PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 2'8 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 125 (13.658)
Trst, četrtek, 31. maja 1990
V Washington je Mihcdl Gorbačov prispel po enodnevnem obisku v Kanadi
Prvi vrh Busha in Gorbačova po koncu obdobja hladne vojne
Sovjetski voditelj v ZDA v času hudih težav doma - V pogovorih največ pozornosti
f \s •	7	\s •	w .	•	II**	•!	1	1 v
Združeni Nemčiji, vprašanjem razorožitve in nadaljnjemu razvoju odnosov med državama
Boris Jelcin kritičen do Rižkova in poteka perestrojke
MITJA MERŠOL
WASHINGTON — Sovjetski predsednik Gorbačov je bil včeraj še gost v kanadskem glavnem mestu Ottawi jn je šele pozno ponoči prispel v Was-“ington, kjer se bo že danes dopoldne v Beli hiši pogovarjal s predsednikom ®bshem. V celoti je za danes in jutri Predvidenih šest ur pogovorov, ki pa J® bodo nadaljevali še v soboto, ko se “usta voditelja velesil preselila v Predsedniško letovišče Čamp David.
Na ottawskem letališču je Gorbačov b® kratko spregovoril o »dramatičnih sPremembah na svetu« in pozval k obnovitvi dialoga in zaupanja pri državniških pogajanjih o ustvarjanju sodobne Evrope.
Sicer pa je Gorbačov svoj obisk v Kanadi izkoristil predvsem za utrjevanje svoje popularnosti. Sprehodil se je Jbed ljudmi na letališču, se rokoval, bajal avtograme... Skratka, obnašal se In nekako tako kot politik kandidat na vWitvah, nikakor pa ne kot predsednik države, ki ima velike težave. Le-te zlasti ameriški tisk dan pred obiskom Gorbačova v Washingtonu zelo močno
poudarja. Včerajšnji Washington Post je celo zapisal, da je_ za Gorbačova obisk v Washingtonu »skorajda oddih v primerjavi s prizori razkroja in zaskrbljenosti, ki jih je pustil za seboj doma«. V njegovi odsotnosti, piše časopis, ljudje še vedno divje praznijo police pp trgovinah, delavci krtačijo krvave madeže na železniški postaji v Erevanu, kjer so se vojaki spopadli z armenskimi nacionalisti; opozicijski politik Boris Jelcin pa je dosegel pomembno volilno zmago (zunanji minister Ševardnadze je na tiskovni konferenci v Ottawi Jelcinovo zmago odpravil kot »nekaj običajnega«).
Pogovori, ki jih je Gorbačov imel v Ottawi s kanadskim ministrskim predsednikom Brianom Mulroneyem, so hkrati že nakazali tudi ton, ki bo prevladoval na vrhunskih pogovorih v Washingtonu: združena Nemčija, vloga zahodnega zavezništva v Evropi, konvencionalna oborožitev in odnosi med velesilama v Evropi. Kot se je zvedelo, Kanada, ki je sicer članica NATO, delno podpira pobudo SZ o
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Gorbačov med prebivalci Ottavve	(Telefoto AP)
MOSKVA — Novoizvoljeni predsednik sovjeta Ruske federacije Boris Jelcin je včerajšnjo tiskovno konference izkoristil za predstavitev smernic svojega političnega programa, za katerega se misli zavzeti v svoji novi vlogi.
»Kamikaze perestrojke« je ponovno poudaril kritke na račun perestrojke same, čeprav je dejal, da mora Sovjetska zveza nujno stopiti na pot prenove. Pri tem pa bo treba zelo pazljivo usklajevati potrebe vseh republik s psihološko pripravo prebivalstva.
Po Jelcinovem mnenju bo gospodarska reforma Rižkovove vlade propadla, ker ljudje niso pripravljeni na »dramatično« dvigovanje cen, poleg tega pa ima novoizvoljeni predsednik že pripravljen načrt, s katerim naj bi si Ruska federacija prej in ostale republike potem pomagale iz objektivne krize.
Jelcin je tudi dejal, da bo Ruska federacija čim prej navezala stike z ostalimi republikami, ki so se že odločile za osamosvojitev, ker bo tudi sama ubrala to pot, čeprav v duhu sodelovanja z osrednjo vlado.
Začetek mature na višjih srednjih šolah 21. junija
RIM — Ministrstvo za šolstvo je sporočilo, da se °°do mature na višjih srednjih šolah začele v četrtek ‘K junija. Kot običajno bo prva preizkušnja pisna na-^9a iz italijanščine, na slovenskih šolah pa bo prva PlSna naloga iz slovenščine.
V primerjavi z lanskim šolskim letom je letos sko-T*! trideset tisoč maturantov več. Ministrstvo za šol-j v° je zato moralo okrepiti tudi izpraševalne komisi-Ie' ki jih je letos 7.459 proti lanskim 6.995. Na vsedr-?vni ravni je najvišje število maturantov na trgov-tehničnih zavodih (122.497), sledijo znanstveni li-,.eB (74.591), industrijski zavodi (52.261), učiteljišča ' U'®t5) itd. Znatno se je povečalo tudi število matu-ntov na kmetijskih šolah, zmanjšalo pa je število šte 90V' k* so izbrali klasično smer. Splošni pregled Pok1 3 maturantov, ki ga je objavilo ministrstvo je v *cazal° tudi, da se vse več dijakov odloča za maturo kih986*311* °i3iiki- Ta izbira je zlasti očitna na dekliš-v, ,tebničnih zavodih, kjer se bo letos na maturi Postavilo 1.582 privatistk od skupnih 2.981.
Letošnja matura bo deloma sovpadala s svetovnim Ofjometnim prvenstvom, kar je pred časom že dvig-1 o val protestov. Zlasti v rimskih šolah so zahtevali Predčasen zaključek šolskega leta, do česar pa je v tstvu že prišlo zaradi upravnih volitev in referenduma.
Izredno oster sklepni dokument ob zaključku bagdadskega vrha
Arabska liga podprla iraško politiko in napadla ameriško pomoč Izraelu
Libijski voditelj Gadafi ob zaključku bagdadskega vrha Arabske lige (AP)
BAGDAD - V iraškem glavnem mestu se je včeraj zaključil vrh Arabske lige. Zasedanje so sklenili z enodnevno zamudo, končni dokument, ki ga je podpisalo 16 od 21 prisotnih članov, pa je nepričakovano oster. V glavnem so v njem izpisane glavne postavke iraške zunanje politike, ki je odločno napadalnega značaja. Poleg tega pa so članice Arabske lige kritizirale politiko Busheve vlade, ki je po njihovem mnenju nedopustno pristranska v svojem podpiranju Izraelcev.
V končnem dokumentu piše, da so iraški cilji na področju oborožitve povsem sprejemljivi, saj gre za upravičeno željo po samoobrambi. Tudi glede kemičnega orožja so članice Arabske lige dejale, da bi morali odpraviti vsa orožja, ki bi lahko povzročila množične pokole. To je kajpak letelo na Izrael, o katerem trdijo, da razpolaga z jedrskim orožjem.
Arabska liga je podprla intifado in trud voditelja PLO Arafata, o Američanih pa je v dokumentu zapisano, da so finančno omogočili priseljevanje sovjetskih Židov na zasedena arabska zemlja. V dokumentu je našel svoje mesto tudi Gadafi (na sliki AP), ki mu je uspelo vriniti postavko o ZDA, »ki grozijo Libiji.« Medtem ko se je v Bagdadu oddvi-jala zaključna faza vrha, so izraelski vojaki prestregli pot skupini palestinskih teroristov. Do oboroženega spopada, ki se je zaključil s smrtjo petih teroristov, je prišlo le kakih sto metrov pred telavivsko plažo Nitzanim, kjer so se sončili številni kopalci.
Pni povojni večstrankarski Sabor izvolil *Tanja Tudjmana za hrvaškega predsednika
Segaj KhB — Včeraj je v Zagrebu za va§ki isK1 Povoini večstrankarski hr-Uli Vo . ^or- Na ustanovni seji so izvo-Pri^ori-,5./0 Parlamenta in države do Predseriif volitev. Novi predsednik ^erPokr^tVi hrvaške je vodja Hrvaške Tudjm atlčne’ skupnosti dr. Franjo hr. 2ari. ’ JJovi predsendik sabora pa bar j? ° Domijan, prav tako funkcio-
p°sla?erijene stranke-
So se n.-,,!. Vseh treb saborskih zborov bjih So prei sešli na ločenih sejah. Na Pstrg2n„ 2v°hli predsednika zborov in i Pha o or9ane. Nato se je začela ?'asovan;^a vseh zborov. Z javnim IZvolili ril ? so za predsednika sabora Zahva]jj ' Žarka Domijana. Le-ta se je HV°ru n;,3 zauPanju, v priložnostnem 3 volita, Potrdil legitimnost mihu-, sler 0» na Hrvaškem in obljubil lltlhost aCun z vsemi, ki skušajo legi-ffroziti. Izvolili so tudi tri od
štirih predvidenih podpredsednikov sabora (predstavniki Srbov na Hrvaškem so namreč odstopili od podpredsedniške funkcije). Prav tako so zatem izvolili šestčlansko predsedstvo republike Hrvaške in 12-člansko delegacijo sabora v zboru republik in pokrajin skupščine Jugoslavije. Osem članov v tej delegaciji je iz Hrvaške demokratične skupnosti, štirje pa so iz ZKH - Stranke demokratičnih sprememb.
Sicer pa je zasedanje sabora potekalo ob zelo strogih varnostnih ukrepih v poslopju skupščine. Pred zgradbo pa se je zbrala množica ljudi, ki je vzklikala Tudjman, Tudjman... Hrvaška, Hrvaška...
Zasedanje so spremljali tudi številni novinarji iz domovine in tujine, navzoči pa so bili številni gostje. Med
njimi zagrebški škof kardinal Kuharič, poglavarji židovske in muslimanske verske skupnosti, predstavniki hrvaškega plemstva in drugi. Zaradi zadržanosti na zasedanju ni bilo podpredsednika državnega predsedstva Stipeta Šuvarja, kljub povabilu pa ni prišel niti Ante Markovič, predsednik zvezne vlade. Povabilo je odklonilo tudi 5 poslancev iz Srbske demokratične stranke.
S slovesno jutranjo mašo v zagrebški katedrali ter zvenenjem je dan hrvaške državnosti proslavila tudi hrvaška katoliška cerkev. Kardinal Franjo Kuharič, predsednik škofovske konference Jugoslavije je v svoji pridigi poudaril, da je javna molitev pomenila opredelitev za demokratične spremembe, večstrankarstvo in obči civilizacijski napredek, (dd)
Volilci bodo odločali o lovu in pesticidih
NA 2. STRANI
□ □ □
Jutri v Benetkah odprtje razstave Tizianovih del
NA 9. STRANI
□ □ □
Močna potresa na Balkanu in v Peruju
NA 12. STRANI
SFRJ tudi uradno zaprosila za sprejem v OECD
PARIZ — Predlagamo, da bi začeli postopek za sprejem Jugoslavije v OECD, je včeraj udeležencem na ministrskem zasedanju organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj dejal zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar. Ob tej priložnosti je predstavil tudi razlog za sprejem in jugoslovanski model »vstopanja« v nove svetovne politične in gospodarske procese.
Lončar je poudaril, da bi bili veseli, če bi Jugoslavijo sprejeli do oktobra prihodnje leto, ker bi s tem obeležili 30-letnico sodelovanja z OECD. Opozoril je, da ima Jugoslavija dve tretjini blagovne menjave prav s članicami OECD in da je industrijsko, tehnično, tehnološko, finančno, turistično in kulturno sodelovanje skoraj v celoti usmerjeno na področje te organizacije.
.	(dd)
KD je že izdelala okviren načrt za institucionalne reforme
Andreotti in Forlani posnemata »nemški« pariamentami sistem
RIM — Volina reforma je še vedno v središču pozornosti. Andreotti in Forlani proučujeta predlog, po katerem bi sprejemanje v parlament potekalo po nemškem sistemu, na podlagi določenega kvoruma. Tajnik KD je ta predlog že predočil predstavnikom večine: Altissimu, Craxiju in Carig-li, včeraj pa se je o tem pogovarjal z La Malfo. Volilna reforma pa kljub zanimanju ni bila glavna tema pogovorov. Forlani se je namreč dotaknil tudi bolj perečih in aktualnih vprašanj, kot da bi hotel preveriti, kakšno sožitje vlada v večini.
Kar se tiče ustavnih reform, je glasnik KD izjavil, da jih vsaj v tej zakonodajni dobi še ne bodo poglobili, najbrž iz bojazni, da bi še sožitje preveč razmajalo, pač pa bodo preverili posamezne predloge. Medtem se bo Forlani v torek spet srečal s Craxijem, o vsebini njunega pogovora pa bo tajnik PSI poročal na zasedanju strankinega tajništva. V vrstah KD je te dni precej vroče tudi zaradi zbiranja podpisov za volilni referendum. Strankino glasilo II Popolo je objavilo oster napad direktorja Sandra Fontane, ki je izrazil začudenje nad tolikšnim besedičenjem v zvezi z volilno reformo. Ostrine je bil poleg komunistov deležen tudi De Mita, ki je referendum podprl, Fontana pa ni prizanesel niti Craxiju, ki vsiljuje svoje prepričanje, »kot če bi bila njegova glavna naloga uvajati spremembe, ne ozirajoč se na že
obstoječe zakone«. Polemični ton na račun Craxija, takoj po njegovem srečanju s Forlanijem, pa čudi marsikoga. Kakor koli že, predlog o novih pravilih za vstop v parlament bo predmet razprave današnje okrogle mize, ki jo levica KD prireja v Firencah. Posveta se bodo udeležili izvedenec za ustavna vprašanja, komunist Barbera, neodvisni levičar Pas-guinb, republikanec Manzella in andreottijevec Fiori. Svoj predlog na temo pa bo predstavil tudi nekdanji »golden boy« italijanskega nogometa, demokrščanski poslanec Gi-anni Rivera.
V italijanski politični javnosti pa medtem še odmeva televizijsko soočanje med Occhettom in Andreottijem. Nekdanji član Višjega sodnega sveta, komunist Alfredo Galas-so, je izstopil iz stranke, ker je Occhettu zameril, da se je z Andreottijem tako »intimno« pogovarjal o zunanji politiki, o zgodovini KPI in Togliattijevi demokratičnosti. Galasso meni, da tajnik KPI pri tem sploh ni upošteval, da so prav pripadniki Andreottijeve linije vpleteni v številne mafijske afere. Occhetto se ne vznemirja. »Nikjer ni zapisano, da se leader opozicije ne bi smel odkrito pogovarjati s predsednikom vlade«, meni in Galassa opozarja na neumestnost in grobost takega polemiziranja.
G. R.
Ob najavi sejma v Kranju Janša tudi o orožju TO
LJUBLJANA — V Kranju bo od 5. do 8. junija Sejem opreme in sredstev civilne zaščite. Na včerajšnji tiskovni konferenci je republiški sekretar za ljudsko obrambo Janez Janša povedal, da ima sejem vsejugoslovanski značaj. Bilo je nekaj poskusov, da bi ga prestavili drugam, vendar se niso posrečili. Vse politične spremembe niso v ničemer vplivale na obseg in delo sejma in spremljevalnih dejavnosti. Sejem bo odprl včeraj izvoljeni predsednik hrvaške republike Tudjman.
Že v prejšnji skupščinski razpravi je prišlo do kvalitetnega premika iz klasične vojne usmeritve sejma v povsem civilno. Na sejmu bo kompletna jugoslovanska ponudba zaščitnih sredstev. Tesno je sodelovanje na območju Alpe-Jadran, kjer že sestavljajo protokol o skupni pomoči, saj se naravne
nesreče, potresi, požari, ne ozirajo na državne meje.
Novinarje je seveda še posebej zanimalo orožje teritorialne obrambe in ministrov komentar. Janša je poudaril, da mora biti civilna zaščita čim dlje od orožja. Odgovor zveznega predsedstva, da je orožje slovenski teritorialni obrambi na razpolago in da gre samo za boljše varovanje, je sprejemljiv in bi lahko vso afero končali. Toda treba ga je izpeljati v praksi v vseh primerih, saj v nekaterih občinah še vedno zahtevajo poprejšnje dovoljenje petega armadnega korpusa iz Žagreba, če hočejo priti do svojega orožja. Minister Janša je ponovno poudaril, da gre za orožje, municijo in opremo, ki je last republike Slovenije, občin in pod-ieN	B. S.
Milanski goljufi
padli v mrežo finančnih straž
MILAN — Specializacija tolpe, ki so jo razkrili milanski finančni stražniki, je bila dokaj neobičajna. Člani zlikovske organizacije, ki je bila tesno povezana z mafijo, so namreč prodajali stečajna podjetja, nato pa so z ustrahovanjem zahtevali od novih lastnikov, naj se jim pridružijo, oziroma naj jim po smešno nizkih cenah prodajo to, kar so sami kupili in »popravili«. Šlo je skratka za krajo finančnih naložb, za režijo celotne spletkarije pa so menda skrbeli gradbenik Vito Occhi-pinti, ki je že imel opravka s pravico, odvetnik Antonio Barletta, neki neznani podjetnik, ter Serafino Albanese in Raffaele Rossi, za katera ni znano, kakšno vlogo sta imela v organizaciji. Finančni stražniki so priprli vseh pet oseb, ki so osumljene tudi združevanja v mafijske namene.
Pri sestavljanju predloga za slovensko ustavo naj bi sodelovali tudi Slovenci iz zamejstva
LJUBLJANA — »Slovenska skupščina bo povabila slovenske strokovnjake iz zamejstva naj sodelujejo pri sestavljanju nove slovenske ustave.« To je bila pomembna obveza predsednika slovenske skupščine dr. Franca Bučarja na tiskovni konferenci včeraj dopoldne za tuje in domače novinarje v Sloveniji.
Tudi na tej tiskovni konferenci se je razpletla dokaj živahna razprava o problemu slovenskih narodnostnih skupnosti, ki žive izven meja matične domovine. Nekateri novinarji so oporekali Bučarjevim izjavam o omejevanju manjšinske zaščite v novi ustavi, češ da je Slovenija pristojna sprejemati zakone samo za svoje ozemlje in da je tudi kriva za manjvrednostni kompleks. Z naše strani smo poudarili, da gre za načelno in moralno vprašanje. Zatem je dr. Bučar dal zgoraj citirano izjavo. Povsem pa smo se strinjali, da je med bistvenimi elementi zaščite narodnostnih manjšin povezovanje prek meje, ki jo je treba čim bolj učinkovito zbrisati, ali kot je dejal predsednik »razvodeniti«, saj je bilo za manjšino izredno negativno razdobje, ko je Jugoslavija zapirala mejo.
V ospredju je bila narodna sprava, ki jo Bučar razlaga nekoliko »trše«, vendar je dodal, da sprava zahteva priznanje in zavest obeh strani. V tej zvezi je predsednik zagovar-
jal svoj nastopni govor, ki je zbudil veliko kritik, in dejal, da ne smemo pozabiti na napake iz preteklosti, če hočemo ustvarjati možnosti za boljšo bodočnost. Obračun- s preteklostjo pa ne pomeni revanšizma.
Osrednji del razgovora pa se je nanašal na zaključke parlamentarne debate v zvezni skupščini in na poraz stališč predsednika predsedstva Borislava Joviča. Bučar je omenil, da je dobro obveščen, ker so mu poročali slovenski delegati. Prvi vtis je, da se je v zvezni skupščini zgodilo nekaj res pomembnega. Zadeve so nepričakovano potekale povsem drugače, kot je sprva predvidel scenarij. Ta skupščina že kaže pluralnost, ki se uveljavlja v jugoslovanski družbi, in do izraza prihaja nujnost medsebojnega dogovarjanja, kar pomeni prelom z dosedanjo prakso. Zlasti pozitivno je predsednik slovenske skupščine ocenil predlog predsedstva, da se prično formalni razgovori z republikami, kar pomeni važen premik.
Razprava v slovenski skupščini s tujimi in domačimi novinarji se je nato nadaljevala z razgovorom s predstavniki vseh strank, ki so zastopane v slovenskem parlamentu, torej tudi z opozicijo.
BOGO SAMSA
Referendumi
O lovu in pesticidih bodo odločali volilci
V	nedeljo in ponedeljek bodo morali italijanski volilci spet na volišča. Tokrat se ne bodo opredeljevali za to ali ono stranko, pač pa se bodo morali na referendumu izreči o treh zakonih, od katerih dva zadevata lov, tretji pa uporabo pesticidov v kmetijstvu. Na programu je bil sicer tudi četrti referendum, ki je zadeval sindikalne pravice delavcev v majhnih podjetjih. O tem vprašanju je parlament pred nedavnim sprejel nov zakon, kasa-cijsko sodišče pa je ocenilo, da je sprejeto besedilo dovolj inovativno in da referendum ni več potreben. Kazalo je tudi, da bo parlament skušal uvesti spremembe tudi v zakon o lovu, nato pa je prevladalo spoznanje, da za spremembo takega zakona ni dovolj časa, predvsem pa da ni zadostnega soglasja med strankami. Tako bodo v nedeljo in ponedeljek irrteli volilci možnost, da se izrečejo o tem problemu, ki je v Italiji že vrsto let v središču izredno ostrih polemik.
A pojdimo po vrsti. Preden podrobneje obravnavamo vprašanja, o katerih se bodo morali izreči volilni upravičenci, velja posvetiti nekaj vrstic referendumu samemu. Italijanska ustava predvideva več vrst referendumov. Prva oblika re-renduma je institucionalni referendum, ki ima res izreden značaj. V Italiji so ga razpisali samo enkrat in sicer leta 1946, ko so morali volilci odločati, naj Italija ostane monarhija, ali pa naj se spremeni v republiko. Poleg institucionalnega referenduma so možni še referendumi, ki zadevajo spremembo ustave ali ustavnih zakonov, referendumi za črtanje zakona ali odstav-nokov določenega zakona (izvzeti so zakoni, ki zadevajo davčne probleme), referendume pa se lahko razpiše tudi o nekaterih deželnih zakonih.
Referendum razpiše predsednik republike, potem ko je ustavno sodišče preverilo, ali je umesten. Referendum je možen, če ga zahteva vsaj 500.000 volilnih upravičencev, če ga zahteva 5 deželnih svetov ali petina članov parlamenta. Doslej so bili v Italiji samo referendumi, ki so zadevali črtanje dela veljavnih zakonov, izvedli pa so jih na zahtevo pol milijona volilnih upravičencev. Prvi referendum je bil v Italiji leta 1974 in je zadeval zakon o razporoki. Volilna kampanja je bila tedaj izredno ostra, nazadnje pa se je večina volilcev izrekla za ohranitev zakona. Nato so se italijanski državljani ob koncu sedemdesetih let na referendumu izrekli o zakonu o javni varnosti in o javnem finansiranju strank, v osemdesetih letih pa o zakonu o premični lestvici.
V	vseh teh letih, od kar je bil razpisan prvi referendum, je ta način glasovanja dobil v Italiji poseben pomen: postal je predvsem sredstvo pritiska na parlament, da nekatere zakone spremeni in prilagodi novim potrebam.
Tako je bilo v glavnem tudi z referendumom o vprašanju lova. Organizacije naravovarstvenikov
so v preteklosti že večkrat skušale doseči referendum o tem vprašanju, o katerem se v Italiji veliko razpravlja. Dvakrat jim je spodletelo, ker niso uspele zbrati zadostnega števila veljavnih podpisov, v tretje pa se je le posrečilo. Parlament je sicer poskusil, spremeniti zakone o lovu, vendar mu nikoli ni uspelo, saj so skoraj vse stranke (izjema so v tem pogledu samo radikalci in gibanje zelenih) precej razdvojene. Zato se bodo o tem vprašanju v nedeljo in ponedeljek izrekli volilci.
Lov zadevata dva referenduma. V prvem je govor o členu 842 civilnega zakonika, ki je bil odobren leta 1942 in sicer o odstavku, v katerem je rečeno, da »lastnik nekega zemljišča ne more preprečiti lovcem vstopa, razen če zemljišče ni zagrajeno na način, kot predpisuje zakon o lovu, ali če ne gre za obdelano zemljo«. Drugi referendum pa zadeva zakon 968 iz leta 1977 o »Generalnih smernicah za zaščito favne in uzakonitev lova«. Ob tem vprašanju se bodo morali volilci izreči o obdobju lova, o pti-čarstvu in živalskih vrstah, za katere je dopuščen lov. Tretji referendum zadeva 5. člen zakona iz leta 1962, ki med drugim določa, da minister za zdravstvo določi s svojim odlokom dopustno količino kemikalij v sadežih in v prehrambenih proizvodih.
Kot pri vseh referendumih bodo morali volilci tudi pri teh treh paziti, kako bodo izrazili svojo voljo. Kdor hoče črtanje omenjenih členov iz zakonov, mora glasovati DA, kdor noče spremembe, mora glasovati NE.
Referendumi, o katerih se bo glasovalo v nedeljo in v ponedeljek, so v italijanskih sredstvih množičnega obveščanja vzbudili veliko manj pozornosti kot vsi ostali, ker stranke z izjemo radikalcev in naravovarstvenih organizacij niso v bistvu zavzele jasnega stališča, predvsem pa niso vodile nobene volilne kampanje. Prav zato so se pobudniki referenduma zbali, da bo udeležba minimalna, za kar se zavzemajo tudi nekatere organizacije lovcev (če na referendumu ne sodeluje več 'kot polovica volilnih upravičencev, referendum ni veljaven).
Nevarnost absentizma je spod-' budila predsednika republike Cos-sigo, da se je javno zavzel za udeležbo na referendumu, saj je jasno in glasno povedal, da bo glasoval. Glasoval bo, tako je zagotovil, tudi predsednik vlade Andreotti, pa tudi voditelji italijanskih strank. Kakorkoli se kdo opredeljuje do zastavljenih vprašanj, je pravilno, da se glasovanja udeleži, ker je referendum vendarle sredstvo za demokratično izražanje volje državljanov. Absentizem ni rešitev, ker pomeni predvsem odtujevanje od demokracije in posredno načenjanje tistih temeljev, na katerih sloni demokratični sistem, pa naj bo še tako nepopoln.
VOJMIR TAVČAR
• Prvi vrh
NADALJEVANJE S 1. STRANI
večji vlogi konference o varnosti in sodelovanju v Evropi KVSE pri urejanju evropskih varnostnih razmer.
Pač pa se ZDA - in to bo nedvomno ena najbolj vročih tem - zavzemajo za povečano vlogo severnoatlantskega zavezništva v Evropi. Na ta način bi si namreč tudi ZDA zagotovile svoje mesto in vpliv na evropski celini in v novi evropski arhitekturi, ki - spričo novih razmer v Vzhodni Evropi - ni več razdeljena po obrazcu hladne vojne. ZDA si tudi prizadevajo, da bi z vključitvijo nove združene Nemčije v NATO nekako »nevtralizirali« nemški dejavnik v evropski varnosti. Moskva s tem predlogom ne soglaša, ker noče kar tako Zahodu prepustiti »svoje« NDR.
