Domoznanski oddelek 35 2 DOBER den 1999 352(497.4Zavrč) 6005928,4 * Prečen božič in naj se Vam v letu 2000 Izpolnijo vaše skrite želje 'čl&mk'. f j, J 1 tl i ' • - ._• 17___ m___»J _ _ . *_• • v m in naj Vas spremlja zdrdvieinjsreča! 2NICA IVANA POTRcA P H Želje in pričakovanja v novem letu 2000 PRAZNIČNO OBARVANA ANKETA Se nekaj dni nas loči od Silvestrovega, ko bomo spet nazdravljali med najdražjimi, v krogu družine in s prijatelji, odpirali darila in si zaželeli SREČNO. Združili bomo svoje sanje, želje in pričakovanja ob novem letu, ki ga letos pričakujemo z nekim posebnim navdušenjem. Upajmo, da nam bodo za nekatere že kar magične številke 2000 prinesle srečo in vse tisto, kar si morda že dolgo želimo, pa da bomo ob koncu novega leta lahko povedali, da je bilo zares dobro in lepo. Tudi sami smo se v prvih decembrskih dneh lahko prepričali, da imajo naši občani veliko zanimivih želja. Od novega leta ne zahtevajo kaj veliko, da bi jim le prineslo tisto, kar potrebujejo za srečo: zdravje in ljubezen. O željah za leto 2000 smo v anketi povprašali nekaj naključno izbranih občanov različnih starosti. Radi so nam odgovorili na vprašanje. Rozalija LEVANIČ iz Turškega Vrha: »Veliko zdravja si želim, pa veselja in dobre volje, ki naj je nikoli ne zmanjka. V novem letu bom zelo vesela, če se bodo vnuki dobro učili in me ubogali. Zadovoljna bom, če bomo imeli lepo vreme, in še posebej, če bo drugo leto dobra vinska letina.« Brata Sandi in Filip VVinter iz Turškega Vrha: Sandi: »Kaj si želim v novem letu? V šoli dobre ocene, doma pa nič posebnega, le računalnik bi rad končno dobil. Če bom imel denar, si bom kupil motor, najraje bi imel skuter, drugih želja pa imam.« Filip: »Jaz si tudi želim motor, pa lego kocke in upam, da mi bo kaj lepega prinesel tudi Božiček, saj sem mu že napisal pismo z željami. Rad bi imel tudi Sony play station.« Sestrični Marina VESELIČ in Klementina BELŠAK: Marina iz Pestik: »Želim, da mi novo leto prinese zdravje, pa veliko uspeha v šoli. Zelo si želim spoznati tudi fanta, odpotovati v Pariz in se podati na Eifflov stolp in biti kar najsrečnejša. Drugo leto bi si rada kupila tudi kaj lepega zase ... Se eno neizpolnjeno željo imam: zelo, zelo si želim, da bi me starši pustili v disko.« Klementina iz Turškega Vrha: »Tudi jaz si v novem letu 2000 želim dosti uspeha doma in v šoli, malo več denarja, kot sem ga imela doslej, pa da bi bila zdrava in srečna. Tako kot Marina bi si tudi sama rad kaj lepega kupila, med počitnicami pa si želim odpotovati na morje, kamorkoli.« Zakonca Marija in Maks VER-LAK iz Zavrča: »Pri najinih letih si ne želiva nič drugega kot le zdravja, potem bova srečna. Imava samo eno 'penzijo', zato je najina želja še ta, da bi nama bilo življenje v novem letu vsaj malo lažje. Rada delava, kolikor še zmoreva pri teh letih, zelo pa bova vesela, če se bomo tudi v letu 2000 v občini ljudje veliko družili in srečevali. Veseli naju, če lahko greva na prireditve - teh naj bo čim več. Rada pa bi povedala še to, da sva vesela, da v občini dobro napredujemo, zato bi županu in svetnikom ob novem letu zaželela dosti uspeha pri delu.« TM, RŠ Za nov let ne vem perneslo kaj bo. Ga mislim pogledat, ob leti povedat, kak dobro je blo. V. Vodnik Dober den je glasilo občine Zavrč, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Peter Vesenjak, Miran Vuk, Martin Vesenjak, Ivan Pongrac, Ema Friščič, Marjan Brunec, Lidija Strelec Trančar. Fotografije: Tatjana Mohorko, Rado Škrjanec Oblikovanje: Vej'ca Tisk: MA TISK d.d. Naslov uredništva: Občina Zavrč, Zavrč 11, 2283 Zavrč Telefotv (062) 761-170, 761-180 Po mnenju Urada vlade R Slovenije se občinsko glasilo Dober den šteje med proizvode, za katere se plačuje 8% davek od prometa proizvodov. Glasilo občine Zavrč Dober den je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1613. UVODNA BESEDA V vaših rokah je četrta številka glasila DOBER DEN. Kmalu bo torej minilo leto dni, odkar smo se odločili, da bo pričelo izhajati občinsko glasilo, ki ste ga občani pohvalili in ga sprejeli za svojega, obogatili pa tudi z dodatnimi predlogi. V uredništvu se trudimo, da bi bil časopis takšen, kot si ga želi večina občanov. Po opravljenih anketah čutimo, da ste s časopisom zadovoljni in da ga radi preberete, ko pride v vaš dom. To nas zelo veseli, zato se bomo tudi v naprej trudili, da bo časopis takšen, da bo z njim zadovoljen vsak, ki ima Zavrč rad; torej ste vi, ki časopis preberete, prav gotovo med njimi. Leto 1999 se, morda tudi z glasilom Dober den v roki, nagiba proti koncu, hkrati z njim pa tudi drugo tisočletje. Debela snežna odeja, ki nam jo je kar rano zagodla, je sicer že skopnela, pa vendar se v zimskih dneh najde nekaj več časa za počitek. Pa naj bo, pravimo, saj je zima; čeprav še ne povsem koledarska, pa je takšna po svoji naravni danosti. Prav je, da si nekoliko oddahnemo in pri tem v domačih družinskih pogovorih preletimo opravljeno delo. Morda bi še bili lahko postorili to in ono, toda bilo je najbrž dovolj. Naše utrujeno telo se bo nekoliko spočilo, žulja-ve dlani pa bodo postale nekoliko mehkejše. Prav gotovo se vsaka družinska skupnost v preprostih, a že lepo urejenih domovih po gričih in dolinah tudi v tem času povpraša, kako je kaj s sosedi na tem griču ali v oni dolini, kako je kaj s širšo skupnostjo, občino. Spomnimo se ponavadi tudi tega, ali smo morda z rečeno ali zapisano pogodbeno obveznostjo ostali komu kaj dolžni, ali se ne bližajo dnevi, ko bi morali proti koncu leta vrniti ali poravnati sosedu ali občini dolg - morda poplačati podpisane pogodbe za gradnjo katere ceste, vodovoda, obnovo cerkva ali podobno, pri katerih si je občina prizadevala za čimprejšnjo gradnjo. Če smo ugotovili, da nismo tega postorili včeraj, storimo to danes ali jutri. Če pa to ni mogoče in je v družini prevelika finančna stiska, se kot sosedje ali občani med seboj odkrito in prijateljsko pogovorimo, s tem da se omenjene obveznosti prenesejo v končno rešitev v prihodnje leto. Vsak dober gospodar bo najbrž storil tako, da bo lahko potem družinska skupnost v celoti uživala zasluženi mir ob velikih in veselih praznikih, ko se bomo zbirali okrog božičnega in novoletnega dreveščka, ki bo obsijano s plameni lučk, ki se bodo rodile tudi v naših srcih in odsevale tja do bližnjih in daljnih sosedov ter utrjevale toplo družinsko srečo po naših domovih. Vsi skupaj pa bomo tudi v pričakovanju velikega dogodka, ko se bomo poslavljali od tega drugega tisočletja in hkrati pričakovali rojstvo novega tisočletnega obdobja, tretjega tisočletja. Dragi domačini in tudi Vi drugi, ki prebirate naše občinsko glasilo DOBER DEN, vsem Vam želim v imenu celotnega uredništva srečne, mirne, zdrave in vesele božične in novoletne praznike in da bi se vse želje uresničile v Vašem življenju tudi ob rojevanju tretjega tisočletja. V imenu uredništva DOBER DEN: Peter VESENJAK Delo sveta občine Zavrč 11. REDNA SEJA Občinski svet se je sestal 29. 