več voditi [srbskega ministrstva. f Iz Sofije pa se dne 3. decembra poroča,, da je FajšiČ na zahtevo prestolonaslednika Aleksandra izjavil, da bo obdržal vodstvo vlade in bo sam prenovil srbsko ministrstvo tako, da bodlo iv njem zastopane vse stranke,
V Novi Srbiji železniški mostovi porušeni.
Kolin, dne 2, decembra.
Rolinskemu listu „Köl lische Zeitung“ se poroča fiz Sofije, da je železniška proga Vžanje—Solun razdrta na več mest h. Porušenih je več železniških mostov in tunelov. Smatra se, da je to delo macedon-skih četašev,
Srbija odrezana od Soluna.
Soiija, dne 2. decembra.
Potniki iz Srbije zatajujejo, da so razstrelili četaši največji most čez reko Vardar pri Demirkapu, kjer je tok reke najmočnejši. CeinŠi so pomorili vse osebe, ki so stražile most. Nem- jrP ja, popraviti most v kratkem času in vsled 'toga je Srbija za nekaj časa popolnoma odrezana od Soluna in južne Mace-donije. ß
Ylak z ranjenci trčil v osebni
vlak.
•	Sofija, dne 30. novembra.
Nedavno je v bližini postaje Lapovo v Srbiji na odprti železniški progi trčil vlak s srbskimi ranjenci v osebni vlak. Vsled silnega trčenja je bilo izmed ranjencev na mestu 300 mrtvih, med tem ko je bilo drugih 500 smrtnonevarno poškodovanih. 'Železniški vozovi so bili popolnoma uničeni.
Polkovnik Pri biče vic poveljnik na Ornem vrhu.
Na Črnem vrhu (izhodno od Valjeva, ne daleč ed Drine) je bil poveljnik srbske armade podpolkovnik Pribičevič. Naši častniki so ga z daljnogledi o-pazili, pa tudi on je tielj Časa opazoval iz okopov našo vojsko. iTo je bilo dne 19. oktobra popoldne. A drugi dan zjutraj je bil Idotični okop, kjer se je nahajal Pribičevič, v naših rokah, ali o njem ni bilo nobenega sledu. Ujetniki potrjujejo, da je vodil Pribičevič celo borbo na Črnem vrhu in hvalijo njegovo vojaško znanje. (Pribičevič je b)'l 'do leta 1904 avstrijski Častnik.) Pribičevič je pod poveljstvom prestolonaslednika Aleksandra, ki mu nalaga najtežje stvari, da jih izvrši. Neosnovana je vest, da je padel Pribičevič v beograjskih ulicah. On je 'še sedaj pri armadi, ki se je umaknila na drugo stran Valjeva.
Major Vojislav Tankosič je padel. Pokopali so ga na Drini os.ješki domobranci in torej ne odgovarja -resnici „Az Est“-ova vest, da leži ranjen v bolnici v Nišu.
ne dogodke, katere smo preživeli. Človek obrača, a Bog obrne. — Kaj je pa z Marijino družbo? Kolikokrat si mislim, ko bi bili tisti zgagarji sedaj vsi v vojni, ki so se vedno iz pobožnih oseb in svetih reči norčevali, bi rad videl, če bi bilo tudi tukaj njihovo mišljenje tako antireligiozno. Tukaj ni človeka, ki bi pogosto ne mislil na Boga, če ga tudi prej dolgo časa ni hotel poznati; a sedaj uvidi vsak, da druge pomoči ni, če ne pride od zgoraj. Velikokrat mi pride sedaj na misel, kako zna ljubi Bog voditi ljudi k sebi. Će nočejo prostovoljno, zi lepa, pa morajo s hudega. Zopet sem zašel!
Časnike dobimo redko v roke; v začetku, tega meseca (novembra) mi je poslal večje število slovenskih časopisov Peter Štefan iz Maribora,
Znancev iz Kozjega ne vidim nič tukaj, pač pa je več mojih ljudskih sošolcev pri našem polku; nekaj jih je že zmanjkalo.
Maševati imam malo priložnosti, za čas boja sploh ni mogoče. Zato je bila pavza od 5. oktobra do
12.	novembra 1914. Sedaj pa sem maševal parkrat v grško-katoliški cerkvi. A upam, da bo enkrat tudi hudega konec.
Na.:srč e;še Vas pozdravlja iz bojnega polja, kakor tudi vse’druge, zlasti' g. dr. Franc Jankoviča, dr. Barleta itd, vaš hvaležni	Marko Primus.
Slepec.
Pretresuioč prizor se ie odigral v solnograški vojaški bobri štori . Nekako pred enim mesecem so pripeljali tjakaj nekega ogrskega pešca, ki mu je krogla iz nnške poškodovala obe očesi in prebila nosno kost. Kliub vsemu prizadevanju zdravnikov je izgubil revež pogled. Vendar pa ie vo;ak mislil, dai je samo obveza kriva, da ne vidi in zato je vedno prosil, naj
Ogrski delavci v (osvojenih srbskih krajih.
List „Pressburger iTagbl.* poroča, da se je iz Sabadke odpeljalo več sto ogrskih delavcev v, Srbijo, đa popravijo v osvojenih krajih železniške proge in ceste. Uporabili jih pa bodo tudi ge za druga važna dela.
Iz Bačke se je odpeljalo v Srbijo že 7000 delavcev.
Avstrijsko-rusko bojišče.
Maribor. 3. decembra.
Dejstvo je, da je general Hindenburg v bojih južno od Visle ujel v teku 20 dni sk/upno 80.00(7 Rusov. To 6e vsekakor lep uspeh. Kako je ta uspeh dosegel, kako so razpostavljene Čete severno od Cen-stohova, kakega strategičnega pomena so nove postojanke za nadaljno vojsko, Čez vse to pa je raztegnjena tajnost, časnikarji ugibajo in ugibajo, gotovega pa vendar nič ne vedo,
O bojih avstrijskih armad na črti Čenstohovo, Krakovo in Przemysl ni od časa,, ko smo dosegli u-spehe pri Pilići in iWolbromu, drugega uradnega poročila, kakor da je položaj nespremenjen.
Pri Przemyslu so Rusi že enkrat poskusili, da bi na severni strani prišli bližje Itrdnjavi, [Toda baši ,so naredili protinapad ter sovražnika odbili. Poročila zrakoplovcev, kj vzdržujejo zvezo med posadko in [armado, pravijo, da je sedaj manji Rusov okoli Przemysla, nego jih je bilo prvokrat. Jz teh poročil izvemo tudi, da naša vrlia, posadka pogosto vznemirja oblegovalno rusko armado z izpadli iter prizadeva Rusom občutne izgube, (Razpoloženje v trdnjavi je izborno )in polno zaupanja na zmago.
V	Karpajtih se boji nadaljujejo. Očividno so tokrat naši nalašč zvabili Ruse (preko Karpat, kajti sedaj jih med velikimi ruskimi izgubami tirajo nazaj čez gorovje. In to še je dosedaj glavni cilj našega vojskovanja,, da oslabimo kolikor mogoče sovražnika, ja s:a,mi ostanemo nezlomljeni. Uradno se še dosedaj ni povedalo,, iz katerih ogrskih komitaftov so že vsi Rusi do zadnjega izgnani.
Boji na Kusko-Poljskem.
Dunaj, dne 3. decembra.
Uradno se razglaša: Mir na naši bojni črti v Zahodni Galiciji RT na RTU s k o - P oljskem je splošno tudi danes trajal naprej. Pretečeno noč so naše čete odbile ruski napad na naše postojanke na severozahodni strani mesta Wölbrom. Boji v prostoru zahodno od mesta Noworadomsk (izhodno od Čenstohova) in pri Lodzu se u g o d n o razvijajo. Pred Przemys-lomsì Rusi zaradi zadnjega našega dobro izvršenega izpada ne upajo napadati trdnjave. Več sovražnih zrakoplovov je metalo brezuspešno na trdnjavo bombe. Boji v Karpatih Še niso privedli do zaključka. — Poročilo, da so naše čete vkorakale v Belgrad, je izzvalo na severnem bojišču nepopisna veselje.
Kako sodijo v Petrogradu o bitki na Rusko-Poljskem.
London, dne 27. novembra.
List „Daily Telegraph“ je dobil iz Petrograda naslednje poročilo: V Petrogradiu je nastalo zadnje dni radi položaja v Izhodni (Prusiji in Poljskem precejšnje razburjenje, ki pa se je po novejših poročilih
mu vendar snamejo obvezo, da bo „vsaj za trenotek videl solnce,“ Da ne bi se morda preprečilo ozdravljenje vsled prevelikega razburjenja, se mu niso u-pali povedati strahovite resnice. Končno se je vendar odločil neki zdravnik, da ga pripravi na težko usodo, ki ga je zadela. Vojak pa je ’takoj pojmil grozno resnico, ko mu je zdravnik samo namignil. Strašen krik se mu je izvil iz prsi, krik, kQ je vse navzoče ganil do solz.
S kroglo v možganih na bojišču.
V	zadnji seji Društva zdravnikov na Dunaju je poročal medicineo Fric Hautmann o zanimivem slučaju s četrtega oddelka dunajske garnizijske bolnišnice, ki pripada polkovnemu zdravniku docentu dr. S, Jel-lineku. Neki 25leten šofer ima že 1% leta precej veliko revolversko kroglo v možganih. Začetkom avgusta je prišel mož pod orožje; o krogli ni povedal ničesar. Udeležil se je vojne v Galiciji kot šofer tovornega avtomobila. Po velikih naporih so se koncem septembra začeli kazati pri njem pojavi hromolsti. Prišel je v bolnico, kjer se je znatno izboljšal njegov položaj.
Večerna slika s srbskega bojišča-
Vojak piše z južnega bojišča: „Vreme krasno,* mese&ina bajna; če ne bi videl človek drugih vojnih grozot, bi bilo naravnost idealno. V krasni kotlini srno, -okoli in okoli sami. gozdovi. Planjava je pogrnjena z belo snežno odejo. Ko zaplapolajo zvečer ognji in se razlije mesečina, tedaj se oglase na eni strani peSmi naših Sremcev, z druge strani pa zadene pesmi huzarjev, da prevzame človeka neko čudno čustvo. V takem trenotku se spomnim rta domačo hišo, na otroke in ženo in tedaj odhitim, da jim pošljem pozdrav po vojni pošti . . .“
z bojišča popolnoma razblinilo. Dejstvo, da ruski vrhovni poveljnik priznava umikanje svoje armade, upliva zelo pomirljivo. Domneva se namreč, da se je umikanje uprizorilo le iz strate gičn ih vzrokov. Razumljivo je, da Rusi čakajo na nemški protinapad v lastni deželi. Cim dalje so Rusi oddaljeni od nemško -ruske meje, tem večje uspehe imajo pričakovati od bitke, ker na ruskem ozemlju Nemci nimajo na razpolago nobenih železnic za dovoz vojaštva in vojnih potrebščin.
Prodiranje Bnsov na Rusko-Poljskem ustavljeno.
Dunaj, dne 2. decembra.
Dunajskemu listu „Neue Freie Presse“ se poro ča: Visok častnik, ki se je vrnil iz Censtohova, se je izjavil, da je položaj avstrijske armade zelo ugoden. Generalleldmaršal Hindenburg je pred kratkim zaukazal, da so morali vsi za orožje sposobni možje zapusti# Slezijo in se podati v notranjost države. Na ta način pa j,e le varal Ruse, ki so res šli v past in takoj nato pritisnili proti Sleziji. Avstrijske in nemške čete so Ruse v tej smeri tako zaposlile, da so moral Rusi pritegniti na pomoč svoje rezerve. Riusi so v smeri proti Sleziji tako zelo zaposleni, da ne morejo misliti na druga resna podjetja, kot v Izhodni Galiciji ali1 v Izhodni Prusiji. Naši oddelki ne napravijo prav nobenih naskokov. To čakajoče postopanje naše armade spravlja Ruse iz duševnega ravnotežja. Morali so se končno odloč ti za krajevne napade. Njihovo prodiranje je pa ustavil ogenj iz avstrijskih pušk.
Od Rusov obkoljena nemška armada se rešila.
Berolin, dne 1. decembra.
Iz velikega vojnega, stana z dne 1. decembra, se poroča:
Iz poročila ruskega generalnega štiaba z dne 29. novembra o bojih pri Liodzu, ki so bili za Nemce uspešni, naj bq dostavljeno sledeče: Delom nemških čet, ki so se v okolišu izhodno od Lodza borili jproti desnemu boku in proti hrbtu ruskih čet, je pretila velika nevarnost, da jim od izhoda in juga ne upadejo v hrbet močne, rusBe čete. Nemške čete so se pred očmi sovražnika obrnile in so se prerite v tridnevnih srditih bojih skozi ruski obroč, M jih je obdajal. Pri tem so še ujele 12.000 Rusov in zaplenile 25 topov, ne da bi bile same izgubile v teh bojih le en sam top. Tudi vse lastne ranjence so Nemci' vzeli seboj. Izgube Nemcev v očigled takemu položaju seveda niso bile majhne, toda tudi ne prevelike. To je gotovo eden najslavnejših činov v tej vojski.