Kakorkoli že, na tem prvem vrhu po končanem obdobju hladne vojne imata Bush in Gorbačov nedvomno priložnost, da se poleg sporazuma START (o strateškem jedrskem orožju) dogovorita še o razmejitvi svojih »pristojnosti« v novi evropski arhitekturi. Med drugim napovedujejo, da bo Bush dal Gorbačovu vsa zagotovila o tem, da se bodo ZDA zavzele za pogajanja o omejitvi vojaških sil Nemčije. Sporazum o tem naj bi morda sprejeli že na sedanjem krogu pogajanj o konvencionalni oborožitvi v Evropi.
Bosna in Hercegovina stisnjena med kladivom in nakovalom demokracije na severozahodu in unitarizma na vzhodu države
SARAJEVO — Politične spremembe v Jugoslaviji komentatorji velikokrat poskušajo razumevati zgolj črno-belo: na eni strani naj bi bila demokracija z vsemi atributi (Slovenija, Hrvaška), na drugi unitaristi oziroma zakrnjeni realsocialisti (Srbija, Črna gora). »Ostanek« v podobi Makedonije ter Bosne in Hercegovine tovrstnih »poznavalcev« seveda ne zanima, čeprav bosta po mnenju mnogih poznavalcev ravno omenjeni dve republiki strateško pomembno območje, ko bo tekla beseda o tretji Jugoslaviji.
Bosna - če se tokrat pomudimo predvsem pri tej -je iz tedna v teden na večjem prepihu jugoslovanskih dogajanj. To se navsezadnje najlepše vidi po bosansko-hercegovskih funkcionarjih, ki jih premetava zdaj v to, zdaj v ono smer. Tako so za partijskega voditelja Nijaza Durakoviča dolgo časa trdili, da je tihi zagovornik Kučanovega prenoviteljstva, medtem ko so ga kar čez noč zopet uvrstili med »miloše-vičevce« in unitariste.
Te stiske se, kot je nedavno tega povedal v nekem intervjuju, tudi sam zaveda, specifični položaj BiH pa takole pojasnjuje: »Lahko se je Slovencem zavzemati za konfederalizacijo Jugoslavije, pri čemer vedo, da razen nekaterih hrvaških nacionalistov, ki ne priznavajo Slovencev, ker jih imajo za alpske Hrvate, nihče v državi resno ne ogroža mej te republike in njenega ozemlja. Glede Bosne pa je drugače. Čeprav BiH kot država s svojo tradicijo, kulturo in posebnim načinom življenja obstaja skoraj tisoč let, danes mnogi razumejo konfederalizacijo
Jugoslavije (srbski in hrvaški nacionalisti) tudi kot spremembo meja BiH ali njeno uničenje.«
To seveda drži: tako na Hrvaškem (v predvolilnih predstavah) kot v Srbiji je bilo v zadnjem času nekaj zelo glasnih zahtev, češ da je treba Bosno razdeliti po merilih tako imenovanih zgodovinskih in etničnih pravic omenjenih dveh republik.
V luči te grožnje pravzaprav tečejo vsa razmišljanja bosanske partije glede prihodnosti BiH v Jugoslaviji. Pri tem segajo vse od klasične mitingaške patetike z velikimi zborovanji, na katerih »sporočajo svetu, da Bosna in Hercegovina kliče NE vsem, ki zanikajo ozemeljsko celovitost in suverenost te republike,« pa do resnih razprav o nekakšni belgijski formuli zastopanosti narodov Bosne v jugoslovanskem parlamentu. Ostro zavračajo tudi takšne rešitve, po katerih naj bi BiH sicer ostala z dosedanjimi mejami, bi pa delili meje avtonomije med Hrvati, Srbi in muslimani znotraj republike. »V takem primeru bi morali deliti mesto po ulicah in celo stavbe po stanovanjih,« odgovarja Nijaz Durakovič. V več kot 70 odstotkih bosansko-hercegovskih občin je namreč prebivalstvo povsem pomešano in le v nekaterih obrobnih področjih so občine z enonacionalnim prebivalstvom.
Seveda pa se komunisti zavedajo, da bo tok demokratizacije drvel naprej. Uspelo jim je sicer preložiti volitve in vsaj na zunaj zavreti ustanavljanje nacionalnih strank, zavedajo pa se, da bo volilna tekma v BiH kljub vsemu potekala med tremi bloki:
novimi političnimi strankami, ki so nastale iz obs^ ječih organizacij, nacionalnimi strankami, ki se b° konstituirale ne glede na trenutno zakonsko prer
ved, in ZK BiH.	0\\
Do volitev jih loči še pet mesecev in kakršne^ napovedi so še tvegane. Če bi Bosanci volili june)i, bi si komunisti še upali napovedovati svoj uSR.I)o tako da si v bistvu samo še želijo, da ne bi Prern° pi-zmagala desnica, kar bi po njihovem mnenju ute®bij-lo biti katastrofalno za nacionalno mešano reP^e ko, in kot omotični ponavljajo geslo, da BiH ne biti zgolj jeziček na tehtnici po logiki »osi SHS«-^ ^ Strankarska premiera se je zgodila pravzapr^0j4. v nedeljo: v Sarajevu so ustanovili Stranko den 0v, ratične akcije. Gre sicer za organizacijo muslin13^,,, ki pa so spremenili ime ter se s tem izognili z3*0v, ski prepovedi. Računajo najmanj na tretjino 9(rbjti saj menijo, da v BiH nobena stranka ne more i absolutne večine. Pripravljeni so iti v ko^^jjU' vsemi političnimi silami v republiki razen s nisti.	sta s«
Ustanovne skupščine muslimanske strarj?paiib£,f kot gosta udeležila tudi podpredsednik HDZ D Brozovič ter predsednik Demosa Jože Pn^111 pa j3 sta imela tudi pozdravna nagovora, pri Černe intonacijo srečanja bolje zadel Brozovič, ki ^sUyere' aplavz z izjavo, češ da HDZ priznava polno pUjni' nost BiH in njene avnojske meje, medtem koraVljo 1 kovega gesla o konfederaciji niso sprejeli jeCier3' navdušenjem. »Za nas je za zdaj primernejša tivna državna ureditev,« so mu odvrnili- ^ §.
1
CGIL: Referendumi so izraz demokracije WWF navzkriž z lovci
Enoletno delovanje koroškega deželnega glavarja v oceni tiska in politikov
Haider: Za manjšine take rešitve ki naj okrepijo sloves naše države
Za tesnejše sodelovanje s Slovenijo - Poleti še uradno srečanje z Lojzetom Peterletom
TRST, VIDEM — Vseh treh referendumov, ki bodo v nedeljo in ponedeljek, se je treba udeležit;, ker so ena redkih priložnosti direktne demokracije, ko lahko državljan osebno skuje usodo tega ali onega zakona; pač pa vsakemu posamezniku prepuščamo izbiro, kako naj voli, če DA ali NE, naj Pač ukrepa po svoji vesti.
Takole se glasi stališče deželnega vodstva sindikata CGIL, ki pa sta ga včeraj s tiskovno noto dopolnila tajnika Graziano Pasgual in Luciano Mi-locco s pripombo, da dosedanje preskromno seznanjanje ljudi z bistvom In cilji referendumov človeka lahko ludi odvrne od tega, da bi oddal svoj glas. To pa bi bilo hud udarec za demokracijo: zakon o referendumih namreč določa, da se ljudsko glasovanje razveljavi, če se ga ne udeleži večina Upravičencev. Ko bi se to zgodilo v nedeljo in ponedeljek - opozarjata sindikalista - bi napeljali vodo na mlin Ustih, ki ne marajo, da bi Italija prilagodila svojo zakonodajo o lovu in pesticidih zakonodaji, ki je v veljavi drugje v Evropi. To bi bil korak nazaj v vsestranskem razvoju Italije in na njeni poti v Evropo.
K udeležbi na referendumih poziva ludi delegacija WWF za Furlanijo-Ju-lijsko krajino. Prejšnje dni je bilo za-
paziti v vsedržavnem tisku oglas vsedržavne zveze lovskih združenj UNA-VI, ki poziva prebivalstvo, naj se ne udeleži referenduma o omejitvi lova. Oglas je izzval ostro reakcijo predsednika deželnega zastopstva Svetovnega sklada za naravo Daria Predonzana, kajti v njem piše, da 75. člen italijanske ustave omogoča ljudem, da se ljudskega glasovanja ne udeležijo, medtem ko v resnici le navaja splošne referendumske norme. UNAVI se je obregnil ob dejstvo, da bodo zdajšnji referendumi stali 600 milijard lir, WWF pa lovce vprašuje, ali ne pride iz žepov davčnih zavezancev tudi tistih 3.000 milijard lir letno, ki jih deželne uprave pa tudi CONI dajejo v podporo lova. -
Deželni WWF tudi navaja ustrahovalne metode, s katerimi da skušajo lovci odvrniti ljudi od glasovanja in zaradi katerih je Sklad vložil prijavo pri državnem tožilstvu v Trstu. Poglejmo: nekateri funkcionarji deželnih uradov so "pregovorili" lastne uslužbence, da so jim vrnili volilna potrdila; furlanski lovci naj bi v nedeljo in ponedeljek "stražili" pred volilnimi sedeži; lastnik neke restavracije v Tol-meču naj bi obljubil brezplačno kosilo vsem, ki mu bodo po referendumih prinesli nedotaknjene glasovnice...
CELOVEC — Prva obletnica dne, ko je dr. Jbrg Haider postal najmlajši deželni glavar v zgodovini Koroške in prvi svobodnjaški deželni glavar v avstrijski povojni zgodovini sploh, je povod za ankete, analize in intervjuje. Pri tem so vzeli v misel - vsaj nekoliko, bolj obrobno - tudi koroške Slovence in bolj poudarjeno odnose z republiko Slovenijo.
»Ne maramo se skrivati za delovno skupnost Alpe-Jad-ran«, je za Kleine Zeitung izjavil Haider, »marveč negujemo dvostranske stike s Slovenijo, Furlanijo, Venetom in Lombardijo. Po neuradnem srečanju s šefom slovenske vlade Lojzetom Peterletom bo še letos poleti prišlo do uradnega srečanja.« Ob tem koroški deželni glavar pripominja, da ne more razumeti, zakaj je avstrijska vlada politično osredotočena zgolj na Madžarsko in Češkoslovaško; in to celo potem, ko je Dunaj glede zahtev po prenehanju gradnje jedrskih elektrarn dobil iz Prage odločno odklonilen odgovor. Drugače da je pri južni sosedi: »V Ljubljani smo našli razumevajoče sobesednike, kar zadeva zaprtje JE Krško. Toda Sloveniji moramo pomagati pri gradnji elektrarn na Savi. To nam bi prineslo dvojno prednost: po eni strani bi dobila naročila avstrijska industrija, po drugi bi krepili gospodarstvo sosedne dežele.«
Kleine Zeitung gleda na zadevo še nekoliko širše: »Koroška mora v novi federativni veliki Srednji Evropi izpolniti svojo nalogo. Ta je v tem, da pospešimo integracijo v delovno skupnost Alpe-Jadran povezanih dežel, odvzamemo državnim mejam njihov pomen, zakaj tudi za ta del Evrope velja vodilo: "Naj raste skupaj vse, kar sodi skupaj"«.
Prejšnji deželni glavar, zdaj Haiderjev namestnik v vladi in voditelj socialistov dr.'Peter Ambrozy sodi o enoletni bilanci, kar zadeva narodne manjšine, takole: »V manjšinskem šolstvu moramo uresničiti, kar je bilo politično dogo-
vorjeno. Avstriji njena tradicija nalaga, da narodnim manjšinam predlaga takšne rešitve, ki bodo krepile mednarodni sloves naše države.«
Mladi socialistični poslanec Peter Kaiser je Haiderju ob prvi obletnici vladanja oponesel, da je v prvem letu napovedal veliko novega, da bi si povečal popularnost, da pa med drugim ni izpolnil tudi obljube o ustanovitvi manjšinskega urada za koroške Slovence pri deželni vladi.
Voditelj ljudske stranke in Haiderjev koalicijski partner v vladi dr. Zernatto meni, da se je v manjšinskem vprašanju pokazala zmožnost biti konstruktivno kos tudi kočljivim problemom. Žal pa zvezna vlada na Dunaju očitno ni pripravljena napraviti velikega koraka v smeri vseavstrij-ske ureditve za vse narodne manjšine. »Zakaj bi morali zmerom te probleme reševati samo na Koroškem, pri čemer nas za povrh še zmerjajo,« se sprašuje.
Tako katoliški Kleine Zeitung kot socialistični KTZ objavljata obširna poročila posebnih poročevalcev o predvčerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani. Kleine Zeitung v naslovu poudarja: Kritika Peterleta zaradi "poti v Canos-so", -navaja stališča članov predsedstva Kmecla in Zlobca, pa tudi mnenje predsednika Kučana, da kritična presoja zgodovinskih dogodkov omogoča ljudem, da se znebijo bremen preteklosti. Poročevalec KTZ piše predvsem o Peterletovem soglasju z ustanovitvijo posebne mešane komisije zgodovinarjev, kar da je prvi predlagal ravno KTZ, navaja Kmeclovo zahtevo, naj bi pojasnili usodo 300 v nemški rajh izseljenih slovenskih družin, in Zlobčevo stališče, da v tem pogledu ne podpira Peterleta, ker gre 'za iracionalno iskanje krivcev, ki jo želijo naprtiti mali republiki Sloveniji in partizanom.
JOŽE ŠIRCELJ
S predvčerajšnjega zasedanja v Tržiču
Forum o tehnološkem posodabljanju maloindustrijskega sistema v Furlaniji-Julijski krajini
Deželni komite KPI zahteva alternativo
TRŽIČ — V torek je zasedal v Tržiču komite Komunistične partije Italije za Furlanijo-Julijsko krajino. Po poroči-iu deželnega tajnika in razpravi je odobril s soglasjem vseh Udeležencev, razen treh, ki so se vzdržali; resolucijo, ki Vsebuje štiri točke. Prva poziva stranko k oblikovanju odborov demokratične alternative, slonečih na soglasju med KPI, PSI, demokratičnimi laičnimi strankami in naravovarstvenimi gibanji, da se ustvari politična alternativa Krščanski demokraciji in njenemu sistemu oblasti. Druga točka vsebuje poziv k takojšnjemu zagonu množične konstituant-ske faze za oblikovanje nove politične sile na levici in tp z ^stanovitvijo komitejev na vseh ravneh, ki naj ne nadomes-*jo statutnih organizmov, naj pa omogočijo kar najširšo soudeležbo zunanjih sil in njihovo vključitev v akcijo za j^gradnjo enotnosti levice in torej zasuk političnega siste-o1®' Tretja točka navaja nujo po vnovični sprožitvi pobud ® reševanje političnih in družbenih problemov, včlanjeva-C6 in programsko poglobitev v vidiku deželne programske •ronference kot priprave na vsedržavno konvencijo. Nazad--ic resolucija vabi k udeležbi na nedeljskih referendumih ” k oddanju pozitivnega glasu pa še k zbiranju podpisov * ljudsko glasovanje o volilnem sistemu.
NE V DOMU, AMPAK NA DOMU
V sobotni številki našega dnevnika je v članku j^tge Knez Stojkovič z naslovom "Pomoč in oskrba v 'Jotnu v sežanski občini" prišlo v naslovu do pomote: ?®jhesto "v Domu" bi bilo moralo pisati "na domu", Kajti pod besedo dom razumemo Dom upokojencev °2lroma zavodsko varstvo starostnikov, medtem ko sežanski center za socialno delo koordinira akcijo po-m°bi in oskrbe starostnikov na njihovih domovih.
Podjetje, ki se ne bo prilagodilo globalizaciji tržišča, bo brez pardona obsojeno na propad
Obisk rojakov iz Buenos Airesa
V teh dneh sta na obisku v naših krajih kot gosta slovenskega Pen kluba argentinska rojaka Andrej Rot In Pavel Fajdiga. Bivanje v Sloveniji In v naših krajih sta predsednik Slovenske kulturne akcije Rot In književnik Fajdiga izkoristila za vrsto stikov s slovenskimi ustanovami in organizacijami. Včeraj sta med drugim obiskala tudi Primorski dnevnik	(Foto Davorin Križmančič)
TRST — V Centru za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah je bil predvčerajšnjim celodnevni posvet o možnostih, ki jih imajo mala in srednje velika industrijska podjetja v Furlaniji-Julijski krajini za to, da se učinkovito vključijo v raziskovalno-razvojne programe Evropske gospodarske skupnosti. Foruma, ki ga je priredil deželni center za storitveno zaslombo tem podjetjem (Centro regionale servizi per la piccola e media industria), uvedel predsednik raziskovalnega središča Domenico Romeo, zaključil pa predsednik C.Re.S. Alessandro Zannier, se je udeležil tudi predstavnik ministrstva za univerze oziroma za znanstveno-tehnološke raziskave Giorgio Beghi, sicer pa je sodelovala na njem cela vrsta podjetnikov in strokovnjakov, med njimi zastopniki Ansalda, Fincantierija, Grupe Lima, Eidona in Zanussija. Ravno ta množična in kvalificirana prisotnost je omogočila organizatorju seznanitev z najbolj perečimi problemi maloindustrijskega aparata v deželi na pragu tretjega tisočletja, a tudi z okoliščino, da podjetništvo hlasta po inovacijah, ki so tudi sicer nujne vpričo mednarodnih gospodarskih sprememb, kakor je poudaril dr. Zannier s pripombo, da je bila prav tako zgovorna tudi navzočnost načelnika deželnega ravnateljstva za industrijo Gioacchina Tringaleja, saj to pomeni, da se tudi Dežela zavzema za to problematiko v času, ko je treba nanovo pognati industrijsko politiko. Forum je dokazal, da je podjetje, ki se ne bo tehnološko prenovilo, neusmiljeno obsojeno na propad. Za lep del malih in srednjih podjetij v FJK to ne velja, ker so vložila in še vlagajo veliko denarja v raziskave in ker nenehno navezujejo zavezništva z drugimi italijanskimi in tujimi podjetniki. To pa je tudi edino jamstvo za nadaljnji obstoj na čedalje bolj odprtem tržišču, ki ga označuje nagla globalizacija, kajti lokalizmu je odklenkalo, je dejal Zannier in opozoril, da bodo morali podjetniki sodelovati s tehnologi in znanstveniki, Dežela pa se po tem ravnati.
h razgovora s stečajnim upraviteljem koprskega Tomosa Aldom Gabrijelom
Avgusta baje konec stečaja
^ojvečja Tomosova upnika sta Ljubljanska banka Splošna banka Koper in podjetje Inmot
Koper — »Predvidevam, da bomo Postopek za Tomos sklenili pre ?c. avgusta letos,« je na torkovem kns vicJoma zadnjem naroku za preiz-čaju er3atev upnikov do Tomosa v ste-^abrr°iVedal stet’ajni upravitelj Aldo rojjj, Upniki so doslej Tomosu ozi-Ptiiavii- me^nemu sodišču v Kopru Nrjev 1 za.°kro9lih 88 milijonov di-Pove.|afaznih terjatev in - kot nam je teriatp, Stečaini upravitelj - je večina v°tnihV Pr*znanih. Seveda samo v pr-Ciji s. .zneskih. Zahtev po revaloriza-P® p0ma . upravitelj ne priznava, to Ptavrip Gn*1 da bodo morali upniki s
to j Uve^avljati te pravice. Vendar drugi, -
So
St°Pki.
od stečajnega ločeni po-
tjahskn uPnika Tomosa sta Ljub-bhiot c anka Splošna banka Koper in 1,108 list6 pravt podjetje, ki ga je To-stefajj.. an°vil, preden so zanj uvedli Postaj z ?ostoPek- Ob banki je Inmot N)VejSj milijona dinarjev terjatev K®9a, ker • omosov upnik tudi zaradi prek ‘ega novega podjetja favljatj r^ooe. Tomosu v stečaju zago-.eOo D po9°je za kolikor toliko nemo-dober nrZVi0dn^0; Inm°t Pa je - kot MebninJ°k Tomosa - od upnikov s 'j •roq op,1 Pogodbami odkupil tudi že a ! se ie bilijonov dinarjev terjatev. °aj sajp ^Sodilo, da je sodišču do se-0 kakšnih deset upnikov spo-
ročilo, da umikajo terjatve do Tomosa v stečaju, ostali pa tega še niso storili. Zato bo podjetje Inmot sodišču dostavilo spisek upnikov, s katerimi so sklenili pogodbe o odkupu terjatev do Tomosa.
Za nadaljnji stečajni postopek v Tomosu je po zatrjevanju Alda Gabrijela sedaj najpomembnejše dvoje: sodni izvedenec mora na podlagi bilance iz letošnjega prvega trimesečja izdelati cenitev celotnega podjetja, da bodo imeli osnovo za odprodajo podjetja kot celote ali pa na kak drug z zakonom možen način. Drugo, kar bi bilo nujno, pa je to, da upniški odbor dovoli odprodajo približno 400 Tomosovih stanovanj.
Z dokaj ugodnimi bančnimi posojili bi zdaj to bilo lažje izvedljivo, na Tomosov račun pa bi se lahko steklo precej denarja, saj so stanovanja ocenjena na 150 milijonov dinarjev, torej je njihova vrednost kar za 60 milijonov večja, kot znašajo terjatve upnikov. Kako naj bi to akcijo izpeljali, še ni dorečeno. Za Tomos pa je pomembno tudi to, da v njegovem primeru ne bi prišlo do razprodaje premoženja. Bodoči las-tnik(i) - najresnejša kandidata sta nedvomno največja upnika Inmot in banka - naj bi Tomos kupili po čimbolj realni ceni. To pa bo mogoče doseči edinole tako, da bo Tomos v ste-
čaju ohranil samo tržno zanimivo in tudi donosno proizvodnjo. In kaj se je doslej zgodilo v proizvodnji? Kako je z odpuščanjem delavcev?
■ Aldo Gabrijel: »Trenutno je v Tomosu zaposlenih še 1885 delavcev. V juniju se bo to število še zmanjšalo in to v skladu z načrti za prestrukturiranje proizvodnje. Proizvodnja v Tomosu in Inmotu, ki je že prevzel del proizvodnje, poteka dokaj normalno, a z bistvenimi spremembami, kar zadeva obseg, strukturo in način. Proizvodnjo dvokoles za jugoslovansko tržišče smo prepolovili, v proizvodnji izvenkrmnih motorjev izboljšujemo izbor, in ga prilagajamo zahtevam kupcev, enako pa počnemo tudi z žagami in stabilnimi motorji. Letos naj-bi naredili vsega okrog 200.000 izdelkov (obseg proizvodnje je podoben tistemu izpred dveh, treh let, toda s 700 manj zaposlenimi, op. ur.), četrtino proizvodnje izvozili, skupna realizacija pa se bo gibala okrog 160 milijonov DEM. Kar zadeva način proizvodnje, je bila bistvena sprememba storjena v tem, da ne delamo na zalogo. Torej poleti ne bomo delali motornih žag, pozimi pa ne dvokoles. Kako bo po zaključku stečaja, seveda še ni moč govoriti. O prihodnosti novega podjetja bodo odločali novi lastniki.«
DUŠAN GRČA
Tokrat na Opčinah torkov večer Slovenskega kluba
Deljena mnenja in neinformiranost o skorajšnjih spornih referendumih
Pismo uredništvu
O vstopu v ARCI in odnosih s sosedi
Slovenski klub je v torek zvečer priredil okroglo mizo, posvečeno skorajšnjim referendumom o lovu in pesticidih. Izjemoma je srečanje potekalo v prostorih Prosvetnega doma na Občinah namesto na sedežu kluba v Ul. sv. Frančiška. Predsednica SK Barbara Gruden je občinstvu predstavila štiri predavatelje, ki so vsak iz svojega zornega kota obrazložili svoje pomisleke glede teh referendumov. Govorili so deželni svetovalec Zelene liste Andrea Wehrenfennig, odbornik za okolje Občine Dolina Stojan Sancin, tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec in podpredsednik Društva slovenskih lovcev iz Doberdoba Karlo Furlan.
Prvi je spregovoril predstavnik Zelene liste, ki je bila med pobudniki tega ljudskega glasovanja. Wehren-fennig je uvodoma pripomnil, da so javna občila posvetila premalo pozornosti referendumom in da prebivalstvu ni nihče točno razložili, za kaj pravzaprav gre. Obenem je obsodil pozive k neudeležbi na volitvah, že zato, ker je to ljudsko glasovanje zahtevalo visoka finančna sredstva iz državne blagajne. Namen referendumov sploh ni popolna odprava lova in uporabe pesticidov. Tu gre predvsem za odpravo čl. 842 civilnega zakonika, ki dovoljuje lovcem vstop v zasebna zemljišča, za spremembo zastarelega zakona o lovu in za znižanje uporabe pesticidov. Pobudniki referenduma želijo predvsem odvzeti ministrstvu za zdravstvo pravico, da svobodno odloča o dovoljenih količinah strupov v kmetijstvu. Svetovalec Zelene liste je pripomnil, da je možna manjša poraba pesticidov, ne da bi se s tem bistveno skrčila proizvodnja. Pesticidi so zelo nevarni za človeka, je še poudaril. Najpogosteje povzročajo raka, večkrat celo v drugi generaciji. "Prispevki EGS naj bodo raje namenjeni zdravi
prehrani, ne pa proizvajanju strupov," je zaključil Wehrenfennig.
Tajnik Kmečke zveze Bukavec pa je predvsem izrazil mnenje, da je v tej kampanji za referendum o pesticidih prišlo do kriminalizacije kmeta, ne pa proizvajalcev strupov. Tudi če bi se volilci izrekli za DA, obstajajo še drugi zakoni, ki omog|očajo ministrstvu precej prosto spreminjanje dovoljenih količin pesticidov. Kar zadeva lov, je Bukavec pripomnil, da je Kmečka zveza že v preteklosti začela zbirati podpise za odpravo čl. 842. Lovci imajo namreč danes prost vstop v zasebna zemljišča, ko zalezujejo divjačino. Zakon o lovu je zastarel, vendar je problem treba reševati globalno, ne pa čustveno, je pripomnil Bukovec. Če bi namreč lov preveč omejili, bi s tem porušili naravno ravnovesje. Za nekatere živalske vrste je namreč odstrel nujen, ker povzročajo škodo okolju.
Odbornik za okolje Občine Dolina Sancin je trezno ocenil junijske referendume. Sam se je zavzel za trikratni
DA na volitvah. "Referendum se namreč ne zavzema za odpravo lova in uporabe pesticidov," je opozoril občinstvo. Le če se bodo volilci izrekli za odpravo omenjenih zakonov, bo parlament prisiljen, da sestavi in odobri primernejše zakone, drugače pa bb vse ostalo po starem. Zaradi pomanjkljive informacije o referendumih obstaja nevarnost, je dodal Sancin, da bodo ljudje volili čustveno.
