Štev. 267 TRST. ponedeljek 26. septembra 1910. Tečaj XXXV IZHAJA VSAK DAN mm «k aadaljab la prazsikMi afe S., a* MmM|M a* 9. s|atra|. FaaaBltae !!«▼. m prodajajo p« S nvč. (6 stol) ▼ mnogih tobakarnah ▼ Trst« in okolici. Gorici, Kranju, Si. Petro, Postojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolmin«, Ajdor-ićini, Dornbergn itd. Zastarale itev. po S ntl (10 atol.). ©C LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE T iirokoflti 1 DiOB«. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S at. maa, »smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih savodov p# 20 ti mm. Za oglase ▼ teksta Usta do 5 vrst 30 K, vsaka raialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot beseda, n^j-m nj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprava .Edinosti". — Plačuje se izključno la upravi „Edinoati*. ■- — i Plačljivo In utofljiva a Trstu. CPINOST Glasile politi*n«ga društva „Idlftot^ za Primorsko. T*tmM*j$wit NAROČNINA ZNAŠA ia celo lato 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece • K; na na ročke braa doposlane naročnina, sa uprava na ozira ■kNtelat m M<«IJak« laftaaja „BDZVOSTZ" stana: aa Ml« lato Krn S-aa, sa »al lata Kram 9-aO. Tri dapisi naj sa pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko vana pisma sa aa sprejemajo In rakspKI se ae vračajo Aaročnino, oglasa in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: ulioa Glorgls Galattl 18 (Narodni dem) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsoreg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica — Giorgio Galatti štev. 18. — PaStno-hranUnltnl račun it 841 652. TELEFOM It 11-57. „Nar. Delavska Organizacija" sklicuje za danes dva javne shoda in sicer 1. ob 7. uri in po! zvečer v prostorih „Del. Konsumnega društva4' pri sv. Jakobu. 2. Ob 8. uri zvečer: v prostorih Gosp. društva v Škednju. DNEVNI RED: Naraščajoča draginja. Draginja postaja od dne do dne večja, delavstvo, pa tudi drugo mestno prebivalstvo že komaj in komaj zmaguje vedno višje in višje cene živil in drugih vsakda-■ffti potrebščin, in če bo šlo tako naprej, bodo cene življenskim potrebščinam posko-iSe tako visoko, da preti zlasti ubožnejšim slojem naravnost gospodarska poguba. Na noge torej, da dvignemo odločno svoj glas proti tem čim dalje tem neznosnej-Šim razmeram. Za naš obstoj gre! Pričakujemo torej najobilnejše udeležbe, da bo vspeh tem gotovejši. TRST, dne 23. septembra 1910. Odbor „Nar. del. organizacije". BRZOJflUNE UE5TI. Egiptovski narodni kongres. BRUSELJ 25. Egiptovski narodni kongres je sklenil izročiti velevlastim spo-m srnico, v kateri bo zahteval, da bodi Egipt svoboden pod vlada kedivo in da ostani suverenost sultana z demokratično-parlamentarno vstavo. Aviatik ponesrečil. CHARTRES 25. Aviatik Poillot je padel v tukajšnjem aerodromu z aeroplana is je 20 minut potem umrl. Pasežir, ki je letel s Poillotom je ostal nepoškodovan. Kolera. RIM 25. V - zadnjih 24 urah sta v Apuliji obolele na koleri dve osebi, ena je umrla. BRNO 25. Tekom današnjega dne ni bilo naznanjega nobenega novega sumljivega slučaja kolere ni v Brnu ni v predmestjih. NAPOLI 25. Tukaj so konstatirali en slučaj kolere. PODLISTEK. loko le okodll sospod Oorel svojo pipo. Češki spisal Jan Neruda. — Poslovenil T. L. Dne 16. svečana leta tisoč osemsto štirideset in Se nekoliko zraven je odprl gospod Vorel svojo branjarijo „pri zelenem angelju". — „Du Poldi hoerst", je rekla stotnikova soproga v nadstropju nad nami svoji gospici hčeri, ki je šla ravno na trg in je bila že zunaj na hodniku, ječmena kupi tu pri novem — poskusimo. Marsikateri lahkomiselnež misli morda, da otvoritev nove branjarije ni bila ravno tak poseben dogodek. Ali takemu človeku bi rekel le : „Ti nesrečnež !" — ali bi pa saaao zmignil z ramami in ne rekel sploh ničesar. V tistih Časih kmet morda po 20 let ni bil v Pragi; če pa je prišel zopet enkrat skozi Strahovsko brano do Ostru-hove ulice, je bil tu trgovec Še vedno na istem oglu, kakor pred dvajsetimi leti, pek pod istim ščitom in branjevec v iati hiši. Takrat je imelo vse svoje določeno mesto. Da bi kdo naenkrat tam napravil branjarijo, kjer je bila na primer prej Letalna tekma v Milano. MILAN 25. Danes je bila v Milanu v navzočnosti vojvode turinskega in ob udeležbi velike množice ljudstva otvorjena letalna tekma. Skupno se je priglasilo 45 aviatikov. V Domodossoli se je stanje Chaveza nekoliko poslabšalo. Odbor mu je sporočil, da j^ sklenil priznati mu nagrado 150000 frankov. V obrambo in za bistre- nje pojmov. (Dopis z dežele). Opetovano sem prečital, kar je napisal g. Ferdo Plemič. Lepo se je čitalo in bil sem uverjen, da ima pisec res ple menito dušo. V svojem dopisu od dne 14. septembra t. 1. je pa pokazal, da mu je ostalo še nekoliko — kako bi rekel — srednjeveške oblastnosti. Pa pustimo to! Priznavam pa, da sem dobil po nosu. Prav se mi godi! Cemu se vtikam v stvari, ki me ne brigajo in o katerih nimam niti pojma. Kako si ubogi lajik usoja soditi o predmetu, ki