Kako je mazursko ozemlje zavarovano.
Amsterdvm, dne 2. decembra.
Zanimati utegne, kako opisuje „Daily Mail“ o-zemlje v okolišu mazurskih jezer: V Mazuriji se bijejo prav Čudni boji. Vsaka nemška postojanka je spretno zavarovana z bodečo žico. Rusi morajo poprej uničiti ali porezati vse bodeče žice, predno morejo napasti nemške postojanke. V temni noči se Rusi priplazijo do teh žic, da bi jih prerezali z močnimi škarjami. Pri tem delu .jih. pa navadno zasačijo nemški svetlobni metalci, na kar pomerijo na nje nemški vojaku L© malokateremu Rusu se posrečil, da odnese zdravo kožo. Prehodi med jezeri so večkrat tako ozki, da je le težko mogoče napasti branitelje in ti napadi se morejo izvršiti le po noč!.
Poziv ruske črne vojske.
Pred par dnevi smo javili, da je poklicala Rtm sija 8 črnovojniških letnikov pod orožje. Nemški major Morath sodi, da bo ruska armada s tem ojačena le za približno 1 milijon vojakov, ker je najbrž del črnovojnikov že itak od mobilizacije sem pod orožjem. Ruska črna vojska sestoji iz izvežbanih vojakov, ki prestopijo po 19. službenem letu v črno vojsko ter iz vseh onih, ki so za orožje sicer sposobni, pa ne služijo v stalni armadi (liniji ali rezervi). Prvi črnovoj-niški poziv obsega vse bivše vojake in one, ki so bili svoj čas spoznani za sposobne, pa kot „nadštevilni“ odpuščeni domov. Drugi poziv obsega rodbinske očete in ostale, za orožje sposobne. Prvi poziv postavi 20 divizij in nekaj trdnjavske artilerije; vsaka divizija sestoji, iz 8 bataljonov infanterie, 1 konjeniškega: polka, 2 baterij artilerije in 1 bataljona pijonirjev. Naš cesar Hindenburgu.
Naš cesar je izkazal nemškemu generalu Hindenburgu veliko milost, podelil mu je huiejiteljstvo madžarskega pešpolka št. 69.
Zakaj so Rusi udrli na Ogrsko?
Budimpešta, dne 1. decembra.
Ujeti ruski častniki pripovedujejo, kaj je pravzaprav privedlo Ruse do tega, da so zopet upadli na Ogrsko. Ruska armada, ki sè nahaja v Galiciji, se radi težav pri dovažanju živeža nahaja v zelo slabem položaju. Prometne zveze z Rusijo so izredno slabe. Rusom je zelo otežkočeno, spravljati živež iz Rusije. V Galiciji pa so ropajoče ruske čete že po pet- do šestkrat obiskale posamezne kraje in tako porabile vse, kar se je dobilo za pod zob. Na Ogrskem pa ruska roka še ni mnogo pokončala ter so tamošnje zaloge živil še zelo obilne.' Radi tega so lačne ruske čete zopet udrle čez Karpate na 'Ogrsko, da se nasitijo. Kakega drugega važnega vzroka pa Riusi za svoje upade na Ogrsko niso imeli. Oskrbeti so se hoteli samo z živežem.
Zmaga pri mestu Homona.
Budimpešta, dne 30. novembra.
Ruske čete, ki, so v četrtek, dne 26, novembra, udrle na Ogrsko, in sicer v mesto Homona, so se ho-
tele takoj zopet umakniti čez Karpate, Naše čete pa so rusko umikanje ustavile. Več dni so trajali krvavi boji, dokler niso naši Ruse popolnoma užugali in jih vrgli v smeri proti zahodu nazaj, V tem trenòtkn je zadel ruske čete hud udareo: Naši so Ruse tako natepli, da je na stot ne mrtvih in ranjenih ležalo na sneženih poljanah. Celi oddelki sovražnih čet so se našim udali. Mesto Homona, ki leži izhodno od znanega ogrskega mesta Eperjes, je razun 30 hiš, ki so jih ruske krogle razdrle, nepoškodovano. Zmaga pri Homoni je mnogo večja kot se je prvi hip mislilo.
Prelaz Uszok zopet naši zavzeli.
Budimpešta, 30. novembra.
List „Pesti Ujsag“ poroča, da: je prelaz Uszok, katerega so se Rusi pretečeni tetien polastili, zopet v naših rokah. Komitata Ung in ZJemplen pa sta že popolnoma očiščena sovražnih čet. Pri mestecu K5-röstakso (na severni strani komitata Zemplen) se je vršila dne 30. novembra večja borba med našimi in Rusi. Naši so Ruse prijeli od treh strani in jih ko-nečno pognali v beg čez Karpate. V boju so ujeli Avstrijci 700 Rusov.
10.000	Rusov ujetih.
Berolin, dne 30. novembra.
Kakor poroča časnikarski urad „Korrespondenz Erzberger“, nemško prodiranje na izhodnem bojišču (proti Rusom) vedno napreduje. Nemški armadni zbor, kateremu je stala velika ruska premoč nasproti, je ujel nič manj nego 10,000 Rusov.
Črkezivbojih proti Avstrijcem.
Debrecin, dne 1. decembra.
Včeraj so zopet večje število ujetih Rusov peljali tod mimo. Med ujetniki je bil tudi polkovnik ruskega generalnega štaba, Semiratow, katerega so poleg drugih častnikov in velikega števila moštva ujele patrulje naših huzarjev. Ujeti Rusi (pripovedujejo, da rusko armadno poveljstvo ne pripusti več, da bi se kozaki udeleževali bojev na Ogrskem, ampak pošilja mesto teh divje Crkezie čez Karpate v prednje bojne vrste.
Maribor, 3. decembra.
Tri važnejše dogodke imamo zaznamovati v poročilih v vojski Turčije z Rusijo, Anglijo in Francijo. iZnani von der Goltz-paša je bil od nemškega cesarja poslan turškemu sultanu na pomoč pri vodstvu vojske. Turško črnomorsko brodovje je zopet zar čelo krepkeje križariti. Pretekli teden se je zopet pojavilo pred Odeso' ter je mesto močno obstreljjevajo. Turška armada v Egiptu dobiva po mohamedanskih rodovih vedno nova ojačenja in je, kakor poročajo nekaterf listi, že na dveh krajih prekoračila. Sueški prekop.
„Sveta vojska.”
Sedaj se še ne ve, kak bo uspeh mohamedanske „svete vojske“. Nekateri narodi, ki1 so mohamedanskega veroizpovedanja, so se že sicer pridružili moli amedancem, ki se zbirajo pod zeleno prerokovo zastavo, a vsi prerokovi verniki še daleč niso sledili sultanovemu klicu.
Kolikor je iz dosedanjih poročili razvidno, so sledili sultanovemu klicu najpoprej mohamedanski rodovi v Egiptu in sosednjih deželah: Arabci, Beduini, Senusi. Novejša poročila pravijo, da se je zbralo že do 30.000 Beduinov, ki se bodo pridružili turški armadi pred Egiptom.
Posebgo močno je gibanje za „sveto vo:sko“ zoper Angleže v Arabiji. Ce se sme verjeti turškim poročilom, so vsi boja zmožni Arabci pripravljeni, pridružiti se „sveti vojski“ in udariti zoper Angleže. Število Arabcev, ki bi se udeležili vojske zoper Angleže, cenijo nekateri nad 400.000. Po vseh deželah okrog Egipta se je raznesla vest, da hočejo Angleži odvzeti Turkom vso oblast nad Egiptom in drugimi deželami na izhodu. 0;d> Vseh strani vrejo mohamedanei na „sveto vojsko“. lOb Sueškem prekopu so se že bili krvavi boji med Angl|eži in ustaškimi mohamedanei iz Arabije, istotako pri mestu Bassorah (tudi Basra) ob izlivu rek Entrata in Tigrilsa v Perzijski zaliv.
Tudi v angleški Indiji vstajajo tisoči in tisočii mohamedanskih Indijcev iz vseh rodov ter hitijo pod prerokovo zastavo. Kliče jih „džihat“.
V Severni Afriki so se uprli Francozom mohamedanski Senusi, Zbranih je že 450.000 mož, ki so dobro oboroženi. Enako je v Maroku in Alžir ju. Radi prisilnih naborov je mohamedansko ljudstvo v francoskem delu Maroka in Tunisa se uprlo Francozom. Ti upori so imeli že vidni uspeh, Maročanski ustaši oblegajo glavno mesto Maroka, Fez. Mohamedanski uporniki hitro napredujejo. Francozi pa so dan za dnem tepeni.
Turška poročila slikajo, da je dosegel „džihat“ že tudi na Kavkazu večje uspehe. Mohamedanska armada proti Rusom Šteje že čez 300,000 mož. „Sveta vojska“ pa se pripravlja tudi v Perziji, katera je poslala baje že nad 80,000 mož prostovoljcev Turčiji na pomoč zoper Ruse, Uporniki so že zasedli glavno mesto Perzije, Teheran,
Ali bodo uspehi, ki jih zaznamujejo mohame-danoi zoper svoje sovražnike, tudi trajni, in ali bo „sveta vojska“ zbobnala pod zeleno prerokovo zastavo 300.000 milijonov mohamedancev, kakor so se glasila poročila o napovedi „svete vojske“, je pa drugo vprašanje.
Uradno turško poročilo.
Carigrad, 2. decembra.
Iz turškega glavnega, stana se poroča: Turške čete, ki prodiralo v ozemlje Tschoroch, so Idosegle nov uspeh; zasedle so namreč mesto Ardknuč, ki leži 20 km izhodno od reke Tschoroch.
Portugalsko vojaštvo v Egiptu.
Frankobrod, dne 2, decembra.
Frankobrodskeipu listu „Frankfurter Zeitung“ se poroča iz Carigrada: Že več dni se nahaja v E-giptu večje število portugalskih častnikov, katere poučujejo angleški častniki za boje proti Turkom. Portugalska bo poslala del svojih čet; v Egipt Angležem na pomoč.
Turško brodovje obstreljuje Odeso.
Budimpešta, 1. decembra ■
Poročevalec budimpeštanskega lista „Az Est“, ki se je vrnil skozi Rumuniio v Budimpešto, poroča sedaj: Turško vojno brodovje se nahaja pred Odeso. Mesto je v obče nepoškodovano, a porušenih je zelo veliko vojaških poslopij in zavodov. Razburjenje v mestu je zelo veliko. ITudi nekatere oblasti že zapuščajo mesto. Veliko število avstro-ogrskih ujetni-kov-nevojakov so spravili v posebna taborišča. Kav-kazijske, kurdfjske in ruske čete se zbirajo pred Odeso. Vreme je hladno.
Novi porazi Francozov v Maroku.
Madrid, dne 1. decembra.
Iz mesta Tanger v francoski afriški pokrajini Maroko se poroča, da so bile francoske čete pod poveljstvom polkovnika Laverdure dne 24. novembra na potu iz Tadie v Fez vnovič zelo hudo poražene, ko 8q bile že poprej enkrat, in sicer dne 13. novembra, poražene. Polkovnik Laverdure se je nameraval s 3000 možmi združiti s četo generala Henry-a, ki je brojila 6000 mož, da bi osvobodil posadko od ustašev obleganega mesta Feza. Predno se je pa združil s Henry-em, je bil napaden na maršu v ozki dolini. V tem boju je padlo 148 francoskih vojakov in 7 častnikov, veliko število je bilo pa ranjenih. Končno se je vendar posrečilo polkovniku Laverduri, da se je mogel preriti skozi sovražno bojno črto proti severu, toda pustiti je moral na bojišču vsa topove, vse vozove in vse strelivo.
Francoski upravitelj Maroka, Liautey, je prosil nujno francosko vlado, da mu pošlje takoj novih ojačen j.
V Indiji vre.
Berolin, dne 2. decembra.
Indijski podkralj je izdal oklic na ves indijski narod, v katerem se naglaša, da indijsko cesarstvo ne goji nobenega sovraštva zoper kalifa in da je Anglija vselej čuvala interese mohamedancev v Indiji. Kot odgovor na ta oklic so pa izdali mohamedanei v Allahabadu in v Haiderabadu poziv, da se naj mo-hamedanci otresejo angleškega jarma, češ, kalifat ne more zasledovati istih ciljev, kakor „L* zasledujejo angleški roparji. Končno poziva oklic vse mohame-dance v Indiji, da morajo biti pripravljeni na treno-tek, ko bo treba plačevati vsa grozodejstva Angležev z grozodejstvi indijskih mohamedancev.
Ko se je pa posrečilo kljub pazljivosti in čuječnosti angleških oblasti spraviti ta oklic v velikanskem številu med indijsko mohamedansko prebivalstvo, je vsled tega stališče indijskega podkralja zelo omajano, osobito, ker je začelo mohamedansko prebivalstvo dvigati denarne vložke iz angleških denarnih zavodov. Mohamedanski Indijci zahtevajo z vso odločnostjo, da jim angleška vlada da pojasnil, na katera bojišča spravljajo Angleži indijske čete. Ustaški mohamedanski Indijci so že zažgali in porušili mnogo angleških vojašnic v Indiji.
Punt med ruskimi Ukrajinci.