Zadnji je pregovoril podpredsednik Društva slovenskih lovcev iz Doberdoba Furlan, ki je prisotne pozval, naj se ne udeležijo volitev. Sam se je zavzel za pravico lovca, da vstopi v zasebno zemljišče. "Gobarji ali izletniki povzročajo več škode, kot pa lovec," je dodal. Ob koncu večera se je med predavatelji in publiko razvila razgreta razprava. Mnenja o referendumih so bila zelo različna, marsikdo pa je pokazal slabo informiranost, (hj)
Na sliki (foto Križmančič) z leve Stojan Sancin, Andrea Wehrenfen-nig, Barbara Gruden, Edi Bukavec in Karlo Furlan.
Spoštovano uredništvo
Kot predsednik ZSKD sem dolžan odgovoriti Aleksandru Furlanu predvsem zato, ker menim, da so pojasnila potrebna, dokler stvari niso dovolj jasne. Opravičujem se tudi za daljši odgovor, vendar so odgovori navadno daljši od vprašanj.
Gospodu Furlanu bi že uvodoma svetoval, naj se o zadevah, s katerimi polemizira, najprej dobro informira in naj navaja točne podatke. O vstopu v ARCI je Zveza slovenskih kulturnih društev razpravljala na štirih glavnih odborih, vsem društvom je poslala natančne podatke o organizaciji in štatut ARCI. Med društvi smo izvedli referendum, s katerim so se društva izrekla za vstop. Društvo iz Barkovelj je bilo proti, vendar je treba spoštovati voljo ogromne večine, saj so mnoga društva jasno in glasno zahtevala, naj zadevo uredimo. Omenjena dejstva izpodbijajo sumničenja o ukazih "z vrha", še bolj pa obskuren dvom o "posameznikih z malo volje do življenja". Osebno so se mi zdeli ljudje (številni), ki so odločali, čili in polni volje do dela. Tudi "zid" v Križu so bila le mnenja, ki so bila očitno drugačna od Furlanovih.
Nadalje, ARCI se ni preimenovalo v ARCI Nova in niti'ni več združenje. ARCI je konfederacija organizacij, med katerimi je tudi ARCI Nova, ki se ukvarja s kulturo in prostim časom. Poleg nje je v konfederaciji več drugih združenj (16 jih je), kot so na primer Lega Ambiente (naravovarstveniki), ARCI- Ragazzi (delo z otroki), ARCI-Gola (kultura hrane) itd. Vsaka organizacija ima svoj statut, svoje članstvo in svoje vodstvo. Vsedržavno vodstvo ARCI v bistvu koordinira posamezne organizacije in daje pobude za širše zasnovane akcije.
Tradicionalni sprejem v palači vladnega komisariata
Brez uradnih govorov nazdravili ob »rojstnem dnevu« republike
Tržaški vladni komisar Eustachio De Felice je včeraj v prostorih tržaške prefekture priredil sprejem ob dnevu italijanske republike. Kot večkrat v zadnjih letih je tudi letos vladni komisar priredil sprejem nekaj dni pred uradnim »rojstnim dnem« republike, ki je 2. junija. Podobne sprejeme so ali bodo priredili v vseh ostalih italijanskih prefekturah ter na vseh diplomatskih predstavništvih. Včerajšnjega sprejema so se udeležili najvidnejši politični, kulturni in družbeni delavci s Tržaškega, med katerimi je bilo seveda tudi nekaj slovenskih zastopnikov. Vladni komisar De Felice ob tej priložnosti ni hotel nobenih uradnih govorov, zato pa se je z uglednimi gosti zadržal v prijateljskem kramljanju. Na sliki (Foto Magajna) prizor z včerajšnjega sprejema na prefekturi.
Izdalo ga je Združenje de Banfield po lanskem posvetu
Interdisciplinarni zbornik o ustvarjalnosti ostarelih
■ »V starosti je človek včasih lahko celo bolj ustvarjalen kot v mladosti ali v zrelih letih, nujno pa je, da mu pomagamo, da odkrije svoj ustvarjalni potencial in da se ne vda starosti, tako da čaka samo na smrt. Zato smo lani priredili posvet, na katerem so psihologi, nevrologi in drugi strokovnjaki ugotavljali, kako je mogoče pomagati ostarelim - tako tistim, ki živijo v družini, kot osamljenim - da se ne počutijo izrinjene iz družbe in iz življenja. Ugotovitve s tega posveta pa smo objavili v zborniku z naslovom "Ustvarjalni potencial ostarelih".« S temi besedami je profesor uporabne psihologije na Univerzi Trst Riccardo Luccio predstavil včeraj zbornik, ki ga je prireditelj posveta, in sicer Združenje Goffredo de Banfield, izdal v sodelovanju z Univerzo Trst ter s podporo Dežele, Pokrajine in Italijanskega združenja geriatrije in gerontologije. Zbornik, ki ga je včeraj podrobneje predstavil primarij Giuseppe Klug-mann, vsebuje vrsto zanimivih poročil znanih italijanskih strokovnjakov o možnostih sprejemanja novega znanja pri ostarelih, o spominu in pomnjenju, o ohranjanju organskih in intelektualnih funkcij in o motivacijah pri udejstvovanju. Najdragocenejša značilnost tega zbornika pa je v tem, kot je podčrtal Klugmann, da osvetljuje omenjena vprašanja interdisciplinarno, z več
zornih kotov in tako da jemlje v poštev bodisi psihične kot fiziološke značilnosti staranja.
Da bi še poglobili ta vprašanja, pa bo Združenje (ki Opravlja med drugim dragoceno dobrodelno delo, saj brezplačno oskrbuje okrog 50 nepremičnih ostarelih v središču mesta in si prizadeva, da bi preuredili tudi občinsko skrbstveno službo) priredilo septembra drug posvet na isto tematiko. Letos bo posvet sicer nekoliko bolj razvejan, saj bodo nekatera predavanja namenjena širšemu občinstvu in bodo prikazala, kako je mogoče konkretno pomagati ostarelim, drugi del posveta pa bolj znanstvenega značaja in bo omogočil znanstvenikom, da primerjajo svoje izkušnje.
Ob posvetu pa bo Združenje Goffredo de Banfield, kot sta napovedali predsednica Maria Luisa de Banfield in Maria Teresa Sguarcina, priredilo še nekaj spremnih prireditev. Med te sodi otvoritvena prireditev s projekcijo filma o »tretji človeški življenjski dobi« (naslov bodo sporočili naknadno), razstava portretov tržaških osebnosti v starejših letih in jadralna regata, ki se je bodo lahko udeležili samo jadralci nad 60. letom starosti (čim višja bo starost udeležencev, tem več točk bodo dobili). Sedež Združenja je v Ul. Caprin 7, njegova telefonska številka pa je 362766 oz. 774938.
Ni res, da se v ARCI govori samo o kulturi, prostem času, športu itd. Med osrednjimi temami organizacije so vloga civilne družbe, prostovoljno delo, problem mamil, nove oblike rasizma, državljanske pravice itd. ARCI je bila tako med pobudniki velike rimske manifestacije proti rasizmu, novoletne mirovne manifestacije v Jeruzalemu, pripravlja se na zasedanje foruma državljanov nove Evrope, ki bo jeseni v Pragi in katerega pobudnik je bil tudi sedanji češkoslovaški predsednik Havel.
Najmanj je res, da je ZSKD "skrivala", da je ARCI organizacija,.ki je zras-tla v sklopu italijanske levice in da so zato v njej številni komunisti; to bi bilo res nesmiselno. Predvsem bi bilo nesmiselno za ZSKD, ki ima jasne matrice in se jih nima za kaj sramovati. Tudi Furlan ne more zanikati dejstva, da je bila in je v Trstu in v Italiji na strani Slovencev levica, z njo pa še del katoliške cerkve. Prisotnost levice (pojem je danes zelo širok) med Slovenci in v Zvezi je bila in je determi-nantna za naš narodni obstoj, kar seveda ne pomeni, da je treba podcenjevati vloge drugih.
Ni res, da je ARCI organizacija, ki jo vodi KPI. Takšne logike so verjetno veljale v preteklosti in od tod tudi dolgo "premišljevanje" in dvomi glede vstopa. Danes so stvari bistveno drugačne in ARCI je samostojna organizacija, kot je od strank neodvisna tudi ZSKD ne glede na to, če imajo njeni člani takšno ali drugačno izkaznico, ali pa je sploh nimajo. Samostojnost organizacije se izkazuje tudi v tesnem sodelovanju s sorodnimi katoliškimi organizacijami, kot je na primer ACL1 (na tržaškem zasedanju vsedržavnega sveta ARCI je sodeloval tudi državni podpredsednik ACLI Pasuello). Veliko problemov je danes skupnih in zdi se, da so nekateri stereotipi najbolj trdoživi v Trstu in med Slovenci. Drugače bi dobro premislili, preden bi javno zapisali, da je vodstvo dotične (tokrat ZSKD) organizacije "nepošteno".
Končno je neresnična trditev o mandatu tujcem. ZSKD je v ARCI enakopravna (kar priznava tudi sam Furlan) in samostojna, saj poteka sodelovanje v dogovoru. Nenavadna pa je Furlanova misel o tujcih. Slovenci danes govorimo o našem aktivnem vstopu v Evropo, kako pa si to prisotnosto zamišljamo? Brez sodelovanja? Brez vključevanja v organizacije in v procese? Kako je s Slovenci v Italiji? Suverenost je osnova naše biti, ne more-
mo pa ljudi zavajati s puhlicami. Dejstvo je namreč, da je del naše bodočnosti odvisen od italijanske države in njenega odnosa do nas. O zaščitnem zakonu se mora izreči italijanski parlament, marsikatera slovenska ustanova (v prvi vrsti šola) je odvisna od italijanskih struktur in sredstev. Seveda si pričakujemo več, vendar ničesar ne bomo dosegli brez določenega privoljenja italijanske javnosti, politike in inštitucij. Z našim delom skušamo prepričati sosede, da imamo kot enakopravni državljani čisto določene pravice; del Italijanov je že danes v to prepričan in njim ne moremo obrniti hrbta le zato, ker so na "levici"... Konec koncev je tudi sodelovanje Slovencev v raznih občinskih in drugih odborih sodelovanje z Italijani, ki navadno za' hteva svojo ceno! Čemu ne bi torej sodelovali s prijatelji, ki od nas ne terjajo davkov?
ACE MERMOLJA
Predsednik ZSKD
Jutri javno srečanje na sedežu Sirene
Jadransko morje skupno bogastvo
Tržaški pomorski klub Sirena, Zveza za okolje, Svetovni sklad za naravo WWF in JK Mornar iz Pulja pripravljata za jutri skupno pobudo ob nameravani 6. regati Trst-Brioni (ki je sicer iz tehničnih razlogov žal odpadla). Na sedežu v Barkovljah, Miramarski drevored 32, bodo namreč krajevni upravitelji in strokovnjaki iz Italije, Jugoslavije in Avstrije, spregovorili o perečem problemu onesnaženosti Jadranskega morja. Naslov srečanja je pomenljiv; »Jadransko morje - skupno imetje, za katerega moramo vsi skrbeti«. Na njem bodo sodelovali deželna odbornika za okolje Armando Angeli in za planiranje Gianfranco Carbone, raziskovalec biološke fakultete v Trstu Giorgio Honsell, predstavnica Morske biološke postaje v Portorožu Alenka Malej, biolog na oceanografski ladji Daphne Giuseppe Montanari, predstavnik Centra za raziskovanje morja v Rovinju Nenad Smotlaka in asistent na zoološkem inštitutu Dunajske univerze Michael Stachowitsch. Razpravo bo vodil deželni svetovalec Zelenih Andrea Wehrenfennig.
Prof. Boris Paternu na Inštitutu za slovansko filologijo tržaške univerze
Slovenska sodobna poezija v zadnjem štiridesetletju
Prav te dni se je na Inštitutu za slovansko filologijo Filozofske fakultete v Trstu zaključil ciklus predavanj z naslovom »Sodobna slovenska poezija od leta 1950 do 1990«. Začel se je konec meseca marca. V tem času, vse do konca maja, se je zvrstilo dvajset predavanj, ki jih je imel prof. Boris Paternu, ki ga našim bralcem ni potrebno posebej predstavljati, saj je bil predavatelj na raznih prireditvah, razen tega pa je bil to že tretji ciklus predavanj, ki ga je vodil na Inštitutu, od katerih je bil prvi namenjen tipologiji slovenske literature, drugi pa slovenskemu vojnemu romanu.
»Poezija je. moja osrednja tematika, saj gre za preučevanje tipologije slovenske književnosti od njenih začetkov do danes,« nam je v razgovoru prof. Paternu povedal. »Predaval sem o tej snovi tudi na Koroškem. Moram povedati, da so tržaški študentje izredno dinamični, odprti, kulturno aktivirani, da jih je lahko vključiti in večkrat tudi navdušiti za vsebino predavanja. Moram reči, da so predavanjem prizadevno sledili in da jih je snov tudi močno zanimala.«
Predavanja, ki jih je imel prof. Paternu, so bila grajena na izboru prikaza 14 slovenskih pesnikov, predvsem iz vrste mlajših povojnih pesniških valov. V glavnem gre za pesnike, a ženske častno zastopa v tem izboru pesnica Svetlana Makarovič.
Ciklus predavanj, ki se je komaj zaključil je bil za študente Inštituta obvezen. »Ocenjevanje ni poteka-
lo v obliki izpita,« narri je prof. Paternu povedal, »temveč bolj s pregledom njihove aktivnosti pri spremljanju predavanj in seveda na podlagi referatov, ki so jih iz te snovi pripravili.«
Prof. Paternu je bil s študenti zelo zadovoljen. Ocenjevanje se je zaključilo zelo dobro. Rezultati so bili vzpodbujajoči, pri dveh študentih celo nadpovprečni.
»Namen ciklusov predavanj je bil dati jasno orientacijo in usmeritev sodobne slovenske poezije v zadnjih štiridesetih letih. Gre za primerke od zelo preproste poezije, pa do skrajnih pojavov modernizma. Tu sem seveda v predavanja vključil tudi izsek iz pesniške ustvarjalnosti na Tržaškem. Študente sem na teh predavanjih vključil v aktivno delo, kjer so sami razlagali obravnavane pesmi, nato pa smo še nadaljevali z diskusijo.«
Predavanja so, kot smo že poudarili, posvetili izboru najvažnejših avtorjev, pri čemer si je predavatelj prizadeval, da bi študentje prišli do profesionalnega teoretskega branja poezije seveda na način, da bi prišla poezija čim bolj do veljave.
Tu smo se s prof. Paternujem dotaknili tudi odnosov med tržaško in ljubljansko univerzo, predvsem med sorodnima filozofskima fakultetama.
»Prav gotovo je imel prav prof. Petronio velike zasluge, da je prišlo do sodelovanja med obema fa-
kultetama ter da so v tem kontekstu stekli trzaS a dnevi v Ljubljani leta 1977 in ljubljanski dnevi n tržaški univerzi leta 1979.«	.
V Ljubljani redno poteka tudi slovenistična so ' to je neke vrste seminar slovenskega jezika, llter^n0 re in kulture. Inštitut za slovansko filologijo ve<i ^ pošilja na ta seminar svoje študente, kar krep1 utrjuje trajno zvezo med Ljubljano in Trstom.
»Slovo od študentov je bilo prisrčno in PT^alfni-sko. Vedno sem zahteval od študentov govorno k turo in oni so to mojo zahtevo pozitivno spreJ e Obljubil sem jim,.da se bom zavzel za tesnejše s ^ z našimi študenti in jim tudi nakazal možnost, ._ svoje članke objavljali v naših strokovnih publik jah, na primer v časopisu "Slava", ki izhaja na zofski fakulteti v Ljubljani.«	^j-
Prof. Paternu je v razgovoru omenil tudi eksk ,na je za slaviste v Slovenijo. Lani je že bila tanSicO ekskurzija, ko so si študentje ogledali ljubi]® univerzo, pa še marsikaj. Tudi nekateri ita študentje so bili na njej, tako da je zadobila eK zija še večji pomen.	^0ig
»Odhajam iz Trta zelo zadovoljen, a ne z reda-čas. Še pred koncem šolskega leta bom imel P tovO vanje na eni vaših višjih srednjih šol. In prav 9 se bomo ponovno srečali v prihodnjem s° letu.«	NEVA LUK*
Torkova jubilejna proslava naše osrednje glasbene ustanove v Kulturnem domu
Nepogrešljivo poslanstvo Glasbene matice za razvoj glasbene kulture med Slovenci
Veliko je bilo v teh dneh povedano o Glasbeni matici, veliko napisano, tako da je torkova akademija ob proslavi 80-letnice naše osrednje glasbene ustanove bila pravzaprav umetniš-ko-izpovedni višek praznovanja šole, ki je v osemdesetih letih glasbeno izobrazila številne rodove, mnoge pa tudi usposobila za samostojno nastopanje in vrhunsko glasbeno poustvarjanje. Odličen dokaz tega je bil tudi torkov praznik v tržaškem Kulturnem domu, ki se ga je udeležilo veliko gostov, nted njimi predstavniki krajevnih političnih struktur, tako da je bila dvorana nabito polna, kar je proslavi, ki jo je začel Dekliški zbor GM piod vodstvom Stojana Kureta, dajalo in pričaralo še posebno svečano atmosfero.
Akademija gojencev Glasbene matice zaključuje uspešno leto osrednje glasbene ustanove Slovencev v Italiji, je naglasil v svojem pozdravu predsednik upravnega odbora šole Adrijan Semen.. Ob pozdravih uglednim gostom je Semen nato predstavil še ostale letošnje zaključne akademije, poudaril uspehe, ki so jih gojenci želi v Italiji In Jugoslaviji ter izrazil zadovoljstvo, da Maccanicov osnutek zaščitnega zakona predvideva priznanje statusa javnosti šoli, ki bi postala konservatorij. Seveda, ob upoštevanju naše Specifike in jamstvu, da bo glasbeni pouk na najvišji ravni potekal v slovenščini.
Slavnostni govornik, bivši dolgoletni ravnatelj GM in njen stalni spre-tnljevalec Gojmir Demšar pa je s svojo besedo obnovil zgodovino Glasbene rnatice, se spomnil njenih prvih usta-Uoviteljev pred osemdesetimi leti, razčlenil krizne in svetle trenutke usta-nove. Skratka, podal je klen in precizen pregled osemdesetletne dejavnosti. ki pomeni za Slovence v Italiji bogatenje njihove kulture, pa tudi enakopravno vstopanje v kulturno
združbo mesta in okolja, v katerem Slovenci živimo.
V programu, ki ga je napovedovala Loredana Gec, so nato nastopili še z dvema pesmima članice Dekliškega zbora {vse so izšle iz Otroškega zbora GM, ki ga je prav tako vodil Stojan Kuret) ob spremljavi pianista Aljoše Starca, nato pianistki Beatrice Zonta in Vesna Zuppin (razred prof. Aleksandra Rojca), Erika Buzečan (flavta), Marko Štoka (klarinet) in Francesco Furlanich (fagot - vsi trije iz razreda prof. Petra Filipčiča). Akademijo je zaključil nastop Šolskega godalnega orkestra pod vodstvom dirigenta Boruta Logarja.
Bila je to velika svečanost, umetniško na dostojni, lepi ravni, ki je ustrezno, čeprav intimno, a povedno, obeležila slavje ob 80-letnici ustanovitve šole Glasbene matice v Trstu. Polna dvorana je izvajalce nagradila s toplimi aplavzi, praznik pa se je nadaljeval še ob prigrizku in spominih na prehojeno pot, na kateri so posajeni mnogi vredni mejniki.
Proslava 80-letnice Glasbene matice v Kulturnem domu	(Foto Magajna)
Ameriški veleposlanik danes v Trstu
Od danes bo v Trstu veleposlanik Združenih držav Amerike v Italiji Peter F. Secchia, ki se bo v našem mestu srečal s številnimi političnimi, gospodarskimi, znanstvenimi in drugimi predstavniki. Prisostvoval bo tudi raznim prireditvam in sprejemom.
Danes bo, s pričetkom ob 15.30, v dvorani "Cammarata" Tržaške univerze okrogla miza na temo 'Nove perspektive v Evropi ". Po pozdravu rektorja bo otvoril okroglo mizo prav veleposlanik Secchia, vodil pa jo bo predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Biasutti. Debati bodo prisostvovali vidni predstavniki ameriške ambasade in raz-
nih tržaških ustanov. Srečal se bo tudi s predstavniki družbe Sincrotrone Trieste.
Ameriški veleposlanik bo imel več uradnih srečanj tudi jutri. Ob 10.45 se bo v sejni dvorani Centra za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah srečal s predstavniki Centra. V popoldanskih urah, in sicer ob 15.30, pa bo krajša slovesnost na Korzu Italia, kjer bodo na pročelju hiše št. 12 odkrili spominsko ploščo. Prav v tej hiši so namreč leta 1797 odprli prvi ameriški konzulat v Trstu. Odkritju bosta prisostvovala ameriški veleposlanik in tržaški župan Ric-hetti. Sledil bo sprejem na županstvu.
Danes zapade rok za oddajo davčnih prijav
Danes zapade rok za oddajo davčnih prijav za leto 1989. Prijave lahko oddamo po pošti, ali pa v za to pristojnih uradih.
Osrednji občinski urad za davčne prijave na Trgu Fargo Granatieri 2 bo danes izjemoma odprt od 8.15 do 12. ure, popoldan pa od 16. do 20. ure. Občinske izpostave, kjer lahko oddamo samo obrazce št. 101, 201 in 740, pa bodo danes odprte od 8.15 do 12. ure ter od 16. do 19. ure.
Mladinski forum o agenciji za mlade
Forum tržaških mladinskih organizacij (tako italijanskih kot slovenskih), ki se že nekaj mesecev sestaja, da bi preučil vse probleme tržaške mladine, vabi jutri ob 20. uri na sedež Združenja italijanskih katoliških delavcev ACLI (Ul. Sv. Frančiška 4/1) na sestanek o načrtih Pokrajine Trst za ustanovitev Agencije za mlade. Na zadnjih sestankih so udeleženci namreč ugotavljali, da imajo mladi v Trstu velike težave, da se zaposlijo in da živijo večkrat v problematičnih razmerah, tako s socialnega kot s psihološkega vidika.
To nelagodje pa večkrat sploh ne pride na površje, kar je za predstavnike foruma toliko bolj zaskrbljujoče. Ob analizi načrta za Agencijo za mlade naj bi na jutrišnjem sestanku razpravljali torej tudi o splošni politiki, ki jo javne uprave vodijo za mlade in o bodočih perspektivah.
• Danes ob 20. uri se bo na občinski izpostavi na Opčinah sestal rajonski svet za Vzhodni Kras. Današnja seja bo zelo pomembna, saj se bo rajonski svet moral izreči med drugim o sektorskem načrtu za gradnjo prvega dela pospeševalnika sinhrotrona pri Bazovici.
V	Nabrežini prvo srečanje KPI-PSI
V	Nabrežini je v torek zvečer prišlo do prvega povolil-^sga sestanka krajevnih sekcij KRI in PSI, ki sta obravna-v9li upravne perspektive v tej občini. Obe delegaciji sta s°9lašali, da se morajo pogajanja odvijati predvsem na krajevni ravni ob upoštevanju krajevnih posebnosti, pri tem pa j)0 treba privilegirati programe in ne le gole politične for-jhule. Delegacija KPI se je vsekakor jasno izrekla za izvoli-:ev tristrankarske uprave SSk-KPI-PSI, socialisti pa se o -m niso jasno opredelili, čeprav niso pokazali velike raz-Položljivosti o upravnem sodelovanju z demokristjani, prav r/jsprotno. Kot piše v tiskovnem sporočilu občinske sekcije
sta se delegaciji sporazumeli za nadaljevanje politična soočanja med strankama »brez nobenih prejudicialnih antev glede župana«, ob splošni ugotovitvi, da je treba s {vdajanji in z razgovori na vsak način pohiteti. Jutri bo v ^abrežini prišlo do prvega sestanka delegacij KPI in Slo-skupnosti. Marsikdo medtem čaka na prvo politično st]. ez° Krščanske demokracije, ki je v Nabrežini, kot znano, la i relativne večine. Stranka se je doslej uradno oglasi-kB e«a pokrajinski ravni s predlogom oblikovanja tristran-Dr«!?6 koalicije s PSI in SSk ter s kandidaturo bivšega j osednika Pokrajine Locchija za novega župana. Na kra-Sv ravni pa so razmere še precej meglene. V občinski in t so kili izvoljeni trije predstavniki Biasuttijeve večine Prin 6 Predstavniki levice, nekdanjih morotejcev, katerim to-P^ka tudi načelnik svetovalske skupine Parentin. Neka-clani krajevnega vodstva KD se potegujejo za izvolitev
tfifi
svet°ra KD-PSI. kf bi lahko računal na podporo polovice pa 0valcev v občinski skupščini, komisar sekcije Luccarini I °alei ni pokazal zanimanja za to rešitev.
Pist' kfpbrežine je prišla tudi vest, da imajo domači komu-Publ'°^ v<-eraj novega občinskega tajnika, ki je 25-letni SL„;Jc^st Walter Škerk, urednik strankinega glasila Delo. ' prevzel mesto Giorgia Depangherja.
Sestanek na županstvu z ACT in ANAS
Kakšna ureditev prometa ob navalu Jugoslovanov?
Na tržaškem županstvu je bil v torek prvi razširjen sestanek o mestnem avtomobilskem prometu, ki je zaradi čedalje večjega pritoka jugoslovanskih kupcev postal v zadnjih mesecih res neznosen. Sestanka so se udeležili župan Richetti, predsednik pokrajinske uprave Crozzoli, predsednik Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT Rotondaro in podnačelnik deželnega ravnateljstva podjetja za vzdrževanje cest ANAS Lagana, da bi skupno začrtali smernice za reševanje sedanjega neprijetnega položaja. Kot je podčrtal župan Richetti, so jugoslovanski kupci dobrodošli, saj prinašajo tržaški trgovini dodatne dohodke, njihov prihod v Trst pa spremljajo številni problemi, saj priliv tako številnih avtomobilov še poslabša itak dramatične probleme tržaškega prometa. Richetti je nato omenil načrte občinske uprave za novo disciplino mestnega prometa (načrt za parkirišča, bodoče omejitve prometa in parkiranja v Terezijanski četrti itd.), vendar je dodal, da je ob navalu jugoslovanskih kupcev treba sprejeti dodatne nujne ukrepe.