10. 1999 na 11. redni seji, kjer so bili sprejeti nekateri sklepi oziroma smernice za sedanje in bodoče delo občine Zavrč: - modernizacija lokalne ceste od Grebljice po vrhu Turškega Vrha do trgovine v Drenovcu, dolžina približno 4 km, in modernizacija krajevne ceste od končanega sedanjega asfalta v Turškem vrhu mimo Gaveza (Bloden-ka) pri izvozu pri Kristoviču na lokalno cesto Grebljica preko Turškega vrha v Drenovec; predvideni stroški posodobitve teh asfaltnih povezav so okrog 60 milijonov tolarjev; - modernizacija krajevne ceste v Belskem Vrhu, odsek Korošec do meje z občino Gorišnica, v približni dolžini 380 m, kar bo občino stalo približno 2,5 milijona tolarjev; - adaptacija zdravstvenega doma Zavrč: prekritje celotnega ostrešja, zamenjava odtočnih žlebov in ureditev dela zgradbe nad avlo, kjer naj bi bili prostori za priročno lekarno zdravstvenega doma v Zavrču, s tem da se stopnišče v ta preurejen del spelje iz sedanje čakalnice zdravstvenega doma. Stroški adaptacije bodo znašali nad 9,4 milijona tolarjev. Sedanja mestna občina Ptuj je predlagala delitveno bilanco. Z njo pa se je večina občin že strinjala, kot podžupan pa sem vztrajal, da naša občina sprejme sklep o delitveni bilanci, ki nam dejansko ne more prinesti več, kot je to po kriterijih, ki jih je sprejel že prejšnji svet, to je 1,9 odstotka skupnega deleža vseh prejšnjih občin. Svet se je odločil, da s tem sklepom še nekoliko počaka. STATUS OSNOVNE ŠOLE? Na 11. seji občinskega sveta smo razpravljali tudi o statusu Osnovne šole Zavrč, saj ga občina še nima urejenega. Čeprav imamo novo in lepo osnovno šolo, bo potrebno njeno delovanje v občini Zavrč uveljaviti tudi s statusom in aktom, ki nam bo dajal kot pravni osebi pravico do oblikovanja tega pomembnega šolskega zavoda. Svet se je na pobudo župana občine Zavrč Mirana Vuka dogovoril, da se takoj določi komisija, ki bo delovala na tem, da se čim prej uredi status osnovne šole v Zavrču. Peter Vesenjak, Zvonko Težak in Ivan Pongrac smo bili predlagani, da se skupaj s tajnico občine Zavrč Ireno Horvat dogovorimo za sestanek z županom občine Gorišnica Slavkom Visenjakom, ravnateljem osnovne šole Cirkulane in podružnice Zavrč Francem Kekcom in njegovim pomočnikom Janezom Jurgecem. Naj povemo, da smo se že sestali in da procedura glede ustanovitve enega osnovnošolskega zavoda že poteka ter ne bo dolgo, najbrž v prvih mesecih leta 2000, da bo odlok o soustanovitvi dveh sosednjih občin, Gorišnice in Zavrča, sprejet. S tem bosta dve sosednji občini ustanovili en šolski zavod. To bo najbrž zopet svetel in lep primer v Sloveniji, zaradi prehoda na devetletko bo potrebno tudi to v tem času urediti. O ZIMSKI SLUŽBI Organizacija zimske službe je zelo pomembna, zato je svet sprejel sklep, s katerim se pogodbeno zadolžijo štirje traktoristi, ki bodo ob večjem snegu plužili krajevne ceste. Določeni so bili: - Slavko KOKOT iz Turškega Vrha, ki pluži krajevne ceste v Turškem Vrhu, Goričaku in delno v Drenovcu, - Borut KELC iz Goričaka pluži v Hrastovcu, Belskem in Gorenjskem Vrhu, - Maks TRANČAR pluži ceste v Korenjaku in Pestikah, - Štefan KUSERBANJ pa pluži v zgornjem delu Turškega Vrha ter Zavrču: parkirišče pred osnovno šolo, mrliško vežico, občino in pred zdravstvenim domom, po potrebi pa nekatere poti tudi soli. Člani sveta so se pogovarjali tudi o zboru občanov, ki naj bo 17. decembra 1999. Svet je reševal tudi nekatere prošnje in vloge in jih povečini rešil v prid občanov ali društev, vendar v smislu dobrega gospodarja. 12. REDNA SEJA Na 12. redni seji se je svet sestal 3. 12. 1999. Najprej nam je bilo predstavljeno delo nadzornega odbora pri občini Zavrč. Predsednica odbora Jožica Bratuša je predstavila njegova pravila dela in svetniki so jih soglasno potrdili ter hkrati dali vedeti, da so zadovoljni, da nadzorni odbor ostane dosleden in aktiven organ v občini Zavrč. OSNUTEK PRORAČUNA Svetniki so obravnavali osnutek proračuna občine Zavrč za leto 2000, ki ga je pripravil župan občine Zavrč Miran Vuk, skupaj z občinsko upravo. Razprava je bila kratka, iz osnutka proračuna pa se je lahko opazilo, da bo tudi v letu 2000 največ skrbi posvečeno gradnji vodovoda in seveda modernizaciji lokalnih cest in javnih poti. Prav tako mora biti zagotovljeno organizacijsko delo občinske uprave in funkcionarjev občine Zavrč, kot tudi delovanje zdravstva, društev, osnovnega šolstva, zaščite in drugega, kar je tudi razvidno iz osnutka občinskega proračuna. Na prihodnji seji bo gotovo več časa namenjenega proračunu občine Zavrč, ki je bistven za razvoj občine in seveda za namensko porabo sredstev v letu 2000. Predlog za asfaltiranje cest in javnih poti je vzpodbudil kar precejšnjo in obširno razpravo. Dogovorjeno je bilo, da se gre v modernizacijo lokalne ceste od Grebljice čez vrh Turškega Vrha do trgovine v Drenovcu in javne poti krajevne ceste v Turškem Vrhu, ki bo sedanji asfalt povezala z lokalno cesto, ki je bila prej imenovana pri Stanku Kristoviču, in sicer pri baraki. Modernizira pa naj se tudi lokalna cesta v Korenjak od Zaplata proti meji s Hrvaško v dolžini približno 1000 m. Predlog je bil soglasno potrjen. Obravnavana je bila zimska služba oziroma delo, ki je bilo opravljeno ob zadnjih velikih snežnih padavinah. Člani sveta so ugotovili, da je bilo ne- Nekateri finančni podatki za leto 1999: - Plačilo dolga za osnovno šolo Zavrč z obrestmi vred 13.450.000,00 - Plačilo dolga za športno igrišče