Carigrad, dne 1. decembra.
Turški listi priobčujejo poročila, katera opisujejo obseg nemirov, ki so izbruhnili v Rusiji. Ta poročila so dobili turški listi od svojih zastopnikov, ki so v odboru za osvobojenje Ukrajincev v Rusiji. Iz teh poročil je razvidno, da se med onimi, katere je ruska vlada radi ukrajinskega upornega gibanja dala zapreti, nahaja tudi poslanec ukrajinskega okrožja Jekaterinoslaw, Petrowski. V okrožju Jeka ter inosla-wa, posebno v mestu istega imena, in v mestu Lugav, se je že ob pričetku vojske opazTo močno prekucuško gibanje, naperjeno proti ruski vladi. Pri mobilizaciji so nastali hudi nemiri in prebivalstvo se je branih ubogati ruske oblasti. Na deželi so postale razr
tako napete, da je morala ruska vlada z oboroženo silo nastopiti zoper ukrajinske kmete. Celo topove so postavili ob cestah, da bi s tem preplašili nemirno in nezadovoljno prebivalstvo, Položaj utegne postati še bolj zamotan, ako bodo tamošnji socialni demokratje tako odločni in bodo, kakor grozijo, nastopili javno proti vladi. Položaj je postal v teh pokrajinah zelo resen, ker celo vlada sedaj ukrajinskega gibanja po stari navadi ne zamolčuje, ampak skuša položaj olepšati s tem, da se v Petrogradu izdajajo posebne vladne izjave. Ali bodo te izjave pomirile prebivalstvo, je drillo vprašanje. ______________________________
Nemško-franeosto bojišče.
Maribor, dne 3, decembra.
Na francoskem bojišču se ni zgodilo nič posebnega. Ker je odšel nemški cesa** k izhodni armadi, mislijo nekateri, da sploh v bližnji bodočnosti ni pričakovati večjih dogodkov, ampak da je sedaj bojišče na Rusko-Poljskem stopilo v ospredje. Tudi v slučaju,, da to mnenje odgovarja dejstvom, seveda na fran-cosko-nemškem bojišču ne bo premirja, ampak se bo velikanska in dolgotrajna borba vršila naprei.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, dne 30. novembra.
Iz velikega vojnega stana se dne 30. novembra predpoldne poroča: Na zahodnem bojišču ni bilo nobene spremembe.
Ob izhodno-pruski meji se je izjalovil napad močnejših ruskih čet na nemške utrdbe izhodno od Darkehemena. Rusi so.imeli velike izgube. Ostanek ruskih čet, nekaj častnikov in 600 mož so Nemci ujel.
Južno od Visle so imeli včerajšnji protinapadi nemških čet precejšnjih uspehov. Nemške čete so zaplenile 18 topov, več kakor 4500 Rusov so pa ujele.
Na Južnem Poljskem ni bilo nobene spremembe.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
Berolin, 1. decembra.
Iz velikegia vojnega Stana se z dne 1. decembra predpoldne poroča:
Na zahodnem bojišču ni nič novega.
Tudi v Izhodni Prusiji in v Južni Poljski je bilo v obče mirno.
V	(Severni Poljski južno od Visl0 se je bojni plen povečal, ker so nemške čete izkoristile uspehe, katere smo včeraj ja»vili. Število ujetih Rusov se je pomnožilo za okrog 9500, uplenjenih lopov pa za T8. Vrhu tega so še zaplenile nemške čete 26 strojnih pušE in veliko število vozov za strelivo.
Uradno poročilo o stanju nemških armad.
1	Berolin, 2. decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 2, decem-bra predpoldne poroča:
Na zahodu so bili /odbiti manjši sunki sovražnika.
V	gorovju Argonnen1 je zavzel virtembierški pešpolk štev. 120, kojega imetnik 1 je nemški (cesar, močno opiralno, točko. V Item boju ! so ujele nemške čete 2 francoska častnika in približno 300 francoskih vojakov.
Iz Izhodne Prusije ni nič novega.
Na Severnem Poljskem se boji nadaljujejo.
Na Južnem Poljskem so (bili napadi sovražnika odbiti.
Nemci obstreljujejo Ypern.
Pariz, dne 2. decembra.
Pariški list .,Petit Parisien“ javlja, da obstreljujejo Nemci že od 3, novembra neprestano trdnjavo Ypern. Bombe iz nemških zrakoplovov so povzročile v mestu več škode kakor granate iz nemških topov. Vodovod je razdejan in mesto bodo morali v kratkem zapust ti zadnji prebivalci.	_____
Krvavi boji v Flandriji. |
Poročevalcu »erolinskega lista iJLokalanzeiger“ je slikal ranjeni belgijski častnik, ki se sedaj nahar ja V bolnišnici v mestu Cu, krvave boje na črti Nieuport—Dixmuiden in položaj v Severni Franciji tako-le :
Mene in 54 častnikov, med temi sta se nahajala tuđi 2 generalna poročnika, bo spravili ranjene na varno. Izgubili smo vsi mnogo krv'., ker smo morali čakati celih 8 ur, predno so nas. spravili z (bojišča in ker smo prosili, da naj poprej obvežejo težko ranjene, potem še le nas. Boji, Ki so se vršili in katerih se je udeležilo vse belgijsko vojaštvo, so bili tako krvavi, ljuti in divji,, da so presegali še celo boje, jki so se bili za Mecheln. Vrgli smo čepice v stran in smo peljali naše čete z golimi sabljami v rokah v boj. Ko smo trčili na. Nemce, smo mi častniki z bajoneti, katere smo odvzeli ranjencem, s celim moštvom vred napadli nemške čete. Kmalu nato so postale n:aiše bojne vrste zelo .redke, toda priznap nje vrhovnega poveljnika Joffreja, ki se je 1 takrat mudil v glavnem potnem stanu, nas je napravilo srečne in nam vlilo novega (poguma. .Slavili so nas kot junake, toda žalibog kot premagane. Glavni vzrok našega poraza jo bil, Ker nismo umeli jezika naših vojakov, kajti mi smo umeli (samo francoski jezik, med tem, ko je govorilo moštvo le 'flamski jjezik. Vsled tega je nastala grozna zmešnjava
Predno so nas spravili v (St. Omer, nas je obiskal kralj Albert. Bil je bled in zelo utrujen. Izrazil je upanje, da, bo končna zmaga na strani zavezniških francosko-anglieškorbelgijskih čet. ^Pridite le kmalu, ljubi tovariši“, je rekel kralj Albert, „čakamo nestrpno na zopetno osvobodenje Belgije.“ Na ti vožnji v St. Omer smo spoznali, kako nujno 1 rabi Belgija isvojih braniteljev, Vse bolnišnice so bile že prenapolnjene z belgijskimi vojaki. Godilo se jim je zelo slabo, ker je primanjkovalo živil. Naše vojaštvo so stlačili skupaj z drugim divjim vojaštvom iz Afrike. Bil je strašen pogled na črne ranjene vojake iz Afrike, kateri so si natlačili svoje rane s peskom, kri pa, ki je tekla iz ran, so si drug drugjemu izsesavali iz razmesarjenih (delov trupel. Mnogo teh ranjenih črnih vojakov so znoreli in so med vožnjo posirakali iz železniških vozov, kar so drugi hladnokrvno pripuščali. V St. Omeru je bilo vse (križem. Dajali so ranjenim francoskim in angleškim vojakom prednost in to nas je tako užalilo* jda se nismo hoteli poprej podati v prostore, ki so nam bili določeni, predno niso tudi belgijskim ranjencem odkazali kolikor toliko za bivanje primernih prostorov. Prišlo je do prepirov, ki so postavili v zelo temno luč vzajemnost zafveznikoy. V vSt. Omeru bo velika skladišča za orožje, toda tam je sedaj yelikajnsko število ranjencev. V mestu vlada splošna ini velika pobitost. Prebivalstvo je že davno zapustilo mesto. Vse hiše je (zaplenila vojaška uprava, prebivalstvo pa izgnala iz mesta. Ko smo prišli v mesto, so nam pravili, da so ravnokar usmrtili' tri nemške ogleduhe. Da se ubranijo pred napadi nemških zrakoplovov* eo uvedli čisto nove Varnostne odredbe. Cim bolj smo se oddaljili od bojnega pozorišča, tem žalostnejši prizori so se nam nudili. Izgube Francozov morajo biti nečuveno velikanske. V mestu Aberville se nahaja 35.(000 ranjencev. Ne verjamem, Če (imajo v Parizu, Bordoju in v Marseilu le pojm o prajvém položa'u. sicer hi bilo upanje na zmago v teh mestih zelo o-majeno.
Angleški kralj odpotuje na bojišče.
London, dne 1. decembra.
Uradno se javlja, da je odpotoval včeraj, dne
30.	novembra zvečer angleški kralj Jurij na Francosko, kjer se bo podal v glavni angleški vojni stan.
Strogo dnevno povelje belgijskega kralja.
Berolin, dne T. decembra.
Belgijski kralj Albert je izdal na svoje čete dnevno povelje* v katerem se pravi, da se bo postopalo z vsakim častnikom, ki bo govoril o umikanju, kakor z izdajalcem. Jz tega dnevnega povelja se pač lahko sklepa, kako razpoloženje vlada v belgijski armadi.
Francija v denarnih stiskah.
Berolin, dne 1. decembra.
Berolinski list „Lokalanzeiger“ piše: Ravnatelj „Banque defrance“ je poslal okrožnico na vse podruž. nice tega zavoda, iz katere je razvidno, da se nahaja Francija v finančni krizi. Ker je francoska vlada poljubno posegla v razne proste pogodbe! (in zasebno imetje, je izginilo vsako zaupanje. Vlada je zaplenila denarne zaloge kapitalistov,: uničila efektno borzo, posegla v pogodbe in se prilastila prihranjenega zasebnega dènarja. Vsled te odredbe vlade so že 4 mesece ustavljena vsa plačila in vsaka kupčija je mogoča le tedaj, če se v gotovini izplača.
Japonska ne pošlje svojih čet v Francijo.
Berolin, dne 28. novembra.
Listu „Berliner Tagblatt“ se poroča iz Pariza:
Anglija, Francija in Riusija so zaprosile Japonsko, da bi jim poslala nekaj armadnih zborov zoper Nemce. Japonska pa je zahtevala za to uslugo toliko ozemlja, da so Anglija, Francija in Rusija morale o-pustiti misel na pomoč Japonske. Pač pa je dobila Japonska nalog, da mora zasledovati oddelek nemškega vojnega brodovja, katero se nahaja v južno-ameriškem vodovju.
Izmenjava časopisov med strelskimi jarki.
„Vossische Zeitung“ poroča iz Rima: Po poročilu pariškega „Tempsa“ se vrši zdaj med nemškimi in francoskimi strelskimi jarki izmenjava časopisov, ki jih polože vedno na gotovo mesto. Nekoč je nemški častnik priložil listek z besedami: „Časopisi so dobri', a mi jim ničesar ne verjamemo“. Francoski častnik je poslal sledeči odgovor: „Mogoče boste bolj verjeli priloženim ameriškim listom“, Nato je bilo 4 dni vse mirno, na kar se je izmenjava pričela vnovič.
Zasedanje francoske zbornice v Parizu.
Bukarešta, dne 28. novembra.
Iz Petrograda se javlja: Francoska vlada je sklicala francosko zbornico na kratko zasedanje na dne 6. decembra v Pariz.
Na morju.
Kje sé nahaja angleško vojno brodovje.
London, dne 30. novembra.
V Londonu so zelo vznemirjeni glede usode angleške vojne mornarice, o kateri se prav nič ne sliši Vzdržuje se vest, da je dobilo vojno brodovje povelje, da mora odpluti iz Severnega morja in se zbrati na nekem mestu pri otokih Orkney. (Otoki Orkney
so skupina 67 malih otokov ob severni obali 5kotske.> Ker si ljudstvo tega ne more tolmač:ti na noben način, so nastale razne, neverjetno čudne govorice. Tako n. pr. se zatrjuje, da se rabijo angleške križarke za to, da krijejo prevozne ladje, ki prevažajo ruske čete iz Kola in Finskega preko Hammerfesta v Severno Francijo.
Vsled položaja, v katerem se nahaja sedaj ruska armada, se pa ta vest ne sme smatrati za resno.
Bar od morja zaprt.
Milan, dne 2. decembra.
Od Sv. Ivana v Meduji se poroča, da je črnogorsko pomorsko mesto Bar od morske strani popolnoma zaprto. Kakor hitro se prikaže pred Barom tuja ladja, se spusti iz Kotora zrakoplov proti Baru in prežene z bombami vsako tujo ladjo, vsled česar je zalaganje z živežem za Crnogoro preko Bara popolnoma onemogočeno. jFhaucoske in angleške vojne ladje se že več tednov niso prikazale pred črnogorskim morskim obrežjem.
Moč Anglije in Francije v Sredozemskem morju.
Angleške in francoske vojne ladje obstreljujejo sedaj utrdbe ob uhodu v Dardanele, toda dosedaj še ni imelo obstreljevanje nobenega uspeha. Število angleških in francoskih vojnih ladij, kj M prišle v pomorski bitki v Sredozemskem morju v poštev, nam kaže, da razpolagata Anglija in Francija v resnici čez o-gromno bojno silo v tem morju.