Po načrtih Občine, ki jih je Richetti orisal svojim sogovornikom, naj bi ob najbolj prometnih cestah, ki z mejnih prehodov peljejo v mesto, uredili parkirišča s storitvami, ki bi lahko "zaustavila" del avtomobilov pred mestnim središčem. Parkiranje na teh območjih bi seveda ne bilo obvezno, vendar — je poudaril Richetti — bi se nekateri kupci mogoče raje ustavili pred mestom, kot da se zagozdijo v neskončne vrste pred semaforji in izgubijo živce v iskanju parkirnega prostora. Za to pa bi bile seveda potrebne gostejše in učinkovitejše avtobusne povezave, za katere bi moralo poskrbeti ACT. O načrtih župana, katerim nasprotuje sam odbornik za urbanistiko Cecchini, se Rotondaro in Lagana nista dokončno izrekla. Domenila pa sta se, da sestavita ožjo delovno skupino, ki naj bi v prihodnjih tednih preučila, ali je možno uresničiti omenjene načrte. Občini in drugim ustanovam se torej ne mudi...
Zaradi posledic poškodb preminul Ladi Ota
Posledic poškodb, ki jih je Porir,?- v Prometni nesreči v soboto hiCile v torek v Katinarski bolniš-5t. os?11!1 42-letni Ladi Ota s Krmenke vec 0ta' ki ie bil kot občinski dela-doloniL0s.len na dolinski občini, je bil hi oh N"m .odbornik KD Fran Venturi-dolet “mja. Zapušča ženo in tri mla-dva fsax0froke. nčerko staro 16 let in Zar ta' stara in 4 leta. severi tra9ičnega epiloga nesreče, hčitj din Potrebno še natančneje pro-Steše. ntanPko sobotne prometne ne-^6ridar n l-e narnreč res zavil v levo, iehi hv P.a Je bil dejansko že na svo-f;0reri7 nscu, ko je vanj silovito treščil bito v n v°lcici ki se je s svojo sopot-V L ®Sr.eči lažie poškodoval.
Slo 7ak žalovanja in kot drobno za-fPhVai ,,Vs,e' kar je v dolgih letih pri-i? pC. krajevno kulturno društvo, , °raišn; Venturini odpovedalo vse h bo Ae, Prireditve. V soboto, 2. juni-AjUčna S0 popadla predvidena za-S ua Prireditev te sez,
- 111 v centru A.
Uk:
n-ustvo ; ' T-cmiu uKinar-Miro. iSenki P.dpovedalo tudi »Šagro na sicAS ki ki morala traiati & dnii
sij.'.10- in 11. junija.
*1K1 Dreminnli T
morala trajati tri dni,
Preminuli Ladi Ota.
Po ilegalnem prehodu meje so jih prevzeli »vodiči«
Agenti zajeli 55 Turkov
Val poskusov ilegalnih pobegov preko italijansko-jugoslovanske meje se kot kaže nikakor ne namerava poleči: v prejšnjih dneh sta preko meje v Italijo prešli dve večji skupini turških državljanov, ki pa so ju prestregli varnostni agenti. Prva skupina je prešla mejo v noči med 27. in 28. majem, v njej je bilo 27 turških državljanov, ki jih je pričakala četverica »vodičev« (dva italijanska in dva francoska državljana); v drugi skupini je bilo 28 Turkov, ki jih je na italijanskem ozemlju pričakal njihov sodržavljan.
V osemindvajsetih v kombiju: tako se je skupina Turkov, med katerimi je bilo tudi več mladoletnih, skušalo oddaljiti od državne meje, ko so jo prejšnjo noč (med 29. in 30. majem) prestregli agenti mejne policije. Agenti so sledili kombiju z jugoslovansko evidenčno tablico vse do gozdiča ob meji, kjer je »prevzel« skupino. Kombi, ki ga je najel v Jugoslaviji, je upravljal 44-letni turški državljan Albaz Saim Atila, ki pa stanuje v italijanskem mestu Ventimiglia. Pri njem so agenti našli tudi visoke zneske v markah, dolarjih in šilingih, ki jih je.ver-
Ameriška izvedenca Milton in Friedlander od včeraj v Trstu
Podatki o tržaški Rižarni za publikacijo o holokavstu
Včeraj sta dopotovala v Trst dva ameriška profesorja, ki zbirata material za obširno publikacijo o preganjanju Židov. Sybil Milton, član odbora, ki naj bi v ZDA ustanovil muzej o holokavstu, in Henry Friedlander z unuverze v New Yorku, sta prišla v naše mestp s prvenstvenim namenom, da za omenjeno publikacijo zbereta podatke o Rižarni, edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji.
Obdobje, na katero bosta osredotočila pozornost ameriška strokovnjaka, sega od konca leta 1944 do aprila 1945, ko je v Rižarni deloval zloglasni Einsatz-kommando Reinhard, ki je po vzorcu poljskih koncentracijskih taborišč skušal v praksi uresničiti zamisel o »dokončni rešitvi« židovskega vprašanja. V tistem obdobju so sicer Rižarno prvenstveno uporabljali kot »zbirno mesto« Židov, ki so jih nato pošiljali v druga koncentracijska taborišča širom po zasedeni Evropi. Vendar pa je v Rižarni delovala krematorijska peč, saj je v njej zgorelo vsaj 5000 oseb, med katerimi je bilo največ slovenskih, hrvaških in italijanskih antifašistov in Židov. V tržaškem koncentracijskem taborišču je po vsej verjetnosti deloval tudi Ivan Demjaniuk, ki si je nabral srhljivi sloves v taborišču Treblinka. Miltona in Friedlanderja je včeraj sprejel predsednik tržaške pokrajine Crozzoli, kateremu sta predstavila zamisel o »Holocaust Memorialu«, ki naj bi izšel leta 1993.
Sovjetska delegacija včeraj na tržaški Trgovinski zbornici
Za gospodarske izmenjave z ZSSR
sprejel preedsednik Tombesi, ki je gostom iz Sovjetske zveze orisal možnosti, ki jih Trst nudi vzhodnim državam pri njihovem odpiranju zahodnemu gospodarstvu. Med temi je omenil novoustanovljeni tečaj Master International Business za poklicno in menedžersko usposabljanje. Omenil pa je tudi možnosti tehnično-industrijske pomoči pri ustanavljanju novih podjetij in posredovanja dosežkov italijanskega proizvodnega sistema.
Andrijanov je na koncu izrazil pripravljenost, da sodeluje pri organizaciji seminarja o premikih v sovjetskem gospodarstvu in v sovjetski družbi, ki naj bi bil jeseni v Trstu. Ob tej priložnosti naj bi sovjetski gostje obiskali tudi tržaško pristanišče.
Nezgoda spečega tržaškega voznika
Utrujenemu vozniku se lahko na cesti marsikaj zgodi, vendar tudi zaspati na postajališču ni vselej varno. O tem priča prigoda tržaškega voznika Amiella Vollara, ki se je zanj pravzaprav še dobro iztekla. Ker je bil očitno zelo utrujen od vožnje, se je Vollaro ustavil na postajališču pri Gonarsu in trdno zaspal. Na njegovo srečo je mimo privozil tovornjak, čigar voznik je opazil plamene, ki so se dvigali iz ustavljenega avtomobila. Vollara so iz gorečega avtomobila rešili, skoraj nov avtomobil tipo pa je zgorel.
V zadnjih časih prihajajo na obisk v naše mesto številne delegacije iz tujih držav, ki želijo navezati predvsem gospodarske stike s Trstom. Včeraj se je tako mudila v Trstu tudi sovjetska gospodarska delegacija, ki jo je vodil
za-
janov, itaros-
tin, Sergej Zonov in Vladimir Sumilov. Delegacijo je na Trgovinski zbornici
genij ! mir So
jetno »kasiral« kot prevoznino od svojih sodržavljanov. Sklepajo, da je bila skupina namenjena v Francijo, vendar pa so jo z »vodičem« izročili jugoslovanskim varnostnim organom.
Prvo skupino, v kateri je bilo kot rečeno 27 turških državljanov, so prestregli policijski agenti v ponedeljek 28. maja zgodaj zjutraj. Skupina se je od državne meje premaknila proti Proseku, kjer so jo čakali štirje vodiči z osebnimi avtomobili, ki so imeli italijanske evidenčne tablice. Ko so posegli agenti, se je 27 Turkov že zgnetlo v štiri osebne avtomobile.
Štiri voznike-vodiče, in sicer 21-let-nega Gilberta Afanija in 33-letnega Thierrija Gerenkesa, oba sta francoska državljana, in dva italijanska državljana, oba 27-letna, Orlanda Basileja in Stefana Conteja, so pod obtožbo, da so sodelovali pri ilegalnem prehodu tujih državljanov v Italijo, aretirali. Ta primer, v katerega so vpleteni tudi italijanski državljani iz drugih pokrajin, je nedvoumen dokaz, pravijo izvedenci, o obstoju na državnem ozemlju dobro razpredene organizacijske mreže.
Ob smrti dragega očeta izreka članu Paolu Gianelli iskreno sožalje
KD Fran Venturini od Domja
Jubilej škedenjskih pevk
Boris Kobal in Sergej Verč
v satiričnem kabaretu
VSE NAJBOLJŠE, GOSPOD BUBNIČ!
v Kulturnem domu v Trstu:
jutri, 1. junija, ob 20.30 (premiera) v soboto, 2. junija, ob 20.30 (repriza) v nedeljo, 3. junija, ob 17. uri (repriza)
Sodelujeta: Alda Sosič in Tatjana Malalan Kostumi: Giuliana Gerdol □ Režija: Marko Sosič
Predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma v Trstu vsak dan od 10. do 12. ure in eno uro pred vsako predstavo.
Metromarket Foto - Optika Vikj - Keramika Ugussi - II Negozietto
šolske vesti
Kot smo že poročali, je ženski pevski zbor Ivan Grbec iz Škednja praznoval desetletnico delovanja z lepim koncertom v domači dvorani. Danes objavljamo s.koncerta še sliko, ki jo je posnel naš Mario Magajna.
»Telovadkinje tretje mladosti« praznovale 10-letnico delovanja
V torek proti večeru so se zbrale na stadionu 1. maj ženske »telovadkinje tretje mladosti«, kot so se same poimenovale, in z lepim in prijetnim srečanjem proslavile 10-letnico svojega rekreativno telovadnega delovanja.
Tokrat ni bilo javnega telovadnega nastopa, kot so ga enkrat že imele, zato pa je bil v govorih in pozdravih izražen pomen, ki ga ima takšna dejavnost predvsem za tisti del našega prebivalstva, ki ostaja sicer prepogosto zapostavljen ali nezadostno upoštevan.
Pred desetimi leti so se tako zbrale ženske in se s svojo telovadbo pridružile dejavnosti združenja Bor. Ta jim je dal na razpolago svoje prostore, pa tudi vaditeljico, ki je bila, polnih sedem let, Olga Pavletičeva. Okrog trideset se jih je prijavilo k tej telovadbi: štiri med temi vztrajajo pri njej od začetka do danes, osem pa je bilo na prazniku takih, ki so sodelovale pri njenih začetkih, a so jo morale iz enega ali drugega razloga opustiti.
Sedaj vadita telovadkinje Loredana Kralj in Silva Mevlja. Kar trikrat na teden poteka telovadba in sicer ob torkih in petkih v popoldanskih, v sredo pa v dopoldanskih urah.
»S telovadkinjami sva zelo zadovoljni. K telovadbi prihajajo redno, če jim to seveda zdravje dopušča. Ugotavljava, da jim telovadba koristi, da so bolj dinamičme, psihično in fizično sproščene. Same so se odločile za to dejavnost in jo zato znajo tudi pravilno vrednotiti.«
Pozdrave je v imenu glavnega odbora združenja prinesel prof. Bojan Pavletič. »Vaš delež v dejavnosti našega združenja je zelo pomemben. Kot združenje se namreč še posebno veselimo delovanja naših najmlajših, ker predstavljajo našo bodočnost; veselimo se vseh športnih uspehov, ki jih združenje dosega. Veseli pa smo še posbej, da ste se nam pridružili še starejši. Tako imamo v društvu večji občutek stabilnosti, varnosti, občutek neke celote. Ve nam pomenite tisto bogato vez z našo preteklostjo. Zato vam ob tem jubileju prinašam naše čestitke, z obljubo, da bomo skrbeli za izboljšanje pogojev, v katerih telovadite.«
Olga Ban, ki sodeluje pri rekreativni telovadbi od začetka dalje, je za to priložnost napisala tudi pesem. V prijetnem vzdušju, ob obilici dobrot in z obljubo, da bodo s telovadbo nadaljevale, se je praznik telovadkinj »tretje mladosti« tudi zaključil, (ni)
koncerti
gledališča
Glasbena matica - Trst vabi na zaključne nastope, ki bodo: danes, 31. t. m., ob 17. uri nastop otroškega pevskega zbora Glasbene matice pod vodstvom Aleksandre Pertot na šoli Glasbene matice v Trstu, jutri, 1. junija, ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Trstu in ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah ter 2. junija, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Gledališče Verdi - Milje
Združenje glasbenikov Julijske krajine' (Associazione musicisti giuliani) je pod pokroviteljstvom miljske občine in v sodelovanju s kulturnim društvom Luigi Frausin organiziralo v miljskem gledališču Verdi ciklus štirih koncertov.
Jutri, 1. junija, ob 20.30 bo na sporedu koncert mladih glasbenikov, ki so obiskovali izpopolnjevalni tečaj AMG. Izvajali bodo skladbe Schumanna, Liszta, Rachmaninova, Skrjabina, Debussyja in Chopina.
GLEDALIŠČE VERDI
Nocoj ob 20. uri (red L) bo na sporedu druga ponovitev Donizettijeve opere ELISIR D'AMORE. Dirigent Gianfranco Mašini, režiser Marco Tullio Giordana. Zbor bo vodila Ine Meisters.
Gledališče MIELA
Nocoj ob 21. uri bo na sporedu zadnja predstava BLU, MA UN PO PIU' CHIA-RO, ki jo organizira Zadruga Bonawen-tura. Nastopata Bobo Nigrone in glasbenik Gabriele Duma, avtorja Valter Scoc-cia in Nigrone, ki sodeluje tudi pri režiji skupno z Brunom Storijem.
SKD IGO GRUDEN - NABREŽINA prireja
v soboto, 2. junija, ob 21. uri
KONCERT
MOŠKEGA KOMORNEGA ZBORA
iz Izole
v starem delu vasi (bivši Radovičev! domačiji)
Vabljeni!
razstave * V
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava mladih GRŠKIH KIPARJEV.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je odprta razstava slikarke Dianelle PI-AZZE (Popy). Razstava bo trajala do 7. junija po običajnem urniku.
Na Gradu sv. Justa bo do 14. julija na ogled razstava o ERTEJU.
V	Kraški galeriji je do 17. junija na ogled razstava originalnih grafik Franca Degrassija, Renate De Mattie, Maure Is-rael, Edija Žerjala in Bruna Ponteja z naslovom »Srečanje na Krasu« s prof. Lojzetom Spacalom.
V	galeriji Rettori Tribbio 2, Piazza Vecchia 6, je do 8. junija odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEIJA.
V	razstavnih dvoranah sesljanske le-toviščarske ustanove bo do 2. junija na ogled razstava grafik, skulptur in risb, ki sta jo pripravila Združenje ENDAS Fur-lanije-Julijske krajine in tržaški Krožek Proteo Hirst. Urnik: vsak dan, razen ob praznikih in nedeljah od 9. do 14. ure.
V	prostorih miljske letoviščarske ustanove bodo v soboto, 2. junija, ob 18.30 odprli slikarsko razstavo na svili in platnu, ki so jo pripravili tečajniki pod vodstvom Laurette Ghirardi.
Ista razstava bo na ogled od 7. junija dalje na sedežu letoviščarske ustanove v Sesljanu.
V	občinski galeriji na Trgu Unit& bo
do 8. junija na ogled razstava DIEGA POLLIJA. Urnik: 10-13 in 17-20, ob praznikih 10-13.
V	galeriji Tommaseo bodo v soboto, 2. junija, odprli razstavo Maurizia DON-ZELL1JA, ki bo trajala do 30. junija s sledečim urnikom: ob delovnikih od 17. do 20. ure.
razne prireditve
kino
ARISTON - 18.30, 22.00 Una notte a Bengali, r. Nicolas Klotz.
EKCELSIOR - 18.45, 22.15 Paganini, r.-i. Klaus Kinski.
EKCELSIOR AZZURRA - 19.30, 21.45 Morte di un maestro del te, r. Kei
Kumai.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Nightmare V - II mito, □
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 II sole an-che di notte, r. P. in V. Taviani. NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Valeria, la calda bestia II., pom., □□ NAZIONALE IV - 16.20, 22.15 Jesus of Montreal, r. Denys Arcand. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta.
MIGNON - 16.00, 22.15 Sogni, r. Akira Kurosawa.
EDEN - 15.30, 22.00 Sesso ad alta guota,
porn., □□
CAPITOL - 17.30, 22.00 Nuovo cinema Paradiso, r. G. Tornatore, i. Philippe Noiret, Salvatore Cascio.
LUMIERE - 20.00, 22.15 El topo, i. A. Jo-dorowsky, Jacgueline Luis, □ ALCIONE - 17.30, 22.15 Non desiderare la donna d'altri, r. Krzysztof Kieslovv-sky.
RADIO - 15.30, 21.30 Inizi particolari di una ereditiera, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □
- 18. letom □ □
Primorski dnevnik
Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan samood 8. do 14. ure po tel. 7796-611
Od 14. ure dalje sprejemamo samo osmrtnice in sožalja po tel. 7796600
Godbeno društvo Nabrežina organizira ZABAVNE KONCERTE KORAČNIC, ki se bodo odvijali ob 20.30 po sledečih vaseh: v Slivnem danes, 31. t. m. na Kržadi pri trgovini Milič, v Mavhinjah 4. junija pred gostilno Urdih in v Cerovljah 7. junija pred gostilno Lina Legiša.
Župnija sv. Jerneja in MePZ sv. Jernej vabita na KONCERT, ki bo v župni cerkvi na Opčinah danes, 31. t. m., za slovesen zaključek šmarnic. Sodelujejo: dekleta MPZ Vesela pomlad - vodi Franc Pohajač, MPZ Fantje izpod Grmade -vodi Ivo Kralj in MePZ sv. Jernej - vodi Janko Ban. Primorske Marijine božje poti v besedi (Ljubka Šorli) in sliki (Zvonko Vidau), orgelska spremljava Ivan Milič. Povezoval bo Livij Valenčič.
KD Lonjer-Katinara - Spomin na '89 KONCERT MPZ IGO GRUDEN iz Nabrežine bo danes, 31. t. m., ob 20.30 v Lo-njerju. Vabljeni!
Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade vabita na ZAKLJUČNI KONCERT jutri, 1. junija, ob 20.30 na dvorišču pri Terčonovih v Slivnem.
SKD Primorec - Trebče vabi jutri, 1. junija ob 20. uri trebensko cerkev na celovečerni koncert ŽPZ Ivan Grbec iz Škednja. Zbor vodi Boža Hrvatič.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 2. junija ob 18.30, na koncert gojencev SLOVENSKEGA CENTRA ZA GLASBENO KULTURO EMIL KOMEL iz Gorice. Prisrčno vabljeni vsi ljubitelji klasične glasbe.
Pevski zbori Vesela pomlad vabijo na 9. PRAZNIK MLADIH PEVCEV v Finžgarjev dom na Opčine. V soboto, 2. junija, bo ob 20.30 na sporedu koncert vokalne skupine AVE iz Ljubljane, v nedeljo, 3. junija pa se bo s pričetkom ob 16. uri odvijala kulturno-zabavna prireditev na prostem. Oblikovali jo bodo zbori Vesela pomlad z Opčin, Zvonček z Repen-tabra, folklorni skupini OŠ France Bevk z Opčin in župnije iz Trebč, ansambli TAIMS, ZVEZDE, BURJA in VESELA POMLAD ter priznani čarodej VIKJ s svojo show skupino.
MPZ Vasilij Mirk in ŽPZ Prosek-Kontovel priredita CELOVEČERNI KONCERT v cerkvi sv. Martina na Proseku v soboto, 2. junija, ob 20.30.
MePZ Rdeča zvezda Salež prireja III. SREČANJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV v soboto, 2. junija, ob 20.30 v ŠKC v Zgoniku. Nastopajo: MePZ Rdeča zvezda - Salež, MPZ Skala - Gabrje, MePZ Slavec-Slovenec Ricmanje-Boršt in MPZ Vesna - Križ.
PD Slovenec Boršt - Zabrežec vabi v Hribenco na XX. PRAZNIK VINA. V soboto, 2. junija, ob 18. uri odprtje kioskov ter od 20.30 ples z ansamblom Taims; v nedeljo 3. junija, ob 17. uri odprtje kioskov, ob 17.30 prihod folklorne skupine in godbe izpred srenjske hiše, nastop folklorne skupine Stu ledi, MePZ Slavec-Slovenec, koncert Godbe na pihala iz Nabrežine, od 20.30 ples z ansamblom Happy day ter v ponedeljek, 3. junija od 20.30 dalje ples z ansamblom Happy day.
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na 12. RAJONSKO RAZSTAVO VIN, ki bo v Ljudskem domu v Pod-lonjerju v soboto, 2. junija in v nedeljo, 3. junija, Delovali bodo dobro založeni kioski z domačim vinom in okusnimi jedmi.
Društvo slovenskih Izobražencev v
Trstu vabi v ponedeljek, 4. junija na predavanje zgodovinarja dr. Branka Marušiča o POBUDAH ZA OSVETLITEV DRAMATIČNIH DOGODKOV V MAJU 1945. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici s pričetkom ob 20.30.
Gospodarsko društvo na Kontovelu
proslavlja 90-LETNICO USTANOVITVE. Ob tej priliki organizira zgodovinsko razstavo gospodarskega, kulturnega in športnega delovanja na Kontovelu ter pokušnjo vin vaških vinogradnikov. Odprtje razstave bo v petek, 8. junija, ob 19. uri v društvenih prostorih. Sodeluje amaterski oder Jaka Štoka. Vabljeni člani in prijatelji. Urnik razstave 9. junija in 10. junija od 10. do 20. ure.
včeraj - danes
razna obvestila
Zveza slovenskih kulturnih društev
vabi vse otroke iz zadnjega letnika vrtca in osnovne šole ter njihove starše na skupen ogled predstave "Prizori iz življenja stvari" po zamisli Borisa A. Novaka in v režiji Borisa Kobala. Predstava bo v soboto, 16. junija 1990, ob 16. uri v Lutkovnem gledališču v Ljubljani. Za vse podrobne informacije in za rezervacije avtobusnega prevoza se lahko interesenti zglasijo v uradih ZSKD v Trstu, tel. 767303, ob uradnih urah, najkasneje do petka, 8. junija.
ŠD Zarja sklicuje v sredo, 6. junija, redni občni zbor, ki bo v Bazovskem domu ob 20. uri v prvem sklicanju in ob
20.30	v drugem sklicanju. Vabljeni člani in simpatizerji.
Lanskim 50-letnikom in sošolcem z Opčin, od Banov In s Ferlugov! Zberemo se 8. junija na večerji na Opčinah. Za potrditev prisotnosti poklicati na tel. 214763 ali 211468 v večernih urah.
Podporno društvo v Rojanu sporoča, da bo v nedeljo, 3. junija, ob 9. uri redni občni zbor v Ul. degli Apiari 31. Prosimo polnoštevilno udeležbo.
KD Fran Venturini sporoča, da v znak žalovanja ob tragični izgubi člana in prijatelja Ladija Ote odpade že napovedana sobotna zaključna prireditev društva.
Sindikat slovenske šole obvešča, da so potrebni obrazci, programi in informacije za izredni učiteljski natečaj po 3. bis odstavku 11. člena zakona št. 417/89 na razpolago na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8, tel. 370301, vsak torek in četrtek med 11. in 12. uro ter v sredo in petek med 16. in 17. uro.
izleti
Danes, ČETRTEK,'31. maja 1990
KANCI JAN
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 20.45 - Dolžina dneva 15.25 - Luna vzide ob 12.57 in zatone ob 1.27.
Jutri, PETEK, 1. junija 1990
JUSTIN
PLIMOVANJE DANES: ob 1.59 najvišja 4 cm, ob 9.13 najnižja -30 cm, ob 17.12 najvišja 32 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 19,2 stopinje, zračni tlak 1022,2 mb ustaljen, veter 10 km na uro jugozahodnik, vlaga 50-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jennifer Ficiur, Sebas-tiano Mircovich, Francesca Stipancich, Noemi Siligoi.
UMRLI SO: 54-letna Pia Sossi, 62-letni Vinicio Werth, 84-letni Antonio Balbi, 88-letna Giuseppina Deste, 79-letni Giuseppe Kus, 97-letna Teresa Crivellari, 72-letni Federico De Comelli, 41-letni Vladimir Ota, 88-letna Jolanda Levy vd. Anastassachi, 5-letni Elia Pisani, 24-letni Valerio Cianetti.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 28. maja, do sobote, 2. junija 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Združenje aktivistov in invalidov
NOB prireja 10. junija 1990 ob priliki odprtja obnovljene bolnice Franje enodnevni izlet. Vpisovanje na sedežu združenja, Ul. Cicerone 8/b - Trst.
Sindikat upokojencev SPI CGIL od Domja obvešča, .da bo odhod avtobusa za izlet v Maniago in Spilimbergo v soboto, 2. junija, ob 6.30 od Domja, ob 6.35 iz Doline in ob 6.40 iz Boljunca.
Sekcija VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec priredi v nedeljo, 10. junija, izlet v Cerkno ob priliki odprtja obnovljene bolnice Franje. Vpisovanje bo jutri, 1. junija, od 21. do 22: ure v Srenjski hiši v Borštu.
prispevki
Ob priliki prvega sv. obhajila svojih prijateljčkov in prijateljic iz Ricmanj in Loga darujeta Boštjan in Matjaž Romano
50.000	lir za SKD Slavec.
V	spomin na Zofijo Škabar Ravbar in na Sergija Milkoviča darujeta Olga in Ludvik Gregori 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na Olgino nono darujejo kolegice in sluginja iz Devina 30.000 lir za Dekliški zbor Devin in 30.000 lir za osnovno šolo Devin.
mali oglasi
OSMICO je odprl Brajnik pri Domju. Toči belo malvazijo doc in rdeči merlot.
OSMICO ima odprto do 4. junija Danilo r Suban v Škofih pri Gorjanskem. Toči domačo kapljico in nudi domač pršut.
AGENCIJA vsedržavne zavarovalne družbe zaposli izkušeno uradnico z nagnjenjem za stike z javnostjo. Dobrodošla predhodna izkušnja na zavarovalniškem ali finančnem področju-Možnost part-time. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Agencija".
PODJETJE s proizvodnjo in uvozno-iz-vozno trgovino išče uradnico za administrativno delo z vsaj triletno prakso iz knjigovodstva in bančnega poslovanja. Višina plače bo določena na podlagi izkušenj in znanja. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika,
Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Uradnica".