pred šolo 5.232.000,00 - Ureditev ograje na pokopališču 2.400.000,00 - Plačilo stroškov v otroškem vrtcu 7.500.000,00 - Prevoz otrok v šolo 5.400.000,00 - Izgradnja mostu v Grebljici 3.606.000,00 - Cesta Turški Vrh - Mohor 22.038.000,00 - Cesta Belski Vrh Matevž 9.371.000,00 - Vzdrževanje lokalnih cest (brez pluženja) 4.000.000,00 - Izgradnja vodovoda 49.319.000,00 - Šola - dodatna dejavnost z opremo 5.200.000,00 kaj pripomb, da pa pri tem ni nastala nobena panika. Na splošno je bilo delo dokaj dobro opravljeno, a je zaradi obilnih snežnih padavin bilo nekaj težav. Težave bomo poskušali odpraviti s tem, da se pridobi še peti traktorist, tako da bi bilo delo hitreje opravljeno. ZBOR OBČANOV Zbor občanov je župan sklical za v petek, 17. decembra 1999, ob 18. uri v kulturnem domu kinodvorani. Na dnevnem redu bodo aktualnosti v občini Zavrč in predstavljeno delo v letu 2000. Ureditev športnega igrišča in slačilnice na nogometnem igrišču je vzpodbudila kar precejšnjo debato. Za ureditev nekaterih nujnih stvari na igrišču in zgradbi se je po mnenju občinskega sveta porabilo preveč sredstev, zato niso odobrili toliko denarja, kot se je glasil izstavljeni račun. Svet je sprejel sklep o pomoči za obdarovanje otrok ob Miklavžu, Božičku in Dedku Mrazu; ta bo otroke obiskal v soboto, 18. decembra, v kulturnem domu kinodvorani Zavrč. Na prireditvi bo kulturni program šolskih otrok, župan pa je povedal, da je na svoje stroške na ta veseli dan povabil ansambel Ekart, v kulturnem programu pa bo sodeloval tudi naš župnik g. Jože Pasičnjek z otroško skupino. OBISK STAREJŠIH OBČANOV Ob koncu leta bodo opravljeni obiski starejših občanov občine Zavrč, ki so slabšega zdravja ali so med najstarejšimi. Ob tem bodo najstarejši obdarjeni s skromnimi darili, srečanje vseh starejših krajanov pa načrtujemo v prvih mesecih leta 2000. Svetniki so obravnavali tudi posamezne vloge občanov; ti bodo o njih obveščeni v naslednjih dneh. Svet je med drugim obravnaval pisanje v občinskem časopisu, da naj bi po nekaterih predlogih tudi v našem glasilu zapisali vse sklepe, ki jih sprejme svet. Seja sveta je zapisana v zapisniku, vsak član sveta prejme zapisnik in lahko ga obravnava sleherna stranka v občini Zavrč, saj so v svetu predstavniki SKD, LDS, in SDS, ki imajo vso možnost na svojih sejah obravnavati tudi sklepe sveta občine Zavrč. Občani pa bodo seznanjeni s problemi tudi na zboru občanov. Obravnavali smo tudi pobudo za ustanovitev vaških odborov v občini Zavrč, a to pa ni bilo sprejeto, saj so bili člani sveta enotnega mnenja, da je občina Zavrč zelo majhna in da ne bi imelo veliko učinkov, če se še bolj drobimo. Vsak gospodar ob koncu iztekajočega se leta nekoliko pogleda tudi v številke, kako je posloval, kam so v glavnem šla prigospodarjena sredstva, da potem lažje prične novo leto tudi na gospodarskem področju. Tudi mi se bomo seznanili z nekaterimi finančnimi podatki. Glej tabelo! Občina poleg rednih dejavnosti plačuje tudi oskrbnino v domovih v Ptuju, Muretincih, Lukavcih in Dornavi. Ostali stroški, kot je redna in funkcionalna dejavnost, pa so razvidni v proračunu občine za vsako leto posebej. Peter VESENJAK OD SEPTEMBRA TURISTIČNO DRUŠTVO Od pustovanja do martinovanja »Iskrica za ustanovitev turističnega društva se je prižgala na letošnjem izletu ob dnevu državnosti, ko smo na druženje povabili širši krog Zavrčanov. Odziv je bil presenetljiv - kar z dvema polnima avtobusoma smo se odpravili na potepanje po slovenskih krajih. Obiskali smo Ponikvo, rojstno hišo Antona Martina Slomška in se nazadnje srečali s svojimi prijatelji flosarji v Breznem pri Dravogradu, k temu pa je sodila tudi vožnja po Dravi. S flosarji je namreč povezana zgodovina Zavrča in še posebej zgodovina podružnične cerkvice Device Marije na završkem hribu. Pogovori o novem društvu so prišli na vrsto nekoliko pozneje in rekli smo si: zakaj ne bi ustanovili društva, ki bi bilo pobudnik izletov, prireditev ter še česa v kraju,« je v pogovoru za naš časopis dejal predsednik Turističnega društva Zavrč Blaž Gavez. 13. september letos je bil prav poseben dan, ko so se na ustanovnem občnem zboru zbrali tisti Zavrčani, ki si bodo v prihodnje prizadevali za boljšo turistični promocijo in urejenost završke občine. Denarja za ustanovitev sicer niso imeli, zato pa so kar sami primaknili nekaj tolarjev, da je delo društva lahko steklo brez težav. Postavili so delovna telesa društva: upravni in nadzorni odbor ter častno razsodišče. Za predsednika so izvolili Blaža Gaveza, tajnica je postala Lidija Domjan, blagajničarka Irena Pijan Pravdič, člani upravnega odbora pa so: Zvonko Težak, Adolf Vidovič, Sonja Kokot in Franc Kelc. Društvo se je domačinom že predstavilo s prireditvijo ob martinovem, ta prireditev pa naj bi postala ena od tradicionalnih društvenih dejavnosti v vinorodni občini. Predsednik B. Gavez, ki se že nekaj časa ob pomoči prijateljev trudi, da bi občina zaživela tudi skozi prireditve in druženja, nikakor ni skrival zadovoljstva ob uspeli prireditvi, v prihodnje pa bo njihov organizator prav turistično društvo. »To je bilo že tretje martinovanje,« pravi, »naše društvo pa je prireditev pripravilo nekoliko širše in ji dodalo nekoliko več tradicije. Dvorana je bila polna, tega pa sem si najbolj želel in prav to mi daje zagon, da kot predsednik novega društva ustvarjam vse, kar je v občini povezano s turizmom. Na začetku še društvo nekih velikih načrtov nima, radi bi le svoj društveni prostor, kajti sedaj se moramo srečevati v turistični pisarni, še najbolj pa si želimo, da bi pritegnili čimveč ljudi, predvsem takih, ki bi želeli biti koordinatorji prireditev. Veseli me, če so ljudje zadovoljni in veseli, rad imam spremembe in v prihodnje si jih želim kar največ.