K angleški vojni mornarici v Sredozemskem morju je prištevati 4 križarke tipa „Invicibite“. Vsaka teh velikih vojnih ladij je oborožena z 8 velikanskimi topovi kalibra 30’5 cm s po 18.000 tonami. Nadalje 4 velike oklopne križarke tipa „Duke of Edinburg“ in tipa „Defence“, s po 14.000 tonami in s številno srednjo artilerijo. Vrhu tega imajo še Angleži 4 majhne zavarovane križarke, 16 torpednih rušilcev, 6 podmorskih čolnov ter veliko število rušilcev podmorskih čolnov. Tem bojnim slam se mora pa še tudi prištevati oddelek angleškega vojnega brodovja, ki je zasidran v angleški luki Giberaltar. Ta oddelek vojnega brodovja more stopiti na bojno pozorišče ne le v angleških vodah,, ampak ravno tako hitro tudi v Sredozemskem morju. V Giberaltarju se nahaja velika linijska ladja „Dreadnought“, ki je bila prva moderna velikanska angleška vojna ladja, nadalje dva velikana razreda „Lord Nelson“, kot prehodnika dre-adnoughtov ita ena velika starejša linijska ladja s;
14.000	tonami ter ena zavarovana križarka. Iz tega se razvidi, da imajo Angleži v Sredozemskem morju ni« manj kot 5 morskih velikanov, 2 preddreadnough-ta, eno starejšo večjo vojno (linijsko) ladjo ter 4 močne križarke.
Mnogo večje kakor angleško, je pa francosko vojno brodovje, ki se nahaja v Sredozemskem morju, in sicer v Toulunu na južnem Francoskem. Tukaj se nahaja prvi oddelek, ki šteje 4 velike vojne ladje (dreadnoughte) razreda „Jean Bart“, 4 mogočne linijske ladje razreda „Danton“ (po 18.000 ton), 8 linijskih ladij razreda „Patrie“ in „Demokratie“, 3 manjše linijske ladje, 6 novih in modernih oklopnih križark, ki so tudi v luki Toulun zasidrane, nadalje 40 torpednih rušilcev, 10 podmorskih čolnov, 4 rušilce torpednih Čolnov in večje število zavarovanih brzih križark.
'Za vsem razpolagata Anglija in Francija skupaj v Sredozemskem morju z 9 morskimi velikani-dreadcoug-hti 15 mogočnih linijskih ladij, 10 velikih oklopnih križark 19 podmorskih čolnov in 60 torpednih rušilcev.
Nova balkanska zveza?
•
.Trosporazum si na vso moč prizadeval, da bi prišlo do sprave med Bolgarijo in Šobijo, in ruski poslanik v Nišu, knez Trubieokoj, smatra za svojo glavno nalogo, da spravi Srbijo z Bolgarijo. Po ruskem naziranju je bil položaj takrat, ko j,e bil imenovan za novega ruskega poslanika za Srbijo knez Tru-beokoj, ta-le:	Ce bi napadla Bolgarija, katero se
smatra vedno bolj za težišče celega položaja, Turčijo,, tedaj Rumunija prodirala proti Transsylvaniji obmejno gorovje med Avstrijo in Riumunijo). Ce bi se pa vrgla na stran Turčije, potem bi pa napadla Romunija Bolgarijo. Ce pa ostane Bolgarija nepristranska, tedaj bi ostala tudi Rumunija nepristranska. (Tako je opisal naziranje rumunske opozicije bukareš-fanski dopisnik petrograjskega I sta „Rieč“.) Q javni. Rumuniji, v kateri postaja po imenovanju energčne-ga nemškega poslanika Barona Busche upliv Nemčije vsak dan vedno večji, se je istotako smatralo, da bo ostala, kakor Grčija in Italija, nepristranska. (Tako je pisal list „Petrogradsky Kurjer“.) Na ta način vabi Rusija Bolgarijo, med tem, ko pritiska istočasne Anglija na Srbijo, da bi odstopila Bolgariji bolgarski del Macedonije. Dokler bo ostal na krmilu bolgarske vlade ministrski predsednik Radioslawow, ine bodo našla vabljiva prigovarjanja Rusije v Sofiji nobenega odmeva. Toda taj'ti se tudi ne sme, da imajo rusofilski bolgarski pol tiki Danew, Gešow in Malh ovr veliko upliva v Bolgariji. Ti možje s:cer niso za to, da bi posegla Bolgarija dejanski v sedanji evropski spor, toda izjavljajo se sledeče: Ce že mora priti do vojske, potem nikar proti Rusiji! V bolgarskem sobranju in časop'sju we, Rusija pritiska pod geslom: „Kdor ni z nami, je proti nam!“ ria Bolgarijo, da bi se odločila in ruski „uplivi“ učinkujeio očividro v bolgarski zbornici, kakor tudi' v bolgarskem časopisju. Strah, da bi utegnila Rusija svoj čas uničiti ne-
ubogljivo Bolgarijo, učinkuje tudi.ua takih mestih, kjer ni nobene simpatije za Rusijo in kjer niso našla vabljiva prigovarjanja Rusije nobenega odmeva. In to je sumljivo. Po vsej Bolgariji se občuti huda borba za srce Bolgarije in razburjenje, kakoršnega ni kmalu najti, preveva bolgarski narod, Tu pa tam se javno izražajo, da je napočil trenotefc, ko se bo dalo nazaj dobiti Odrin in Macedonijo. Rusija obeta Bolgarom oboje in to ni prazno mamilo, ampak zelo nevaren bacil. Vladna stranka si : rizadcv • z veliku spretnostjo, da bi osredotočila vse želje bolgarskega naroda na Maoedonijo Rum pa kažejo v euomer proti 0-drinu.
V trenotku, ko se bo začelo razvijati vse balkansko vprašanje in se bo dognalo, da je sprememba bukareštanske mirovne pogodbe neobhodno potrebna, bo morala Bolgarija pokazati svojo barvo. Za sedaj so si vse bolgarske stranke edine v tem, da se narodno stremljenie, priklopitev Macedonie k Bolgariji, ne sme spraviti izpred oči, Rumunija in Bolgarija bosta pa mogi uvideti, da se morejo njuni smotri doseči le samo proti Rusiji. Genadievr se je še-le pred kratkim prav odkritosrčno tako-le izjavil: „Ce zmaga Rus ja, bi bil konec Bolgarije“. Napadalna politika Rusije na izhodu ne trpi na Bialkanu nobene samostojne in močne države. Kakšne smotre zasleduje Rusija, naj berejo Bolgari in Rumuni, ki obračajo svoje oči proti Petrogradu, v „spomnim“ grola Ignabo vu Kot enega glavnih smotrov ruske izliodne politike označuje grof Ignatiew „nadvlado v bližnjem izhodu, ohranitev in razvoj v večstoletnem delu pridobljenega in od Vsemogočnega naprej določenega stališča Rusije, zastopnika pravoslavja in najštevilnejšega ter najmogočnejšega slovanskega plemena.“ Rusija mora biti edini gospodar na Balkanu in v Črnem morju, narodi na izhodu morajo obračat' svoje oči le samo na Rusijo, njih usoda mora biti odvisna le samo od Rusije, ne pa tudi od drugih evropskih držav. Rusija hoče biti gospodar ne le na Balkanu, ampak tudil v Črnem morju, zato pa rabi morsico ožino Dardanele in gospodarstvo nad Carigradom, kar bi pa ne pomenjalo ničesar drugega, kakor popolno odvisnost Rumunije in Bolgarije od Ruske. Upa se, da bodo naše zmage v Srbiji in na Poljskem olajšale stališče teh nepristranskih balkanskih držav napram svetovni vojski. Kot dobro znamenje se smatrajo poročila grških listov, ki popolnoma odkrito pišejo, da se je misel na novo balkansko zvezo razblinila völed prevelikih zahtev Bolgarije v prazen nič,
Bolgarija proti ruskim načrtom.
Iz Sofije poročajo: Vladni listi zaznamujejo z veliko nevoljo razprave velikih ruskih časopisov o vprašanju bolgarske in romunsko nevtralnosti. Ru-
lski list'1 ne tajijo, da hoče Rusija porazti' Turčijo na ta način, da udari čez Tracijo na Carigrad, ter poudarjajo, da bi v slučaju potrebe Rusija ne mogla u-poštevati niti rumunske niti bolgarske nevtralnosti. Petrogradska. „Rječ“, M ima ozke zveze z ruskim zunanjim ministrstvom, piše dobesedno:	„Nevtralnost
Rumunije in Bolgarije nam ne zadostuje in ne bo mogoča, kadar se odločimo, da udarimo s svojo armado pred vrata samega Carigrada“. Bolgarski uradni listi svarijo Rusijo, da naj ne ogroža stališča nevtralnih balkanskih držav, sicer bi mogla doživeti neprijetna presenečenja.
Bolgarski ministrski predsednik na potn v Berolin.
Dunaj, dne 1. decembra.
Bolgarski ministrski predsednik dr, Radoslawow je včeraj, dne 30. novembra, potoval skozi Bukarešto v Berolin. Na kolodvoru v Bukarešti je imel kratek pogovor s tamošnjim bolgarskim poslanikom.
Rimimii.ja molči.
Budimpešta, dne 1, decembra,
BudimpeŠtanskemu listu „Rester Lloyd“ se javlja iz Bukarešta: Bratianu je prosil vodje opozicije, da bi se v adresni debati ne dotaknili vprašanja glede zunanjega položaja, ker bi on tozadevno ne mogel dati nobene izjave in bi ne mogel odgovoriti na nobeno interpelacijo. Vodje opozicije so odobravali stališče vlade,	i \ i.M'
Napetost med Anglijo in Nizozemsko.
'Amsterdam, dne 3. decembra.
Angleško Časopisje prijema vedno ostreje Nizozemsko. Angleži dolže Nizozemsko, da je ona prva ugovarjala proti zaprtju Severnega morja. Anglija išče vzroka, da bi udrla s svojimi vojnimi ladjami v zaliv reke Seide ter obstreljevala nemško posadko v, Antwerpnu. Nizozemska se pripravlja, kakor se poroča, prav skrbno na morebitno vojsko zoper Anglijo.
Kitajska proti Japonski.
Amerikanski list „Herold“ poroča iz New-Torka: Kitajska vlada je zaprosila Zedinjene države Severne Amerike za varstvo nasproti Japoncem, ki neprestano zasedajo zemljo kitaiske države._____
Raznoterosti.
* 66 let cesar. Ni je države, ki bi imela vladarja, kakor naša ljuba Avstrija. Že 66 let jo modro vodi in vlada in upamo, da ji zmagonosno pribori mir, potreben za nadaljni blagonosri1 razvoj vseh avstrijskih narodov. K temu upanju smo upravičeni, a-ko pregledamo, koliko važnega je tekom dosedanjega vladanja presvitli cesar Frano Jožel ukrenil v/bla-
gor obširne avstrijske domovine. Zaito pa tudi vsi stanovi z navdušenim veseljem pozdravljajo sedanjo ' obletnico dolgotrajnega vladanja. Predvečer pred 2. decembrom je bilo mariborsko mesto okrašeno z zastavami, zvečer je mrgolelo iz oken na stotine lučic kot ravno toliko dokazov udane ljubezni do vladarja. Ko se je po ulicah pomikala vojaška godba z baklja-do, smo občudovali na stolnem stolpu mnogobarvne lampijone, na škofovi palači, na kapiteljski hiši in na drugih poslopjih pa mnogoštevilne lučice, Te so ozna-njevalke posebnih slovesnosti za drugi dan, V stolnici je bila v sredo, dne 2. decembra, pontifikalna sv. maša prevzvišenega nadpastirja, Urad)', vojaški in drugi, so bili mnogobrojno zastopani. Na vojaškem vež-bališču pri Teznu pa je bilo zbrano drugo vojaštvo pri sv. maši pod milim nebom. Tu so novinci prisegli zvestobo svojemu vladarju, nekateri starejši vojaki pa so bili odlikovani, ker so se hrabro vojskovali na bojišču.
Iz politične službe. Namestniški konc. praktikant dr. Ernest Mayrhofer v Slovenj gradcu je imenovan za namesthiškega koncipista in namestniški računski praktikant Mihael Žužič za namestniškega računskega pristava.
Iz šolske službe. Ker Se bil stalni učitelj Rudolf Pfeifer v Prolebu vpoklican v vojake, je bila na njegovo mesto imenovana učiteljska kandidatinja B. Belšak.
Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu vabi na obilno udeležbo občnega zbora!, ki se bo vršil dne 12, decembra t. 1.,, ob' Šestih zvečer, v prostorih Čitalnice, Klosterwiesgasse 5, I,
f Dvorni svetnik dr. Leopold Pfafl. Dne 8. t. m. je umrl na Dunaju upokojeni vseučiliščih profesor in ud gosposke zbornice, dvorni svetnik Leopold Pfaff, v starosti 77 let. Umrl:, ki je bil tudi ud državnega sodišča, je spisal celo vrsto pravnoznanstvenih knjig o avstrijskem in rimskem pravu,
*	Ti*žaško namestništvo proti žganjepitju. Na podlagi paragrafa 54 obrtnega reda je tržaško namestništvo izdalo ukaz, da se v gostilnah, kavarnah in trgovinah sme prodajati žganje, likerji in druge žgane pijače ob delavnikih le od 9. ure predpoldne do
5.	ure popoldne (ko so ljudje pri delu), ob nedeljah in praznikih pa sploh ne. Zelo pametno! Tako je prav !