PODJETJE SARI INTERNATIONAL
išče delavce za montažo in vzdrževanje blindiranih in protipožarnih vrat v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Tel. ob uradnih urah na št. (0432) 880215.
PODJETJE import/export zaposli urad-nico/ka - tajnico/ka, zaželena praksa-Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV Maggio 1, 34170 Gorica, pod šil' ro "Komunikativnost".
PRENOSNI osebni računalnik toshiba f 1000 IBM, kompatibilen in tiskalnik tudi ločeno, prodam. Tel. 302748 v večernih urah.
PRODAM po ugodni ceni regato 70S ih audi 80SL. Te.l. na št. 229224 ob večernih urah.
PRODAM električno kitaro tvashburu v odličnem stanju. Tel. (0481) 882358 v večernih urah.
PRODAM opel kadett coupe 1000 s pri' ključkom za prikolico. Tel. (0481) 882358.
PRODAM motor tomos temne barve' prevoženih 43 km, malo rabljen. Tel®' fonirati na št. 211754.
PRODAM opel 1300 S ascona, edini laS' tnik v odličnem stanju. Tel. 773792 o“
10. do 12. ure ter od 16. do 18. ure.
PRODAM alfa sud 1500, letnik '80 za
1.500.000	lir. Tel. 910170.
NUJNO iščem srednje veliko hišo na zahodnem Krasu, po možnosti z vrtorh-
Upoštevam tudi zazidljiva zemljišča 'h stare zgradbe potrebne popravil. Kh' cati ob delavnikih od 11. do 13. ure h
št. 291270.
V MILNI na otoku Braču oddam komf01 tni apartma za štiri osebe. Za inforiB® cije tel. 421412 - zvečer ali pismeno h^-Mirjana Padovan, Zoraničeva 6, te' (003858)589507.	.
TRGOVSKO podjetje zaposli knjigov° jo/kinjo z nekajletno izkušnjo. Pisin ne ponudbe poslati na upravo Pr'1?0 skega dnevnika, Drevored XXIV gio 1, 34170 Gorica, pod šifro Dob zaslužek".	0
IŠČEMO žensko za pomoč motorič^ prizadeti starejši gospe v zgoniški ° , čini, petkrat tedensko dopoldne, na št. 229203 od 12. do 13. ure.
menjalnica
30. 5. I??®
TUJE VALUTE		BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN	ba$s0tC'
Ameriški dolar		 1229,800	1220,—	Japonski jen 		8,165	8." 869'^ ‘5S 11,25° gOO."" i nO.""
Nemška marka		 735,050	732,—	Švicarski frank		873,900	
Francoski frank		 218,130	216,—	Avstrijski šiling		104,467	
Holandski florint ... 652,750		650,—	Norveška krona		190,840	
Belgijski frank		 35,725	35.—	Švedska krona		203,02	
Funt šterling ..		 2096,250	2070.—	Portugalski eskudo .	8,348	
Irski šterling ..		 1969,700	1950.—	Španska peseta 		11,847	
Danska krona .		 192,900	190,—	Avstralski dolar		948,750	
Grška drahma.		 7,495	7,—	Jugoslov. dinar 		—	
Kanadski dolar		 1043,700	1020,—	ECU		1512,100	
					
Odlični Big Man
šibek kot pevec
(foto Waltritsch)
Gost dvorane Hippodrome v Tržiču je bil v ponedeljek zvečer ameriški saksofonist Clarence Clemons s svojimi The Red Bank Rockers. Zaradi sorazmerno skromnega zanikanja za nastop temnopoltega Sprengsteenovega tovariša (v dvorani je bilo kakih 300 oseb) je bil začetek italijanske ^rneje temnopoltega glasbenika do zadnjega v dvomu, bil Pa je le, čeprav s tričetrturno zamudo.
Big Man že petnajst let sodeluje z E Street Band in sPremlja Bruca Springsteena, kar se v skladbah, ki jih je v Tržiču zaigral, močno pozna. Clemons je dokazal, da je Poslej bil odličen Bossov sopotnik, ni pa sposoben vrhun-ske solo kariere. Koncert je bil sicer dober, glasbeniki tudi k maloštevilno občinstvo je bilo navdušeno. Clemonsovi skupini pa očitno manjka pevec, ki bi dopolnjeval zvoke saksa. S skupino Red Bank Rockers, ki jo sestavljajo kitarist Pames Joseph Dillon, basist Bradley Ronald Russel, bobnar Darrel Števen Verdusco ter klaviaturista Daniel Martin Shea in Melvin Seals je v poldrugi uri nastopa predstavil ^ukaj skladb iz svojih dosedanjih treh albumih.
Najprepričljivejši so bili hiti iz prve plošče, kot Rescue, ^ katerem se prepletajo rock, soul in funky, kar smo na koncertu pretežne rock glasbe, močno pogrešali. V Curtiso-v* Soul Serenade je Clemonsov saksofon marsikoga pretre-Sel, višek pa je koncert doživel z dvema znanima Springste-ehovima motivoma, Pink Cadillac, med najboljšimi celega večera, in Glory Days. Prijeten je bil začetek.z Zuccherovo Ton le mani, nastop so Big man in njegov Band zaključili s kitom Stonesov Miss You.	ALEŠ WALTRITSCH
Sodna zaplemba proti Princeu v Italiji
. Prince, slavni pevec iz Minneapoli-sa, je v zadnjih dneh kar resno zaposlil italijansko sodstvo, saj je sprožilo postopek za »zaplembo vseh vsot, ki pritičejo umetniku Rogerju Nelsonu, imenovanemu Prince, ali Družbi PRN Production Inc.« po pevčevem zadnjem nastopu v Italiji.
Problem je dokaj enostaven. Zadnjič je Prince nastopil v Italiji leta 1988 poleti s svojim Love Sexy Tour. Pevec je tedaj odpovedal zadnji nastop v Milanu in tudi naslednje koncerte v Rimu, med temi nastop 9. septembra na stadionu Dei Marmi, za katerega je bilo domenjeno snemanje za RAL Tu se stvari še nekoliko kom-plicirajo: 16. avgusta je namreč Prince enostransko, torej brez vsakršnega dogovarjanja, odpovedal koncert, nastopil pa je v Nemčiji in RAI je tedaj njegov nastop posnela, za kar je Prince prejel milijon dolarjev ali približno milijardo in 200 milijonov lir.
Odpoved koncertov v Italiji je znatno oškodovala organizatorja nastopov Franca Mammoneja. Škoda, ki jo je utrpel promoter, naj bi znašala - vsaj po mnenju sodnikov - okrog milijarde lir. Sodna odredba pomeni, da lahko sodišče ali bolje sodni varuh, ki so ga pravkar imenovali, zapleni vse vsote, ki so kjerkoli: inkaso za vstopnice koncertov v preteklosti, druge pristojbine in celo honorarje za avtorsko pravo (SIAE).
Danes je bila predvidena v Rimu tiskovna konferenca, na kateri.bi bili morali napovedati letošnje koncerte slavnega Princea v Italiji. Konferenco so preklicali, ker je temnopolti pevec baje še vedno zaseden s snjemanjem zadnjega Ulma. Ob tem velja poudariti, da zaplemba ni samo retroaktivna, ampak bi veljala tudi za bodoče inka-se. Vrag pa ni nikoli tako črn, kot se lahko zdi. Mammonejevi odvetniki so namreč že omenili možnost, da bi se odpovedali tožbi, če bi bil organizator naslednjih Princeovih koncertov spet Franco Mammone. Ker se že govori o bodočih Princeovih nastopih v Italiji (znan je tudi sponsor - Assitalia), se bodo stvari verjetno uredile po naj-mirnejši poti.
sklad mitje čuka___________________________________________jeika cveibar
Še o otrokovem spominu
V eni od prejšnjih rubrik smo ugotavljali, da se največ naučimo v prvih letih svojega življenja. Vendar pa se iz teh let spominjamo le malo doživljanja in dogajanja, čeprav nikoli ne pozabimo veščin, kot so hoja, govor in podobno, ki smo se jih takrat naučili.
Omenili smo, da so nastale o tem različne teorije. Vse temeljijo na dveh momentih - na pomnjenju in na ponovnem priklicanju memorizi-rane snovi v spomin. Novejša teorija govori o kodeksih, po katerih znova prikličemo v spomin osvojeno snov. Omenja pa tudi možnost, da te snovi, ki jo imamo sicer spravljeno v svojih možganih, ne moremo več priklicati, ker se je kodeks zanjo spremenil. Torej se ne spominjamo več kodeksa, pod katerim smo v otroških letih snov v spominu razvrstili.
In vendar so raziskovalci spomina pri majhnih otrokih, denimo pri triletnikih, ugotovili, da se prav lepo spominjajo, kaj počenjajo ves dan v vrtcu. Umivamo si roke, je bil odgovor, se igramo, gremo vsi h kosilu... Ko pa so otroka vprašali, kaj je konkretno delal včeraj, ni znal povedati.
Pomislimo torej, kaj se čez dan dogaja majhnemu otroku, ki še ne pozna sveta in ne zna dogodkov postavljati v soodvisnost. Predvsem doživlja rituale, kakršni so vstajanje, zajtrkova-nje, odhajanje po nakupih, kopanje, popoldansko spanje, itd. Včasih sodi zraven nenavaden obisk neznane osebe, olupljena koža na kolenu, obisk pri zdravniku. Vedno ponavljajoča se obredja se otroku laže vtisnejo v spomin kot enkratni dogodki. Za obredno dogajanje potrebuje otrok tudi manj energije, varneje se počuti, če se ponovi dogajanje, ki ga že pozna. Na tak način si kasneje pri odraščanju tudi zgradi sistem stalnic v spominu, ki mu pomagajo pri pomnjenju drugih vtisov.
Na ameriški univerzi Cornell University v državi New York sta dva raziskovalca skušala ugotoviti, kaj lahko majhni otroci še zadržijo v spominu’ od nekega doživetja po mesecu dni. Za vzorec sta vzela 32 otrok med osmim in osemnajstim mesecem starosti. Tri tedne sta vsak delavnik hodila v jasli, kjer so bili otroci in vsak delavnik sta petnajst minut zabavala otroke z lutko. Lutka je bila prav posebne vrste: v sebi je skrivala presenečenje. Nosila je rokavice in kdor je staknil pravo rokavico je dobil iz lutkine roke sladico ali bonbonček. Seveda so otroci takoj odkrili trik in so vedno iskali pravo rokavico.
Štiri tedne kasneje se je vsak otrok lahko še enkrat poigral z lutko in to za pet minut. Od cele
skupine je kar 14 otrok potegnilo lutki rokavico, z roke v prvih petih minutah (v primerjalni skupini otrok, ki se prej niso igrali z lutko, je to storil le eden na 22). Kar polovica vseh otrok iz skupine se je že ob pogledu spomnila na lutko. Dva otroka pa sta imela še prav poseben spomin na lutko. Neka deklica je takoj potegnila rokavico, pogledala je v prazno lutkino roko, potegnila je še drugo rokavico, se zamislila in rekla: »Ni, ni!« Neki deček pa je potegnil najprej eno rokavico, nato še drugo in ker so bile lutkine roke prazne, je stresel obe rokavici v upanju, da bo kaj padlo iz njih. Tisti otroci, ki so potegnili rokavico lutki z roke v prvih petih minutah, so to storili podzavestno.
Otroci torej manj pozabljajo, kot si mi mislimo, vendar ostaja spominjanje podzavestno. To pomeni, da lahko osvaja človek tudi v prvih dveh letih dolgoročnejše spomine in istočasno da so ti spomini le redko spomini na konkretno stvar, kakor v primeru dečka in deklice, ki sta namensko iskala presenečenje v rokavici. Najpogosteje so ti spomini spravljeni v podzavesti, vendar se ob nekem dražljaju lahko zbudijo.
V praksi to pomeni, da sicer otrok v prvem letu življenja res kaže na pomanjkljiv spomin, vendar to še ne pomeni, da je neprizadet od tega, kar doživlja. Tudi če se zavestno tega otrok ne spominja, bo nasilno kreganje staršev, ki mu je bil priča pri letu in pol starosti, ostalo v njegovi podzavesti in bo na neznan način kdaj vplivalo na njegov duševni razvoj. Seveda se bodo ponavljajoči dogodki drugače vtisnili otroku v spomin in bo takoj jasno, da se jih spominja. Če se, denimo, starši ob večerji stalno kregajo, bo otrok pričakoval ta čas, ali celo že očetov prihod iz službe z drugačnimi občutki kot pa otrok, čigar starši izkoriščajo čas večerje za pogovor.
Seveda bo marsikdo lahko trdil, da se sam spominja na določene stvari, ki jih je storil kot dveletni ali triletni otrok. Vendar se tega ne spominja kot njemu lastni spomin, to mu je ostalo iz pripovedovanja v družini. Družine, v katerih so pogosto skupaj, kjer se imajo radi, starši radi pripovedujejo o svojih otrocih, spominjajo se, kako so kaj rekli, kaj so storili posebnega. Otroku tako ta spomin ostane, vendar kot družinska »folklora", ne pa v obliki njegovega lastnega spomina. Konec koncev to tudi ni pomembno, glavno je, da družino nekaj druži, manj važno pa je razlikovanje, ali gre pri tem za otrokov lastni spomin ali za serijo družinskih pripovedovanj in spominov.
iiiiiilliliiiiil jilllllijjiiijjjiii			ijllHjl	
jpcurr.	lili	!	II!	Ulili
iiiiiHllliliiilli
današnji televizijski in radijski sporedi

—
.rij

RAI 1
Too Aktualno: Uno mattina 9.40 Nad.: Santa Barbara 9.25 Ob občnem zboru Ban-ce dltalia poročilo Carla Azelia Ciampija Kratke vesti
Ob nogometnem prvenstvu: Un mondo nel pal-lone - Anglija Dnevnik - tri minute Tribuna za referendum Variete: Occhio al bi-
glietto
Oddaja za najmlajše: L'-albero azzurro
D00
‘2.05
J3.30
ifs
^5 30 Aktualno: Primissima iB.nn Italijanska kronika
"ladinska oddaja: Big!
17.32 n?iSie
17.45	Odprti prostor 171;,- parlamenta in vesti ^tvoritev olimpijskega stadiona ob prisotnosti
19.00	^Pnež5, .
19.40	a an': Tuon senza eta 2o.4n Almanah in dnevnik
Gala večer za festival 23 fin Embria Fixtion TV
23’m dnevnik
Aktualno: Droga - che 0 fare
One Dnevnik in vreme
Rubrika: Mezzanotte e dintorni
CAHALB9
Nanizanke: La grande vallata, 8.00 Una fami-9lia americana, 9.00 Love Boat - La crociera delle celebrita, 10.00 I 10 3n Tffferson
u Kvizi; Časa mia, 12.00 “ls. 12.40 II pranzo e ser-''Ko, 13.30 Čari genitori, pig1^ 11 9f°co Belle cop-
H Aktualni oddaji: Agenda matrimoniale, 15.30
>6.00 ^rco e offro
1S.30	p Eniški pregled D-Oo Vanale5zavas
l^o?! Doppio slalom, 0l?° Babilonia, 18.00
** te?
zia /lelG’ Striscia la noti-,, m t, vt°dita Ezio Greggio
ŠISSSSS'
0.S5 »»»» Jio»an™10 CO’
ll5 M novosti
Srn lZanka: Lou Grant -0ssa dassestamento
4[ RAI 2________________
7.00	Otroški variete: Pata-trac, vmes risanke
8.00	Oddaja za najmlajše: L'-albero azzurro
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dok.: Tavolozza italiana
9.55	Knjižne novosti: Casablanca
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
14.00	Nad.: Ouando si' ama
14.45	Nan.: Saranno famosi
15.30	73. giro (14. etapa)
17.00	Vesti in Iz parlamenta
17.10	Videocomic in šport
18.40	Nanizanka: Le strade di
San Francisco
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: II giudice istruttore - Suicidio d'a-more
21.55	Večerni dnevnik
22.05	Tribuna za referendum
22.50	Variete: Ritira il pre-mio...
23.20	Gimnastika (iz Bočna)
0.10 Dnevnik in horoskop
0.45 Film: Tristana (dram., Šp. 1970, r. Luis Bunuel, i. Catherine Deneuve, Franco Nero)
I BETB4_____________________|
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore - Un marito ideale
12.40	Otroška oddaja
13.40	Nadaljevanke: Sentieri,
14.35	Azucena, 15.05 La valle dei pini, 16.05 Fal-con Crest, 17.05 Veroni-ca, il volto dell amore,
17.35	General Hospital,
18.30	Febbre damore
18.55	Danielin horoskop
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Maidire si
20.30	Film: La battaglia delle aguile (vojni, VB 1977, r. Jack Gold, i. Malcom McDowell, Peter Firth)
22.35	Rubrika: Cadillac
23.10	Rubrika: Iz parlamenta -o referendumu 23.25 Rubrika: Veliki golf 0.20 Horoskop (pon.)
0.30 Film: L amante del tore-ro (dram., ZDA 1950, r. Budd Boetticher, i. Robert Stack)
2.00	Nanizanka: Dragnet
[	^ RAI 3_________________
11.00	Teniški turnir Roland Garros (prenos iz Pariza)
14.00	Deželne vesti
14.10	Izobraževalna oddaja: Dadaumpa
14.30	Poročila z letnega občnega zbora Bance d ltalia (posnetki iz Rima)
14.50	Videosport: teniški turnir Roland Garros (prenos iz Pariza) in rubrika Rally 3
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Šport: Girosera (vodi Giacomo Santini)
20.00	Variete: Blob. Di tutto di piu (urednika Enrico Ghezzi in Marco Giusti)
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda (vodita Giovanni Mantovani in Michele Santoro, sodelujejo Francesca Barzi-ni, Maddalena Bologni-ni, Natalia Augias in Grazia de Antoni)
23.30	Večerni dnevnik
23.35	Oddaja o kulturi: Fuori orario. Cose (mai) viste
24.00	Filmske novosti 0.10 Nočni dnevnik
RTV Ljubljana 1
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: nanizanka Grizli Adams
9.20	Šolska TV: Potrta duša v zdravem telesu, 9.45 Kulturna dediščina -Ivan Vavpotič
10.20	Video strani
14.55	Žarišče (pon.)
15.25 Nad.: Skrivni predal (pon. zadnjega dela)
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Šolska TV (pon.)
17.55	Spored za otroke in mlade: Otroci glasbe,
18.15	Ciciban, dober dan - Zima v dolini ribnikov, 18.25 nanizanka Ovčar Hobo
19.00	Risanka in TV okno
19.18 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Vnovič v Bridesheadu (4. del)
21.05	Tednik
22.10	Dnevnik in vreme
22.30	Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Ljubezni Blanke Kolak (dram., Slov. 1987, r. Boris Jurjaševič, i. Mira Furlan, Mustafa Nada-revič, Radko Polič)
TV Koper
13.45	Nogomet: Avstrija-Ni-zozemska
15.30	Nogomet: ZRN-Danska
18.15	VVrestling Spotlight
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Manjšine, bogastvo Evrope
20.30	Dokumentarec: Speciale Čampo Base
22.00	TVD Novice
22.15	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	Tenis: turnirji ATP
24.15	Hokej - prvenstvo NHL: Edmonton-Los Angeles
RTV Ljubljana 2
16.00	Poskusni satelitski prenosi
17.00	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: 'Alo, alo
19.30	Dnevnik
20.00	Žarišče
20.30	Dokumentarna oddaja: Boj za obstanek
20.55	Mali koncert: Žarko Ignjatovič (kitara)
21.00	Dokumentarec: Ptice na Kosovu
21.35	Svet na zaslonu
22.05	Poskusni satelitski prenosi
[ ITALIA1	|
7.00	Otroška oddaja
8.30	Nan.: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New Yofk New York, 12.30 Chips, 13.30 Magnum P.I. - Lettera a una duchessa
14.30	Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo - Primo amore
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Arnold, 18.30 L incredibile Hulk - Il paese dei mostri, 19.30 Denise - Ultima sera al college
20.00	Risanke
20.30	Film: Howard e il desti-no del mondo (fant., ZDA 1986, r. Willard Huyck, i. Lea Thompson, Jeffrey Jones)
22.35	Tedensko potovanje: Isole comprese
23.05	Oddaja o Mundialu
23.35	Šport: Grand Prix
0.55 Nanizanki: Sulle strade California, 1.55 Ai confi-ni della realta
I OPEOH_____________________
11.00	Igra: La spesa in vacanza
13.00	Otroški variete: Sugar
15.15	Nad.: Rosa selvaggia, Colorina, Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Nanizanka: Biancaneve a Beverly Hills
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.00	Aktualno: USA Today
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Il gatto e il canari-no (krim., VB 1978, r. R. Matzger, i. M. Callan)
22.30	Rubrika: Caccia al 13
23.00	Italija prvak
24.00	Športne vesti
0.30 Nanizanka: I classici del-lerotismo
TMC________________
8.30	Nan.: Il calabrone verde,
9.00	Provaci ancora Len-ny, 9.30 Flamingo Road
10.30	Nadaljevanka: Gabriela
11.30	Aktualno: Ženska TV
13.00	Športne vesti
13.15	Variete: Ale, oh-oh
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Natura amica
14.30	Nanizanka: Il giudice
15.00	Film: In montagna šaro tua (kom., ZDA)
16.45	Variete: Girogiromondo
17.00	Glasba: Cljp Clip
17.45	Aktualno: Zenska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Ouella sporca doz-
zina, seconda missione [vojni, r. A. V. McLaglen)
22.20	Morski športi
23.00	Šport: 73. giro, SP '86 Ar-gentina-ZRN, teniški turnir R. Garros
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanki: L'albero delle mele, 12.00 II brivido e Tavventura
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Nan.: Lo zio dAmerica,
13.30	T enente 0'Hara
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik in Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	Nad.: Progetto Atlantide
22.00	Nanizanka: Il brivido e Favventura
22.30	Italia a Cinguestelle
23.00	Nanizanka: Un eroe da guattro soldi
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 8.00, 14.00 Deželna kronika; 7.30 Pravljica, nato Dobro jutro po naše; 8.10 Iz Zvezdnatih noči; 8.40 Re-vival; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Južnoameriška folklora; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise;
12.00	Dogodki stoletja; 12.20 Melodije; 12.40 Z lanskega tekmovanja Seghizzi v Gorici; 12.50 Orkestri; 13.20 Tribuna ob referendumu; 13.30 Glasba po željah;
14.10	Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra;
15.10	Jugoslavija 1941-1945; 15.40 Lahka glasba; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Povest: Moj Kras (pon. 7. dela); 17.24 Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila;
8.05	Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 9.35 Za goste iz tujine;
11.05	Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do 14.00; 14.05 Oddaja o jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski Merkurček; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Big Band RTV Lj; 18.30 Zborovske pesmi slovenskih skladateljev; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in' horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Vetrina di superpass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz...; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radios-cena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: C est la vie;
18.00	Vedeževalka; 20.00 Klasična glasba;
21.00	Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Začelo se je preverjanje med petimi strankami
Ključno vprašanje je vodstvo letoviščarske ustanove v Gradežu
Produkcija gojencev Glasbene matice
Lep »Večer z glasbo« v Kulturnem domu
Predstavniki KD, PSI, PSDI, PRI in SSk so se v torek sestali na prvem skupnem srečanju po volitvah in po zaostritvi odnosov na Pokrajini. Na srečanju, ki je potekalo na nivoju pokrajinskih tajništev, naj bi skušali razrešiti nekaj vozlov, ki zavirajo tesnejše in uspešnejše sodelovanje med partnerji koalicije. Začelo se je tako imenovano preverjanje, med katerim naj bi se lotili dveh vidikov sodelovanja: političnega in programskega.
Po informacijah, ki smo jih prejeli od predstavnikov dveh največjih partnerjev koalicije, je bil torkov sestanek le izhodišče za obrazložitev stališč, zahtev in predlogov.
Socialisti so postavili zahtevo, da se menja sestava upravnega sveta Avtonomne letoviščarske ustanove v Gradežu, kjer so trenutno tudi predstavniki strank, ki ne sodijo v petstrankar-sko koalicijo. Konkretno mislijo socialisti na predstavnika KPI.
Taka rešitev je možna in sprejemljiva, menijo socialisti, z ozirom, da je letoviščarska ustanova nekaj drugega kakor občina, kjer je treba odločitve volilcev tako ali drugače spoštovati.
Ko bo rešeno to vprašanje se bo prižgala zelena luč tudi glede zamenjave odbornika na Pokrajini, oziroma imenovanje demokristjana Di Mercuria (ki je doma v Gradežu) na mesto Mau-rizia Fabbra, ki je dal ostavko, ker je prevzel mesto župana v Fari.
Po rešitvi tega vprašanja naj bi začeli pogovore o stopnji izvajanja programa in o dopolnitvi programa. In
prav glede programa bo treba načeti kar nekaj hudo spornih in delikatnih vprašanj. Najpomembnejše je, nedvomno, odprava krize v krajevni zdravstveni enoti. Glavni skupščini te ustanove je zapadel mandat. Finančni načrt podpisuje komisar. V prihodnjih tednih bo treba izvoliti novo skupščino in se dogovoriti o predsedništvu in sestavi upravnega sveta. Izkušnje zadnjega mandata niso najboljše.
Zadnji vozel pa naj bi zadeval zavezništva pri sestavi koalicij v večjih ustanovah.
Čeprav gre za dva sklopa vprašanj, so vsa med sabo povezana, saj je znano, da socialisti še zmeraj očitajo demokristjanom zavezništvo s komunisti pri upravljanju občine Štarancan, kjer se kot se zdi spet oblikuje atipično zavezništvo tudi v prihodnjem mandatu. Predstavniki vseh petih strank so se načeloma strinjali o tem, da je treba dogovor doseči čimprej, kakor tudi, da je treba "urediti" stanje v letoviščarski ustanovi v Gradežu.
Zdi se pa, da nihče nima prevelike sile.
Pokrajinski tajnik KD Roberto Gri-on nam je dejal, da se bo tajništvo te stranke sestalo predvidoma prihodnji teden in na tej seji razpravljalo o zahtevah socialistov. Težko je napovedati, kakšno stališče se bo izoblikovalo.
Do tedaj bo seveda politično-uprav-na dejavnost na Pokrajini in morda še kje drugje, mirovala.
Na izrecno vprašanje, če je bilo na srečanju načeto vprašanje sestave od-
Jutri na 25. vinski razstavi v Gradišču
Srečanje med slovenskimi in furlanskimi vinarji
V Gradišču, kjer je do nedelje, 3. t. m. odprta 25. razstava in pokušnja deželnih vin, bo jutri popoldne pomembna prireditev. V prostorih deželne enoteke bodo namreč predstavili slovenska vina v njihovi pravi podobi, v besedi in pesmi. Svoje bodo poleg enologov in drugih strokovnjakov povedali tudi pevci mešanega pevskega zbora iz Vrtojbe, v komorni zasedbi.