ga imajo v oblasti le oni, ki so „ poklicani" v to Glede računa o šole prostih dnevih ne reagiram, ker se g. pl. Plemič le — šali z menoj. Uradnikov se nisem lotil, ker nimajo nič opraviti z vzgojo in izobraževanjem otrok. Sklicevanje g. Plemiča na nemško vzgojo (namreč v Rajhu) pač popolnoma diši po avstrijskem zistemu. Da so Nemci dobri vzgojevalci, ni treba prisegati na brado (Mohamedovo ?) to čutimo Slovenci predobro (Celje, Ljubljana 20. IX.) G. pl. Plemič trdi tudi, da je šola vzrok tuberkulozi, zato gg medicinci — kar po njej ! Po mnenju g. dopisnika bi bila torej šola kriva, da naš rod peša. Vem sicer, da nezmernost ni nikjer dobra ; vem pa tudi, da ni treba biti ravno šolski nadzornic, ako se hoče priti do sklepa, da so otroci v naših ljudskih šolah po deželi preobremenjeni z učenjem. Jaz pa pravim, da niso in da ne bodo v doglednem času. Sklicujem se na zatrdilo več uglednih šolnikov, ki so na podlagi mnogoletne skušnje zatrjali, da se otroci po zimi mnogo več nauče, ko imajo dosti manj prostega časa na razpolago, nego v poletju; to pa radi večjih presledkov v pouku. Ne oporekam trditvi, da je mnogo starišev. ki bi radi videli, da bi bilo le malo dni šole, ali pa da bi je sploh ne bilo in da bi jim otroci doma pomagali. Toda, to so taki stariši, ki nič ne mislijo na prihodnjost svojih otrok. Le čudim se, da se oglaša Šolnik, ki upošteva želje takih nasprotnikov šole, menda iz same ljubezni do šolskih počitnic — pardon, hotel sem reči: do šolskih otrok — in ki tako strastno napada njih, ki branijo p o-trebo Š o 1 e, ki pripisujejo Šoli velik pomen in žele, da bi šola res dosezala svoj namen! Pri tem pa nihče ne zahteva, da se more otrokom vsipati pouk v glavo, kakor n. pr. pšenica v vrečo. Pameten in v resnici izobražen učitelj bo gotovo podajal svojim gojencem pouk v pripravni obliki in polagoma, tako, da ne bo preobtežaval ne sebe in ne otroke. In delal bo tako tem lažje, čim več bo imel časa na razpolago. V nasprotnem slučaju mora hiteti s poukom, kar je bolj utrudljivo za-nje in za učence. Kar se tiče napredka šol, priznavam xrage volje, da imajo na to paziti Šolski nadzorniki. Toda, bodimo odkritosrčni ! Kolikokrat pa prihaja Šolski nadzornik nadzirat šole po deželi — in o teh je v glavnem tukaj govor in pa vprašanju : koliko časa nadzoruje. Gospoda — roko na srce — in priznati morate, da je na naših šolah mnogo, kar kliče po zboljšanju in po preosnovi. Na mnogih šolah se veliko preveč dela za šolskega nadzornika in premalo pa za resnične potrebe in kc risti šolske mladine — bodočega ljudstva. Znano je, da naši okrajni kakor tudi deželni šolski nadzorniki so sicer res priznani šolniki, ali po današnjem sistemu so pred vsem uradniki, ki morajo reševati uradne spise, vsled česar jim niti ne preostaja časa za nadziranje šol. Naj se kdo oglasi, če temu ni tako ! Ob zaključku svojega prvega dopisa sem že izjavil, da ni moj namen, da bi izzival in to izjavljam danes ponovno. Ce sem pa koga nehote 2adel, temu nisem jaz kriv. Pričakoval sem, da se jih izmed množice učiteljstva oglasi več, da me pobijejo; nisem pa pričakoval, da se me bo napadalo v takem tonu. Ali se ne moremo pogovoriti v dostojnem tonu brez nikakih zbadljivk ! (Zvršetek pride). velika trgovina, so smatrali za tako ne umnost, da ni nihče niti v sanjah pomislil na to. Sin je podedoval trgovino po očetu; če pa je prišla vendar-le v roke kakemu priseljencu iz Prage ali z dežele, niso gledali domačini nanj preveč tuje, ker se je nekako podal njihovemu redu in jih ni mešal z novotarijami. Toda gospod Vorel m bil samo naravnost tujec, ampak je tudi napravil branjarijo v hiši „pri zelenem angelju*, kjer še nikdar in nikoli poprej ni bila nobena trgovina in je tudi dal zaradi tega zid v pritličnem stanovanja prodreti na ulico. Tam je bilo vedno samo majhno obokano Lokno in pri njem je sedela od jutra do večera gospa Stankova 7. molitveno knjižico in zelenim senčnim ščitom na očeh in vsakdo, kdor je šel mimo, jo je mogel videti. Staro vdovo so zanesli pred letom v Košire*) in aedaj — zakaj je pač treba te trgovine! En branjevec je že bil v Ostruhovi ulici, seveda daleč tam doli; ali čemu treba še dražega ? Takrat so imeli ljudje še denarja in kupovali so večino živil direktno v mlinu. Morda je mislil gospod Vorel : „Pa saj pojde1" Morda je tudi mislil samoljubno na to, da je mlad, čeden fant, okroglega *) Prslko pradmaatje. Domače vesti. SEJA odbora političnega društva > Edinost" se bo vršila danes, 26. t m., ob 3. uri pop. v Slovanski Čitalnici. Gg. odbornike in njih namestnike nujno prosim, da se je udeleže v polnem številu. Predsednik. obraza, sanjavo modrih očij, vitek kakor dekle, in poleg tega Še neoženjen in bodo torej kuharice rade prihajale v njegovo prodajalno. Nekako ravno četrt leta je minolo, odkar se je priselil gospod Vorel v Ostru-hovo ulico; prišel je od nekod z dežele. Vedeli niso o njem ničesar druzega, nego da je sin mlinarja ; morda bi jim bil sam povedal več in