Papeževo odlikovanje. Grof Alfons Zabeo, graščak na Fata, je postal ‘tajni papežev komornik. — Šteje se torej !med Camerieri Segreti di Spada e Capa sopran-numerari di S. S.
Odlikovanje. Ivan Ratej,, sodnijsk! kanclist v Kozjem, je dobil za zasluge, Sji si jih je pridobil rar di požrtvovalnegaj sodelovanje pri Rudečem križu, bronastno častno svetinjo. * ...
Srebrno svetinjo I. vrste za hrabrost je bil odlikovan rezervist-korporal od artilerijskega polka št. 0 (5i baterije) Edmund Repolust. Odlikovanec je doma iz Senilenartskega okraja.
Hrabri domobranski pešpolk št. 26. Vojni kurat prof, Kociper piše z dne T», novembra ravnatelju Zidanšeku: 17. novembra 1914. Doslej sem prejel 3 karte. Prisrčna hvala! Dne 4. novembra srno na tihem po noči zapustili bojišče, a vkljub temu imamo sovražnika vedno za petami, Zdaj smo že več dni v neki rusinski vasi vi'K., in sicer v znanem prelazu D . . . Maševati, žal, ne morem. Dne 17. novembra sem vpričo celega polka jaz izročil dekrete ter na prsi pripel srebrne kolajne hrabrosti petim vojakom našega polka, ker so se odlikovali v sovražnem ognju. Danes sem moral sprejeti tudi clavis armari] našega polka, s tem postal soključar ter seve sprejel veliko odgovornost. Ta odgovornost v denarnem oziru je sicer častna, a mi dela skrbi. V trebuhu sem zdrav, živimo različno, predvčerajšnjim smo imeli „koline“. Kašljam zopet, stara moja bolezen se je zopet pojavila, ker je mrzlo in poleg Še dežuje. — Poklon!
*	Profesor in učenec na bojišču. Češki listi priobčujejo sledečo zanimivost z bojišča: Po boju pri Homoni na Ogrskem je na obieh straneh padlo mnogo mož. Naši so Ruse užugali in jih pregnali z njih postojank Ob nekem jarku v gozdu na izhodni strani Homone sta ležala po bitki dva ranjenca, praporščak in podočnik. Oba sta bila težko ranjena. 'Sanitetni oddelek ju ni našel. Preslaba sta bila, da bi klicala na pomoč. Bilo je že pozno popoldne, 'Splazila sta se drug k drugemu. Spoznala sta se: poročnik bil je profesor v Z . . ., praporščak pa bivši njegov dijak. Profesor je imel zdrobljeno desno nogo, praporščak pa je dobil strel v levo koleno. Prišla je noč. Od nobene strani pomoči. Pri sebi sta imela samo svoje o-orožje, a nič živeža. Rane sta si sama za silo obvezala. Bilo je nekako proti polnoči. Ranjenca sta se zavila v plašče, a kljub temu ju je hudo zeblo. Kar naenkrat zapazita, da se je nekoliko nižje zasvetlikala luč. Kaj je to? Luč je bila le kakih 50 korakov od njiju oddaljena. Že sta mislila klicat' na pomoč. A v tem hipu zasliš ta milo klicanje na pomoč. Vedela st.a iakoj, kaj to pomeni: Hijene! Ljudje, ki' ropajo na bojišču! Očividno so te hijene ranjencu, ki je ležal nekoliko nižje, ugasnile luč življenja in ga še povrh oropale. To je njih poklic. 'Grdobe! Hijene se bližajo kraju, kjer sta ležala naša ranjenca. Poročnik takoj napne revolver, isto stori tudi mladi tovariš. Ko pridejo roparji, bili so trije v bližini 20 korakov, počijo zaporedoma trije streli in nesramne hijene so dobile svoje plačilo. Vsi trije so se dobro zadeti zvrnili po tleh. Streli so opozorili bližnjo avstrijsko patruljo, ki je kmalu nato rešila uboga ranjenca iz mučnega po-
ložaja. Patrulja si je ogledala tudi padle roparje. Bili so mrtvi, tudi so imeli pri sebi vse polno zlatnine, srebrnine in denarja, ki so ga odvzeli ranjencem na bojišču.
Junaški mornar. Ko so mornarji nemškega podmorskega čolna „U 18“ videli, da ne morejo uiti Angležem in se je bilo bati1, da bodo Angleži čoln zajeli, je skočil neki mornar v spodnje prostore in je odprl velike zatvornioe. Voda je bruhnila v notranjost čolna, ki se je pred očmi Angležev potopil. Junaški mornar in ž njim vsi tovariši so se pogreznili s čolnom vred na dno morja.
Ranjenci se zahvaljujejo. Naše upravništvo je dobilo od vodstva rezervnih bolnišnic v Gradcu zahvalno pismo za brezplačno pošiljanje „Straže“ tamošnjim slovenskim ranjencem. Vodstvo piše:	Ra-
njenci so vašega cenjenega lista zelo veseli, Hvala vam! — Omenjamo, da vodstvo Cirilove tiskarne razdeli brezplačno več sto izvodov „Slovenskega Gospodarja“ in „Straže“ med ranjence v Mariboru, Gradcu, na Dunaju, v Budimpešti in drugih bolnišnicah naše države,
Bruselska mladina in nemška vojska. „C e sky
dennik“, št. 302, prinaša po „Matinu“ to sliko delovanja bruselske mladine. Komaj so prišli nemški vojaki v Bruselj, že so si prevrtah bruseljski fantalini klobuke in čepice, skozi luknje pa so si vtaknili korenje. To naj bi označevalo pikeUiavbe. Tako po prusko napravljeni so hodili po mestu cela dva meseca, v veliko veselje občinstva in v jezo vojakov. Nemci so postavili na galerijo justične palače dva topova. Takoj drugi dan so začeli „braniti“ bogati mestni del, proti kateremu sta bila „namerjena“ topova. Z vseh oken, z vseh streh so merili nešteti kameniti, leseni in papirnati topovi na nemška topova. Nemci so bili divji, ali niso si upali, poseči vmes. Nemci so pobrali po Bruslju vse konje, tudi najrevnejše mlekarske. Dan pozneje pa se je pomikal k justični palači „veličasten „sprevod“. Pet sto fantalinov je jezdilo na lesenih konjih, oslih in drugih zverinah, ki so jih pobrali po trgovinah m doma. Nekateri so! bili na konjih, ki so imeli le po tri goge, pa bili so tudi taki, ki so imeli konje brez nog. Dvajsetkrat so prejezdili pobi trg okoli straž, v veliko veselje bruseljskih prebivalcev. Pa so si zmislili še nekaj drugega, da jeze Nemce. Dve sto Iantalinov je prikorakalo pred justič-no palačo. Na povel.e obstanejo in se uvrste. Nato so začeli korakati. Četrt ure so korakali in niso prišli za ped naprej, vedno so bili na istem mestu. Tedaj se jim je približal častnik in jih vprašal, kaj da delajo. „Ah“, je odgovoril poveljnik, „marširamo na Pariz in zato moramo ostati vedno na isitem mestu“. — Častnik je prebledel, ali okrog njega je stalo na tisoče ljudi in zato je odšel.
Veliko slavnost v proslavo 66 let nice vladanja našega presvitlega cesar-j a priredi na praznik Brezmadežnega spoč. Device Marije dne 8» 'decembra ljudska šola v Središču. Na sporedu so domoljubne pesmi in deklamacije in pa najnovejša A, Kosi-jeva ljudska igra v treh dejanjih: „Iz d n e v o v skrbi in žalosti“ ali „Po mobilizaciji doma“. Dejanje se vrši 1. 1914 ob bojnem viharju v neki vasi na Slovenskem. Cisti dohodek te pajtrioiične šolske slavnosti se uporabi za nakup volne, iz katere pletejo učenke središke šole tople izdelke za naše vojake. K prav ob',Ini udeležbi se uljudno vabi.
Mariborska policija je dobila nova pokrivala. Dosedanje čepice so odpravili in jih nadomestili z drugimi, ki so podobne čepicam, ki jih nosijo sodnij-Ski sluge. Tudi paradne pikelhavbe se bodo odprar vile.
Kolera. Ministrstvo notranjih zadev naznanja, da je bilo dne 1. decembra 9 slučajev kolere na Dunaju, 2 slučaja na Češkem, 4 slučaji na Moravskem in 1 slučaj v Galiciji.
Velik potres na otoku Levkas. Iz Aten se poroča dne 29. novembra: 'Grozen potres je napravil na otoku Levkas v Jonskem morju ogromno razdejanje. Tri kilometre dolg del gorovja Gefkulia se je razsul. Valovi Jonskega morja so udrli v doline in so popla-vili 50 ha polja. Na več krajih so nastali novi majhni hribi. Pod razvalinami je našlo smrt 23 ošeb, 50 jih je pa ranjenih. V mestu Levkas znaša škoda čez 1 milijon.
Pošiljanje denarja vojnim ujetnikom. S 1. decembrom se more pošiljati denar po poštni nakaznici avstrijskim vojnim ujetnikom, ki se nahajajo v ujetništvu na Francoskem, Angleškem, v Rusiji in Srbiji in sicer v najvišjem znesku do 800 frankov (1 frank = 95 vinarjev). Te poštne nakaznice so poštnine proste.
Ne napolnjujte gorečih svetilk s petrolejem!
Na Dunaju se je dne 30. novembra hudo ponesrečila zasebnica Marjeta Cigany, ko je napolnjevala gorečo svetilko s petrolejem.. Plamen je švignil v petrolejno steklenico, ki se je razpočila. 'Gosna je bila takoj vsa v plamenu in tudi pohištvo je začelo goreti. Le z največjo težavo so ubogo ženo rešili, da ni živa zgorela. Spravili so jo v bolnišnico, a je malo upanja, da bi okrevala.
Cena govejim kožam. Dunajske gosoodarske organizacije so določile sledeče cene za živinske kože:
od telet 2 K za 1 kg, za kože volov in kravi do teže 24% kg 1 K 90 vin. za 1 kg, od 25 do 40 kg 1 K 80 vin. za lkg, od 40 do 44% kg 1 K 60 vin. za 1 kg, od 45 do 49% kg 1 K 46 vin. za 1 kg, za več kot 50 kg težke kože se plačuje 1 K 40 vin. za 1 kg. Kože od bikov se plačujejo po 1 K do 1 K 65 vin. za 1 kg; za konjske kože se plačuje: lahke komiad 26 K, težke 30 K. — Cena za svinjske kože se še na Dunaju ni določila. V Mariboru pa se plačujejo po 90 vin. do 1 K kilogram.
*	Razno o naši zemlji. Svet je Babilon., o tem ni dvoma. Ra svetu je toliko plemen, da bi se iz same ljubezni najrajše pojedla in končno je toliko jezikov, da se niti najbližji sosedje ne razumejo, Ž eno besedo: na svetu je zelo neprijetno in neurejeno urejeno. Kako pride enkrat do tega, da se bodo vsi ljudje razumeli, tega danes ne moremo vedeti. Morebiti se to zgodi v pozni bodočnosti, ko bodo vsi ljudje enaki in ravnopravni. Za enkrat pa je tako čudno urejeno, da imamo 3064 jezikov in nič več ko 1000 veroiz-povedanj. Človek si torej lahko zadostno izbira jezike in vere. Izbirati pa si ne more domovine. Ta je določena z rojstvom, čeprav ni to pravilno. Mnogi čutijo s Čisto drugo domovino kakor jim je pa dana. Ne moremo si predstavljati, kako bi izgledalo na svetu, ako bi si mogel vsakdo izbrati po svoji volji domovino. Pa vrnimo se k številkam! Na svetu je okoli 1555milijonov ljudi, od katerih jih je sedaj nad 25 milijonov pod orožjem. Povprečna človeška starodt je 33 let. Med 1000 ljudmi doseže le eden starost 100 let in samo 6 ljudi 65 let. 35,214.000 ljudi (letošnje in prihodnje leto iDomo pač imeli druge številke),, dnevno 96.480, vsako uro 4.020, na minuto pa 67 ljudi, na sekundo torej več ko eden. Narodi se pa vsako leto 36,792,000 ljudi, dnevno 100.800. na uro 4200, na minuto 70. Zanimivo je, da se živi dve tretjini vseh ljudi z rižem in samo ena tretjina s kruhom.
