58. Številko.
Današnja Številka stane Din 2
V Ljubljani, v nedeljo 9. marca mi.
Leto ura.
Izhaja vsa* dan popoldne, lsrze asi nadali« In praznika. Inserati: do 30 petit vrst a 2 D, do 100 vrst a 2 D 50 p, večj! inserati petit vrsta 4 D: notice, poslano, izjave, reklame, preklld beseda 1 D; Popust po dogovoru- — InseratnJ davek posebeu Vprašanjem glede n sera tov naj se nriioSi znamka za odgovor.
0*rRvn!stvo „Slov. Naroda' ln „Jfarađna tiskarna*1 Inanon
allca st 5, pritlično. — Talafon it« 304.
Uradnlatva „Slov. JfarodV  *naflova ulica st S, I. nadstropje
Tala'on sta*. 34.
Dopisa saralamn la podslsnae In aadnstao fraakoraaa.
*anr   Rokopisov mm nm vrača. M
Po$an3M3 Številka:
v Juioslivi]! od 4—6 str. po O. 1-50, 8 in ve* 2 O. V inozemstvu 4—6 str. 2 Oaf 8 In ve* po 3 O. Poštnin* platana v gotovini,
„Slovenski Narod" velja:	V MffMUfljl		V iBtrro-MT
	v Ljubljani    [      po poAtl		
12 mesecev ...... *         • ••••• 3      • *»*«••	Din 240-— . 120-— 60-— . 20*—	Din 240-— . 120-— 60-— . 20--	Din 350 — .    180-— 90-— . 30--
Pri morebitnem povISanJu se ima daljša naročnina doplačati. Novi naročniki naj poSljejo v prvič naročnino vedno   aar po nakaznici. Na -amo pismena naročila brez poslove denarja se ne moremo ozirati.
Beogradska kriza in Slovenci.
Beogradska vlada je zašla v hudo krizo. Danes ali jutri se lahko verifi* cirajo radičevski mandati in nastopi čas usodnih zvez, novih pravcev notra* nje politike. Tudi če vlada odkloni rrenotno verifikacijo in jo odloži na poznejši čas, ostane situacija: ali volil« na vlada ali nova delovna koalicija. V vsakem slučaju nastane za Slovence, za napredne Slovence vprašanje posle* dic tako izpremenjene situacije v Beo* gradu in v Sloveniji.
Vsak dan poročamo o najmanjših izprcmembah opozicijonalnega bloka in o drobnih dogodkih narodne skupščine, na to glavno vprašanje, ki se približuje naprednim Slovencem in ki pomeni zanje biti ali nebiti njihove bodoče političn? aktivnosti pa smo očitno po* zabili. V ospredje vseh kombinacij in tudi pornejših z radikali stopa namreč SLS. Tega početja se očitno ne zave. damo in čakamo samo na kurijozni vladni padec, ne misleč, kaj bo z vsemi tistimi gospodarskimi, političnimi in kulturnimi interesi, ki jih zagovarjajo napredni Slovenci že desetletja in ki so v glavnem državotvornega značaja. — Vsak dan čitamo, kako se pogaja gosp. Korošec s temi in onimi skupinami, kako se približuje radikalom, jutri demokratom, kako napoveduje kleri* kalno avtonomijo in pripravlja popol* noma nove duševne razmere v Slove* niju Dr. Korošec ne paktira v Beogradu s strankami iz državotvornosti, iz lju* bežni do edinstva in svobode, marveč samo radi lokalnih teženj, ki nočejo drugega, kakor novratek k predvoini duševni in politični diktaturi SLS. Dr. Koroščevo prizadevanje gre za tem, da se v Beogradu prerine v ospredje, da vstopi v bodoče kombinacije in da končnoveljavno pritrdi klerikalno organizacijo na teren nove države. — Gosp. Korošca ne mika makedonsko vprašanje, ne zanima ga Skadersko jezero in vojvodinske žitnice. Ne mara široke države in problemov enotnega političnega, gosnodarskega in upravne* ga življenja. Hoče samo avtonomijo Slovenije, da vzpostavi strahovlado klerikalne stranke in davčne vijake zakonodajne avtonomije čisto po vzor* cu beogradskih vlad in po primeru Iju^^nuke^a ohčinskeda sveta.