radovoljno, ali spraševati ga niso hoteti. Vedli so se proti njemu z vso ošabnostjo domačinov; bil jim je tuj. Zvečer je posedal „v rumeni hiši" pri vrčku piva, na oglu mize poleg peči sam in sam. Ostali se niso zmenili zanj; samo pokimali so z glavo, kadar je pozdravJL Kdor je prišel pozneje, nego on, je pogledal nanj, kakor bi tu sedel ta tuji človek danes prvič ; če je prišel on pozneje, se je dogodilo, da je utihnil pogovor. Da, celo včeraj se ni zmenil nihče zanj, ko je bila vendar tu tako srčnovesela slav nostl Praznoval je namreč gospod Ja-marka, poštni uradnik svojo srebrno poroko. Gospod Ja marka je bil sicer še vedno star fant, ali ravno 18. svečana je minulo petindvajset let, odkar bi se bil skoro oženil. Nevesta mu je umrla dan pred svatbo; gospod Jamarka potem ni mislili Ko mene več ne bo ,. Zavednim rodoljubom, ki so se zavarovali na življenje v korist družbi sv. Cirila in Metoda, »ta se pridružila gg. A. K. in A. Ž., slovenska učitelja. Njuni polici po 500 K dasta družbi v vsakem slučaju čez 25 let toliko vsoto. Na polju zavarovanja deluje „Prva Češka* prav uspešno v korist naši družbi; zavarovanci pa jej hočejo biti koristni tudi takrat, ko bi jih več ne bilo ... Naši malčki v Mozirju pod vodstvom marljive Stanke so junaki. Pomislite si ! V kratki dobi so postavili ,.kamen;! v slovensko obrambeno trdnjavo in ga tudi vplačali. Živela naša Stanka in njena družba ! Hvala ! Zahvala. Televadno društvo „Sokol" v Ilirski Bistrici se tem potom zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je veselica v Ilirski Bistrici dne 18. IX. 1910 tako sijajno uspela. Zlasti izreka zahvalo združenim Jugoslovarom z Reke, Sušaka, Vo-loske, Opatije in okolice, posebej še sokolskim društvom Volosko-opatijskemu, zamet-kantridskemu, kastavskemu, mihotiškemu, reško-sušaškemu, postojnskemu št. peter-skemu, idrijskemu, tržaškemu, cirkniškemu za mnogobrojen obisk in sodelovanje, obrt. del. društvu „Sloga" na Reki, trsatski »» Čitalnici" na Trsatu, „Istrski vili" v Kastvi, srbskemu cerkvenemu pevskemu društvu na Reki, „Primorskemu Hrvatu" na Trsatu, pevskemu zboru .Gorske vile" v Podgradu ter odposlancev društev „Sloga" v Zametu in „Mladosti" na Trsatu, dalje „Slovenskemu bralnemu in izobraževalnemu društvu" na Reki, načelniku idrijske sokolske župe Juliju Novaku v Idriji za sodelovanje, nadalje gosp. dr. O. Rybifu, drž. poslancu v Trstu, g. dr. Iv. Poščiču, dežel, poslancu v Voloski, časnikarju Jako Supilo na Reki, aranžerju zleta Šiškoviču na Reki za navduševalne pozdrave in govore, gospem načelnicem paviljonov Rozi Tomšičevi, Kristini Sitaijevi, Lojski Hod-nikovi, D. Gartnerjevi za spretno vodstvo paviljonov, vsem gospodičnam za točno postrežbo in požrtvovalnost v paviljonih, gospodu Josipu Viliću, hotelirju v Ilirski Bistrici za brezplačno prepustitev veselič-nega prostora, godbama Volosko-Opatijski in iz Hrpelj za neumorno sviranje, dalje bistriškim damam za darovane slaščice, kakor sploh vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do tako sijajnega uspeha veselice in jugoslovanske manifestacije v Ilirski Bistrici. Na zdar! Odbor „Sokola" v II. Bistrici. Proti draginji živil in izlasti mesa. — Včerajšnja shoda, ki jih je sklicala N. D. na nobeno Ženitev več ; ostal je zvest svoji nevesti in menil včeraj s to srebrno poroko docela resno. Tudi ostali sosedje, sami dobri ljudje, niso videli v tem nič čudovitega in ko je gospod Jemarka po svoji običajni vsakdanji pijači postavil na mizo tri steklenice melniškega vina, so napivali prisrčno. Časi sta krožili — go-stilničarka je imela v vsej zalogi samo dve čaši za vino — ali nobeden se ni zadel ob gospoda Vorla. In vendar je imel gospod Vorel danes čisto novo, s srebrom okovano pipo, ki si jo je omislil le radi tega, da bi bil kakor sosed. Dne 16. svečana, ob šesti uri zjutraj, je odprl torej gospod Vorel svojo trgovino „pri zelenem angelju". Že prejšnji dan je bilo vse pripravljeno. Prodajalna se je kar blesketala, tako je bila bela in nova. V predalih in odprtih vrečah se je svetila moka, bolj bela, kakor novo pobeljen zid in se lesketal grah v bolj rumeni barvi, nego to pomarančevo barvano pobiStvo. Sosedje in sosedke so mimogrede dobro in pozorno pogledavali notri, in marsikateri je obrnil korak, da bi pogledal še enkrat. Ampak v prodajalno ni prišel nihče. (Zvršetek pride). Stran II »EDINOST« št. 2<57. V Trstu, dne 26 septembra 1910. O. o tem predmetu sta vspela najsijaj-aejše. Predpoludne ob 10. uri se je vršil napovedani shod v dvorani N. D. O., ki je bila natlačeno polna. Poročal je ob burnem odobravanju dr. M a n d i ć, ki je temeljito razvil vprašanje in naznanil, da gre za veliko manifestacijo, ki se jo hoče prirediti potem, ko se bodo vršili propa-^andistični shodi po raznih okrajih. Popoludne je bil shod v R o j a n u. Velika dvorana „Konsumnega društva- je bila polna narodnega občinstva. Tudi na tem shodu je poročal dr. J. M a n d i č. Zborovalci so z velikim zanimanjem in burnim pritrjevanjem