*	Milijarda. Danes, ko slišimo vedno o milijardah posojil ali vojne odškodnine, ni nezanimivo, predstaviti si, kaj je to milijarda. Po natančnih računih tehta milijarda v zlatu 323,000 kg, s katerimi bi napolnili kocko s 2’55 m dolgimi stranicami. V srebru tehta milijarda 5milijonov kg, kocka srebrne milijarde bi bila velika 7’83 m. Žica, skovana iz zlate milijarde, bi objiela vso zemljo, Za prevoz zlate milijarde je treba 32 vagonov, za milijardo v srebru pa 500 vagonov po 10.000 kg, ki bi tvorili 3 km dolg vlak. Da bi se vzdignila milijarda v zlatu, bfl bilo treba 6000 mož in 32.000 oseb bi imelo kaj nesti, če bi vzel s seboj vsak 10 kg. Ce pa položimo za milijardo cekinov ene-
Ža poleg drugega, tedaj dobimo 1050 km dolgo črto.
e pa postavimo cekine enega vrh drugega, tedaj nastane s tem 33.000 m visok stolp. Iz teh podatkov se vidi, kak kolos je milijarda.
Gorko perilo za vojake. Iz vojaških krogov se nam piše: V najkrajšem času odidejo na bojne poljane vojaki-novinci ... lovskega bataljona, ki je sedaj nastanjen na Vrhniki. Bo večini so vsi vojaki-novinci iz „Porlekije“. Mnogo izmed njih je tako revnih, da si iz lastnih sredstev ne more nabaviti gorkega perila. Mraz je, zima pritiska! Spomnite se, rojaki, v tem času svojih ljudi in žrtvujte po svojih močeh za te reveže, da se jim omogoči, ubraniti se mraza. Darovi naj se pošiljajo na poveljstvo 20. lovskega bataljona na Vrhniki s pripombo, da je namenjen denar za revne novince tega bataljona.
* 400 ranjencev v Ptuju. V četrtek, dne 26. novembra, se je pripeljalo v Ptuj 300 lahko in 100 težko ranjenih vojakov.
Trojičani v Slov. gor. so ob 661etnici vlade našega cesarja Fr. J, I. pokazali dejanski, da jim bije krepko srce za vero, dom, cesarja. Na predvečer slavnostnega dne je bila preskrbljena dokaj lepa razsvetljava ter v lepem številu so raz hiš plapolale cesarske in deželne zastave. Dne 2. decembra je bila ob %9. uri slovesna sv, maša, koje se je udeležila šolska mladina, slavno o, kr. Veteransko društvo in Ognjegasno društvo, občinski predstojniki ter mnogo župljanov. Proslavili so Trojičani 661etnico vlade našega cesarja tudi s tem, da so odposlali za naše ve-jake-junake kot božičnioo 143 K 47 vin.
Fram. Dne 20. novembra popoldne ob 2. uri, ko so šli drugi k večernicam, je šel delavec Longin iz gost Ine Stampfl ter je zaklical vzadi stoječemu K. Kugelnu: „Zastopiš, jutri imam verhaiidlungo z . . .“ Nato se okrene ter se zažene zraven brvi ravno v potok na glavo v kamenje, 3 metre globoko. Na pomoč priskoči g, Kugel ter ga izvleče vsega krvavega iz grabna.
Savinjska dolina. C, kr namestnik je naznanil dr. Korošcu, da je bila vsem on:(m, ki so bili radi dimnikarskega reda kaznovani in so prosili za spregled, radi nenavadno težkih , časov kazen spregledana. Ljudstvo bo ta ukrep sprejelo z radostnim zadovoljstvom.
Kozje. Tukaj se je podpisalo celotno 29.000 K vojnega posojila. * Podpisali so tudi kmetje večje in manjše svote. — Zanimivo je, da ima kmečki posestnik Jakob. Jazbec v Planinski vasi št. 22 osem sinov-korenjakov v vojsko. 1. JFranc, 42 let, težko obolel:
2. Vid, 41 let, ranjen; 3. iMiha, 30 let; 4. 'Andrej, 36 let; 5. Martin, 34 let; 6. Jožef, 32 let; 7, Ivan, 28 let; 8. Karl, 23 let, od šrapnela težko poškodovan.
„Svetovna vojska.“ Tretji .seŠiteE te zanimive knjige je ravnokar izšel. Ta sešitek prinaša dokaj . novega., ki je posneto po raznih zanesljivih Študijah. Bavi se z začetki vojskečmed Nemčijo, in Rusijo in prinaša mnogo zanimivih črtic.
Zadnja porožila, dsšla v petek, 4. dec.
Posameznosti o padcu Belgrada.
Bfudimpešta, dne 3. decembra.
Budimpeštanskemu listu „Pesti Hirlap“ se javlja ;/z Zemuna:	Avstrijske čete so Belgrad več dni
poprej, predno so ga zavzele, hudo obstreljevale. Ko je srbska artilerija obmolknila in ni dala nobenega strela več, so se podale naše čete na Ciganski otok, da bi od tam prodirale proti Belgradu. Is očasno je korakala naša infanterija po železniškem mostu, katerega so zopet popravili,, proti Belgradu. Ko je došla naša infanterija v Belgrad, so tiste naše čete, k: so se utrdile na Ciganskem otoku, vkorakale v Belgrad in napadle z bajonetom Srbe, ki so se skrili za železniškim nasipom. Srbi so zbežali, na kar so naše čete zasedle zahodni del mesta. Istočasno so došle v Belgrad tudi tiste naše čete, ki so marširale po zavzetju Öbrenovca za Savo proti Belgradu. 'Opoldne se je že nahajalo naše vojaštvo v bel grajskih ulicah, Sedaj delajo naši mostove iz čolnov, da bi spravili kavalerijo in tren v Belgrad,
Poseben mir is Srbijo.
Veliko ujetih srbskih častnikov je pripovedovalo, da se srbska vlada resno peča z mislijo» skleniti mir. Pripovedujejo, da se je pelj.al nekdanji, dunajski srbski poslanik Simič po naročilu srbskje vlade v Petrograd, neki drugi srhsM diplomat pa v. Pariz, da izposlujeta od carja in od vlad' trojnega sporazuma 'dovoljenje za sklepanje posebnega miru z avstro-ogrsko monarhijo v slučaju» če se zlomi tudi druga srbska obrambna črta, kar je |zelo verojetno. Srbija se hoče tako obvarovati pred popolnim svojim razpadom.
Zveza med Belgradom In Nišem pretrgana.
Dunaj, dne 3. decembra.
Zveza med Belgradom in Nišem je pretrgana.
Beg iz Niša.
Sofija, 3. decembra.
Iz Niša jse poroča: Ko je neki poslanik opazil, da so vsi poslaniki tujih držav začeli spravljati prtljago, je vprašal ruskega zastopnika, kjaj bi naj to pomenilo. Rus je odgovoril:	Storite tudi vi tako,
druge rešitve sedaj ni več!“ Nato sp vsi poslaniki začeli odpošiljati svojo prtljago.
Avstrijsko uradno poročilo.
Dunaj, 3. decembra.
Avstrijski generalni Štab uradno poroča: Položaj naših čet na severno-izhodnem bojišču (proti Rusom) se včeraj pi nič spremenil.
Ruski general pred vojaškim sodiščem.
List „Pesti Hirlap“ je dobil iz Nyiregyhaza sledečo brzojavko:
Ujeti ruski stotnik 'je pripovedoval, da se ruska armada, ki stoji med Przemyslom in Cernovica-mi, popolnoma na lastno pest vojskuje. 'Poveljlnik te armade postopa popolnoma samovoljno, polsebno pri zasedenju karpatskih prelazojv. Na ta način se hoče ruski general odlikovati. Po občutnem iporazu pr: mestu Homona je rusko vrhovno poveljstvo odpoklicalo ruske čete, ki so udrle v komitat Zemplen, nazaj v Galicijo. Poveljnik, ki je postopal na lastno pest, pride pred vojaško sodišče.
Nemški cesar pri naši armadi.
Berolin, 3. decembra.
Iz velikega vojnega stana se poroča dne 3. decembra:
Nemški cesar Viljem je danes obiskal dele av-stro-ogrskih in nemških čet, ki se borijo v prostoru pri Censtohovu.
Uradno poročilo o stanja nemških armad.
Berolin, dne 3. decembra.
Iz velikega vojnega stana se z dne 3. decembra predpoldne poroča :
Na obeh bojiščih se ni pripetilo nič novega.
General Dewet ujet.
London, 3. decembra.
Uradno se poroča iz Pretorile,, ,da so Angleži ujeli voditelja Burov, Deweta._______________
Italjanski državni zbor.
Rim, dne 3. decembra.
Italijanski državni zbor je začel dne 8, t, m. zopet zborovati. 'Otvoril ga je miinistrski predsednik ISa-landra z velikopoteznim govorom. Izvajal je: Vlada je morala presoditi, ali nato določbe pogodbe nalagajo dolžnost, da se udeležimo vojske. Toda vestno pretehtavanje črke in smisla obstoječih pogodb, kalter tudi očiti nagibi in Oil ji Konflikta so nas lojalno in zatrd-.
no uveriii, da nismo primorani, se udeležiti vojske... Italija mora na suhem in na morju starega kontinenta, ki stojr pred preobrazbo svoje politične slike, varovati svoje življenske interese, se oglasiti z novimi zahtevami in jih zagovarjati ter paziti, da se ne samo kot velesila obdrži, ampak, da tudi ne bo prikrajšana v slučaju, da se druge države povečajo. Italija hoče biti na vse možnosti pripravljena. Zato je bilo potrebno in bo še,potrebno, da naša nevtrali-teta ni brez moči in brez dejanja; bila je in še bo mnogo bolj delavna in čuječa, ne bo medla, ampak močno pripravljena in za vsak slučaj pripravljena. (Jako Živahno, trajajoče odobravanje na vseh straneh; cela zbornica se dvigne in priredi govorniku dolgo trajajoče, srčne ovacije.)
Herr, nicht dunkel war der Rede Sinn, bi rekel Schiller, ako bi slišal Saland.ro govoriti.
Nemški državni zbor.
Berolin, dne 2, decembra.
Nemški državni zbor se je dne 2. decembra sešel, da odobri petmilijarduo kreditno predlogo. Drž. kancelar Bethmann-Hollwieg je imel nagovor, v katerem je izvajal: Anglija nas (Nemce) hoče gospodarsko unič.ti, Francija se nam hoče maščevati za h t > 1870, v Rusiji hoče triumfirati panslavizem. Mi (Nemčija) bomo zdržali tako dolgo, da si ne bo nobeden več upal, motiti naš mir. Državni zbor je odobril predlogo ter se odgodil do 3.. marca 1915.
Na nabiralni odbor za podpiranje vojakov (Maribor, Koroška ul. št. 5) so došli nadalje ti prispevki.