« SPREHAJALNA FLOSARSKA POT DO MARIJINE CERKVICE Završki turistični delavci bodo, kot sami pravijo, »borci« za bolj urejeno občino in kraje, zastavili pa so si kar zajeten spisek nalog, ki jih bodo poskušali uresničiti s skupnimi močmi in v sodelovanju z občino ter drugimi društvi. O bodočih nalogah predsednik pravi: »Najprej bomo dali postaviti klopce pri podružničnih cerkvah, s pomočjo našega župnika pa želimo očistiti tudi okolico cerkvic, ki so bile obnovljene v zadnjem času in bi jih bilo škoda pustiti neopažene. V dolgoročnem planu imamo ureditev sprehajalne poti do cerkvice Device Marije, ki bi jo poimenovali sprehajalna flosarska pot, že drugo leto pa pričakujem, da nam bo uspelo pripraviti maketo te poti. Na občini že imajo posluh za to idejo. Med letom želimo organizirati nekatere že tradicionalne prireditve. Pričeli bomo s pustovanjem: na pustno soboto se bomo udeležili fašenka v Cirkulanah, v nedeljo v Markovcih, na pustni torek pa nameravamo sami organizirati fašensko povorko v sodelovanju z osnovno šolo. V mislih že imam zaključek pustne prireditve, ki naj bi izzvenela kot nekakšne karaoke; teh v Zavrču še nismo pripravili. Društvo bo zagotovo zraven tudi na prireditvi ob materinskem prazniku, pomagali bomo v spomladanskih čistilnih akcijah, 25. junija bomo spet organizirali izlet s piknikom, za 15. avgust pa že lahko napovem, da bo v Zavrču praznovanje za našo župnijo izredno pomembnega praznika velike maše. Potem pa bo spet na vrsti martinovanje, nato občni zbor, vmes pa si bomo že še kaj izmislili in pripravili. Doslej smo za delovanje društva že nabrali nekaj denarja, trudili pa se bomo, da ga bo za normalno delo še več. Ob tej pri- ložnosti se moram zahvaliti vsem, ki nam pomagajo, nas podpirajo in darujejo dobitke za srečolov.« KLOPOTEC -PRVI SPOMINEK V društvu že razmišljajo o svojem znaku, po katerem bi bili prepoznavni, kmalu bodo predstavili zanimiv obesek, v katerem je skrit grb občine Zavrč. Kot pravi B. Gavez, pa bodo za turistični spominek najprej izbrali klopotec, ki je zelo značilen za Haloze, tudi drugi spominki pa naj bi v sebi nosili haloško motiviko. Zamislili so si jih še v obliki kmečkega orodja, in ko bo društvo izdalo še zloženko, bo za promocijo občine narejen že velik korak. PREDSTAVLJAMO LOVSKO DRUŽINO ZAVRČ 36 zavzetih članov zelene bratovščine V Lovski družini Zavrč so že praznovali 50-letnico obstoja, torej so eno tistih lovskih združenj na haloškem območju, ki že dobrih pet desetletij v duhu dobrega gospodarja skrbi za divjad in kar najčistejšo okolico. Završko lovno-gojitveno območje spada v haloški bazen in se razprostira na površini 1900 hektarjev, center vsega dogajanja pa je lepo urejen lovski dom v Hrastovcu. Lovci so ga zgradili s prostovoljnim delom in ga imajo v upravljanju vse od leta 1967. Starešina LD Zavrč domačin Anton Petrovič z veseljem pove, da je lovska družina številna, saj šteje 36 zavzetih lovcev. Ob tem doda, da imajo v bližini lovskega doma strelišče, kjer pogosto pripravijo tekmovalna srečanja v streljanju na glinaste golobe (zadnje dobro obiskano je bilo ob letošnjem občinskem prazniku). Tajniške posle v zeleni bratovščini opravlja Janez Rižnar, gospodar je Jože Bračič, blagajnik Anton Furjan, strelski referent pa Martin Vidovič. Završka zelena bratovščina, zbrana ob zlatem jubileju LOVCI OPOZARJAJO: FAZANOV IN ZAJCEV VSE MANJ Tudi završka lovska družina spada v Zvezo lovskih družin Ptuj - Ormož, kjer se lovski starešine pogosto srečajo in opozarjajo, da so nekatera območja v zadnjih letih izgubila precej divjadi, pravi Anton Petrovič. »V haloškem bazenu je na žalost divjadi že bolj malo, posebno fazanov in zajcev. Krivcev za to je kar nekaj, glavni in najhujši pa so strupi, ki škodijo ne smo divjadi, temveč tudi ljudem, in tega se premalo zavedamo. V naši lovski družini ugotavljamo, da je stalež male divjadi po zadnjih podatkih padel za več kot 90 odstotkov. Tudi steklina je v naši okolici resen problem, nanj lovci nenehno opozarjamo, k sreči pa je za to poskrbela država, ki v skladu z mednarodnimi konvencijami tudi pri nas namešča vabe proti stekleni. Spomnim se, da smo imeli Zavrčani največ težav pred štirimi leti v Goričaku, od takrat so se lisice že pozdravile. Kot zanimivost naj povem, da smo jih v letošnjem letu pokončali že 46. Drugi problem v naši okolici pa je ta, da ljudje ne dajo cepiti vseh psov in ti so lahko prenašalci bolezni na ljudi in divjad. Upam, da bo uvedena stroga veterinarska kontrola in bomo steklino vsaj za nekaj odstotkov zmanjšali. Tudi divje svinje, ki se občasno pojavljajo Starešina LD Zavrč Anton Petrovič na »otoku« nedaleč od carine, so eden resnih problemov našega območja; sicer jih po gojitvenem planu streljamo, tam pa, kjer naredijo večjo škodo, jo poskušamo kar najbolje odpraviti. Aktivno bo torej treba čuvati naravo, biti kar uspešen v odnosih z občani - lastniki kmetijskih zemljišč in ne nazadnje tudi z domačo osnovno šolo. Učenci nam pozimi pomagajo krmiti ptice, nanje pa se bomo zagotovo spomnili tudi ob letošnjem novem letu, ko se jim ponavadi zahvalimo za dobro sodelovanje.« POZIMI JE POMOČ DIVJADI IN PTICAM POTREBNA Završki člani zelene bratovščine so se letos posebej izkazali v vseslovenski akciji LZ Slovenije z naslovom Naravi krademo smeti, saj so ob pomoči občanov in najmlajših iz šole nabrali veliko kosovnih odpadkov in s smetmi napolnili precej vreč. Sicer pa lovci med letom pripravijo več organiziranih lovov, kar pa je najpomembnejše, vsak lovec mora v zimskih mesecih skrbeti za svoje krmišče. Kako dobro in uspešno opravlja to svoje delo, ocenita gospodar in revirski vodja, ki sproti nadzirata »lovska« območja. Starešina Petrovič pravi, da krmijo vse, kar je živo, da pa bi si lovci v prihodnje želeli malo več srnjadi, kajti tudi število te počasi upada. Upamo lahko samo, da lovski druščini ne bo zmanjkalo dobre volje in ne energije za uresničitev še kake pomembne naloge, povezane z ohranjanjem divjadi in nasploh narave. Ko pa bodo prihodnje leto naravi spet »kradli« smeti, jim priskočite na pomoč, da pa bo smeti iz leta v leto manj, boste največ pripomogli prav občini. Narava z rastlinskim in živalskim bogastvom vam bo hvaležna, verjemite. TM OŠ CIRKULANE -ZAVRČ Spoštovani starši, učenci in vsi občani občine Zavrč! Leto gre h koncu in spet je tu praznični december, ki je kot letni čas in čas bližajočega se božiča in novega leta vedno nekaj posebnega. Je čas pričakovanj, kaj bodo prinesli prazniki in novo leto. Zato Vam vsem skupaj: učencem, staršem, občanom ter Občini ob božiču in novem letu vsi v šoli Zavrč želimo veliko uspehov v novem letu, vseh