sledili njegovim izvajanjem. Priglasil se je za besedo tov. Križmančič. Temu shodu je predsedoval tov. Godnik, dočim je dopoldanskemu tov. Ekar. Kolesarska vest. Jugoslovanski prvak za 1909. g. Milan Meniga iz Zagreba je vozil v četrtek 22. septembra rekord na progi Ljubljana —Gorica 121 km pod strogo kontrolo. — Kljub slabemu vremu vič star. 50 it., N. N. 20 st., Ujčič Jakob 4 K, Kovač 50 st., Kavčič 1 K, P. J. 1 Kf Može 50 st., Mahne 20 st., N. N. 50 st., Kodelja 50 st., Trošt 50 st., Presl 50 s t., N. N. 1 K, Počkaj 50 st., N. N. 50 st., Verbič 1 K, Karara 50 st., Kocjan 1 K, Križman 1 K, Cink Josip 2 K, Lubić Josip 2 K, Zadnik J. 1 K, vesela družba darovala nabral g. Križman 3 K. darovalo je pri veselici dne 28. avgusta „Delavsko podporno društvo" 40 K. — Srčna hvala vsem darovateljem! Odbor. Vesti iz Istre. Zaslužnemu moiu v slovo. Dekani, dne 23. septembra 1910. Pričetkom tega me seca nas je zapustil g. nadučitelj Ivan K u r e t in se z vso družino preselil v Gorico. Še lani v mesecu avgustu in septembru vežbal je neutrudno naš moški in mešani pevski zbor za slavnost 40-let-nice naše Čitalnice, ki se je nadvse častno izvršila dne 19. septembra. Za isto m cesti je došel v Goiico v 3 urah 46'priliko je sam povil prelep venec navdu- minut. S tem je dobil prvenstvo tudi za 1910, ako se ne priglasi nihče do dne 31. oktobra t. I., ki bi dirkal ter prekosil g. Šenih narodnih pesmi z naslovom „Spomini na tabor v Kubedu 1. 1869". Kmalu po omenjemi slavnosti je zelo ohripavel Menigo. Kdor hoče dirkati naj se oglasi ter proti božičnim praznikom izgubil glas pri g. Rud. Drufovka, Gorica, Gosposka skoraj popolnoma. Dobil je od svojih ulica 3' __________[ predpostavljenih dopust in od takrat ni w ^ j šel več v Šolo. Kako pa naj učitelj po- Tržaška mala kronika, učuje, ako nima glasu?! — Bili smo več- Omrtvičili krč. Alma Ciket, stara 12 krat Priče. ko nam 3e mil° tožil> kako let, iz Fogliana na Furlanskem se je bila hudo mu je, ker ne more za božične, ozi- ranila na desni nogi, a ni pazila na rano, roma velikonočne vesele praznike in za vsled česar se je je lotil omrtvični krč. kako narodno slavnost pripraviti in na učiti Včeraj so jo pripeljali v tukajšnjo bol ni£ novega! V takih trenotkih se nam nišnico. je vsem smilil. Saj pa smo tudi bili z Obstreljen v tepežu. 20-letai mizar njim vsi DekanČani kakor ena družina. Ivan Sancin iz Skednja št. 46, se je si- Živel je med nami že od leta 1892 do noči v neki škedenjski krčmi skregal z sedaj. Bil je priča naših radostnih, a tudi nekim Človekom. Nastal je tepež in v te- žalostnih trenutkov; vse ga je rado pežu je njegov nasprotnik ustrelil nanj z imelo, vsi so ga hoteli imeti v svoji revolverjem. Sancin je bil ranjen v levo sredi, tako, da o njem veljajo v polni roko in se je moral zateči v bolnišnico, meri pesnikove besede: „Ni bilo godu, Vendar ni rana nevarna. svatovščine, semnja ! Da tje bi ne bili Kapitanu se omračil duh. 38-letnemu vabili ga-u pomorskemu kapitanu Nikolaju Balka- Ej, k*ko je bilo krasno v Dekanih novic, iz Dalmacije, vslužbenemu pri „Ra- za njegovih mlajših, zdravih let! Sestavil gusei* se je včeraj zjutraj omračil duh. je imeniten mešani pevski zbor takrat Oklofutal je nekega kapitana Avstro- cvetDčega društva „Zrinjski", ki je štel Amerikane in počenjal Še druge nerod- 4° ^ako so bili krasni, zabavni nosti. Pozvali so Trevesa, ki je nesrečneža poučni naši izleti v takrat še nezavedne na prošnjo rodbine spremil v šebeniško Marezige, k Sv. Antonu, k Cežarjem, Po- blaznico. begom, na Škofije itd.! Spomini na tedanja --leta ostanejo vsem njegovim učencem m Koledar in vreme. — Danes: Justina učenkam neizbrisni! □I dev. — Jutri: Kozma in Damjan muč. In koliko novih pevskih zborov so veter. Te.pera.ura vCeraj ob 2. uri popo.udne lU ti ;f id d! Na5 pevovod. Tržaška gledališča. NAŠE GLEDALIŠČE. — Včerajšno g. Kuret je dal povoda ustanovitvi „Ili- rije1*, „Straže", „Svobode", „Slovenije" itd Istočasno je z neprimerno vstrajnostjo in neutrudljivostjo vodil in vežbal zraven „Zrinskega" še mladeniški in Marijin našo vest je popraviti v toliko, da so se pevski zbor v Dekanih, zbor „Ilirije" pri zavezali plačati g. Korenčan, Žiberna, dr. Pobegih, v Tinjanu in dr. Ni čudo, da Rehar, dr. GabrŠček, dr. Baničević, dr. mu je po tolikem naporu pevski organ Savnik, dr. Pirjevec in J. Klemene v po- odpovedal. Še kremen in jeklo nista kritje rednih troškov dramatičnega dru- večna. — Pod njegovim vodstvom je na štva vsak po 25 kron in ne po 50 kron. rodno in cerkveno petje v Dekanih tako POLITEAMA ROSSETTI. Operna zaslovelo po širni Koperščini, da so ob stzona. Danes odmor. Jutri „Manon". slovesnejših praznikih hodili to krasno EDEN. Varijetetna predstava. petje poslušati tudi izobraženejši sloji iz ——---------------,--- drugih krajev. Za to zaslugo ga je še w - ministerstvo na Dunaju odlikovalo in mu Društvene vesti. podelilo nagrado 100 K. — Deloval pa Odborova seja Ciril Metoda podružnice ni le na šolskem in