Vič. g. nadžupnik Lenart Ivan, Šmartno pri Slovenjgrad-cu, obrok nabranih, darov, 82 K; Marija Košar, Maribor, 40v; g. Pleteršek, Maribor, 2 K; občina Žikarce, nabral župan 2ifr ko 50 K; hranilnica in posojilnica Sv. Jurij ob Ščavnici, 10 K; č. g. župnik Zupanič v Gotovljah nabral 100 K; č. g. župnik Cajnkar nabral, v Središču 164 K ; ženski pomožni odsek na Ljubnem 80 K 40 v; č- g. Škamlec, župnik, Leskovec, darovali Mo-horjani 25 K 10 v; č. g. župnik Kosar, Žice (Mohorjani 6.30 K, posojilnica 4 K, župnik 2 K) 12 K 30 v; Cilka Korošec, nabrala na gostiji g. Jožefa Metličar z gdč. Miciko Cvirn 5 K; Kušer Frančiška, Maribor, 2 K; Elizabeta Trdin, toplo perilo, rokavice: itd- (za svojega sina); starišd iPuschnig iz Oplotnice za J. Pušnik, zimsko perilo; občina Šiniklavž pod Mariborom po županu» Florijančiču 50 K; Pospišil Julijana, Maribor, 1 K; Janžekovič,. Leitersberg, 5 K; Martin Pohorc, Račje, 1 škatljo cigaret; Zofka, Micka in Lojzka Kotnik, Sv. Štefan pii Šmarju, 400 cigaret Julijana (Grobelnik, Sv. Martin pri Celju (za svojega moža toplo perilo); g. Potočnik Matej, Radvanje, 2 K; gl Vinko Zolgar, kaplan pri Sv. Magdaleni, 2 K; Anton Turnšek, Nazarje, 20 K; Užntninska zadruga Mozirje po načelniku A. Turnšek 50 K; občina Zrkovec pri Mariboru, nabrala g. Pivec in Rebernik 55 K; občinski urad Št. lij pri Velenju 8 parov žilogreicev in 19 parov nogavic; Mohorjani v Puščavi 10 K; Gašpar Zrnko v Puščavi 10 K; Franc Vidmar na Vidmu nabral 15 K 06 v; Miha. Gobec, p. Mestinje, 20 K; č, g. Fr. Gosak, župnik v St. Janžu, dar Mohorjanov 12 K 40 v; občinski urad Tergovič 15 K; občina Laporje 73 K 80 v; Trgovsko-obrtna kreditna zadruga v Celju 50 K; obitelj Ploč-Lilek v Selnici ob Muri 2 K; Stemad Liza in Paula 2 K; gdč. Witzman, Maribor;, 4 K; Posojilnica Ja-renina 100 K; M. Meško, zbirka Bralnega društva 3 K 40 vin.; zbirka kapelskih Mohorjanov 19 K; Agata Horvat, Maribor, 6 K; R. Starovašnik, Maribor, 1 K; g. 'dr. Fermevc, nabrano med ptujskimi Slovenci 1596 K, (od tega; je darovala posojilnica v Narodnem domu 1000 K); Fr. Hrastelj, arhidiakon, Konjice, 25 K; zbirka v Celju, nabral Rupert Kompan, uradnik Ljudske posojilnice, 100 K; č. g. Jakob Gašparič, župnik, nabral pri faranih v Št. Rupertu 30 K; č. g. Vid Janžekovič, župnik v Svečini, nabral 76 K; č- g- Avgust Jager, župnik v Galiciji pri Celju, 29 K 18 v; Franc Vuk, župah, občina Terbegovci 50 K; župnišče Buče 10 K; Hranilnica in posojilnica v Podčetrtku 10 K; č. g. župnik Št. Pivec v Podčetrtku 6 K; č. g. župniki Prešern, dar župljanov v Koprivnici 26 K; č. g. Jožef Valenčals, župnik v pokoju, Šoštanj, 10 K ; č. g. Ivan Jodl, župnik na Polzeli, 105 K 54 v; č. g. Jože Kolarič, župnik v Šmartnem na Paki, 48 K 57 v; č. g,. Šmid M., župnik v Solčavi, zbrali Mohorjani 30 K; venčeslska fara po č. g. župniku Gregorcu 12 K 16 v; č. g. Be-zenšek-Čadram, zbirka faranov 20 K; Neimenovana, Novacerkev 2 K; občina Staritrg 55 K; č. g. župnik M. Škorjanc, nabral v Št. Janžu na Dravskem polju 290 K; č. g. župnik BI. Dvoršak, SV. Primož na Pohorju, 6 K; g. učitelj J. Kovačič za Ferd. Kovačiča, Feldpost 73, obleka, tobak, sadje itd.); N. N., Poličane, 300 cigaret; Alojzij Kosi in Ploj v Murščaku, zabojček cigaret, cigar in užigalie; Franc Sernec, Spodnja Sv. Kungota, topla obleka in zavoj cigar; Tončka Hrašovec, Maribor, 1000 cigaret; Dekliška Zveza, Sv. Lovrenc nad Mariborom, 1200 cigaret in 28 K 76 v; Kunigunda Marko, Maribor, 2 K; šolsko vodstvo v Ljubnem (nadučitelj Wudler), 6 parov ovitkov za kolena, 10 parov zapestnih rokavcev, 19 parov ovitkov za noge; č. g. župnik Škorjanc rjuhe; Marijina družba Sv. Ilj v Slov. gor., 6 parov spodnjih hlač, 50 komadov flanelnih ovitkov za noge; Katarina Majhen, Maribor, 40 -v; č. g. župnik Dekorti, Ljubno, 19 parov nogavic, 4 pare ovitkov za noge, 2 odeji, spodnje hlače; Franja Čagran, Biserjani, za Tomaža (Solinar toplo obleko; šolsko vodstvo Luče (nadučitelj Zemljič) zavoj volnenega blaga; č. g., župnik Štrakelj, oziroma šolske sestre, Št. Peter pod Maribrn^m, zaboj tople obleke; Balaževič Micka, Maribor, 2 K;. I župan-tvo trg Št. Jurij ob južni železnici 20 K; žtipan Fr. Pisanec, Št. Jurij ob južni železnici, 10 K; občina Spodnje Hoče nabrali 57' K; občina, Buče 120 K; Jožef Roschman, Gradec, 5 K; >'■ župnik Jožef Kolarič, Šmartno na Paki, 2 K; župnijski urad Št. Peter pri Radgoni 14 K; č. g. župnik Ivan Pa j tier, Sv. R'pert v Slov. gor., 75 K; župan Matej Slekoveo, občina Iljaševci, 49 K; Alojzij Osterc, župan, Bunčani, 67 K; Hranilnica in posojilnica Svetinje pri Ivanjkovčih 10 K; Hranilnica in posojilnica v Artičah 10 K; č. g. župnik Robert Vaclavik pri Sv. Jederti 50 K; č. g. župnik Jožef Gunčer v Šmihelu 15 K; 5. g» župnik J. Kozinc, Slivnica pri Celju, 35 K; č. g. župnik A. Podhostnik na Rečici 72 K; č. g. župnik Anton Podvinski na Remšniku 60 K; č. g. župnik Anton Ravši v Cirkovcah 277 K 08 v; županstvo trg Središče 50 K: č. g. kaplan P. Holcman, Sv. Martin na Pohorju, 12 K; Hranilnica in posojilnica Luče 20 K; č. g. župnik Ferdinand Ciuha, Selnica ob Dravi, 38 K 26 v; Terezija Lipnik, Laznica, 1 K; Kolarič A., gimnazijski profesor v Ptuju, nabral 45 K 80 v.
Celje. G/ major Kamilo Ramel in gospa soproga, graščaka v Freienbergu pri Celju, sta izročila županstvu okolica Celje-znesek po 50 K kot božično darilo ža občinske reveže. Blagima dobrotnikoma bodi izrečena, za ta opetovani plemeniti dar najis-kreneja,.zahvala, „ .......
Svetinje pri Ormožu. Učiteljica gospa Antonija Sijanec je že v počitnicah pobirala prispevke za volno, iz kältere pletejo u-čenke različne tople reči iza vojake. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Darovali so: Lovro Petovar, trgovec, 1 kg vodne, vrednost 10 K; Bratušek Franc, župnik, občina Mihalovci in občina Žerovinci po 6 K; Janschek Lovro, c. kr. major v p., Leopold Petzvar, Löschnig Anton, učiteljica Sijanec Antonija, krajni šolski svet in občina Veličane po 5 K; učiteljica gdč. [Grossmanu Karolina 4 K; posestniki Simonič Franc, Habjanič Jože, Marin Miha, Petovar Marija in Kralj Marija po 2 K; A. Zavratnik K 1.50; R. Vavpotič. Anton Jerebič, Polanec Marija, Simonič Tr., Munda Franc, Škorjanec Alojzij, Simonič Stanko, Kunst Uršula, Ifunst Vincencij, ekonom, ’ in H. Treiber, ekonom, po 1 K; Rakuša Marko 50 v; Škrjanec Ivan in Zalar Alojzija po 40 v. Skupaj ,74.80 K in 1 kg volne.
V občini Bučečovci sta nabrala župan Alojzij Kosi in občinski svetovalec Peter Štrakl za prijetno božičnico vojakom na bojnem polju 38.14 K.
Št. Ilj v Slov, gor. Dve zelo domoljubni slovenski občini sta gotovo St. Ilj v Slov. gor. in Oirknica, kakor studi) sploh cela šentiljska župnija. Gospe in dekleta teh občin so napravile med seboj odbor pod načelstvom gospe Thaler, soproge gospoda župana šentiljskega, ter pri ljudstvu tako pridno nabirale, da so spravile v kratkem lepo svoto 250 K skupaj. S tem denarjem so nakupile različno blago, kakor barhent, volno itd. Iz tega so napravile različno zimsko obleko, hlače, nogavice, šticelne, blazinice ütd. Vse te reči so bile razpostavljene v vili gdč. Hedvige Jeller ter so se odposlale dne 2. decembra našim hrabrim vojakom v vojski. Bog jim daj zmago! V tem odboru so bile gospe: Thaler, Munk, Sadu, Baumann, Fischereder, Swaty, ter gdč.: Jeller, Raunicher Helena in Antonija, Franz, Munk in Enzi. — Vsem blagim darovalcem pa prav prisrčna hvala!
Ranjeni in padli.
Pešpolk štev. 87:
Mrtvi s o : 1 Bolko Franc 14, poddesetnik Dobnig Steian
15, Eichberger Anton 16, korporal Fekonja Franc 16, Filipič Iv.
16, Fras Franc 15, poddesetnik Gašparič Matija 13, 1 četovodja Iljaš Ivan 13, Iršič Anton 13, Jeraj Ivan 16, četovodja Kandrč Jožef 14, Koren Ivan 16, Kpsterwein Ivan 16, Kreimser Fr.. 13, Križan Mihael 16, Kumar Franc 15, Mihen Martin 16, poddesetnik Mlinar Ivan 14, poddesetnik Pevec Franc 15, poddesetnik Rutard Albin 13, poddesetnik Šketa Vincenc 15, narednik Ster-nad Jakob 15, korporal Uršič Anton 15, Vertačnik Franc 16, Virtič Franc 16, Zatler Jožef 13.
Ranjeni so: poročnik Begovič Pavel 15, rezervni kadet Brauner Ivan 15, stotnik pl. Koczian Rudolf 14, nadporočnik baron Kutschera Ernest 16, rezervni poročnik Mang Engelbert 13, korporal Ausec Ivan 13, Appel Oskar 13, Artnak Franc 13, Be-lej Ferdinand 16(, Belina Ivan 16, Belšak Alojzij 16, Belšak Ivan 14, Berg Ivan 14ir poddesetnik Bezjak Peter 13, Blatnik Franc
14,	Bračun Jožef 15. Bronzin Dominik 14, Bukovnik Gabrijel 15, poddesetnik Canesin Peter 15, korporal Čaiter Franc 15, poddesetnik Catorič Matevž 14, Černivec Ivan 15, Cohelc Franc 15, Cučej Pavel 13, Delamea Anton 15, Dergajner Jožef 13, Dolar Martin 15, Drame Franc 13, Drev Jožef 15, Drevenšek Franc 16, Druzovič Franc 16, Florjane Anton 16, Gajšek Jožef 14, Gierlin-ger Anton 15, Glavič Anton 14, korporal Glavnik Ivan 15, Globočnik Martin 14, četovodja Goldman Franc 14, Goleč Anton 13, Gorišek Jakob 16, Gričar Franc 15, poddesetnik Guček Jožef 14, Gupfleitner Jožef 13, Habjančič Ivan 16, Hajnšek Anton 14, poddesetnik Haudej Rok 13;, Hrovat Franc 16, Jakopec Andrej 15, Jamnik Leopold 13, poddesetnik Jan Ignac 13, Janžel Ivan 14, poddesetnik Jazbec Ivan 15, Jurkich Viktor 15, Kamenik Franc lij, Kamnik Mihael 14, Kanzler Jurij 16, Karo Jakob 14, korporal Kelher Franc 13, Keržan Mihael 14, Kocjan Franc 14, Kolarič Jakob 13, Konec Jožef, 16„, poddesetnik Koren Anton 14, četovodja Korent Jožef 14, Kornell Ivan 14, poddesetnik Korošec Martin 15, Kos Ivan 15, Kosem Ernest 14, Košenina Ivan 13, korporal Kosi Alojzij 15, Kosi Andrej 15, Kosin Franc 14, Ko-stajnšek Franc 16, poddesetnik Kovač Edvard 14, Kovač Emil 14, poddesetnik Kovač Jakob 13, Kozar Mihael 13, Kranjce Alojzij 16, poddesetnik Krefelj Ivan 13, poddesetnik Krejan Alojzij 13, poddesetnik Kuder Anton 13, Kukelj Franc 14, ; Kunšek Anton 16, Lakner Ivan 15, Lasnik Ivan 15, Lebar Franc 13, Leben Iv. 16, četovodja Leskošek Ivan 13, poddesetnik Leskovec Jurij 14, narednik Leskovšek Franc 14, Lichiteneger Karol 16, Lipuš Bogomir 14, Lipuš Jožef 15, Lovrec Franc 14, Lužnik Franc 15, poddesetnik Lužnik Jožef 14, Lužnik Mihael 13, Marinič Iv. 15, Matjašič 14, Miau Avguštin 16, Močnik Franc 13, Mužlavec Iv.