želja, ki vam jih želimo, pa ne bomo naštevali, ker jih je tako veliko, da bi bil list papirja premalo. Vodstvo šole, učitelji ter učenci šole Zavrč LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR LDS ZAVRČ DROBAN PRAMEN ČEK SVEČKE ŽARI NA DROBNI SMREKOVI VEJICI IN ODSEVA V NAŠIH OČEH, SRCIH IN DUŠAH, TER TAKO OSVETLJUJE NAŠO BODOČNOST, KI BO ZOPET SESTAVLJENA IZ TISTIH DROBNIH ŽIVLJENSKIH DOGODKOV, KI BODO OB TEH VELIKIH PRAZNIKIH BOŽIČA IN NOVEGA LETA ZOPET MOČNEJE IN BOLJ RADOSTNO ZAŽIVELI. ŽELIM VAM, DA BI BILI VSI TI DROBNI DOGODKI VESELI IN PRIJETNI V DOSEGU VAM OSEBNO KOT CELOTNI DRUŽINI, KI NAJ SREČNA IN ZDRAVA V VAŠI PRISOTNOSTI DOČAKA BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE IN KOT TAKŠNA VSTOPI V USPEŠNO, ZDRAVO IN MIRNO ŽIVLJENJE V LETU 2000. PREDSEDNIK OO LDS ZAVRČ: PETER VESENJAK LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE PRI PUNGRAČIČEVIH SO IMELI MIKLAVŽEVO TRGATEV Vino bo barbari no Trs j e je bilo bogato obloženo z grozdnimi jagodami Četrti december je bil čisto navaden dan, obsijan z nekaj žarki sonca in prav nič zimsko obarvan. Nekateri, denimo, so ta dan izkoristili za še zadnjo trgatev letošnje jeseni. Pri Pungračičevih v Drenovcu je že bilo tako, saj so si god sv. Barbare letos izbrali kot dan za posebno trgatev v domačem vinogradu. V veselo družbo so povabili prijatelje, sosede in dolgoletne kupce vina, skupaj pa so nazdravili tudi letošnjemu martinovemu. Odločitev za prvo malo poznejšo trgatev je padla letos jeseni, je povedal Robi Pungračič, ob tem pa dodal, da so si barbarino izbrali s prav posebnim namenom, saj bo tudi končni vinski pridelek nosil etiketo z napisom barbarino vino. Za posebno trgatev so v vinogradu pustili 700 trsov sorte šipon, ki je že v redni trgatvi kazal vrhunski rezultat, pridelali pa naj bi od 500 do 600 litrov mošta. Šipon so pustili zunaj malo dlje (45 dni po redni trgatvi), saj želijo videti, kako se bo »odrezal« čez čas, ko bo že vino in bodo z njim polnili kozarce. Tradicijo bodo nadaljevali, smo slišali pri Pungračičevih, saj bodo poslej vsako leto pripravili posebno trgatev in čez nekaj let lahko primerjali letnike, s tem pa naj bi pritegnili tudi svoje kupce vina. Barbarino vino bo posebnost te turistične kmetije, zato mora biti nekaj posebnega in dobrega, da bodo z njimi zadovoljni tudi najzahtevnejši ljubitelji vinske kapljice. Pa na zdravje z barbarinim vinom! TM SLS Slovenska ljudska stranka Podružnica Zavrč Vsem občanom in občankam občine Zavrč, še posebej pa vsem članom Slovenske ljudske stranke želim, da bi kar najbolj prijetno preživeli te čudovite praznične dni iztekajočega se stoletja. Želim vam, da bi jih preživeli med ljudmi, ki vas imajo radi in s katerimi gradite sedanjost, ter ustvarjate prihodnost. Leto, s katerim vstopamo v novo tisočletje, pa naj vas obdari s številnimi lepimi trenutki, zdravjem, srečo in uspehom. Predsednik SLS Zavrč Slavko Belšak SLS ADVENTNE SLAMICE Advent ... Prihaja ...Tiho, neslišno, vztrajno, nezadržno prihaja. Prihaja Izpolnitev naših želja, vere, upanja. Hrepenimo in čakamo, On pa prihaja k nam kot luč, ki postaja vse močnejša in sveti na pot našega življenja. Advent. Ali je ta advent še vedno to, kar je bil nekdaj? Ali je božič še vedno tak kot nekdaj? Se vedno. Kajti še vedno On prihaja k nam in je rad pri nas. Le mi vse to prevečkrat drugače pojmujemo. Kako resno smo nekdaj jemali advent! Kaj vse smo bili pripravljeni storiti v pripravi na božič! Na sredi adventnega venca so bile majhne slamice. Za vsako dobro delo in molitev smo smeli vzeti po eno slamico. In kako smo tekmovali, kdo bo nabral več slamic! Te slamice smo na sveti večer položili v jaslice in postlali prihajajočemu Jezusu. Dandanes se morda ustavljamo le pri zunanjem blišču. Božična drevesca so okrašena že teden ali dva pred božičem. Po oknih utripajo raznobarvne lučke in govorijo, da je neki poseben čas, in dajejo občutek prazničnega. Vse to je lepo in prav. Ne bi pa bilo prav, da bi se naše oko ustavilo le ob tem zunanjem blišču. Tudi danes je potrebno morda še bolj kot nekoč zbirati »slamice« dobrote, miru, medsebojnega razumevanja, vere, upanja in ljubezni. Samo na ta način Za prihajajoče božične praznike želimo vsem občankam in občanom sreče, zadovoljstva m miru. V leto 2000 pa veliko lepih zdravih in srečnih dni. Slovesnki krščanski demokrati OO Zavrč bodo prazniki polni bogate vsebine. In ni večje želje v tem času, kakor je ta, da bi tudi naša srca postala kot jaslice, kot topel dom za »Prihajajočega z višave«. Samo z Njim bo naš korak trdnejši in bolj gotov. Vsem, ki prebirate naše občinsko glasilo, želimo lepe in blagoslovljene božične praznike, v letu 2000 pa obilo zdravja, miru, delovnih uspehov, medsebojnega spoštovanja ter osebnega zadovoljstva. Vaš župnik Jože PASIČNJEK Spored maš med prazniki: PETEK, 24. 12. 1999: ob 20°°: maša polnočnica pri MOHORJU ob2400: maša polnočnica u župnijski cerkvi SOBOTA, 25. 12. 1999 BOŽIČ: vse maše bodo v župnijski cerkvi: ob 700 10°° in ob 15°° v hrvaškem jeziku NEDELJA, 28. 12. 1999 sv. Stefan: ob 700 in 10°° v župnijski cerkvi; pri obeh mašah blagoslov vode PONEDELJEK, 27. 12. 1999 sv. Janez: maša ob 900 pri Janžu v Gorenjskem Vrhu; med mašo blagoslov vina 31. 12. 1999 staro leto: maši bosta ob 700 in ob 1600 zahvalna maša ob koncu leta 1. 1. 2000: maši bosta ob 930 in ob 1500 v hrvaškem jeziku Vaš župnik Jože PASIČNJEK IZ ŠOLSKIH KLOPI Uvajanje devetletne šole Naša šola je prijavljena za program devetletne osnovne šole in od ministrstva za šolstvo in šport izbrana za pričetek izvajanja naslednje šolsko leto 2000/2001, z začetkom v prvem razredu. Otroci bodo vstopili v šolo s šestim letom. 