pevskem polju, temuč v sv. Ivanu bo v četrtek, dne 29. t. m. Je bil na uslugo in pomoč tudi konsum-00 8. uri in pol zvečer v „Nar. Domu". n*m godbenim društvom; se svojim Načelnik. ■ znanjem in svetom je pomagal vsem, ki vabi vse gg. odbornike in namestnike k seji, ki bo danes ob 8. uri in pol zvečer v društvenih prostorih. — Dnevni red zelo važen. Pridite vsi ! „Ilirija" Velike nove prodajalnice 67r, pohištva in tapetarij M □I :: Paolo Gastwirtb :: TRST, nI- Stadion fl- 6 - Telefon 22-85 (blfa gledališča Fenlce) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. Cene zmerna. Bogata iz bera izbera popolnih aob od 300 do 4000 kron. Jedilne Hobe. Sprejemne in kadilne dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA. : Železno in medeno pohiSUo Bogata izbera vsakovrstnih stolic. — Popolne opreme in posamezni deli. ■IE a Jabolka fine, namizne; lOO klgr od Kron 12-— do 24 — iz kolodvora Litija in po poSt- ra^ošnja^1: • J* RSZbOfSCk v Šmartnem pri Litiji (Kranjsko). - Ena korbica 5 kilogramov franco Kron 2-40. ANTON SKERL mehanik, zapriseženi zvedeneo TRST, Carlo Goldonijev trg štev. 11 Mml tovarne im is giotor oies "fcrit.jfc-t iMogr v&ktrlftulh ■Tor.fžtn lr. prodala gta- aofaaot, *r,a;.frino7, ic ftnogra;.;*. S».'og4 priprav u točiti pfw> irtn« ufclMulna rs PoprmTljant« il?. <«rclga po 2 K 70 fci.ognm in vel Žlaie od 2 K n-prei $ kiloeram Iiava po 20—24 »inarjev bik gram Perilo na m" er za opravo nevest samo ^ boljS'1'. tvrdkOotove rjuhe 150X^0 po 3 K. obrobljene. Gotova Tjnh« ' Zaloga bombaž8vin8 in platnu GIUSTO STRANSIAK| via fluova št. 23, vogal S. Spiridione št. 6 DAROVL Ob priliki veselice pevskega društva „Ilirija" so preplačali vstopnino, oziroma darovali sledeči g"g. : Čretnik i K, Kralj Just i K, Godnič Josip 2 Kf Pregarc 50 st., PerŠolja 50 st., B. G. 2 K, Pire J. 1 K, N. N. 1 K, Bertok učitelj 1 K, Jež 40 st.f Vatovec F. predsednik 70 »t., Bertok blag. K 1*50, Bertok Josip 10 stot., Bertok K. 50 »t., Kuret T. 20 stM Kreše vič A. 50 st„ Vouk Mar. i|K, Bogateč fos. 50 st.y N. N. 20 st., Bizjak Avgust 30 stot., Bizjak Josip ao^stot., Širok 1 K, Slavec 50 st., Novak K^i-5oy Dr. Josip Mandić K 2'5o, Sluga st. 50 stot., prof. Mandić 1 K, Gergič Josip 30 at., Kreše- ETTPNIT-TDUARNA LJUDEVITA HATSCHEK LiHZ V/OCKLABRUCK DUH A J 8 U Dl MPESTA. M Y E R C E S - U J FALU in MtiftgftjV. JASAH in drog, Trt, Via tenitk 85 Stran m so se k njemu zatekli; nikomur ni odbil prošnje, nikogar žalil niti z najmanjšo besedico. Trudil se je noč in dan, dokler ga ni bolezen premagala. Padel je kakor žrtva dela in napora. In od takrat je nastalo — mrtvilo v Dekanih, o katerem piše koprski dopisnik .Edinosti*. Pri vsem tem pa nismo ostali osamljeni. Nepozabni g. Kuret zapustil nam je vrlega in marljivega učenca v osebi g. Andreja Gre-goriča, ki že nad leto dni vodi pevski zbor „Istrskega Grmiča" na Škofiji in naš mladeniški pevski zbor. Želimo le, da bi se naši mladeniči z vsem ognjem poprijeli učenja v narodnem petju in da bi jih starejši možje in naši poglavarji tudi podpirali požrtvovalno. Mlademu pevovodju g. Adr. Gregoriču ne primanjkuje navdušenosti in trudoljubivosti ; torej naši mladeniči in možje : na noge in naprej, da se združenimi močmi vzdramimo Dekani (oziroma Dekance) iz mrtvila ! Na ta na- ; ćin se pokažtmo v najvišji meri hvaležne našemu milemu in nepozabnemu naduči- j telju Kuretu in obenem vstrežemo tudi dopisniku iz Kopra! Vesti iz Gori&ke, x Učiteljstvo na deželi, ki je v neprestanem stiku z našim ljudstvom, ima lepo in hvaležno nalogo da je podučuje o polenu gospodarske osamosvojitve od tujega trgovca in obrtnika. Živa beseda in ©a dober zgled od vplivne strani zaleže in izda stokrat več nego najboljši članek v našem časopisju. Slovenska duhovščina na deželi bi za-znogla s svojim neizmernim vplivom prevzeti vodilno mesto v gospodarskem boju, ki se je razvnel na Goriškem. Nihče pač aima toliko prilike vplivati na ljudstvo, kakor duhovščina. Častnih izjem se ne išče, Če rečemo, da bi storili mnogi duhovniki boljše delo, ko bi ublažili svoj iz strankarskih motivov izvirajoči boj proti lastnemu narodu, in bi obrnili svoje pšice raje proti tujemu sovražniku, ki grozi vsem slovenskim strankam enako. Nemški in laški duhovniki ne pozabljajo v zasebnem življen;u pri nobeni priliki svoje narodnosti ; ravnotako naj bi ne biio med nami duhovnika, ki bi ne s po nosom in samozavestjo pokazal, da je Slovenec. x Sejmi bodo v kratkem v Kobaridu, Tolminu in drugodi. Tedaj ne bo manjkalo laških trgovcev, ki pridejo ponujati svojo robo v te čisto slovenske kraje. Upamo in se nadejamo, da ljudstvo stori svojo dolžnost in da pokaže hrbet ljudem, ki — kedar so na varnem v Gorici —, .majo polna usta Žaljenj proti Slovencem, kakor da so le ti kaki afričanski divjaki. Klor nas zaničuje in tepe, temu vendar rte bomo nosili svojih zaslužkov. x Iz Pndgore. Grozdje pri nas radi dežja in mrzlega vremena močno gnije. Trgatve bo malo, a še to kar imamo grozdja, nam ga pokradejo. Poljske tatvine se tako pogostoma ponavljajo, da je to pravcata nadloga za nas. Kradejo vam, t>a ne samo grozdje, ampak tudi iižol, krompir in sploh, kar jim pride pod roko. Županstvo bi moralo naša polja bolje za-^tr^žiti s poljskimi čuvaji, sicer je ves kmetov trud zaman. Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Gorici namerava letos — kakor se govori v trgovskih krogih s posebnim zadovoljstvom — poprijeti vršenja svojih nalog z vso resnostjo. V to svrho je na eni strani vzelo v svoj program vse za slovensko trgovstvo občekoristne točke, na drugi strani pa hoče stopiti tudi s trgovskimi nastavljenci v stike, v svrho organizacije, iz katere naj bi izvolili tudi zabaven odsek. Tudi hoče oživeti sčasoma svoj pevski zbor, ki naj bi na nameravanih nedeljskih izletih z narodno pesmijo navduševal naše rodoljube da bi se z njimi seznanjali in bolje družili „Svoje k svojim fu Posebno pohvalno smatrati je točko za strokovna predavanja, ki jih hoče društva zopet uvesti in je baje v to svrho že naprosilo nekaj izvrstnih moči različnih strok. Dotični gospodje so tudi radi že obljubili svoje sodelovanje iu bo tako tudi za izo-bražbovalno delo na gospodarskem polju preskrbljeno vsestransko. Istotolikim zanimanjem se čuje, da hoče društvo obnoviti tako zelo potrebne trgovske tečaje, nabaviti si k n j i ž n i c o i n bralno sobo in je tudi v tem oziru doseglo že nekaj dobrih vspehov. Zanemarjati pa noče odslej tudi obrtniškega stanu, ampak hoče tudi na tem polju vse ukreniti, da bo tudi temu odpo-magano v boljšo bodočnost! To naše društvo se popolnoma zaveda, da je se svojo dosedanjo brezmejno lenobo in najskrajnejšo brezbrižnostjo mnogo prespalo in neposredno zakrivilo dokaj slovenskih polomov. Sedaj pa hoče društvo zastaviti vsa sredstva, da bo temu konec in da reši, kolikor se da še rešiti. Odbor ima sedaj baje dan na dan seje in se peča tudi z vprašanjem, kako bi čim najuspešnejše dvignilo agitacijo po deželi, da bi bilo v goriških slovenskih trgovinah več življenja in več dela! Odbor društva uvideva, da posamični trgovec ali obrtnik nima časa za to in da ne vzdržuje društva v to, da bi spalo, ampak da dela za njegove koristi, ne pa, da s svojim spanjem pospešuje tuje obrti. To naše društvo hoče sedaj jasno označiti slovenskemu ljudstvu slovenske trgovine, da jih ne bo moralo še le iskati in popraševati: k j e s o ? ! Slovensko trgovsko društvo objavi baje v najkrajšem času ta svoj program, kedaj in v katerih prostorih se bodo vršila predavanja in vpisovanja k učnim tečajem za knjigovodstvo, slovensko korespondenco, tesnopisje in strojepisje tako za moške, kakor za dekleta. Zanimanje od strani ukaželjne mladine je zelo veliko ter bi nasvetovali odboru, da uredi pouk tako, da bi v razredu ne bilo toliko gnječe, kakor se je to pred tremi leti pripetilo, ko so bili zadnjič jednaki tečaji. — Proč torej od društva roke tistih, ki so s svojo brezkončno lenobo zakrivili že toliko zla in provzročili slovenskim trgovcem in obrtnikom tako škodo ! Proč z gnjilobo ! In z združenimi močmi in z zavihanimi rokavi na delo, na delo in v boljšo bodočnost!! R. Gasperiiii, Trst Telefon štev. 1974. ŠPEDITER Via Economo št. 10 Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. žele*nI o avstrijskih dr*, ieleznlo Sprejme razcartnjanje katoršnegasibcdi blaga iz mitnic, dostartjanje na dom- POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJDOGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „CEMENT" m Tovarna cementa rPORTLANDa v Spljetu. CENE BREZ KONKURENCE. Gospodarstvo. V varstvo rastlin v septembru. — Strnišče naj se takoj, ko so se pridelki spravili z njive, preorje, da se uniči glivice, ki bi se slučajno nahajale na njem. Ko se izkopava krompir naj se ves gnil krompir takoj sežge. Pazi naj se, kolikor mogoče na to, da se krompir pri izkopavanju ne rani. Krompirjevca ali natje naj se takoj spravi z njive, zlasti če je napadeno od peronospore. Da se plevel preveč ne zaplodi, naj se vsaj požanje, da ne napravi, semena. — Kakor je treba paziti pri spravljanju krompirja, tako naj se pazi tudi pri obiranju raznega sadja, da se veje pri otresanju sadja ne ranijo in da se nagnito sadje skrbno loči od zdravega. Če se je drevo ranilo, naj se rane z nožem pogladijo in s cepilnim voskom ali pa s katramom zamažejo. Na debla naj se privežejo papirnati kolobarji in namažejo s kakim lepilom, da se polove gosenice, ki lazijo z drevja na zemljo. Poprej naj se pa stara, razpokana, lubad, mah in iiŠaji o vlažnem vremenu z debla in vej ostržejo; kar se je ostrgalo, naj se sežge. Sadje ki pade na tla, naj se pobere in sežge, pokrmi ali pa podela v mošt. Ko se sadje obira, naj se pogleda, ali niso na drevju krog mladik kakšni prstani ali jajčeca prsteni-čarja in gosenčice zlatoritke, katere se začnejo sedaj zapredati. Zatira naj se gosenice agrasovega pedica in čebulnega molja. — Lešniki, ki leže po tleh, naj se poberejo in uničijo. Preiščejo naj se tudi grozdi, ali niso morda