15,	Novak Mihael 13, Obersmann Evgen 16, Obersun Karol 15, poddesetnik Ocepek Franc 15, poddesetniki Opošnik Franc 15, korporal Orehovec Jožef 13, poddesetnik Pačnik Anton 14, Pajk Mihael 16, Pavlin Vincenc 16, Peško Anton 15, Pestinšek Franc
16,	Petan Jožef 14, Petek Jakob 14, poddesetnik Petelinšek Anton
14,	Peternel Karol 16, četovodja Peušek Feliks 15, Piberčnik V. 16, Pirnat Ivan 15, korporal Pirš Andrej 13. Plahuta Matija 13, Pogač Karol 13, korporal Pogoreuc Anton 15, Polenšak Stefan
15,	poddesetnik Poljanšek Alojzij 15, Pongračič Ivan 14, Potočnik Martin 16, poddesetnik Potočnik Mihael 13, korporal Prelog Franc 15, Prislan Anton 15, poddesetnik Puncer Albert 16, korporal Putz Ivan 16, titular-narednik Rajovc Franc 13, Rajter Matija 16, Rakuša Franc 15, četovodja Rakuscha Franc 14, četovodja Rakuschak Alojzij 14, Rapotočnik Blaž 13, korporal Rau-ter Leopold 16, Razboršek Jurij 13, Reberčnik Jožef 13, Robida Gašper 14, poddesetnik Rubin Anton 15, Sadek Albin 15, korporal Sagmeister Ivan 16, korporal Sajko Ivan 13, Sajtegel Ivj. 13, četovodja Salatnik Anton 15, Salobir Franc 14, Samperl Frane 15, Sanjej Franc 15, Savnik Jožef 16, Schlager Franc 15, Seler Ivan 14, poddesetnik Semlitsch Jožef 15, poddesetnik Senčar Karol 16, Sever Jakob 15, korporal Sikošek Anton 16, Skočaj Fran 14, Skoliker Jožef 13, Škorjanc Franc 14, korporal Škrabi Jurij 13, korporal Skrivarnig Avgust 14, Slana Franc 14, Slana Ivan
13,	Slana Ivan 15, Slanšek Anton 14, Slemnik Urban 14, Slibar Valentin 16, četovodja Smalčič Ivan 15, četovodja Špindler Alojz
14,	Šprajc Tomaž 13, korporal Spreitzer Henrik 15, Šrot Anton 14, Stampar Tomaž 16, poddesetnik Steinbach Avgust 14, Ster-man Peter 14, poddesetnik Strupaj Jakob 14, Štuhec Lovro 13, Stumberger Ivan 15, Srečko Franc 14, Srečko Lenart 14, Tam-še Ivan 16, TerKon Ivan 14, Tikvic Ivan 15, korporal Tkalčič Ivan 14, Tomažič Andrej 13, iToplak Karol 15, Trofenik Ignac 14, enoletni prostovoljec Trstenjak Feliks 15, Turnšek Peter 13, Tušak Ivan 13, poddesetnik Urleb Ivan 15, Vaš Valentin 13, poddesetnik Verčnik Franc 14, Vertnik Ignac 14, korporal Vidovič Franc 15,, Vinder Jernej 15, Virjak Pavel 14, Vitko Stefan 15, Vorina Matija 15, Vrbanec Ivan 15, Vrečko Franc 14, Welssba-cher Franc 15, Zajko Anton 16, 'Zajšek Jakob 16, poddesetnik Železnik Jožef 15, Zelic Rudolf 15, poddesetnik Žlebnik Ivan 15, korporal Žniderič Franc 15, Žolger Jurij 13, poddesetnik Zupanc ■Jožef 16, četovodja Zupančič Friderik 15; Florian Anton, pešec, 'bolan; Florjančič Rudolf, korporal, bolan; Janežič Anton, fraj-tar, bolan; Kosem Ernest, r; Murkovič Franc, frajtar, bolan; Požar Jožef, pešec, r; Senčar Karol, frajtar, r; ÌWThoda Jožef, pešec, r.
Pešnolk štev. 47:
Aldrian Franc, četovodja, bolan; Friedinger Jožef, pešec, bolan ; Harzl Anton, pešec, bolan ; Križeni Blaž, pešec, bolan ; Ohner Karol, pešec, r; Pek Albin, pešec, bolan; Turkan Feodor, pešec, bolan; Wallner Avgust, pešec, r; Weber Anton, pešec, r; Marko Ivan, r.
Domobranski pešpolk štev. 26:
Č astniki: Makay Ladislav, nadporočnik, bolan ; Ane-sini Viktor, poročnik, r; Schmid L., poročnik, bolan; Feichtin-ger Ernest, poročnik, bolan.
Lovski bataljon štev. 7:
Častniki: Poročnik Radossevich pl. Sokolovac Janez,
mrtev.
Moštv-o: Arko Janez r;, Barlič Alojzij r; Barlič Anton r; Belec Franc r; Bergles Janez r; 1 Brilej Martin, r; Bulovec Anton r; Bušič Alojzij r; ‘Cankar Lovro r; ,'Cepuder Jožel r; Cesar Janez r; Cik Matija r; Drolka Aleksander r; Epich Janez r; Erjavec Anton r; Erlacher Anton x; Figar Franc r; Fon Jožef r; Frankovič Janez r; Fümdorfler Urban r; Gamšek Jožef r; Godlar Janez r; Goltes Anton r; Grošelj Matej r; Gun-šek Anton, mrtev; Handler Florijan r; Hlebčar Jožef r; Hoch-bold Franc, r; Hrovat Franc r; Jamnik Jernej r; Jenko Ferdinand r; Jenko Matija r; Jeretina Jernej, mrtev; Jesenovec Fr., mrtev; Kaštrun Franc r; Kekeli Rudolf, mrtev; Kocmur Franc, r; Kodrič Alojzij r; Kokalj Franc r; Kolman Jože! r; Kqmar Franc, mrtev; Kozak Frano r; Koželj Jožef, r; Košenina Leop. r; Kožar Andrej r; Krek Anton r; Krištanc Franc, mrtev; Kumar Luka r; Lazar Jakob r; Logar Nikolaj r; Lukovic Jožef r; Lubej Martin r; Markovič Andrej, mrtev; Markovič Jož. r; Mauer r; Mlakar Janez r; Mlinar Lovro r ; i Oblak Janez r; Omerza Franc r; Osterman Anton r; Pančar Anton r; Pavlovič Mihael r; Pen Jožef r; Peršak Janez r; Petek Mihael r; Peternelj Franc r; Petkovšek Janez r; Pezdirc Nikolaj r; Pirkovič Karol r; Pirc Pavel r; iPodglatnik Simon r; Pobarc Anton r; Prašnikar Janez r; Prašnikar Jožef r; Rački Jožef r; Rahne Vinko r; Rebernik Anton r; Ronbal Jakob r; Rutar Janez r; Savli Jožef, mrtev; Schweiger Jožef r; Scbweinsger Karol r; Seljak Peter r; Serek Anton r; Šimnovec Andrej r; Skočir Alojzij r; Škrbec Janez, mrtev; Slapničar Janes r; Snoj Franc r: Sovdal Anton r; Špelie Jožef r; Stanonik Janez r; Štefe Aleksander r; Stopar Franc r; Strniša Alojzij r; Štucin Alojzij r; Stupica Janez r; Šubic Jakob r; Šuligoj Franc r; Svalj Alojzij r; Svetlin Pavel r; Tičar Ignacij r; Tičar Janez r; Tomc Jernej r; Trampuš Franc r; Trošt Janez r; Vavtar Janez r; Vidmar Andrej r; Volarič Tomaž, mrtev; Vrbič Fran r; Vulc Anton r; Veber Franc r; Žabota Martin r; Zavašnik Vinko, mrtev; Ziherl Janez, mrtev; Žnidaršič Anton r.
Dragonski polk štev. 5:
Moštvo: Gologranc Ignacij, ranjen.
Opomba: Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti za resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih, M pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. — Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj si naroči uradne izkaze v tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Izurjene šivilje
k© mogočo pismeno ali ustmeno oglasijo pri gespaj Gisi Weifi, pie Schleußenburg v Mariboru. T.gGihofov trg 5 ter naj naznanijo pogoje, pod katerimi bi prevzele delo. Platno bodo debile.
A.Wesiak, Maribor
„Pri železnici“
Glavni trg vogal Stolne ulice
Priporoča svojo ogromno zalogo perilnega, ma-nufakturnega in raznovrstnega konfekcijskega blaga po jako znižanih cenah.
leleirpvioa s ipesarijskii ilapm in del pridali».
Ivan Ravnikar : Celje
Gnika isiica štev. 21
Priporočam vedno svežo ia žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao.
Zaloga metanskih voda, vr carskega blaga m vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna In tožna postrežba.
©

!
I
s
©
Velika zaoga ar, lasti, srebrnine in optičnih stvan po vs<k sam
fudi na obrake S linsfrev asnlki ssstonj. firasnafsne od Ž0-205 K. Niklas ta remoat.-UTB K 3■fit* Pristna srebrna ura Original omega ura tuhinjska ara Budilka ni ki as ta Poročni prstani •Srebrne verižice
E 7 K 24-— K 10-K S-R 2--K 2-—
Večletna jamstva,
Nasi Oietitjg®!1
Ifaeod. Fràntesi
lari
urar m .očalar
Ib
Kupujem zlatnino m erm-r
im
§3
° ■*"
z «
169
S. Mi
!"s
r
3
g§
m
m
m
H
co
T3 tn t-S CD
s: o © o
© ES.
p
® 3 O -° «g S?
Oft °
m j—
«ne ^ O
Sìa CD
KAä C/3<
g* "HL
SSK ©'
e
*3
JE
<D
3
3 °
m
s
CD
tft
(D
1
©
, sr
<
tj;
©
*0
o
kCTt
w
or
co
Absolutno
zajamčeno
ki bi delale srajce in spodnje
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
DAkSe4wn raapošilja na vse strani rlllllSIVO trgovina s pohištvom
KARL PREIS, MARIBOR, Stolni trg 6.
Največja in najcenejša raapoftilfalnica aa pohištvo in posteljno blago.
Navadno pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od K 200. Popolna oprava za neveste od K 120—5000 K. Popolna knhinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, bukovega lesa iz meeesna in javorja, iz mahagonijevega in iz palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih cenah. Basni posamezni deli posebno poceni. Posebni oddelek za pohištvo iz železa, medenine in tapeciranega pohištva.
Slobodan naknp.	Slobodno na ogled.
Ilnstrovani ceniki brezplačno!
rgovina s Špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sveže špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
00000%WH0
T
POM!
POZO«!
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič Maribor,
GOS39Ska ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo sastoni.
Deklica.
stara 15 let, poštena ter vešča nemščine, želi vstopiti kot učenka v kaka trgovino. Naslov v uprav.
Znano ie, da selkupi
I pri staroznani domači zanesljivi trgovini a@ sama po oenl tudi prav dobro :
Suknena blaga (štofi za moške m dečka.)
N wo medno volne za ženske in dekleta.
Nsjnotfejše penino blago za obleke in bluze.
Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače,
B>ago za postelje in rjuhe, brez šiv:-: in matraee,
Srajee izgotav'jene vseh velikosti za moške in ženske Predpasnikov velika izbir, za prati in is črnega atlasa’
Zmigaj novosti robeev iz svile in za prati, kakor vseh vrst j blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih j cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih nre § dnoatih, zatoTej pošljem na zahtevanje	e
Wr ZASTONJ -rim
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
K. Worsche Herüber
Gosposka m!. M. (Herrons. M!
Weckove za vkuha vanj e ======= f 1 El
sadja, zelenja in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove steklenice ima v zalogi
Franc Sirupi C«a« ■
veletrgovina s steklom, porcelanom, kami, šipami itd.
svetil«
Najugodnejši vir »a naku ^ Šolskih = predmetov za trgovce in šole =
kakor raznovrstni pisemski, konceptni in strojepisemski papir, svinčnike, peresa, peresnike, kamenčke, tablice, radirke, črnilo, šolske torbice, barve, barvane svinčnike, kreda, gobice itd. se dobivajo najcenejše v velikanski izberi pri tvrdki
elje
Goričar & Leskovšek C
Lastna zaloga šol s k h zvezkov, risank in risalnih skladov in šo'skih tiskoin ZTZZ^ZZZZZ^Z Ilustrirani cenik bre plačno na razpolago.
Ure! Ure!
V vi liki izbiri in po nizkih cenüh.
fl| ti-di opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
POZOR ^ar0*a	" Narodni dan
Ustanovljeno 1880. prodaja se vse pod lastno ceno. ÜSiäUOYljeilO 180
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 1 40 Sreb. veriž oe damske K 3'BO Zlaie damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne.
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
panlo Bureš
urar, zlatomer in očalar,
Tegetthofova testa 39. Prvi erar ed glav. kolodvora.
za moške, ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne m galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
R.StermeckivCeljušt.361
. Pišite po cenik. ....
Obleke
iz modernega in najboljšega blaga v vsaki velikosti izd luje točne in
solidno po naličjih cenah
Jakob Vezjak
krojaški mojster
v Maribora
Grajski trg, v gradu
Imam tudi bogato zalog« izgotovljenih oblek.

Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
ragistrovima zadruga z neovn. zaveze
Obrestuje hrsrtšlae vloge pu 1 01 12 lo
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
4
Dale posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
¥ lastni hiši (Hotel ,Pri belem volu*) v Celju, Graška cesta 9, l.nadstr
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva — Trgovsbo-obrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
41°
o
otvarja tekoče račune, eskompiuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
Spodnještaj.ljudska posojilnica v Mariboru«.«.«m.
«vlfTfemr» *• sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4V*%, proti trimesečni odpovedi po 4*/«V». Obrmrtt m prlpUaj«|j> k nr amila e VlOy e l. januarja in 1. julij» vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obratovanje kij pral Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Bentni davek plača posojilnica sama.
DaoaUIo «n elolaln 1« članom in »ioer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 57«7o. na vknjižbo sploh pa B1/»0/« “•	*■ _
l UollJlld O« Ua]a]U S*/,'/« >> na osebni kredit po 6#/„. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnjo za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka piai« le
Uradne ure
so vsako ^edo in četrtek od 9. do 13. ore dopoldne in VBako soboto ed 8. do 12. are dopoldne iavzemši prašnik*. ▼ uradnih in izplačuje denar.
Dnin stilisi SLO fi siisi in “ ProÄBie prejemaj» vsak delavnik od 8. do 12. are dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. rUjaoilllcl »te Uaj J	gggr Posojeni©® tea tudi na razpolag® domate hranilna nabiralnika.
Stolna ulica št» © (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).