23. novembra smo opravili sestanek za starše prvošolcev v devetletni šoli. Podrobnejši program devetletke je predstavil ravnatelj gospod Kekec ter starše seznanil z življenjem in delom v novi devetletni šoli. Starši so izpolnili vprašalnike, ti pa bodo služili kot informacije in usmeritve za načrtovanje dela v novi devetletni šoli. Enotno se vsi strinjajo, da je program devetletke ustreznejši od sedanjega. ODLAGANJE KOŽNIH IN DRUGIH ORGANSKIH ODPADKOV V skladu s predpisi veterinarske inšpekcijske službe vas obveščamo, da v zimski sezoni 1999/2000 ne bodo postavljene posode za odlaganje kož in drugih organskih odpadkov (drobovina, glava). Zaradi poostritve nadzora nad odlaganjem kožnih in drugih organskih odpadkov vas vljudno prosimo, da kož in drugih organskih odpadkov NE ODLAGATE v posode za odlaganje gospodinjskih odpadkov in na ekološke otoke, ker jih Cisto mesto ne bo odstranilo, pa tudi na drugih nedovoljenih mestih, na primer v gozdovih, ne. Lahko pa jih odpeljete na veterinarski zavod Slovenije, območna enota Ptuj, Ormoška cesta 28, vsak dan od 7.00 do 15.00 ure, tudi v soboto, ali jih pokličete na tel. št. 787-520, da jih odpeljejo. Sabina Jupič, komunalna inšpektorica Kaj prinaša nova, devetletna osnovna šole? Nova šola prinaša novosti in spremembe v programu: - otroci bodo pri vstopu v šolo stari približno enako kot v sedanji pripravi na šolo - program je prilagojen šestletnim otrokom - tudi prostori so ustreznejši in bodo z opremo prilagojeni starostni stopnji otrok - v bodočem prvem razredu bosta dva strokovna delavca, tako da bosta polovico ur pouka z otroki istočasno praviloma učiteljica in vzgojiteljica, delali bosta timsko in se pri delu dopolnjevali - spremenilo se bo tudi ocenjevanje znanja in bo pri vseh predmetih opisno - ista učiteljica bo spremljala učenca celo prvo obdobje (tri leta) - za vse predmete v 1. razredu so pripravljeni novi učni načrti - večja bo skrb za enakost izobraževalnih možnosti za vse učence Vstop v šolo s šestim letom je pomembna, a dejansko manjša sprememba, kot se zdi. Prvi korak k vstopu vseh otrok v šolo s šestim letom je bil pri nas narejen na začetku osemdesetih let, ko je bila za otroke uvedena obvezna priprava na šolo (mala šola). Novo osnovno šolo bomo uvajali postopoma in jo na osnovi spremljanja dograjevali in izboljševali. Erna Friščič JVyx. ($)AiLa. Z*, ^omeo dnucjecp. ltxxjeV^x.r5c^miXizx. ir, drne-roa. /rr4Arornjp, - /tkutoVVo mo doNort, čtaiKtAue, rmilime,. rm\oL ali. posledica p Vxxdi ftojma. hOxrm«šAjarm, j Anko *jtwo£mo mrvico. AnU^če, Xii p»u ccoa dimila. fK^oro.. JiIboAm*. me, rmoK*/n\, hcoujumveli, v ckx tnnadV V0^ cra^Hada, mo. nmili^ocre Ajudu ( Au /id Artfcr. hrrojkeršmt, Xuufudc/ in ^ M n^adotimi,. ^Znkoj \\ L. (N&Vlu. onred »lliv Ur zmremijr , moj or*, nrp&dc^jcr' (V rv^.Xxm, urmcucomc. po ».le, ulroc^iAt ljudi.. pKitirtrserm /le nmi /brnulijcr oLkocl. OLhocuy Au so- zAoni, od 'h-M, map>mv momr. kdo & jvnv ^xvrvaK>jO Z°^,(3CX orrOhO^T •.tiUeo IjipeU Vin, C^dokv 'SHP' ^ im one, kapljU/i, reode,! ckx, L, n pcte&iL la vre, lefedčle. f Vtv Xo«j Aifi^cr pntd, otojsUn! A je. Ur AaWro' othoštvo', Aio rmoHo*> cjjfedali, | AiaHao pnid, tafcor vl*jojiy zAnn««., Ajuda Au jvfo imo« hod.. Td j, mo^V^Ša, aIojok j Auv\ jil\ oWcyo-. u§cuvrX‘t>Vy do An Zt, nhjjore ^ i*. dmrvO- (v dom, (*5Uo£r AoVu/n, polx^>or«3i U)Hf>xxkT.^cmxx)p^rrro' LhivocrKz j Xu to (vtjfTro5cyjcmo^ fmm«^rvrcr nreoj mroSe. (im »e,. fMt»ejL po. rra Ly |dtx roco AjuAV rm*t)li. Au/t jaz-, da to* ht urAomorhl*. ck>Amcdi*W, oJLu^l ifWr*ce^,lnmola pouxo;d»lirrrv dajto^r ihpXjicr^2.. ^nmirmo' oLmoVoottn. tnvnoje pKonrAjice, V UL. 1999 u6ddoli|jL 'bonaV, 8. A Leonardo da Vinci v Ljubljani (spis) Jutro je bilo mrzlo in megleno. Učenci OS Zavrč smo se zbrali na dvorišču, kjer smo čakali na avtobus. Ke je ta prispel, smo se učenci udobno namestili, saj nas je čakala dolga in naporna pot v našo prestolnico Ljubljano. Tam naj bi si ogledali razstavo o Leonardu da Vinciju. Promet je potekal normalno, kljub ledenim oblogam na cesti. Prispeli smo zelo hitro. Ljubljana - sneg in lučke so ji dajale videz pravljičnega mesta, Golobi, ki so bili lačni, so obletavali ljudi. Stisnilo me je pri srcu, a vendar sem kajkmalu prenehala misliti na živalce, saj smo prispeli do Narodnega muzeja. Izstopili smo iz avtobusa. Pred našimi očmi se je pojavila velika, rumena stavba. Vstopili smo. Vodička nas je napotila v garderobo, kjer smo se slekli in oddali nahrbtnike. Pripravljeni smo odšli v zgornje nadstropje, kjer se je razstava tudi pričela. Najprej smo si ogledali Leonardovo razmišljanje o človeškem telesu. Bilo je zelo realistično in zanimivo. Vodička nam je postavila vprašanje: "Zakaj je Leonardo seciral ljudi?" Vendar odgovora nismo poznali, zato je dejala, da zaradi slikanja ljudi. In že smo se znašli v prostoru, kjer so visele Leonardove umetnine, med njimi tudi Mona Lisa. Slika polne prečudovite skladnosti in harminije barv. Njen presunljiv nasmeh in pogled sta te povsem očarala. Ogledali smo si še druge slike in odšli v prostor, kjer smo videli prvi top, tank in ostalo tehniko. Leonardo da Vinci je na tej razstavi dajal videz popolnega človeka. Njegove umetnine, izumi in tehnični pripomočki so bili zelo lepi in smiselni. Leonardo da Vinci je bil torej izumitelj, umetnik, arhitekt... Renesančni dobi ni prinesel ničesar dobrega, saj so bile takrat take stvari prepovedane. Vendar je za naše stoletje doprinesel veliko dobrega in tudi slabega. Moja želja je, da bi si ogledala njegovo fresko v Milanu, saj je zagotovo ena izmed umetnin, ki je ne najdemo povsod. Toda vse, kar lepo je, hitro konča se in tako se je končala tudi ta razstava. Mislim, da je mnogim prinesla lepe trenutke in enkratno doživetje. Blaženka Gavez, 8.b. UVV3S3 KAvotlo. tblOklAVOu T>o£odOjj(V Jooiui bttčOu^t, Intt, dcrocf.UtitpemArroo' po' s\cuoneKj (Xij fciro^err^t,, mekokxi t^u,- tax/rru,cW^\ Wfcbond d>ux(^y dj3o*urrO\,, bWx>j oy xjcv)^crr^Uu,?«j mOt> c&i čaXosU^d.l^ud^e, brroO' domdame/b \a»- ^oMcAnru ,dcu ono?) «i0fc(\it?}C& sarma' (ve3ufad dcuukc/, vrb me, ruto huokb pCKduW X>i(VŠej^X» ^ moermeVj ] po^uV rr ,0' brucki Sttecj, se, tbov^rro' (Up*idxxybaaW^ VTrC fceAoli VnV-trru - T\\Arm3anxx/ vxu oknOfo. tVuoxi 3oxsx^ m-u (5toux^.llmj pmudemj uspe, mo^ta udtnCaervu cd-cpuOlU , Če \o_. 'lOC^rrO. sormOj tčAjmrv om&oc si pttcdeAoiv^orrTu.dmC, btltLOTrrv fa- aXi 60Šo\lcx, vrru cme, Xoj ropwn5Q,:rtH^ , Wt?ad Vma’ si enicma,^ )! 