Program se bo pričel ob 15. uri s prihodom delegacije in sprejemom pri županu, ob 16. uri bo ogled prenovljenih prostorov enoteke, ob 17.30 bodo na vrsti predavanja Bojana Maraža, ki bo predstavil pobudo KREA, Arturja Mužiča, ki bo govoril o promociji slovenskih vin na italijanskem trgu in Daria Meanija, o projektiranju vinskega prostora. Sledilo bo seveda predstavitev slovenskih vin v
besedi, predstavitev slovenskih vin v pesmi, pokušnja in razgovor.
Jutrišnje srečanje je zanimivo z različnih vidikov: kaže na težnje po razširitvi vpliva in dejavnosti enoteke La Serenis-sima v prostor Alpe-Jadran, po drugi strani pa je Dan slovenskih vin na tako odmevni prireditvi v Gradišču potrditev tistih pobud, ki so se pričele pred kakšnim mesecem, tudi z zamislijo urejanja skupnega vinograda na meji.
Ob tem bi kazalo navesti še ugotovitev, da imamo Slovenci, poleg briškega, kraškega in istrskega vinorodnega okoliša, kjer se pridelujejo žlahtne sorte vin, tu še dolenjski in štajerski okoliš, ki se tudi ponašata s sortnimi in visokocenje-nimi vini.
Sicer pa pravijo, da je z vinom, kakor z ljudmi. Vsako ima svojo osebnost in svoj značaj.
Knjižnica D. Feigel prireja danes Bevkov literarni večer
Ob 100-letnici rojstva Franceta Bevka bodo na Slovenskem stekle številne prireditve, s katerimi se bomo na primeren način spomnili na veličino pisatelja in narodnega buditelja. V ta okvir sodi tudi Bevkov večer, ki ga danes ob 18.30 v Križni ulici prirejata Ljudska knjižnica Damir Feigel in Narodna in študijska knjižnica iz Trsta.
Spored današnjega poklona primorskemu besednemu ustvarjalcu obsega priložnostni govor, ki ga bo imel Tomaž Pavšič, ter recital v izvedbi članov goriš-
ke Gledališke skupine. Za to priložnost je vodstvo knjižnice pripravilo tudi razstavo Bevkovih del.
Kot smo uvodoma povedali, bo v okviru proslav ob 100-letnici Bevkovega rojstva 16. septembra v Zakojci osrednja prireditev, na kateri bodo odprli prenovljeno Bevkovo domačijo ter pripravili vseslovenski ljudski shod. Na predvečer orednje slovesnosti pa bodo, ob prižiganju kresov, organizirali izbrane nastope zborovskih skupin, ki bodo na različnih prizoriščih obeležile dogodek.
Stalna deželna eno teka	Avtonomna turistična ustanova
«La Serenissima»	Gradišče - Redipuglia
«Gran premio Noe»
25. natečaj - razstava vin Furlanije-Julijske krajine
26. maj - 3. junij 1990
V prenovljenih prostorih palače beneških provediktorjev
r
1.6.90	- od 16.00 dalje Dan Slovenije »Soočenje vin in izkušenj«. - ob 18.00 Predstavitev sejma EUROVITE v organizaciji
Goriške sejemske ustanove
4.6.90	- ob 18.00 Dan pridelovalca
SPORED
STRANSKE POBUDE:
•	od 17. do 18. ure vodena pokušnja s strokovnjaki konzorcijev.
•	Pokušnje dnevnih specialitet v organizaciji Gastronomija f. Hi Vit.
•	Razstava keramičnih in drugih izdelkov umetne obrti.
URNIK RAZSTAVE - POKUŠNJE ob delavnikih 16.00 - 23.00 ob praznikih 10.00-14.00 in 16.00-23.00
bora v Gorici, je pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini odločno zanikal in pojasnil, da bo ta točka na dnevnem redu med zadnjimi. Prej je treba izjasniti stališča glede številnih drugih vprašanj.
Okrogla miza o referendumih
V	pokrajinski sejni dvorani bo drevi ob 20.30 okrogla miza o nedeljskih referendumih o lovu in pesticidih. Namen prireditelja je, da bi razgibal žal naravnost zatohlo okolje, ki vlada pred glasovanjem in da bi volilce seznanil z razlogi, zaradi katerih bodo volilci glasovali trikrat da, trikrat ne ali pa kako drugače.
Glede vprašanj lova bosta nasprotni stališči pojasnjevala dr. Amos Pazzag-li, tajnik pokrajinskega odbora za lov in Tarcisio Zorzenon, pokrajinski delegat združenja LIPU. Glede pesticidov bosta nasprotni stališči pojasnila Danilo Canesin, pokrajinski predsednik združenja Confcoltivatori in dr. Leonardo Luisa v predstavništvu združenja kmetov, ki se ukvarjajo z biološkim pridelovanjem hrane.
V	razpravo se bodo lahko vključili tudi poslušalci.
Pobudo za okroglo mizo so dali zeleni — golobice.
Kako zavarovati arheološke izkopanine rimske vile v Tržiču. O tem je tekla beseda na srečanju z novinarji, ki ga je pripravila ravnateljica muzeja v Ogleju Franca Maselli Scotti in predstavnica Zavoda za spomeniško varstvo v FJK. Najbolj primeren način bi bil v ureditvi manjšega arheološkega parka, kajti s prenosom izkopanin v muzej, bi le te izgubile svoj pomen. Seveda se v zvezi s tem postavlja vprašanje financiranja, oziroma kdo naj zagotovi sredstva za tak načrt. Iz državnih virov je skoraj nemogoče dobiti kaj več denarja, je ugotovila arheologinja in nakazala možnost, da bi pobudo uresničila Občina. Odprta pa so seveda tudi vrata za pobude zasebnikov.
V pogovoru z novinarji je Scottijeva povedala tudi, da so v Švico poslali vzorce zoglenelega lesa, da bi s posebno znanstveno metodo ugotovili časovni izvor le teh.
Govor je bil tudi o primerjavi ostankov rustične vile v Tržiču s podobnim objektom pri Ronkah.
Drevi zadnji film sezone Kinoateljeja
Letošnja filmska sezona Kinoateljeja se nocoj uradno zaključuje s predvajanjem filma "Nostos - 11 ritomo" italijanskega režiserja Franca Piavoli-ja. Film "Nostos" bodo vrteli ob 20.45. Kot namiguje naslov gre za homersko potovanje, cilj katerega pa je mati -
V želji, da bi tudi z glasbenega vidika prispevala k letošnji bogati sezoni v goriškem Kulturnem domu, je Glasbena matica priredila Večer s glasbo, na katerem so se predstavili gojenci goriške Glasbene šole.
Za uvod v torkov večer je Majda Klemše na klavir zaigrala valček P.I. Čajkovskega, op. 39 št. 5. Na odru so se nato zvrstili mladi goriški glasbeniki in sicer Rita Muscau, Sanja Ferlan, David Piccolo, Vesna Cescutti, Katja Sfiligoj, David Gergolet, Romina Pizzo, Igor Peric, VValter Ferfolja, Fran-cesco Muscau, Emanuela Koren, Dam-
narava. Lirični odlitek epske zgodbe, simbol nezadržnega hrepenenja, ki se zasveti v barvah, zvokih in podobah mavričnega Mediterana so kritiki označili kot čisto poezijo.
Piavoli se je s tem filmom spet vrnil na ekrane celih sedem let po filmu "11 planeta azzurro", s katerim je prikazal nadvse originalni pristop do filmskega izražanja, saj je v snemalno kamero ujel življenje in utrip narave. V glavni vlogi igra Luigi Mezza-notte, film pa so prvič predstavili lani na filmskem festivalu v Locarnu.
Drevišnji film bo še slovesnejši, saj se želijo kinoateljejevci primerno zahvaliti številni publiki, ki je zvesto sledila predvajanjem kvalitetnega izbora filmov evropske kinematografije skozi celo letošnjo sezono. Po filmu bodo v ta namen priredili družabno srečanje v mali dvorani Kulturnega doma.
Počitnice zaradi referendumov
Ob nedeljskem glasovanju bodo učenci in dijaki spet imeli štiri dni počitnic. To seveda velja za učence in dijake tistih šol, kjer bodo volišča. Pouka prosti bodo tako petek, sobota, ponedeljek in torek. V sredo, 6. t. m., se bo šolska dejavnost redno obnovila.
V Gorici bodo volišča uredili tudi v poslopju, kjer je nižja srednja šola Ivan Trinko.
jana Čevdek ter godalni kvartet Glasbene matice, ki so ga sestavljali Emanuela Koren, Rita in Francesco Muscau ter Aleš Klede.
Izvajanje posameznikov je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom in s tem izkazalo priznanje vodstvu naše Glasbene šole, vsem profesorjem in tudi številnim gojencem, ki redno obiskujejo pouk različnih inštrumentov.
Na večeru je bila prisotna tudi pokrajinska svetovalka Aleksandra Devetakova, predsednica stalne pokrajinske komisije za kulturo, ki je za glasbeno inštitucijo vedno pokazala zanimanje. Škoda, da tega niso storili tudi ostali dejavniki v javnih upravah, saj se goriška Glasbena matica nahaja v dokajšnjih težavah. Prav bi bilo, da bi predvsem goriška Pokrajina pokazala več posluha za usodo te ustanove, ki je v vseh teh letih potrdila kakovost in resen glasbeno-pedagoški pristop-
Na sliki (foto Pavšič) kvartet Glasbene matice, ki je sklenil večer v goriškem Kulturnem domu.
KD OTON ŽUPANČIČ Štandrež
vabi 2. in 3. junija 1990 na
ARGOŠ 90
AVTORALLV
ŠTANDREŽ ■ KRANJSKA GORA
Nagrade:
1.	mesto - 10 dni na Malem Loši-
nju
2.	mesto - teden dni v Čateških
Toplicah
Informacije:
— Kulturni dom, tel. 33288 — Breda, tel. 21317 — Karli, tel. 34730
VPISOVANJA DO PETKA,
1. JUNIJA 1990
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Nostos - H rl'
Kakšne možnosti za zavarovanje rimske vile?
Tržiška občina ali zasebniki naj bi uredbi arheološki park
V nadškofijskem dvorcu našli ukradene dragocene predmete
Policijski organi so te dni našli del ukradenega blaga, ki so se ga neznanci polastili v škofijskem dvorcu, pred dobrim tednom. Blago, v glavnem je šlo za starinske predmete iz srebra in nekaj umetniških del, so policisti našli prikrito na nekem območju v bližini mesta. Med najdenimi predmeti, ki so jih začasno zasegli, je tudi srebrni krožnik iz 18. stoletja s posvetilom. Poleg lastne vrednosti zaradi dragocene kovine, ima ta predmet še poseben zgodovinski in kulturni pomen.
Zlikovci so v prostore nadškofije vdrli 22. t. m., vest pa ni šla v javnost, morda prav v poskusu, da bi izsledili avtorje. Tako domnevo potrjuje zdaj tudi najdba ukradenih predmetov, ki jih bodo čimprej vrnili zakonitemu lastniku.
Nadškofijske prostore so tatovi v zadnjem obdobju obiskali že parkrat.
Aretacija
Policijska obhodnica je v torek pozno zvečer priprla, ker sta osumljena kraje, 38-letnega Fabia Pasta in 29-let-nega Davideja Maurija. Oba sta doma iz Gorice. V torek, malo prej preden
so jima policisti nataknili lisice in pospremili na hladno, sta menda vlomila v trgovino pri Rdeči hiši in se polastila zabojčka pijače.
Njuno ravnanje pa ni ostalo neopaženo in kmalu zatem sta si žejo že gasila v Ulici Barzellini.
Iz bolnišnice
Včeraj okrog poldneva je bil žrtev lažje prometne nesreče v Ul. Fatebe-nefratelli 58-letni motociklist Aldo Nanut iz Štandreža. Vanj je trčil avtomobil, ki ga je upravljal 35-letni Mau-rizio Varotto iz Gorice. Ponesrečenec se bo moral zaradi lažjega pretresa možganov in številnih udarcev in odrgnin po celem telesu zdraviti 25 dni.
razna obvestila
Družba se dobi jutri, 1. junija, ob 20. uri v gostilni na Jazbinah.
Občina Števerjan sporoča, da bodo pobirali staro železo in papir vsako prvo soboto v mesecu.
Zaključna družabnost rekreacije SPDG bo v petek, 8. junija. Zbirališče pred Kulturnim domom ob 20.30.
torno«. Režija Franco Piavoli.
CORSO 17.30-22.00 »Uattimo fuggent6"'
VERDI 18.00-22.00 »Senti chi parla«.
VITTORIA 17.30-22.00 »Mia mogli6',^ dottore, 1'infermiera«. Prepovedan 1° dini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto. Jutri ° 20.30 zadnji koncert iz ciklusa Djjij-v' bio. Nastopa simfonični orkester k Ljubljana.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Lussuria 6 pravazione«. Prepovedan mladini P 18. letom.
Nova Gorica	a
SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »^0] po ognju«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Morj6 bežni«.
DEŽURNA LEKARNA V GORlCl gl
Občinska lekarna (Comunale) sv. Mihaela — tel. 21074.	_
DEŽURNA LEKARNA V TRŽI^. p Al Redentore — Ul. Fratelli R°s — tel. 410340.
pogrebi
Danes ob 9.30 Angela Cenci	oj’
bolnišnice na glavno pokopa))	j;6)'
i_/v^iin o inv. c nu y ici v	J_/»_/.*»“ J- .	" 4
10.40 Maria Storni vd. Čargnelu ^
nišnice Janeza od Boga v Ron^boini^1)!. uri Luigi Bernicchia iz splošne ^ giav ce v cerkev Srca Jezusovega >n no pokopališče.

Razgovor z beneškim odbornikom za kulturo Livierijem
Bienale, Tiziana, ruski scenografi
Jagodičeva razstava v Ajdovščini
Razstava za sladokusce
Velika Tizianava razstava predstavlja 80 del in je oblikovana kronološko. Na ogled bodo dela, ki se nikoli niso vrnila v Benetke in ki jih hranijo pomembne muzejske ustanove po vsem svetu, med njimi Narodna galerija v Washingtonu, Narodna galerija v Londonu, madridski Prado ali florentinska palača Pitti. Obiskovalci si bodo nekaj znamenitih del lahko ogledali tudi v njihovem avtentičnem okolju kot je, na primer, Frančiškanska bazilika z Vnebovzetjem in oltarno podobo, izdelano za rodbino Pesa-ro. Podobo Tizianove ustvarjalnosti bodo dopolnile še risbe izgubljenih del oziroma del, ki jih ni bilo mogoče vključiti v to obsežno predstavitev. Ob pripravi razstave so izvajalci opravili vrsto konservatorskih posegov in raziskav, razprave o novih pogledih in primerjalne študije pa bodo zbrane v obsežnem katalogu, v katerem bodo tudi ilustracije razstavljenih del.
Da di obiskovalcem prihranili nadležno čakanje, so organizatorji omogočili vnaprejšnjo- rezervacijo ogleda, ki bo zagotovil tudi vodnika po razstavi. V Trstu bodo rezervacije sprejemali v osrednjem potovalnem uradu na Trgu Unita 6.
Po nedeljski otvoritvi likovnega Bienala, s katerim so letos nekoliko pohiteli, se v Benetkah v prihodnjih dneh obeta še nekaj pomembnih prireditev, ki napovedujejo zanimivo prireditveno sezono, računajoč na velik obisk, ki ga bo mesto deležno tudi po zaslugi bližnjega svetovnega nogometnega prvenstva. Kako so se pripra-vili na ta dogodek in na poletni čas, ki že po tradiciji privabi množice turistov, smo se pogovarjali z beneškim odbornikom za kulturo Fulgenziom Livierijem.
Kaj boste ponudili množici obiskovalcev, ki se bo prav kmalu naselila v vašem mestu?
. Dobro sodelujemo z Bienalom, ki je sicer avtonomna ustanova, a smo se ji letos pridružili tako, da smo v svoje Pnstore v Ca Pesaro sprejeli veliko razstavo španskega slikarja Chillide. ^ teh dneh se z delom Čakajoč na čodota izteka uspešna gledališka sezona in začenja zelo intenzivno razstavno obdobje. Med najpomembnejšimi razstavami naj omenim veliko 'Dzianovo razstavo, ki jo bomo odprli iutri, temu dogodku pa bo prisostvoval tudi predsednik republike Cossi-?a. Gre za izjemno obsežen projekt, soj ni bilo lahko spraviti skupaj toliko 1 izianovih del, ki prihajajo z vseh koncev sveta. Rezervacije za to razstavo kažejo, da bo težko ustreči vsem obiskovalcem. Veseli smo tudi, da bo po Benetkah razstava odpotovala v Washington, ki je sodeloval pri Ujeni realizaciji. V CaPesaro bomo Predstavili dela ruskih mojstrov, ki so ablikovali gledališko scenografijo v Prvih treh desetletjih tega stoletja, sledu bo muzej Fortuny z dvema razstavama (ena izmed njih predstavlja ‘atografsko retrospektivo Walkerja
Evansa), poleg tega pa pripravljamo še celo vrsto prireditev manjšega obsega, ki pa niso zato nič manj pomembne. Pripravljamo tudi tradicionalni poletni prireditvi: praznik Odrešitelja in tradicionalno regato, ki bosta oblikovali poletno podobo mesta.
Koliko ljudi običajno obišče Benetke poleti? Jih letos pričakujete še več?
Tizianova razstava bo zagotovo privabila veliko občinstva. Prostorske možnosti so sicer nekoliko omejene, saj lahko Doževa palača naenkrat sprejme le tristo ljudi. Prav zato smo se odločili, da podaljšamo urnik. Tako bo odprta vsak dan od devetih dopoldan do enajstih zvečer. Pričakujemo, da bo presegla vse dosedanje rekorde in prepričani smo, da se bo do oktobra zvrstilo veliko obiskovalcev. Veliko ljudi pričakujemo tudi na tradicionalni regati. Običajno se jih na tej priljubljeni prireditvi zbere okoli sto tisoč. Bienale in druge razstave pa bodo tako kot običajno do jeseni privabile veliko domačih in tujih obiskovalcev.
Ste rešili probleme v zvezi z masovno prisotnostjo v Benetkah v času velikih prireditev? Spominjam se prahu, ki ga je dvignil koncert Pink Floydov.
Koncert skupine Pink Floyd je svojevrsten primer, ki ga ne smemo posploševati. Šlo je za slabo organizacijo. Nikoli nismo imeli podobnih prireditev. Tradicionalna regata nima nič manj obiskovalcev, a je bolje organizirana. Problem množice obiskovalcev seveda obstaja: gre za preveliko koncentracijo ljudi na osrednjem Markovem trgu, kar velja za vse večje prireditve. S tem se bodo morali spo-
pasti bodoči upravitelji mesta, ki naj bi poskrbeli, da bi oživeli tudi drugi deli mesta, enako lepi in zanimivi, ki pa danes niso zbirališča obiskovalcev preprosto zato, ker so slabše dostopni in ker tam ni prireditev, razstav in podobnega. To je ena izmed nalog za prihodnost.
Direktor likovnega Bienala je potožil, da je ustanova v težavah, ker zanjo v Italiji ni dovolj razumevanja in ker dobiva premalo sredstev. Imate podobne težave ob velikih projektih, ki jih načrtujete, tudi vi?
Bienale je državna ustanova. Mestna uprava v tem projektu sodeluje le z delom sredstev. Res je, da Bienale že dodobra kaže svojih sto let. Najbrž bo treba spremeniti zakonska določila o financiranju, sicer ne bo šlo naprej. Še kaj drugega bo treba spremeniti.
Pomislite le, da so paviljoni, v katerih se predstavljajo posamezne države, naseljeni le v času Bienala, samo nekaj mesecev torej. To je bilo sicer razumljivo v časih, ko je bilo težko prirejati razstave,‘ko sta bila že samo prevoz in priprava dolgotrajna zadeva. Zdaj je drugače, prazni paviljoni pa so čista izguba. Eden izmed korakov prenove Bienala bo gotovo moral biti v tem, da bodo tuji upravitelji te prostore uporabljali pogosteje. Priložnosti je dovolj, prenosi razstav so sedaj tudi manj zapleteni. Kar zadeva mestne prireditve v muzejih in palačah, s katerimi upravljamo, dobivajo sredstva iz proračuna mestne uprave. Nikoli nismo povsem zadovoljni, toda zahvaljujoč se sponzorjem stvari uspevamo izpeljati.
Razgovor zapisala NEVA ZAJC
Kot smo že poročali pred dnevi Ha straneh tržaške kronike, je dijakinja petega razreda višje gimnazije »France Prešeren« v Trstu Matejka Grgič prejela na vsedržavnem natečaju za šole prvo nagrado v poeziji. Objavljamo dve Pesmi iz njenega ciklusa »Tudi iz dlopije lahko vzklije resničnost«.
Matejka Grgič: DVE PESMI
IV.
Zadnji napor: zrušiti meje.
Zadnji napor za Herkule današnjih dni, iz mesa in kosti.
A kaj upi, kaj bajke, laži?
Ne veš čemu,
le čemu se je treba boriti?
Čemu, le čemu se je treba roditi? Človek,
sebe moraš dobiti, nato sočloveku roko stegniti.
V.
Ko človek
eno postane s soncem, z neskončnimi travniki, z oblaki
visoko nad seboj... tedaj spozna svoj absurdni obstoj.
Ko človek
eno postane z očmi človeka, s pesmijo morja, z nedostopnostjo gora, se majhni, veliki človek zaveda absurdnosti meja.
Akademski slikar Stane Jagodič se prvič predstavlja našemu okolju z izborom grafik v tehniki barvnega sitotiska in risb ter z monografijo. Likovnik z izjemno kvalitetnim in z mnogo zvrstmi obsegajočim ustvarjalnim opusom, ovrednotenim tudi že s strani svetovne likovne kritike, je s svojo provokativnostjo, šegavostjo, duhovitostjo in s filozofsko prodorno močjo trajno zapisan v slovenskem kulturnem prostoru dvajsetega stoletja.
Jagodič kot likovni eksperimentator ustvarja v različnih tehnikah, a kot nekaka stalnica skoro tridesetletnega umetniškega izražanja je črno bela risba, ki s svojo čisto in preprosto ele-mentarnostjo postane njegova prein-terpretacija lastnih vizij, transponira-nih z živo zavestjo o njihovih vrednostih. Risbe so asketsko preproste, a in-spirativno polne svojstvenega nostalgičnega čara minevanja in prepuščanja propadanju,, upodobljenega v motivih stare slikovite arhitekture ali urbanizirane krajine rodnega Kozjanskega. Svojo socialno pripadnost okolju Jagodič filozofsko ovrednoti v propadajoči kmečki kulturni dediščini v karikaturno in kasneje že kar satirično upodobljenih risbah. A z ekspresivnim ironičnim izrazom postanejo te likovne stvaritve univerzalno opozorilo sodobnega človeka - likovnika, ki z asociativno logiko na enkraten način vdahne pomenskost prvinskih oblik narave, izginjajoče lepote preteklosti, tradicije, njenega vira življenja.
Stane Jagodič kaže veliko sposobnost za moderno slikarstvo tako v tehničnih izvedbah kot v strogo slikarskih, fotografskih in grafičnih rešitvah, kar vidimo tudi na razstavljenem ciklu grafik. Na tradiciji avantgardnih umetnostnih tokov z začetka dvajsetega stoletja je Jagodič skozi prečiščevanje in sintetiziranje razvil končne svojstvene simbole v abstraktno popolnih kompozicijah kot plod ustvarjalnega uma, filozofskega razmišljanja in inteligence. Slikarjev odmik od otipljive realnosti in njegova okupira-nost z mikro in makro kozmično sfero, ki je nam nevidna in večini nedojemljiva, ima svoje vzroke v dogajanjih v umetnikovi notranjosti. Raziskovanje izvirne energije in njene pojavnosti, izražene v dualističnem razmerju barv Svetlobe in Energije, razkriva svojstven duhovni razpon, radoživost in neugnano raziskovalno dinamiko av-‘torjevega hotenja. Navidezna preprostost kompozicije je narušena z močjo energije, podane v ekspresivni barvni lestvici v vsej svoji eruptivnosti, mističnosti in razkošnosti. Žar rdečine, prostranost modrine in sončna blešča-vost rumenine so v kombinaciji s kroženjem temnih gmot še poudarjene z monumentalnim središčnim svetlobnim -virom, z njegovo skrivnostno sugestivno dramatično utrinkavostjo.
Razstava Jagodičevih del v ajdovski Galeriji R bo odprta do 10. junija t. 1.
NIVES MAVRIN
n0 ^tvo zadruge Naš Kras je letošnjo razstav-rij0 ez°no začelo zares posrečeno. V svojo gale-skurc ^ePnu le sprejelo že lepo uveljavljeno e.iQ,j 0 tržaških grafikov in sicer Gruppo Asso-si d^° Incisori, ki ga sestavljajo Franco Degras-SL^ta De Mattia, Maura fsrael in Edi Žerjal. slqvT Q moistrov, ki že od sobote, 19. t. m., raz-rVQ v galeriji repenske Kraške hiše, je tu že kra, avhala, njeni člani pa so se doslej že več-sitUDP0samičn° predstavljali v Trstu in drugod, in turi-0 pa so Prav ta^° nastopili že v Trstu fccpjj aj v Celovcu na Koroškem ter na Dunaju, tiicjj / 80 v nekakšno dopolnilo povabili s seboj l'okra?ane9a tržaškega likovnika Bruna Ponteja. sJtOj-j PQ je že več ali manj upeljana likovna sref»a Pripravila v repenski galeriji Kraško nie z mojstrom Lojzetom Spacalom, iz če-
Na pobudo vodstva zadruge Naš Kras
Tržaški grafiki v Kraški hiši
sar sledi, da v repenskem razstavišču tokrat ne razstavlja le skupina štirih, pač pa skupno nastopa šest mojstrov, šest znanih grafikov.
Če so člani tržaške grupe grafikov, kot smo že zabeležili, povabili Bruna Ponteja s seboj na Dunaj v nekakšno dopolnilo, sedaj pa skušajo svojo razstavo nekako poplemenititi še v okviru srečanja z mojstrom Spacalom, bi se zdelo, da ima celotna razstava večplastno kakovostno raven, s čimer pa bi ne mogli in niti ne hoteli
°rltve v Kraški hiši
(Foto Križmančič)
soglašati, kajti če je res, da obstaja med kakovostjo posameznih mojstrov več ali manj opazna razlika, je celoten pogled na razstavo v resnici pogled na zaokroženo likovno prireditev, kjer je posameznemu obiskovalcu bližji ta ali oni mojster, pač -v smislu tega, kaj posamezni ljubitelj umetnosti od likovne govorice hoče odnosno pričakuje, vsa razstava pa se zliva v že omenjeno zaokroženo celoto z več slogi, več tehnikami in, seveda, z različno vsebino ali točneje z različno motiviko, pa čeprav hkrati pretežna večina udeležencev razstave obdeluje Kras.