prejeti od kiseljaka in če so, naj se črvi pokončajo. Pobirajo naj se smrtoglav-čeve gosenice po krompirjevem natju. Uničujejo naj se mravljišča in osišča. Pazi naj se na žitnega molja. Kjer je bila letos pšenična ogorčica, heska mušica in žitna griz-lica, naj se ozimine kolikor mogoče pozno posejejo. Pravočasno naj se sporoči o vsakem rastlinskem škodljivcu c. kr. poskuše-vališču za varstvo rastlin na Dunaju 2/1, Trunnerstrasse 1., katero določi škodljivca in pove za sredstvo zoper istega brezplačno. (Po Prim. gosp.) Ustanovitev rusko-slovanske trgovinske banke. — Iz Petrograda poročajo „Pester Lloydu*: Popolnoma neodvisno od slovanske banke, ki se ima otvoriti v Pragi, se bo v najkrajšem času vsled sklepa petrograjskih veleindustrijalcev in finančnikov ustanovila rusko - slovanska banka, ki bo imela svoj sedež v Petro-gradu. Ta banka bo delala sporazumno s slovansko trgovinsko zbornico. Temeljni kapital rusko-slovanske trgovinske banke znaša za zdaj 22 milijonov rubljev._ Razne vesti. Otrok z dvema glavama V Raben-steinu na B varskem se je porodil — kakor poroča „Donauzeitung44 — otrok, ki ima dve glavi na enem vratu. Ena glava je popolnoma razvita, na drugi manjka čutnih organov. Največja mesta na svata. Po zadnjem štetju, ki je na razpolago, so imela največja mesta na svetu sledeče število pre- j bivalstva: London 7 mil. 735.196, New-York (1905) 4 mil. 34.304, Pariz (1901) 2,714.068, Tokio (1908) 2085.160, Berolin (1906) 2,040.148, Cikago (1909) 1,698.575. Petrog-rad {1905) 1,678.000, Dunaj (1901) 1,674 597, Kanton 1 mil. 600.000, Peking* 1,600.000. Moskva 1.359 254, Filadelflja (1900) 1,293.697, in Carigrad 1,125.000. Civilna In vojašan kroj.čnle. FRANC NEOVED Trst, al. Belvedere 26 pritličje izdeluje vsako naročilo po meri po dunajskem sistemu in modernem kroju. Zaloga angleškega in tuzemskega blaga in uniform sa vojbke, uradnike, polic, in fin. straie ter železničarje. MT Cene zmerne, vv Gea. in ki. priv Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt (ustanovljen leta 1855). — (Glavnica in ressrve 185,000.000 kron). Podružnica v TRSTU Piazza Niiova št 2 (lastno poslopje) sprejme v svoje mr Jeklene varnostne celiee "mm zdelane od 8vetovnh tvrdke Arnheim ▼ Berolinu zajamčen« proti poiaru In vloma, pobran« Is opravljanje vrednot, kakor tudi samo pohrano zaprtih zavojev, ter da v dotičnih jeklenih celicah v najem : varnostne shrnmbtce (safes) u različnih velikosti, v katerih se lahko shranijo vrednostni papirji, listine, dragulji itd. (Varnostne celice ne more nihče drugi odpreti kakor stranke vzajemno z banko. Podružnica Kreditnega zavoda sprejema hranilne vloge na kn]i|ic^ in jih obrestuje do nadaljnega obvestila po 3 V/. Skladišče šivalnih strojev Lriiigi Gramaccini TRST, ulica Barriera vecchia it. 19. Cene dogovorne, er Plačilo m obroh Sprejme se popravljanje šivalnih stroiev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene bivalne stroje. Rentoi davek plača direktno zavod. Bavi «e tudi s vsemi bankovnim! poali, ter zavarovanjem proti s gubam na ieb&nju Uglaae, poslana, osmrtnice, zalivale, mat* aglase le v obče kakorinokeii vrsto ajMaeav •prejme „Inseratnl oddelek" v oflol Starali fialattl it. 18 (Narodni dom) polaeadetropjo ve. Urad Je edprt od S. zjutraj do 12. le e. S. do S. popoiedne. Po noti ee vepreJeeM ^Tlakami Edinost". —— Hočete se prepričati ooišćite velika skladišča Marijeod Salarig Ponte della Fabra 2 ipf JM ul. 'oste Nuov? i vogal Torrente? Alla ttidiLondiK ■'t-hi Szbor ugotovljenih oblek tu «a :fep m dećkt *oa uoji za otroke. Pov»Sniki, uaočne jop kakor tud; . roib j-ftietotov. Gbieke zb noro in dolo Delavskr res(5. Tirolski :oden. Nep;omočljivi plašč (pri-in? ■ fLfcikl) Specijaliteta: blago tu- tis i' osemskih "VKfL.. izgotovijajo flv obleki) po man po uujnoveiS« in ?di, tofeo. *ok'»inr> in elegantno po oeu.it 4LEKS. FKASC MAYEK - TKh žgaimca kave TELEFON 1743. Najbolj Al vir za dobivan;« kava 00000 00 Čoplo se Vam priporoča, da kupite stearične sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najooijše vrste in po nizki ceni Guido Bienenfeld Trst - ulica. Coioneo 39 - Trst Slovenci? Slovani? ^IvPRi stari breskvi" v um Iliin • -u+oe.«« Belvedere štev. 17 se toči iz- urarne in ziaiarne vrstno PjV0 in vino. -sai v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako popravo Jamftl za 2 leti, latotako tudi vsako naročnino. Prihaja tudi na dom. Svoji k svojim! Udani Alojzij Povh. IG ZALOGA PIVA STEINFELD iz tovarne Bratov Beiningflians in iz meščanske tovarne Pilsner Urquel" v Plznu v sodčekih kakor tod! v buteljkah. ZALOGA Zaloga jeoiha, olja mila in svo6 || Kari Jiloestri a US nI. Barriera vecohia 41. Blago prve vrste po zmernih cenah. Poatreiba na dom. TEL. 17-36. It □E j; ir OTTO LAUPRECHT konces. zobni tehnik nemški zobni zdravnik je premestil svoj zobni ambnlatorij _ _ - - mm | Ml I JO pi CU1CBU! O V UJ /.ULJU I »LU UUIOIUIIJ rmmm uiessnunier v m s. mm i (dm. m Trst ▼•dno svete klale vode pri Dvipatnlk za vse klijento._Telefos 104. RNTONIO DEJRK, junior ===== TRST. viadegHAr^sti 9 in JO. Širite EDINOST Svoji k svojim 1 OdUkov. krojačnto Svoji k svojim ! Avgust Stular TRST - Via delle Poste štev. 12, I. nad. - TRST (ZRAVEN GLAVNE POŠTE> , IZURŠOJE USflKOURSTNE OBLEKE najnovejše mode (od 50 K naprej) a Tttksv. uifen&e. - Martffe ie izrrSOo točno. - Delo solidno. ćnran IV »EDINOST« št 267. V Trstu, 26 septembra ibio Odhajanje Id prihajanje vlakov od 1. maja naprej. C»ai r* p r i t o <1, oriroma odhod bo nazosnjeDi po gredo evropejskem ćasu. C. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pnla. 5.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). §.05 0 do Poreča in medpostaje. 7.30 B Gorica—(Ajdovščina) —Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga —Draždane — Be-rolin. 7.34 0 Herpelje—Divača—Dunaj. 8.48 0 Herpelje—Pnla. 8.55 0 Gorica—Jesenice—Celovec—Dunaj. t-27 II Le do Bnj (in medpostaje). 1.00 0 Gorica—(Ajdovščina)—Jesenice—Celovec. 325 M Koper—Bnje—Poreč. 3 40 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4 45 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pula. S.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 6 54 0 Opčine—Gorica (Ajdovščina). 7.00 0 Le do Bnj (in medpostaje). 823 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pnla. 8^55 B Gorica - Jesenice—Beljak—Celovec —Line: - Praga—Dunaj—Monakovo — Draždane — Bcrolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—In o m ost — Mo- nakovo. _ OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH: 2.15 0 Boršt—Herpelje—Divača. 127 0 Gorica (in medpostaje). 5.14 0 do Ižole in med postaj. Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka L1erel, umetne rok« In noge, berarlje, k lini pasi, elastični pasi ln nogovlee ele^truterapevtične priprave, aparati ca inhalacijo. SKLADIŠČE potrebiitn za klnufiiu sdra«-lj»aj& Potreba6iD« ic gum'la ae^rndlrntc« z z z z i z z. - blaga. :::::::: 'SSF" 2 bogato cpreir.0 za vsako-vrstni pogreb, ia prodajal- nico mrtvaSkiL predmetov in vsakovrstnih vencev iz umetnih cvetlic perle, porcelana. — V-rlika zaiogs voščenih s m Prodaja na dobelo in drobno. H. Stibi?! ia i se je proselilo Corso 49 (Piazza Gol doni) Tel. Pečatniki iz kavčuka se izdelujejo najsolidnejše in najtančneje samo v mehanični delavnici tržaškega grafičnega zavoda (Stabilimento grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon 742. Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. Pošiljatve na deželo. AGRO - MERKUR Trst, ul. Stadion št. 4 Centrala v ljiljani dobavlja - I Centralav Ljubljani L- kolonijalno in špecerijsko blago umetiia guojila (tomasovo žlindro), superfosfat, kalijevo sol, kajnit, solitar itd. itd. Str Kupuje in prodaja deželne pridelke vina, seme a a, sir, maslo, kuhano in sirovo, olja itd. Obračajte se na nas ! Zahtevajte naša pravila ! Inpnjte „Kolinsko cikorijo" osip H priporoča slav. občinstvo svojo pekarno in sladčičarno II TTliM IPpppiopa V7 irniral nI Pnnti II Ulica Ferriera 37 vogal nI. Conti. TRVDKA Adolf: Kostorls skladišče oblek za moške in dečke Trst, via S. Giovanni 16, L TELEFON itav. 16-83. (zraven restavracije Cooperativa ex Hacher) prodaja na mesečne ali tedenske obroke obleke in površnike za moSke, perilo itd. Najdogovornejše cene. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju ZO do 50 R no dan za;lu2l lahko vsakdo pri nas a prodajanjem garantiranih ročk in papirjev vedne vrednosti. Veak, kateri pridno dela, mora si priskrbeti najboljio bodočnost Nagrada je velik*. — Ponudbe na upravo Mi Fortnna" BnlimpeSta Bfirse. Postracb 18 Zavod za izdelovanja in barvanja ko žabo v Ine. Antonio Alberti Trot, nlfofc Po&iiant 686 TELEFOK 3S—60 Zaloga in bogata izbera vsakovrstnih koin hovin. — Prevzema naročbe in vsako poprav-ljanje. — Čisti in pere vsako vrst koiahovine. wwwwwwwwwwvwWWUWW Najbolj varno naložen denar — je v slovenski — Mestni hranilnici ljubljanski 3 90 ce -o s o g CM 3 rr rx 3 OB SC 3 t, c-' .t , Stanje hranilnih vlog nad 38 milijonov kron. = Rezervni zaklad nad 1 milijon kron Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in vsp svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo SodiSča dena7 mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni denar. Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje hranilne vloge po 4 VZ/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po poŠti. — Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišča po 5°/0 obresti in proti amortizovanju posojila po najmanj na leto. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako jo hoče. — Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. Mestna hranilnica ljubljanska izdaja lične domačo hranilnik©. Priporočamo jih zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti. V podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov upeljala je ta slovenska hranilnica tudi kroditno druitvo. HESTHI HMIIIUUO! LUBUIMSIOI jt v lastni palati v Prešernovi, prej Slonov (Elefantovi) ulki st. 3.