'ždutdcu Strrru N urfUMVA rrtvOta, ,dumXttYvO'| do^rva sVatJbO', od<^yvX)Ximv. cizo pok. do \ec^x, ^e. Se, dcSz^v. Xcko' ^e,^cuu(u,|dfiu bomo' Vx^brru .3Uuy, dn me, ivrvarrro' pustu&vr\jK dxu^ Axxi(^rrr\Uv)djO, ^e, mo scudu. \o%huD cot^frv vru <^i£*cAV icrrrv tO pHCptlObVi SO 5(VC^, OKbČ^e, pHjmObti "k, CV SUCCU Wirua, k,?t\rruA£>(^x/^ rnQs nrsc?a, dam, kastpO, s Wpi morui^v vro^o^dtl)' vru pcdoVajrm,. cd(^xuonoj me, mojderm^oKi pa, me, Kmarmo' ^ud^e, iAiaVt stteac mo p*zwerrrx rmdbtu, im oV ptuMuvra coSUv. Lelrmrv si j da, X* XxXi (V&i sicoorvi (dn X* X, omed be,Xx^ vmoij noudi im apaoeAofMali dxu(^ to rrru^e, 'žc\^c,, č«, ^>Ku foo Xido "lopcArniK/. pcu me, rut JŽc^a, Kc5f\5dd ix,poXrr\)nrru^ (Utmdox, če, JooKirrruO' jrrrvOMirrro' cApnc.V-» SxcC, im "re&LCdi bufcčd s bticerrrv vru K, x<^y per m^. 00 SDS Zavrč že// vsem občanom občine Zavrč vesele božične praznike in obilo veselja, zdravja in zadovoljstva ob vstopu v novo tisočletje. VAŠKA KRONIKA Že v drugi številki našega glasila Dober Den ste zasledili vaško kroniko, v tej številki pa jo nadaljujemo in s tem končujemo leto 1999. Rojstva Najprej bomo tokrat in tudi v bodoče pregledali rojstva v času od drugega glasila, kajti vsako rojstvo nas še posebej veseli. Po dveh rojstvih v prvem polletju 1999 so se zatem rodili - Kevin MUHELJIČ, roj. 17. 6. 1999 v Izoli, Drenovec št. 13 - Jan TEŽAK, roj. 20. 6. 1999 v Ptuju, Hrastovec št. 23 - Lena ZEBEC, roj. 9. 8. 1999 v Ptuju, Turški Vrh 51 - Marina HORVAT, roj. 7. 10. 1999 v Ptuju, Hrastovec 153 NOVE PRILOŽNOSTNE ZNAMKE S Pošto Slovenije v novo leto 2000 Dober mesec pred koncem leta so v Pošti Slovenije poskrbeli za še zadnjo izdajo priložnostnih poštnih znamk, tokrat z božičnim in novoletnim motivom. Novoletno znamko krasi ognjemet (vredna je 17 in 18 SIT), božično pa jaslice iz kranjskega antifonarija (vredna je 80 in 90 SIT). Pošta Slovenije je za praznične decembrske dni izdala tudi dve kuverti s prazničnim motivom, izšle pa so tudi tri praznične dopisnice, s katerimi daje Pošta svoj prispevek za novo pediatrično kliniko v Ljubljani. Rojstvo otrok v prihodnjih dneh pričakujejo še v družini ŠKRINJAR v Turškem Vrhu, v družini SKOK v Hrastovcu in v družini HRŽENJAK v Pesti-kah. ČESTITAMO OD SRCA. Po pregledu vseh rojstev v letu 1999 smo ugotovili, da se je na območju občine Zavrč v tem času rodilo šest otrok. Podatek je zaskrbljujoč, saj se nam je v zadnjih letih na tem območju rodilo od 14 do 22 otrok letno. To nas najbrž skrbi vse, saj bi želeli ohraniti završko območje obljudeno in živo, za kar si prizadeva tudi občinsko vodstvo. Zavrč je dobil novo osnovno šolo, gradimo vodovod, moderniziramo ceste, obnavljamo cerkve - vse z namenom, da kraj ostane živ in poseljen. Bog ve, ali morda niso gospodinjstva preveč obremenjena z dodatnimi pogodbami ob gradnji vseh teh prepotrebnih komunalnih in drugih objektov? Morda bo širša skupnost, vlada na samem vrhu države spoznala, da bo morala izdatneje pomagati pri izgradnji vseh nujnih objektov, če bo hotela, da bo to lepo in zanimivo obmejno območje ostalo živo in poseljeno, saj so tukajšnji prebivalci pridni in marljivi. Vsem družinam, ki ste doživeli srečen trenutek rojstva, posebej še mamicam in očkom iskrene čestitke v imenu celotnega uredništva. Poroke Tudi to je vesel, srečen trenutek, saj tako nastajajo nove družinske skupnosti in prav gotovo ta dogodek v nas vnaša posebno radost. Slovesni obred so v zadnjem času sklenili: Boštjan VESENJAK in Nataša BORAK sta sklenila zakonsko zvezo v Ptuju 31. 7. 1999 in se nastanila v Korenjaku št. 27; Klemen KOKOT in Darinka KUNŠTEK sta sklenila zakonsko zvezo na Borlu 28. 8. 1999 in se nastanila v Goričaku št. 43; Janez KELC in Marta ZAVEC sta sklenila zakonsko zvezo v Cestici na Hrvaškem 3. 9. 1999. Čuti se, da smo obmejna prijateljska občina sosednji hrvaški občini Cestica, od koder izvirajo vse tri neveste. Prav je tako, saj ljubezen in naše prijateljstvo ne pozna meja. Vsem, ki ste sklenili zakonske zveze, iskrene čestitke tudi v imenu našega uredništva. Zinka & Ivan OGRIZEK s.p Samopostrežba “HALOŽANKA” 2283 ZAVRČ, GORIČAR 4, tel.: (062) 761-038, GSM 041-709-254, doma (062) 760-545 Vsem cenjenim strankam, vam, domačinom Zavrčanom, in vam, sosedom iz prijateljske Hrvaške, iskrena hvala za obiske v naši trgovski poslovalnici. Upamo, da ste od nas vedno odšli zadovoljni, saj smo s tem namenom v lanskem letu obnovili spodnjo trgovino, kjer ste lahko solidno in vljudno, pa tudi po domače postreženi oziroma lahko lažje izbirate želeno blago. Vse potrošnike in naše cenjene stranke, posebej še starejše in onemogle, obveščamo, da vam blago z veseljem pripeljemo na dom; naročite ga lahko po telefonu na št. 761-038. Še istega dne vam bomo želeno blago dostavili domov. Poleg zahvale in predstavitve naše ponudbe pa vam ob koncu poslovnega leta želimo predvsem zdravja in sreče, največ pa notranjega zadovoljstva, da bi vam čas v letu 2000 tekel v miru in medsebojnem spoštovanju tudi ob nakupih v naši poslovalnici. Drage stranke, želimo vam srečne in vesele božične in novoletne praznike. Kolektiv trgovine Haložanka Umrli so V tem času pa so bili v naših družinah tudi trpeči in boleči žalni trenutki, saj so nas za vedno zapustili oziroma so umrli: 1. Ivan MAJCENOVIČ iz Belskega Vrha št. 86, roj. 25. 7.1914, umrl 25. 7. 1999 2. Jožefa ZEBEC iz Belskega Vrha št. 102, roj. 24. 1. 1934, umrla 1. 8. 1999 3. Milena HORVAT iz Belskega Vrha št. 7, roj. 17. 2. 1962, umrla 17. 8. 1999 4. Slavica ŠEŠEK iz Goričaka št. 20, roj. 2. 5. 1929, umrla 15. 9. 1999 5. Stjepan KRIŽNJAK iz Turškega Vrha št. 23, roj. 24. 3. 1950, umrl 29. 9. 1999 6. Terezija FORJAN iz Turškega Vrha št. 42, roj. 3. 9. 1937, umrla 6. 10.1999 7. Franc PODHOSTNIK iz Pestik št. 5/a, roj. 18. 1. 1924, umrl 9. 10. 1999 8. Terezija BORAK iz Belskega Vrha št. 64, roj. 11. 10. 1956, umrla 14. 10. 1999 9. Julijana KOKOT iz Gorenjskega Vrha št. 27, roj. 9. 2. 1900, umrla 1. 11.1999 Če združimo podatke iz našega drugega letošnjega glasila, torej ugotovimo, da je v naši občini v letu 1999 umrlo 16 občanov. V drugi številki glasila smo se z nekaj besedami poslovili od najstarejše matere Marije TURŠČAK iz Drenovca, v tej se bomo nekoliko pobliže spomnili zadnjega slovesa naše najstarejše občanke Julijane KOKOT iz Gorenjskega Vrha. V spomin Julijani Kokot Julijana KOKOT se je rodila kmalu po rojstvu 20. stoletja, pred več kot 99 leti, 9. 2. 