Razen Lojzeta Spacala, ki je na razstavi navzoč z dvema grafikama, so vsi ostali dali na ogled po štiri stvaritve. Čeprav se ne moremo na dolgo ustaviti pri. vsakem posamezniku, bomo vendarle za vsakega našli kako kratko značilno oznako in to po vrstnem redu, kot jih navaja priložnostni katalog.
Franco Degrassi, ki je najmlajši med razstav-Ijalci, je prav pred kratkim razstavljal v galeriji Čartesius in smo ob tej priložnosti zapisali, da se pri njem opaža precejšen napredek, seveda v primerjavi z njegovim lanskim nastopom v isti galeriji. Je čist figurativec in upodablja v akva-tinti. Motivno je domač mojster, o čemer govore naslovi njegovih del Ribiško naselje, V Grljanu, Grljan ter V pristanišču med sedanjostjo in tradicijo. Nadaljnja njegova značilnost so tudi močne barve, posebno ko gre za nasprotje med hudo mračnim morjem in svetlejšimi objekti ob njem (Miramarski grad, Jadrnica, Grljanski zid, itd.).
Renata De Mattia ostaja še vedno na Krasu, ki ji s svojimi posebnostmi in značilnostmi nudi obilo izrazne snovi. Posebno ker likovnica ume te svojstvenosti starega Krasa primerno uporabiti, odnosno prikazati, kakor npr. v grafičnem listu z naslovom Okno na Krasu. Tu pa ne gre le za obokano okno, za napis, ki ga je izklesal preprost davni kraški kamnar, ne gre za bolj betežno gorečko na oknu, pač pa za lepo prikazano krušenje starega ometa, ki daje Oknu pravo, resnično starost celotne strukture. Nekaj podobnega bi rekli tudi za grafiko Malo dvorišče, kjer se opaža počasno ali postopno nastajanje pročelja pošlcrpja s kalunami, oboki in okenci, ob robu
dvorišča pa vso staro sivino nekoliko oživlja nekaj ščepcev komaj opazno bledozelene trave. Končno sta tu še Čarobnost Krasa, kjer pol kalu-ne, na kateri je več izklesanih starih znakov, odpira pogled na premočno zelen cvetoč travnik, ter Sonce na starih zidovih, kjer že sam naslov veliko pove.
Za dvema mojstroma, ki prikazujeta prvi Tržaški zaliv, drugi pa Kras, pride na vrsto likovnica, ki se tako v izrazni tehniki kot v motiviki povsem ločuje od ostalih. Je to Maura Israel, katere motiv je glasbenik, izrazna tehnika pa vernis moulle ali po italijansko cera molle, ki je prav gotovo eden težjih izraznih načinov v grafiki. Likovnica je tokrat v svojem razvoju napravila krepak korak dalje. V tem ko so njeni liki doslej tako rekoč prodirali iz črne teme le v svetlih ali celo le svetlejših obrisih, je tokrat glasbenika, čelista ali basista, še vedno prikazala le v svetlih ali vsaj svetlejših obrisih, v tem ko je instrument, violončelo in bas obarvala v toplo rdečerjavo barvo češnjevega lesa. In če smo nekoč menili, da se likovnica morda začenja ponavljati, nas tokratna novost prav prijetno preseneča odnosno naš prejšnji vtis demantira.
Od štirih članov osnovne grupe grafikov pride končno na vrsto še Edi Žerjal, ki je dal na ogled štiri mesece ali bolje nekdanja opravila v teh mesecih. Tako vidimo, da si v januarju gospodar pripravlja drva ali les, v februarju lovi ribe, v oktobru in novembru pa pobira sadje in seje ozimnino. Njegova tehnika je akvatinta in sta v tem barvno še posebno uspela prva dva lista.
Bruno Ponte, ki ga poznamo tudi kot galerista, sodeluje pri razstavi štirih le kot gost. Na razstavo je dal štiri dela, ki se vsa motivno oglašajo na Kras. Gre za dvoje Oken, zg Košček Krasa ter za Kraški motiv. V vseh štirih primerih imamo opravka s črnobelimi grafikami, ki pa jih je mojster le blago, komaj opazno ročno obarval. Slogovno je Ponte seveda na robu abstrakcije ali bolje že krepko onstran tega roba.
Končno še besedo dve o Spacalovem sodelovanju na tej lepi in kakovostno bogati razstavi, saj gre za srečanje na Krasu z njim, kot pravi naslov razstave same. Spacal je dal na razstavo dve svoji deli, ki se vsestransko ločita od ostalih razstavljenih del. Gre za Kraški ganjk v močnejših barvah ter za Kraško folkloro, ki nekako izstopa od ostalih del po svojih svetlih ali bolje povedano bledih barvah oziroma tonih.
Razstava v galeriji Kraške hiše, ki je vsekakor na lepi kakovostni ravni, bo trajala do 17.'junija in je, žal, dostopna le ob nedeljah in praznikih.
(Fre)
Giro je včeraj prispel v Videm
Sprint Cipolliniju
Na prijateljski tekmi proti Grčiji
Italija razočarala
ITALIJA - GRČIJA	0:0
VIDEM — Karavana kolesarske dirke po Italiji je "včeraj prispela v našo deželo, a 13. etapa res ni bila razburljiva, saj so kolesarji prispeli na cilj v glavnini, v končnem šprintu v središču Vidma pa je zmagal Cipollini. Ob robu proge se je kljub temu od starta do cilja v vsaki vasi vila dolga vrsta navdušenih navijačev in radovednežev, kar potrjuje, da giro (zaradi nepričakovanih uspehov domačih kolesarjev) spet pridobiva na zanimanju po nekajletnem životarjenju.
Danes se bo giro preselil v Avstrijo,-na Koroško. Kolesarji bodo trikrat obkrožili Vrbsko jezero. Štart in cilj bosta v Celovcu. Etapa je dolga samo 164 km in je v bistvu namenjena šprinter-jem. V petek pa se bo začel niz dolomitskih etap. To bo za Bugna odločilni del dirke, ko bo moral zajeziti poslednje napade tekmecev. Roza majica se najbolj boji Motteta.
Med etapo je prišlo pred enim od obratov Zanussija 'do množične manifestacije tamkajšnjih delavcev. Protestirali so, ker njihova delovna pogodba’ še ni bila obnovljena. Na enem od transparentov je pisalo: »Za Baggia milijarde, za delavce pa 1.100.000 lir. Agnelli, sram te bodi.«
VRSTNI RED 13. ETAPE: 1. Cipollini (It.) 5.43'35" s povprečno hitrostjo 39 km na uro; 2. Abdujaparov (SZ); 3. Di Basco (It.); 4. Rosola (It.); 5. Fidanza (It.); 6. Bontempi (It.); 7. Wust (ZRN); 8. Anderson (Avstral.).
SKUPNA LESTVICA: 1. Bugno (It.) 61.06'30"; 2. Giovannetti (It.) 4T6"; 3. Mottet (Fr.) 4'17"; 4. Echave (Šp.) 4'49"; 5. Halupczok (Pol.) 510"; itd.
Baldato med amaterji
VIDEM — Fabio Baldato je zmagovalec 6. etape gira za amaterje, Na skupni lestvici še vodi Nicoletti.
□'Antoni trener Philipsa
MILAN — Dosedanji kapetan ekipe Mike DAntoni je novi trener milanskega košarkarskega prvoligaša Philips. Vodstvo je do zdaj snubilo Dana Petersona, s katerim je tudi doseglo sporazum glede ekonomske plati do-govoram, toda Peterson se je v zadnjem hipu premislil.
Se Mateja Svet umika?
LJUBLJANA — Doslej najboljša jugoslovanska smučarka Mateja Svet je za jutri napovedala tiskovno konferenco. Po pisanju Tanjuga naj bi sporočila, da se umika iz smučarskega sveta. O tem, da Svetova namereva iz osebnih razlogov obesiti smučke na klin, se šušlja že od konca letošnje tekmovalne sezone.
ITALIJA: Zenga (v 46' Tacconi), Ber-gomi, De Agostini, Vierchowod, Ferri, Marocchi, Donadoni, De Napoli, Vial-li, Giannini, Schillaci (v 70' Baggio) (2 Baresi, 5 Ferrara, 7 Maldini, 9 Ancelot-ti, 10 Berti, 16 Carnevale, 18 Mancini, 20 Serena, 22 Pagliuca).
GRČIJA: T,- Papadopulos, Apostola-kis, G. Papadopulos, Manolas, Kaliza-kis, Tsaluhidis, Saravakos, Tursunidis (v 59' Tsantakis), Borbokis (v 72' Sama-ras), Nioblias, Marangos (v 79' Kofilis).
SODNIK: Jose dos Santos (Port.); GLEDALCEV: 28 tisoč.
PERUGIA — Italijani bodo verjetno bili plat zvona, saj so »azzurri« v včerajšnji prijateljski trening tekmi proti Grčiji igrali res slabo, zlasti v napadu in na sredini terena. Položaja pa gotovo ne gre dramatizirati. Igralci za take tekme gotovo niso motivirani, poleg tega niso nastopili Baresi, Maldini, Ancelotti, a nenazadnje treba pomisliti,' da je svetovno prvenstvo dolgo in da mora tudi priprava nanj biti primerno tempirana. Kljub vsemu pa kakšna bolj spodobna akcija le ne bi škodila...
Avstrija premagala Gullita in tovariše
DUNAJ — Poleg tekme med Italijo . in Grčijo je bilo včeraj še nekaj prija-
teljskih srečanj. Zlasti je presenetila Avstrija, ki je v res dopadljivi tekmi s 3:2 (1:0) premagala Nizozemsko. Strelci so bili Peci v 3', Rijkaard (avtogol) v 46', Pfeffer v 49', Aigner (avtogol) v 60', Van Basten v 83'.
Enajsterica ZDA je s 4:1 v Eschenu odpravila domači Liechtenstein, Zahodna Nemčija pa z 1:0 Dansko (strelec je bil Voller v 35’).
Tatovi na delu
SELVA Dl FASANO (Brindisi) -Del opreme nogometašev Kameruna je končalo v neprave roke. Opremo so nakupili v Parizu, nakar so jo z letalom prepeljali v Bari. Od predsinoč-njim do včeraj zjutraj pa je bila spravljena na letališču v Fiumicinu. Ko je končno prišla v Bari, so ugotovili, da je bila odprta. Kaj vse manjka, niso še ugotovili.
Tudi Papais izključen
MILAN — Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v B ligi za dve koli suspendirala Rosina (Reggina). Po eno kolo ne bodo igrali Papais (Triestina), Bernazzani (Reggina), Caffarelli in Camplone (Pescara), Cavallo (Piša), Celestini (Avellino), Dona (Ancona), Osio (Parma), Poli (Cagliari), Policano (Torino). Najhujšo denarno kazen so naložili Padovi in Reggini (po 20 milijonov).
Teniški turnir v Parizu
Brez večjih presenečenj
PARIZ — Američan Andre Agassi, ki je po izločitvi Beckerja in Edberga, zdaj prvi nosilec na teniškem tunrirju v Roland Garros, se je uvrstil v osmino finala z lahko zmago proti VVood-bridgeju, zdaj pa ga čaka težek dvoobj z rojakom Courierom. Od boljših so napredovali tudi Sovjet Česnokov in Argentinec Perez.Roldan, njegov rojak Mancini pa je izpadel. Izločen je tudi Jugoslovan Orešar.
Med ženskami sta v nadaljnje kolo napredovali Grafova in Sabatinijeva.
V večerni tekmi torkovega 1. kola je Shiraš (ZDA) s 7:6, 6:4, 3:6, 3:6, 6:4 premagal Jugoslovana Živojinoviča.
Važnejši izidi 2. kola (šestnajstina finala): Česnokov (SZ) - Fleurian (Fr.) 7:6, 6:2, 6:0; Agassi (ZDA) - VVoodbrid-
ge (Avstral.) 7:5, 6:1, 6:3; E. Sanchez (Sp.) - Rebolledo (Čile) 6:4, 7:6, 6:2; Le-conte (Fr.) - Orešar (Jug.) 6:4, 6:2, 6:1: Arrese (Šp.) - Saptoro (Fr.) 4:6t 6:3, 6:2, 6:2; Courier (ZDA) - Srejber (ČSR) 7:6, 6:1, 2:6, 6:2; Perez Roldan (Arg.) - Čer-kasov (SZ) 7;5, 6:4, 6:3; Chang (ZDA) -Rosset (Švi.) 7:5, 4:6, 6:4, • 6:3; Davin (Arg.) - Mancini (Arg.) 6:3, 5:7, 7:5, 6:1; Noah (Fr.) - Sznajder (Kan.) 6:4, 5:7, 6:4; Svensson (Šve.) - Bruguera (Šp.) 6:2,
6:2, 6:4.
Ženske: Cecchini (It.) - Amiach (Fr.) 6:2, 6:1; Javier (Fr.) - Lapi (It.) 6:1, 6:1; Graf (ZRN) - Santrock (ZDA) 6:1, 6:2, Sabatini (Arg.) - Sloane (ZDA) 6:0, 5:7, 6:1; Probst (ZRN) - Romano (It.) 6:2, 4:6, 7:5.
Šoli Trinko in Erjavec spet uspešni v Cuneu
Finale vse bližji
V tekmovanju za italijanski teniški pokal
Gajevci odpovedali
Na finalu dijaškega prvenstva
Macchiutovi zlato odličje
SENIGALLIA — Dijakinja slovenskega učiteljišča Slomšek Margaret Macchiut je osvojila prvo mesto v teku na 100 m z ovirami na vsedržavnem finalu dijaškega prvenstva v Senigal-lii. 16-letna slovenska dijakinja je osvojila zlato kolajno v času novega rekorda iger 14"03, ki je tudi njen osebni rekord. Prejšnji rekord dijaških iger je s časom 14"18 pripadal Simonetti Santo-ni iz Grosseta, ki ga je dosegla pred petimi leti. (Anči)
CUNEO — Dijakom in dijakinjam naših nižjih srednjih šol Trinko in Erjavec se na meddeželni fazi šolskega odbojkarskega turnirja v okviru mladinskih iger vse bolj obeta prodor v finale za nastop na državnem delu tekmovanja. Obe naši mladi šesterki sta po drugem dnevu kvalifikacijskega dela še vedno nepremagani na vrhu lestvice svoje skupine. Fantje Trinka so z 2:0 (15:5, 15:3) premočno odpravili Novaro, dekleta Erjavca pa so z 2:1 (9:15, 15:3, 15:9) premagala prvaka Imperie. Že v prvem nizu so vodile z 8:1, nato pa ta niz izugubile zaradi podcenjevanja. V pravi luči so se pokazale v nadaljevanju tekme, ko nasprotnicam niso dopustile, da bi prišle do izraza.
Danes čaka obe naši šesterki še zadnja kvalifikacijska tekma, v kateri si bosta skušali priboriti pravico do nastopa v finalu z zmagovalcem druge skupine. Po oceni strokovnjakov in sodnikov ne bi smeli dijaki Trinka na-leteleti v Cuneu na enakovrednega tekmeca, dekletom pa se obeta dvoboj z dokaj močnim predstavnikom Trenta, ki pa verjetno ni nepremagljiv. Naj še enkrat poudarimo, da se” bo zmagovalec tekmovanja v Cuneu neposredno uvrstil na državni finale, na katerem bodo nastopile le štiri najboljše šolske ekipe iz vse Italije!
Veliko zanimanje za naše košarkarje
Kot je znano, je Jadran TKB izpadel v nižjo, C ligo (pri tem naj tudi omenimo, da je v višjo B-l ligo napredoval Viero iz Padove, ki je z 2:1 premagal Petrarco Padova). Jpdranovi, predvsem starejši igralci pa dobivajo ponudbe od raznih društev iz višjih ligah. O teh ponudbah pa bo razpravljal novi Jadranov odbor, ki bo izvoljen na ponedeljkovem občnem zboru.
Dokaj mamljivo ponudbo je prejel Jadranov košarkar Sandi Rauber od društva Garessio 2000, ki nastopa v A-2 ligi. Za igralca, za Jadran in za vso našo košarko je to novo in laskavo priznanje, da je uspela "zamejska košarkarska šola" vzgojiti toliko dobrih košarkarjev, ki lahko nastopajo ali bi nastopali v višjih italijanskih ligah. Boris Vitez, Marko Ban, Marko Lokar, Klavdij Starc so zrasli v naših vrstah.
Ni tudi skrivnost, da je zelo "vabljiva" za druga italijanska društva in tudi prvoligaše kar lepa kopica naših košarkarjev kot Mauro Čuk, Robert Daneu, 'Marco Crisma (Jadran), Kristjan Arena, Dean Oberdan in Peter Ažman (Bor), Kristjan Rebula, Jan Gregori, Jan Budin (Kontovel), itd. To pa tudi kaže, da je naša košarka živa in vsaj, če sodimo po ponudbah, tudi kakovostna, (jan)
Gajini člani so svoje nastope v okviru tekmovanja za italijanski teniški pokal zaključili z nedeljskim nepredvidenim porazom proti Aurisini. Naši so v ključnih trenutkih odpovedali, tako da se je srečanje končalo z 2:4 v korist nasprotnika. S tem porazom so si zapravili tretje mesto v svoji skupini, a to mesto je bil cilj padriško-gropajske postave.
Izgubili so tudi člani »over 35«, ki so gostili Poggipaese iz Trsta. Mauri, Daneu in Čuk so klonili z rezultatom 1:2. Še vedno pa vodijo v svoji skupini najmlajši v tekmovanju »baby daviš«.
Zamejsko balinarsko prvenstvo se je prevesilo proti zaključnemu delu. Ta teden so odigrali še zadnje zaostalo srečanje med Poletom in Krasom, tako da je lestvica sedaj popolna. Po srečanjih 4. povratnega kola kaže, da gre novega zamejskega prvaka iskati v eni izmed treh ekip, ki v razmahu ene same točke zasedajo prva mesta na lestvici. Sicer je do konca še nekaj direktnih spopadov. Že drevi nam bo srečanje med Gajo in Sokolom, ki je izmed treh kandidatov edini že izkoristil počitek, dalo veliko odgovorov. S porazom bi se možnosti Milkoviča in tovarišev praktično zmanjšale na minimum. Tudi Kraški dom ne bo na Opčinah imel lahkega dela s Poletom,
•V soboto so Vasja Vavpetič, Kufersi-nova in Racetova (manjkal je Aleš Plesničar) v Huminu premagali ekipo tamkajšnjega teniškega kluba z 2:1-Ravno tako v soboto se je na igriščih teniškega kluba na Opčinah zaključil turnir, ki je bil veljaven za deželno prvenstvo »under 12«. V moškem finp" lu se je Aleš Plesničar pomeril z že tradicionalnim tekmecem Lucom Ber-tolijem iz Gradeža. Gaj in tenisač pa je tokrat odpovedal in je prepustil prvo mesto nasprotniku. Pri dekletih je zmagala Jessica Mlač (ATO).
ki ni še izgubil vsega upanja, da se prebije do vrha.
Izidi 4. povratnega kola: Danica * Sokol 1:2 (12:19, 1:11, 11:1); Polet - MaK 2:1 (18:25, 11:3, 11:6); Gaja - Kras 2:1 (25:13, 3:11, 11:3); Nabrežina - Kraški dom 1:2 (19:12, 4:11, 4:11); prosta je bil3 Zarja. Izid zaostalega srečanja 4. kola1 Polet - Kras 1:2 (16:15, 9:11, 4:11).
Skupna lestvica: Sokol 22 točk. Kraški dom in Gaja 21, Kras in Pole! 18, Zarja in Nabrežina 16, Danica Uni" tečno in Mak 12.
Prihodnje kolo (danes): v Bazovici ob 19.30 Zarja - Danica; na Opčinah oh 19.00 Polet - Kraški dom, na Vrhu 0“ 19.30 Mak - Nabrežina; na Padričah oh 19.00 Gaja -' Sokol; prost bo Kras. (Z. S )
»Vroče« na zamejskem balinarskem prvenstvu
»Veliki dan« malih telovadcev iz Špetra, Gorice in Trsta
V soboto popoldne je Športna šola Trst priredila tradicionalni nastop otrok vrtcev, ki ga vsako leto izpelje ob koncu vadbene sezone. Letos je ta prireditev potekala v znamenju srečanja treh skupin, in sicer iz Špetra v Beneški Sloveniji, iz Gorice in iz Trsta (Tržačani so nastopili z dvema točkama: za otroke vrtcev in za malčke s starši).
Za občinstvo je bil nastop vsekakor zanimiv, saj so otroci pokazali, kako vadba poteka v posameznih centrih. Medtem ko so Tržačani in Goričani predstavili svoj program, ki je bil izveden med drugim tudi s pomočjo večjega in manjšega orodja, pa je bil zelo zanimiv nastop mladih Benečanov. Vadba je bila izredno domiselno prirejena tamkajšnjim razmeram, saj se je ves čas prepletala z jezikovno vzgojo.
Srečanje je bilo vsekakor prijetno doživetje ne le za starše, ki so v velikem številu spremljali svoje malčke, ampak tudi za otroke, ki so s svojo prisrčnostjo, pristnostjo in radoživostjo osvojili občinstvo. Videti je bilo, da so vaditelji vložili v svoje delo z otroki mnogo svojega truda, ki pa bo nedvomno obrodil pozitivne sadove, saj je zgodnje vključevanje otrok v to dejavnost pa tudi v take nastope vsekakor dobra naložba za bodočnost. Obenem pa so taka srečanja namenjena tudi zgodnjemu spoznavanju med otroki, pa čeprav iz tako različnih področij in tudi kar se tovrstne socializacije tiče, je sobotno srečanje povsem doseglo svoj namen, -boj-
obvestila
ŠD ZARJA	.
sklicuje v sredo, 6. junija, redni obh® zbor, ki bo v Bazovskem domu ob uri v prvem sklicanju in ob 20.30 drugem sklicanju. Vabljeni člani 1 simpatizerji.
SEKCIJI ŠRG IN ŠG PRI ŠZ DOM organizirata jutri, 1. junija, ob 20.30 veliki dvorani goriškega KulturneO doma gala akademijo z naslovom Pr3 e Ijica brez konca. Nastopijo ritmiča[... iz N. Gorice, gimnastičarji iz Lji^Up, ne, ritmično-baletna skupina iz Sta dreža ter člani in članice SZ Dom.
SMUČARSKI KLUB DEVIN	j,
vabi člane na družabni večer, ki b® v junija ob 20.30 v sedežnih prostori® j Cerovljah. Ob priliki bodo nagra) tekmovalci. Vabljeni!
TPK SIRENA	ju
organizira jadralne tečaje za mlatl 0je odrasle od 18. junija dalje. Vpiso^f ^ na društvenem sedežu vsak dan oo do 20. ure. Tel. 422696.
ŠZ JADRAN	eAfli
sklicuje v ponedeljek, 4. junija, r občni zbor, ki bo v Prosvetnem Nca-na Opčinah ob 20. uri v prvem s® nju in ob 20.30 v drugem sklicanju-
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD Polet	.e za
sporoča, da je v teku vpisovanj^ jp tekmi "Okoli sveta" ( letnik 1 b® mlajši) in za "Tri točke" (odrasli)' jjttf v torek, 5. junija, na odprtem ^ j^pi' Prosvetnega doma na Opčinah- ^ir za na je 3.000 lir za odrasle ter LO® prija' minibasket. Interesenti se *a [^dran l vijo do 5. junija na uradu ŠZ J Prosvetnem domu na Ophin^g,30 dan, razen ob nedeljah) od 12.30, tel. (040) 214303.
Obramba svetovnega naslova za Argentince ne bo lahka
Argentina še vedno odvisna od Maradone
Obramba svetovnega naslova za Argentino ne bo lahka. Ključen bo vsekakor doprinos Maradone, ki je bil že na prejšnjem mundialu v Mehiki duša celotnega kolektiva in sam nadoknadil več kot polovico povprečnosti ostalih igralcev.
Za Argentino je tipično novačenje reprezentantov v tujini, ker je domači austral prešibka deviza, da bi argentinske igralce navezovala na domače kraje.
Z nerednim doprinosom Maradone, ki je bil še pred par meseci le senca priznanega virtuoza, je moštvo svetovnih prvakov strahovito bolehalo na sterilnosti napada in v seriji prijateljskih tekem so bili zadetki prava redkost. Posebno boleča sta bila ob tem poraza z 0:2 proti Braziliji in Urugvaju v sklopu južnoameriškega prvenstva, s folklornimi skupinami, kot sta na pri-nier Guatemala in Mehika, pa Argentina ni šla preko 0:0.
Trener Bilardo je kot vsi selektorji Podvržen pritisku javnega mnenja, po novem pa še politike. Argentinski Predsednik Carlos Menem je namreč Pravi nogometni ultras.
Dalj časa so se v Argentini pravdali zaradi prisotnosti Ramona Diaza v napadalni vrsti. Javno mnenje je bilo za lanskega sokola kazenskih prostorov italijanskega prvenstva, proti njemu Pa je bil Maradona, čigar spori z Dia-Zom izhajajo še iz otroških let v »villas miseria« Buenos Airesa. Preko Bilarda je Maradona dosegel svoje, trener pa 1® imel še srečo, da je argentinska televizija predvajala nekaj tekem ekipe iz Montecarla, ko se Diaz na noben hačin ni izkazal.
Bilardo se brez dvoma zaveda, da irna tudi Maradona štiri leta več kot ha SP v Mehiki. Kljub temu je z drzno Potezo v ekipo privabil že 35-letnega ■forga Valdana, ki zaradi posledic hepatitisa že tri leta ni igral in dejansko že opustil vrhunski nogomet. Igralski doprinos Valdana je zelo dvomljiv in v ekipi naj bi bil prej kot alternativni duhovni vodja kolektiva v primeru, da M Maradona povsem odpovedal.
Ekipa Argentine bo predvsem evropska in sterilnost napada naj bi ozdravili podvigi Caniggie, Balba in Dezottija, ki so se med zadnjim prvenstvom v Italiji izkazali po svoji spretnosti v kazenskem prostoru.
. 26-letni napadalec Alejandro Alfaro "foreno od svetovnega prvenstva pri-;-Skuje skok v kak evropski klub, po jhožnosti italijanski. Argentinski »de-*antero« naj bi bil hiter in spreten ter JN bi imel dober smisel za optimalno faktično pozicijo. V lanskem letu so
Vezni igralec Burruchaga
ga proglasili za najboljšega v argentinskem prvenstvu, kjer igra za ekipo Independiente.
Sredina igrišča naj bi ob Maradoni slonela tudi na Burruchagi (28 let), ki sicer igra v Franciji.
Obramba ima zadovoljivo strukturo in bo sestavljena v znatni meri iz igralcev domačega prvenstva. Jorge Juho Olarticoechea je v njej eno najvidnejših imen. Navadno igra kot stoper. Je zelo odločen in fizično močan, navadno pa raje nasprotnika prehiti.
Neprijeten za napadalce bo tudi Pedro Monzon. Čeprav ni v sorodstvu s slovitim boksarjem, baje raje zaupa moči kot tehniki in težke položaje rešuje na najbolj preprost način. Seveda ne bo smel zanemarjati drugačnih kriterijev sojenja. Oscar Ruggeri je znan branilec madridskega Reala, kar pa danes ni posebna odlika, ker je to moštvo na evropskem trgu že močno razvrednoteno.
Trener Oscar Carlos Bilardo (52 let) je tudi zdravnik, kar je v nogometu prava redkost. Kot tak je po diplomi tudi nekaj let delal, sicer pa je bil v mladih letih izvrsten nogometaš in z ekipo Estudiantes kar trikrat zaporedoma osvojil naslov ekipnih prvakov Južne Amerike.
Ker so njegovi varovanci razpršeni po skoraj celem nogometnem svetu, ima manj možnosti za praktično preverjanje taktičnih zamisli. Veliko časa zato potrosi za proučevanje igre nasprotnikov in za teoretsko obdelavo shem, katere potem z različnimi uspehi posreduje igralskemu kadru.
Kot svetovni prvak je bila Argentina oproščena kvalifikacij. Naslov prvaka je prej osvojila že leta 1978, ko je bilo SP na domačih tleh. 12 krat je osvojila prvenstvo Južne Amerike, leta 1979 pa tudi naslov svetovnega mladinskega prvaka. V tedanji ekipi je nastopal tudi Diego Maradona.
NASTOPI NA SP: 1. mesto (1978 in 1986), 2. mesto (1930), izpad v polfinalu (1974), izpada v četrtini finala (1966, 1982), izpadi v skupini (1934, 1958, 1962). BRUNO KRIŽMAN
Sovjetska zveza - uganka svetovnega prvenstva
Drugačna rentabilnost sovjetskih igralcev?
Trener sovjetske nogometne reprezentance Lobanovski
Uganka svetovnega prvenstva je prav gotovo Sovjetska zveza.
Vrsto let.je njena igra lepo napredovala in najprej- kot izraz moči kijevskega Dinama in nato tudi zbornaje osvojila vrhnje položaje pri poznavalcih nogometa.
Vrhunsko so Sovjeti igrali v Mehiki in nato tudi na EP pred dvema letoma. Ob tem so dosegli v Seulu tudi olimpijski naslov, ki je tokrat veljal občutno več kot kdajkoli prej zaradi prisotnosti številnih kakovostnih igralcev iz Italije in Brazilije.
Vse kaže, da v Lignanu, Bibioneju in Vidmu ne bo navala tujih turistov
Turistična katastrofa ob mundialu
Če je kdo ob bližnjih videmskih kvalifikacijskih tekmah za svetovno nogometno prvenstvo pričakoval naval turistov, se je pošteno zmotil. Prvi podatki, ki so jih posredovale turistične agencije, predvsem pa družba »90 tour Italia«, ki v tem sektorju uradno predstavlja organizacijski odbor, kažejo na pravo katastrofo turističnega povpraševanja.
Vedeti je namreč treba, da je »90 tour Italia« že pred nekaj meseci rezervirala nekaj več kot tisoč sob v Lignanu in Bibioneju ter 500 v samem Vidmu v prepričanju, da bo veliko španskih, urugvajskih in južnokrejskih navijačev izkoristilo priložnost mundiala za daljši turistični postanek v teh krajih. Čeravno so si predstavniki te agencije od hotelirjev zagotovili zelo nizke cene, so turistične pakete v tujini prodajali za velike vsote. Kot primer navedimo, da v Urugvaju velja 15-dnevno bivanje v Lignanu 6 milijonov lir, kar je naravnost bajna vsota za tamkajšnje tudi najbolj navdušene nogometne privržence. Rezultat te operacije pa
je na dlani: družba »90 tour Italia« se je namreč odrekla skoraj vsem rezerviranim sobam v Lignanu, Bibioneju in Vidmu ter zabeležila povsem negativen obračun.
Ob tem velja povedati, da v tujini prodaja vstopnic za videmska srečanja ne poteka v najboljšem redu. V teh dneh so namreč dobili nazaj več kot 7.000 kartic in pričakujejo, da bo v naslednjih dneh to število še naraslo.
Za nastali položaj furlanski turistični operaterji krivijo predvsem vodstvo mundiala, češ da je »tuji« družbi izročilo organizacijo turistične ponudbe in pozabilo na domače turistične delavce. Ob tem ugotavljajo, da so jugoslovanske in avstrijske turistične agencije spretneje izkoristile priložnost mundiala in za nizke cene privabile veliko turistov-na-vijačev, ki so si za poletni počitek izbrali vzhodno jadransko obalo oziroma privlačnost koroških alpskih jezer.
R. PAVŠIČ
Zmagi Borovih cicibanov in mlajših cicibanov Zarje
p CICIBANI - PLAV OFF
SKORJE - SONCINI	4:6 (0:2)
1 STRELCI za Primorje: Carli 2, Sardo
’ PRuPf 1'
trm,-i ORJE: Piciulin, Bukavec, Os-(Sa-j a' Carli, Šemec, Pertot, Šušteršič 1 rNo), Milič.
bi Ri?Se.^ani so izgubili proti res odlič-lcQ ^Pi cicibanov Soncinija, ki se lah-z P°naša s pravo nogometno šolo in za s odličnjmj trenerji, ki vsako leto Poka i-ajo velike uspehe. Gostje so v v. izredno skupinsko igro, a so ruj^i^činih našli res trd oreh. Rdeče-žasi, 1 ,so namreč predvsem v 2. pol-Pokazali veliko odločnosti in so z
nekaterimi osebnimi akcijami spravili Tržačane v precejšnje težave v obrambi. V tem delu je uspešno zaigral v napadu celo libero Carli, a njegovo mesto v obrambi je prevzel Pertot. Prose.čani so se dvakrat približali gostom na en sam zadetek zaostanka in bi z malo sreče lahko tudi izenačili. Gostje pa se le niso pustili presenetiti. (Š. M.)
CICIBANI - POPRVENSTVO
ZAULE - PRIMORJE	2:1 (1:1)
STRELEC za Primorje: Miliani.
PRIMORJE: Budin, Gruden, Piciulin, Batič, Pahor, Miliani, Škrl, (Širca).
Rdeče-rumenim se ni uspelo uvrstiti v konico tega poprvenstva, a so kljub temu popolnoma zadovoljili. Tekma v Žavljah je bila vseskozi zelo izenačena. Prva priložnost se je ponudila Pro-sečanom, ko je Miliani neposredno iz prostega strela zadel prečko. Zadetek pa je sredi polčasa dosegla domača ekipa, ko je branilec na sredini igrišča prejel žogo po dolgi podaji in z osebno akcijo premagal še vratarja Budina. Kmalu zatem so gostje izenačili z Mi-lianijem, ki je bil po strelu iz kota najbolj spreten med gnečo igralcev v kazenskem prostoru in je s točnim udarcem realiziral.
Srečanje na Ojstrniku
Ij^iotBljski stiki med tržaškimi in Ijub-
Shbr171* Plan*nc‘ se iz fefo v P°-Ser yai° in bodo nedvomno dosegli vi-rai ,efo?' t>osta obe društvi, PD Integ-fobj.2 Ljubljane in SPDT, v začetku ok-Mecj0 PlavHi desetletnico pobratenja. Sfeču' ema društvoma je običaj, da se $nj0 najmanj dvakrat na leto. Prej-nje ^edeJjo je bilo na vrsti tako sreča-Sfečaii,Za^ !n ijubljanski planinci so se PrevinJ10 °ist.rniku nad Trbižem, kjer je jVaf° izredno bratsko vzdušje. K 1® Jzjpf PriPornoglo tudi lepo vreme, ki Povruf?1*6 spremljalo vse do vrha in na Piejne Bil° ie res ieP° na vrhu te ob-91edj ~ore‘ s katere se širijo krasni raz-Planjn a. zahodne Julijce, na Karnijske bo Ziiiel1? na 90re' ki predstavljajo kro-kejjj y Kl dolini na avstrijskem Koroš-
nob! SPDT so se z vodičem Ervi-f0<falj nm°a<-em že zjutraj z avtobusom kjer So aP01 do Ukev v Kanalski dolini, l e9raJ ■ , čakali prijatelji društva i v f;i/Z Ljubljane. Po kratkem postan-^bsomp13”' s.° *e skupno, z dvema av-TjUge, D ' Pfijuli po ozki gorski poti do l0^° Aforrf- kilometrov pred planinsko *a' klani i na Huiijnnski strani Ojstrni-beko/ft 0 Postojanko so dosegli peš, v strm ' ° ^Podili in se potem zapodijo, p0 lepih senčnatih stezah v
gostem smrekovem gozdu ter v nekaj več kot eni uri hoje dosegli Bistriško planino. Postanek za kratek počitek, malico in odžejanje, potem pa še zadnji skok na vrh 2052 metrov visokega Ojstr-nika, na vrhu katerega teče meja med Italijo in Avstrijo in s katerega je prečudovit razgled na nekdaj še slovensko Ziljsko dolino. Na vrhu se je zbralo nad 70 planincev, ki so uživali ob prečudovitem razgledu na vse bližnje in daljne gore. Tu je bil tudi najbolj primeren prostor za dobrodošlico vsem udeležencem obeh izletov, za pozdrav, poklonitev spominskega darila in za obnovitev že itak trdnega prijateljstva in pobratimstva med obema društvoma. Prav na vrhu Ojstrnika se je potem porodila zamisel, da bi se tržaški in ljubljanski pobrateni planinci prihodnje leto srečali na Montaža.
Lepo je bilo na tem srečanju na obeh vrhovih Ojstrnika na italijanski in avstrijski strani, s katerega je potem v koloni sestopalo vseh 70 planincev. Še postanek v koči na Bistriški planini, nekaj metrov v notranjosti avstrijskega ozemlja in že so ljubljanski in tržaški prijatelji krenili do kapelice posvečene Mariji Snežni na bližnjem vršičku in od tam dalje v dolino. Razpoloženje je bilo na višku in vsi so žarečih obrazov sestopili do planinske postojanke Nordio, kjer so
se okrepčali in nekoliko odpočili. Do Ukev so se potem odpeljali z avtobusoma, uspel izlet obeh planinskih društev iz Trsta in Ljubljane pa se je zaključil v Domu Mangart v Žabnicah, kjer so se pobrateni planinci poslovili ob kozarcu vina, s trdnimi nameni, da se bodo še letos srečali na Planini pri Jezeru ob priliki proslave 10-letnice pobratenja med obema društvoma, prihodnje leto pa na Montaža.
Zapozneli pohod na Stol
Prejšnjo nedeljo je bil tudi tako imenovani »zimski« pohod na Stol, ki so ga do predlanskega leta prirejali v februarju, a so ga potem prenesli na maj. Letošnjega pohoda se je udeležilo tudi nekaj članov SPDT, med katerimi je bil Mario Milič, ki je za desetkratno udeležbo na zimskih pohodih na Stol dobil posebno plaketo. Največ udeležencev pohoda na Stol je bilo pravzaprav že v soboto, manj v nedeljo.
Pohod na Stol je imel svojo privlačnost do predlanskega leta, ko je bilo treba premagovati precejšnje težave za vzpon na vrh, predvsem zato, ker je običajno bila pot zasnežena in nevarna. Prireditelji so potem sklenili, da pohod na Stol prenesejo na spomladanski čas, a izkazalo se je, da to ni več tako privlačno. (L. A.)
V	drugem polčasu so Prosečani poskušali doseči še drugi zadetek in so se odločno podali v napad. Žal pa so podvojili domačini v protinapadu in tako s precejšnjo mero sreče osvojili obe točki. (Š. M.)
BOR - CGS	4:1 (2:0)
STRELCI za Bor: lozza, Lorenzi (2) in Rismondo.
BOR: Gregori, Mermolja, Tence, lozza, Carapucci, Lorenzi, Rismondo, Vesnaver, Čarbonini, Ciacchi, Lobas-cio.
Verdenikovi igralci so hoteli popraviti slab vtis in igro, ki so jo prikazali na tekmi s S. Sergiom, katero so v odsotnosti Lorenzija v drugem polčasu nerodno izgubili s 3:1. Tokrat so zaigrali tako, kot znajo in zmaga je bila tu.
Takoj v začetku igre je lozza iz stranskega kota zadel vratnico. Minuto kasneje pa je Lorenzi dal prvi gol. V 15. min. se je izkazal vratar Gregori, ko je lepo ubranil prosti strel in to je vse kar so nasprotniki pokazali v prvem polčasu. Takoj zatem je namreč Lorenzi z lepim strelom izven kazenskega prostora podvojil.
V	drugem polčasu, po lepem protinapadu, ki ga je izvedel Rismondo, je slednji povišal rezultat na 3:0. V 12. min. je spet Lorenzi zatresel nasprotnikovo mrežo in zaokrožil rezultat na 4:0. CGS je nato dal gol in postavil končni rezultat na 4:1. S to prepričljivo zmago so se naši igralci uvrstili v finalni del tekmovanja. (Krapeš)
MLAJŠI CICIBANI POPRVENSTVO
ZARJA ADRIAIMPEX - FANI 3:0
(1:0)
ŽARJA ADRIAIMPEK: Babuder, Sossi, Krizmancic, Manzin, Vattovani, Zornada, Karis, Jan Gregori, Jaš Gregori, D. Gregori.
Po drugi zaporedni zmagi v kvalifikacijskem delu tega turnirja ima Zarja Adriaimpex resno možnost, da doseže prvo mesto v tej skupini. Zadnja ovira za zarjane pa-bo že danes, ko se bodo v Bazovici spoprijeli z ekipo Roianese v odločilni tekmi za finale. (P. B.)
Predvsem v Italiji pa ni mogoče mimo žalostnega izkupička Zavarova in Alejnikova pri Juventusu. Predvsem prvi je v dveh letih le občasno pokazal to, kar se je videvalo na tekmah reprezentance čez celo igranje ali na celem turnirju.
Kje so razlogi za tako občuten padec rentabilnosti (ki je med drugim značilna tudi za košarkarje), ni še znano, kroži pa občutek, da se je zlati trenutek sovjetskega nogometa že zaključil in da tudi v letošnji priložnosti SZ ne bo prodrla zelo visoko. Osvojitev naslova izgleda skrajno težka.
Huda družbena kriza SZ bo verjetno prevladala nad čudeži, katere je svoj čas znal ustvarjati trener Lobanovski preko izredne atletske priprave igralcev. Ne gre zanemariti niti odnos sodnikov do ekipe, ki je sedaj v mednarodni areni dejansko brez političnega kritja in torej zelo izpostavljena vodenim odločitvam.
Morebitna motivacija naj bi bila možnost posameznikov za nastopanje v bogatih klubih zahodne Evrope, izkušnje Juventusa pa bodo marsikateremu nogometnemu magnatu narekovale previdnost pri sklepanju pogodb. Dokaj elegantni in tehnično popolni sovjetski nogometaši so še neprimerni za nogomet s strogo gospodarsko podlago in motivacijo. Vprašljivo je sploh, če se bo sovjetski nogomet skvaril v tej smeri ali ga bodo morebitni domači dogodki spravili v klasičen okvir.
Pot na svetovno prvenstvo je bila za SZ lahka, običajna nezanesljivost pa je prišla na dan na skrajno folklornih tekmah proti Islandiji, ki je v obeh srečanjih iztržila neodločen izid 1:1, kar je povsem nerazumljivo in kvarno za zunanji videz. Enkrat je med kvalifikacijami SZ tudi izgubila, vendar tedaj napredovanje ni bilo več v nevarnosti.
Ob raznih negativnih pokazateljih je nekaj dejstev tudi v korist sovjetski ekipi.
Predvsem drugačna razporeditev državnega prvenstva, ki se je začelo pred dvema mesecema in je sedaj v začetni fazi. Ker je nogomet v SZ priljubljen, vendar ne do meje fanatizma kot v Italiji, je turnir manj intenziven iz vidika duševnega napora. Ob temu so tudi igralci manj izpostavljeni poškodbam in telesno bolj sveži.
Nov koncept igre Lobanovskega je bila velika mobilnost igralcev. Preko nje se je ustvarjalo številne priložnosti za gol in iz takih naukov so izšli dobri napadalci.
Namenjeno je bilo, da bo v sovjetskem napadu poglavitna osebnost Mi-hailčenko, ki pa si je na nedavni tekmi proti Izraelu hudo poškodoval ramo in kot kaže ne bo sposoben za igranje. Oleg Protasov je doma navadno zelo uspešen, trpi pa malo tršo obrambo. V zadnjih priložnostih je prišel do izraza tudi mladi Salenko, ki je med pokalnim finalom Dinamo Kijev -Lokomotiva Moška (6:1) dosegel kar tri gole.
Zadnje izkušnje Sovjetske zveze spet kažejo na nezanesljivost. Domača zmaga (2:1) proti Nizozemski je bila uvod za poraz 0:1 proti Irski v Dublinu. Seveda ni mogoče polagati prevelike važnosti na nobenega od dveh izidov. Med tekmo proti Irski je igral tudi Belanov, čudežni motor iz prejšnjih let. Tudi Belanov, kot Zavarov v Italiji, se v ZRN ni znašel. Ne na igrišču in ne izven njega.
Na svetovnih prvenstvih je Sovjetska zveza doslej dosegla največ četrto mesto. Leta 1966 je v Angliji izgubila v malem finalu proti Urugvaju. Gol je tedaj padel po krosu, ki je bil izveden dober meter izven igrišča.
NASTOPI NA SP: 4. mesto (1966); izpadi v finalu (1958, 1962, 1970); izpad v 2. krogu (1982); izpad v osmini finala (1986).
KVALIFIKACIJE ZA SP: Islandija -SZ 1:1; SZ - Avstrija 2:0; SZ - NDR 3:0; Turčija - SZ 0:1; SZ - Islandija 1:1; Avstrija - SZ 0:0; NDR - SZ 2:1; SZ - Turčija 2:0. b. KRIŽMAN
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
četrtek, 31. maja 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja
in tiska mr------^
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Tresljaji so ponekod presegeli sedmo stopnjo po Richterjevi lestvici
Hud potres na Balkanu in v SZ h Romunije poročajo o žrtvah
Potres tudi v Peruju
LIMA — Včeraj ob zori se je zemlja stresla tudi v Peruju. Potres, ki je zajel širše območje severnega predela države, je dosegel 5,8 stopnje po Richterjevi lestvici, terjal pa naj bi na desetine mrtvih in ranjenih.
Najhuje je bilo v mestih Rioja in Nuevo Cajamarca, kjer je prebivalstvo utrpelo ogromno gmotno škodo, saj so nekateri predeli mest popolnoma porušeni. Mesti ležita približno tisoč kilometrov severno od glavnega mesta Lime. Epicenter potresa je bil v Pacifiškem oceanu, sicer bi bile posledice veliko hujše. Na kraj ujme so že zjutraj prispele reševalne ekipe, ki so takoj ocenile, da je na stotine družin brez strehe. Tudi reševanje potresencev bo precej težavno, saj so manjša naselja posejana daleč naokrog, kjer je večji del prebivalcev živel v zasilnih barakah.
Doslej najhujši potres je Peru prizadel pred štirimi leti. Mestece Cuzco so zbrisali z zemljevida, pod ruševinami pa je umrlo tri tisoč ljudi.
V Maleziji so obesili osem kitajskih tihotapcev heroina
LONDON — Britanski geološki observatorij iz Edimburgha je včeraj zabeležil močan potresni sunek, ki je imel epicenter na Krimu v Sovjetski zvezi. Potres, ki je presegel sedmo stopnjo po Richterjevi lestvici, so čutili tudi na jugu Češkoslovaške, v Turčiji, Romuniji in Jugoslaviji.
Vesti iz Sovjetske zveze so bile včeraj zelo pomanjkljive, moskovski radio je poročal le, da so sunek zabeležili tudi v Moskvi, vendar ni povzročil ne škode, ne žrtev. Pojasnili so tudi, da so najmočnejše tresljaje zemlje zabeležili več tisoč kilometrov južno od sovjetskega glavnega mesta. Huje je bilo v Romuniji. Iz Bukarešte poročajo, da je v potresu umrlo najmanj sedem ljudi, ranjenih pa jih je bilo kakih osemdeset. Prebivalci Bukarešte so večji del dneva preživeli na ulicah v strahu, da pride do novih sunkov. V Jugoslaviji so potresni sunek najbolj občutili na področju Vranja, vendar tudi iz teh krajev še ni podatkov, o morebitni škodi ali žrtvah.
Osebje Britanskega geološkega observatorija je ocenilo, da je bil potres veliko hujši od tistega, ki je leta 1988 prizadel Armenijo in povzročil več kot dvajset tisoč žrtev. Zemlja se je -stresla ob 12. uri in 42 minut po italijanskem času. Izrednost včerajšnjega potresnega sunka, ki je trajal 45 sekund, je tudi v njegovi obširnosti, saj je zajel skoraj ves jugovzhodni Balkanski polotok. Prav zato bi bil lahko podatek o epicentru netočen, vendar od drugod, kot rečeno, zanesljivejših vesti ni.
KUALA LUMPUR — Malezija je znana tudi zaradi svoje izredno stroge zakonodaje o mamilih. Osebo, ki so ji zaplenili več kot 15 graniov heroina, kaznujejo s smrtjo, zato si je bilo težko pričakovati kak znak usmiljenja, ko je šlo za sojenje osmim Kitajcev iz Hongkonga, ki so leta 1982 skušali preko Malezije pretihotapiti v Belgijo 12,7 kilograma heroina. Skupina je potovala z letalom, ki je iz tehničnih raz-
logov pristalo na malezijskem letališču v Palau Panangu. Sodniki so skupino obsodili na smrt, smrtno kazen pa so izvedli včeraj v zaporu v Kajangu. Britanski premier gospa Margaret Thatcher je vse do zadnjega rotila malezijsko vlado, naj pomilosti tuje državljane, a ji ni uspelo prepričati tamkajšnjih sodnikov. Med osebami, ki so jih obesili ob zori, je bila tudi 32-letna ženska.
Se protest v Bukarešti
Desetine demonstrantov kljub pozivom bukareštanskih oblasti in grožnjam s policijskim posegom še vedno vztrajajo na Univerzitetnem trgu v romunski prestolnici. Okupacija trga traja že od 19. aprila, ko so se začeli protesti proti voditeljem Fronte za nacionalno rešitev in predvsem proti Ionu Iliescuju. Takrat je bilo manifestantov več tisoč, štirideset dni kasneje pa jih vztraja le še nekaj deset, ki pa kljub temu predstavljajo nepremostljivo oviro za promet	(Telefoto AP)
Ovce zavzele Pariz
Priletna Parižanka najbrž ni mogla verjeti svojim očem, ko je pod Eifflovim stolpom zagledala trop ovc. Toda šlo je za protestni shod francoskih farmarjev, ki so protestirali proti nenadnemu padcu cen ovčjega mesa (Telefoto AP)
Trgovec ob vse dragocenosti
RIM — Štirje moški s krinko na obrazu so včeraj zjutraj vdrli v stanovanje rimskega trgovca z dragulji. Malo pred četrto uro zjutraj je skupina zlikovcev zbudila 41-letnega trgovca Marcella Martinellija, njegovo ženo Rolande Rondain ter njuna dva otroka in zahtevala, naj se družina spravi v dnevno sobo. Dva zlikovca sta ostala s tremi talci v stanovanju v Ulici Leibniz, druga dva pa sta prisilila trgovca, da se je z njima odpeljal do sta-novanja-skladišča v Ulici Balzani v četrti Nomentano.
Tam je hranil Martinelli večino svojega poslovnega imetja v dveh sefih, ki sta se odpirala s tempirano ključavnico nastavljeno na osmo uro zjutraj. Roparja sta od Martinellija zahtevala, naj ročno odpre sefa in sta odnesla vse, kar se je dalo, to je za dve milijardi lir draguljev. Svoja dva pajdaša sta obvestila kar po telefonu, nato sta zvezala Martinellija in zbežala. Šele uro kaseje je nesrečnemu trgovcu uspelo priti do telefona in obvestiti policijo.
Svetovni dan proti kajenju
ŽENEVA — Tobačna industrija razpolaga s točnimi podatki o svojih klientih. Ne gre za absolutno število kadilcev, pač pa za število kadilcev, ki jih je treba letno zamenjati z novimi, ker so dimu na čast prvi podlegli raznim smrtnim boleznim.
Vsako leto »gre v smrt« tri milijone kadilcev, katerim moramo prišteti še na tisoče »nedolžnih« žrtev, takih, ki se morajo vsak dan soočati z neo-miko strastnih kadilcev.
Danes bi se morali vsi, pa prav vsi, odreči cigaretam in tobaku, ker je svetovna organizacija za zdravstvo proglasila »dan brez tobaka«. Dan brez dima naj bi posvetili mladini, predvsem tisti iz držav tretjega sveta, kjer polovica najstnikov kadi in to redno. V industrijsko razvitih državah sicer upada število kadilcev, vendar je tobak še vedno prenevaren, da bi ga lahko zanemarili. Zaradi kajenja ugasne vsakih deset sekund eno življenje. Ugasniti cigareto bi bilo seveda veliko lažje, pa kaj, ko ne gre zgolj za razvado ali zasvojenost? Gre tudi za denar, ki se steka v glavnem v državne blagajne.
Z ENIM SAMIM PODPISOM LAHKO POMNOŽIŠ POMOČ BLIŽNJEMU. NE GRE ZA ČUDEŽ, AMPAK ZA TVOJO DOHODKOVNO PRIJAVO.
			
Stalo	Chiesa cattolica in scot» rehgiosi o CMilahvn	Uniona Chiesa cristiane avventiste del 7° giorno	Assemblee di Dio in Italia
Z letošnjim letom lahko z dohodkovno prijavo, ne da bi moral odšteti več denarja, odločaš o tem, komu nameniti osem promil skupnega zneska davka IRPEF za socialne, humanitarne, verske in dobrodelne namene. Zadostuje tvoj podpis v enem od prostorov za-
devne vrste, ki jih boš našel na obrazcih 740, 101 in 201. Vrsta je ponatisnjena tukaj zgoraj, poglej jo dobro. Kot vidiš, je med možnimi izbirami tudi italijanska katoliška Cerkev. Italijanska katoliška Cerkev uporablja svoja sredstva ne samo v verske namene in za spodbu-
janje kar največjega angažiranja duhovnikov do bližnjega, pač pa tudi za družine, otroke, šole, mlade, ostarele v težavah, za zasvojene z mamili, emarginirane in za tretji svet. Ne pozabi podpisati! Tvoja dohodkovna prijava bo tako postala solidarnostna izjava-
ITALIJANSKA
KAT O.L IŠKA CERKEV
CEI Italijanska škofovska konferenca