1900, v Turškem Vrhu. Otroštvo je preživljala v svojem domačem logu. Ljubezen staršev in okolje, v katerem je odraščala, je deklico oblikovalo za kasnejše življenje, ki ni bilo lahko, kajti od mladih nog je bilo potrebno poprijeti tudi za vsa težja dela na domačiji, ki je stala na vrhu griča v Turškem Vrhu, obdana z bujnimi in opojnimi vinogradi. V takšnem okolju, v naših lepih Haloz je Julijana z vsem trudom in marljivostjo rada pomagala pri domačiji in zrasla v krepostno haloško ženico. Skrbno opravljeno delo, pri katerem je še posebej cenila natančnost, ji je bilo vzpodbuda v življenju. Haloške viničarske bajtice pa so zahtevale večkratno selitev družin in tako se je tudi Julijana s svojo sestro večkrat selila, med drugim tudi na takrat znano Blodenkovo domačijo v Turškem Vrhu, kasneje pa sta se s sestro preselili v skromen lasten domek v Goričak. Po smrti sestre se je za nekaj časa odselila v Slomškov dom v Zavrč. V Gorenjskem Vrhu sta živeli njena nečakinja Julijana Mislovič in mlada družina Pohorec, kamor se je Julijana z veseljem preselila in tu ostala v tako zaželenem družinskem okolju. Vitalnost je ohranjala tudi v svojih starejših letih, ko je še vedno ostajala dosledna svojim prijetnim natančnim življenjskim načelom, ki so se kazali v čistoči, preudarnosti in obči človeški omiki. V svojih spominih je ostala prepričljiva in dosledna, različnih dogodkov se je rada spominjala, velikokrat tistih, kako je peš odhajala k maši daleč tja dol v farno cerkev sv. Miklavža v Zavrč. Želeli smo ji vsi, da bi dočakala veličastnih sto let življenja v času rojevanja tretjega tisočletja. Toda usoda je hotela drugače. Drobni in prijetni ženici je prenehalo biti srce 1. novembra 1999, ob samem dnevu mrtvih, ko je sij plamenčkov svečk osvetljeval nebo nad pokopališčem v Zavrču, ko je bil tako spokojen in miren dan; tiho, brez hudega trpljenja je umrla naša naj starejša občanka Julijana KOKOT iz Gorenjskega Vrha št. 27. Radi se je bomo spominjali in jo ohranili v trajnem spominu. V 55. letu starosti pa nas je zapustil tudi naš domačin Ivan MOŽINA, ki je bival v Mariboru, pokopan pa je pri nas na pokopališču v Zavrču. Vsem Vam, ki ste izgubili svoje najdražje, v imenu uredništva izrekam iskreno sožalje. Peter VESENJAK Peter Vesenjak in Julijana Kokot sta si še zadnjič segla v roko, ko je najstarejša občanka praznovala 99. rojstni dan. ŽUPAN IN PODŽUPAN OBISKALA OTROKE IN NAJSTAREJŠA OBČANA Ob praznikih majhna pozornost od srca December je zagotovo najbolj praznični mesec v letu, poln pričakovanj, obdarovanj in dobrih del. Pravimo, da je dobro samo tisto, kar je storjeno od srca in z ljubeznijo, z majhno pozornostjo in iskreno željo do nekoga. V prazničnih decembrskih dneh se nam takih in drugačnih priložnosti ponuja veliko, pomembno je, da izberemo najboljšo ob pravem trenutku. Morda sta pravšnji trenutek izbrala tudi župan Miran Vuk in podžupan Peter Vesenjak, ko sta v soboto, 11. decembra, obiskala družino s petimi otroki in najstarejša občana Zavrča. PRI PRIJAZNI JURGEČEVI DRUŽINI Blatna haloška cesta ju je najprej popeljala v Hrastovec 28 A, k družini Jur-gec, drugi najštevilčnejši družini v občini, ki družinsko veselje že deli v prostorih nove hiše. Mama Božena in oče Stanko sta ponosna starša petih otrok, že pridnih osnovnošolcev, le mali Martin še obiskuje malo šolo v Zavrču. Petra, Stanka, Natalija in Andrej pa so pridni učenci, povesta oče in mama. Jurgečevi otroci so videti srečni in za- dovoljni, in čeprav nimajo marsičesa tistega, kar imajo drugi otroci, znajo to malo mnogo bolj ceniti. Miklavž jih je letos že obiskal z darili, župan pa jim je prinesel velik zavoj z rdečo pentljo in v njem polno majhnih in velikih stvari. Prišle jim bodo prav doma in v šoli, nekaj malega pa bodo lahko prihranili tudi za prihodnje leto. Ob odhodu pa sta jim župan in podžupan zaželela veliko lepih in veselih trenutkov. BOŽIČNA ZVEZDA ZA NAJSTAREJŠO, ANO GAVEZ Najstarejšo občanko smo našli pri topli peči v stari haloški hiški v Korenjaku 11. Čakala je na županov obisk in se neizmerno veselila, da jo bo v praz- ničnih dneh obiskal vsaj nekdo, ji stisnil roko in zaželel kaj lepega. Gospa Ana bo kmalu dopolnila častitljivih 90 let, je mati osmih otrok, a življenje ji ni prineslo kaj dosti lepega. Na stara leta je sama v svoji sobici, a srečna, da ji je Bog naklonil toliko let življenja. V novem letu si želi zdravja in miru, tega ji je zaželel tudi župan in obljubil, da se prihodnje leto decembra znova oglasi. JOŽEF TRANČAR NI SKRIVAL SOLZA Ko bomo pisali leto 2000, bo Jožef Trančar, po domače Pepek, iz Korenjaka 30 dopolnil že 89 let. Župan in podžupan sta ga obiskala na njegovem domu sredi čudovitih vinogradov, kjer jesen življenja deli s sinom Maksom, ženo Ivano in vnuki. Danes je že ponosen dedek devetim vnukom in pradedek šestim pravnukom. Tudi gospod Jožef je čakal na trenutek, ko bo lahko županu stisnil roko in mu povedal, kako vesel je vseh tistih, ki ga obiščejo in mu poklonijo svoj čas in lepe misli. Sam nam je poklonil nasmeh na obrazu in vedeli smo, da smo dobrodošli; to je kazala tudi polna miza dobrot in vinske kapljice. Ni mogel skriti solza, besede so mu segle do srca in tistega dne je bil zagotovo najsrečnejši človek daleč naokrog. Naj bodo prazniki v družini polni sreče, novo leto pa naj mu prinese zdravje, sta gospodu Jožefu zaželela župan in podžupan. Vesele božične praznike in sreče, zdravja, zadovoljstva polno novo leto Vam želi Milan Fostnarič s.p. in se priporoča s svojimi slikopleskarskimi uslugami. Milan Fostnarič s.p., 2283 Zavrč, Hrastovec 26 d, tel/faks: 761-027 Mesnica Bori IN TRGOVINA KOKOL Vsem svojim kupcem se zahvaljujejo za nakup in se priporočajo tudi v Novem letu 2000. VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO VABLJENI V GOSTILNO »GREGOREC« Dragice in Franca VOGRLNA Zavrč 8 Tel: 760-002 Priporočajo Vanu dnevne malice, pizze, jedi po naročilu, specialitete iz divjačine. Sprejemajo tudi naročila za zaključene družbe in družinska slavja, vsak petek pa vas vabijo na ples ob živi glasbi. Ob novem letu 2000 svojim gostom želijo sreče, zdravja in zadovoljstva polno leto. PRIPOROČA SE GOSTILNA »GREGUREC« IZ ZAVRČA