Napredni Slovenci dr. Korošcu na to pot ne moremo slediti. In to baš v treno*ku ne. ko simnatiziramo s stvar* rnmi korekturami, ki se pripravljajo v Peodradu v državni upravi. V tem oziru smo za absolutno kritiko in še za koristnejše ustvarjanje In souprav. Hanie države. Narodno in državno edi>stvo je aksiom, ki ga ne majamo. V Feorrradu po krivici menijo, da so
prečanski kraji večinoma v rokah sepa* ratistov. Bodoče volitve pokažejo po* polnoma izpremenjeno sliko. V pre* čanskih krajih je dovolj strank, dovolj državljanov, dovolj nacijonalistov in idealistov, ki so pripravljeni na branik narodnega in državnega edinstva. Ta branik mora prej ali slej združiti vse danes razcepljene sile v prečanskih krajih, pa najsi pripada je na Hrvat* sk?m, v Dalmaciji, v Bosni in v Vojvo* dini meščanskim krogom, v Sloveniji pa raznim naprednim strankam in j a* kemu omladinskemu pokretu. Te sile niso male. V kritiki in v opoziciji so narasle do prav velikega obsega in danes je treba samo še skupne parole in enotnega vodstva, pa lahko organi* zaci j a in nov polet teh razkropljenih sil zareže nove brazde prečanske poli* tike in prečanskega javnega življenja. Nikdar ne sme v sosednih hr\>atskih oblastih zavladati demagog Radić, da nam od tamkaj diktira svojo kolebavo, nepreračunljivo, zmedeno in absoluti* stično ter v skrajni meri protidemo* kratično voljo. Hudo bi bilo za sloven* sko gospodarstvo, za slovensko indu* stri jo in trgovino, za naše denar stvo, za uvozne kontingente vsakdanjih živil, da nas vladajo iz Zagreba po denarnih mogotcih in po budimpeštanskih me* todah. In še hujše bi nam bilo, da pri* demo doma pod stopalo reakcijonar* nega in socijalno zmedenega klerika* lizma, ki ubija narodove gmotne teme* Ije in onemogočuje duševno svobodo.
Taka perspektiva je žalostna, tem* bolj, ker klerikalna stranka do danes ni povedala, kako si misli javno poli* tično življenje v Sloveniji po ustanov* ljeni avtonomiji in kako želi ravnati s političnimi skupinami, ki preidejo v manjšino. Ali je voljna vpeljati manj* šinske politične principe, kakoršne hvali po svojih listih na zapadnih demokra* cijah in kakoršnih ne izvaja v ljubljan* skem občinskem svetu, kjer v manjšini vztraja pri prosti diktaturi nad očividno večino ljubljanskega prebivalstva.
Tudi iz teh javno*demokratičnih ozirov moramo z vso odločnostjo od* kloniti rešitev, ki naše javno življenje sili v klerikalni obrazec in onemogoča vsako svobodno duševno del ovan i e. Ljubljansko univerzo in vse slovensko šolstvo bi klerikalna stranka podredila škofu in teologiji.
Ali naj vpričo te situacije držimo roke križem in naj dočakamo take čase v komaj priborjeni in ustanovljeni veliki zajednici z *>rati Hrvati in Srbi? Ali naj pustimo beogradsko krizo na miru in gosp. Korošcu prosto pot? Tu morajo pač naše napredne stranke na najširši nacijonalni podlagi razmisliti
toli propovedano idejo naprednega blo* ka in ji dati eno vrhovno nalogo, eno v se obvezno smer aktivne uvel jave naprednih slovenskih in sorodnih naci* jonalnih sil na Hrvatskem v Beogradu in na državnem vodstvu. Za tako kom* binacijo je treba dobro volje, široke ljubezni za državo, odločnega odpora proti nakanam klerikalnega avtono* mizma in Radičevega separatizma, tre* ba je globokega političnega vpogleda
v naše istinite gospodarske in kulturne interese ter zmisel za usodni treno tek, v katerem S3 nahajajo slovenske obla* sti ter vsi prečanski kraji in cela drža* va v sedanjem trenotku, kajti poleg državnega in narodnega edinstva. ki je v nevarnosti, nam preti hrvatsko za* sužnjenje ter odcepljenje od bratov Srbov, doma v Sloveniji klerikalna »de* mokracija* po predvojnem programu, »socijalizem* pa Zaloškem vzorcu.
Pogled po svetovni politiki.
Jubaland.
Prosluli »Patto di Londra« je pro-vzročil Rimu že bridke skrbi. Sedaj se vrti zopet po glavah italijanskih državnikov paragraf 13. omenjene aprilske pogodbe iz leta 1915., kateri govori o kolonijalnih kompenzaciah. Italijani so si zapisali pri Angležih in Francozih veliko bodočnost in razsežno moč, pred-no so vstopili v vojno. Takrat so sanjali o krasnih kolonijah, ki jim padejo v roke po vojni pri razdelitvi nemške afriške posesti. Ali prišlo je vse drugače in svoj čas tako proslavljani »Patto di Londra« je bil že neštetokrat proklet Kolonije so si razdelili italijanski prijatelj. Angleži in Francozi, Italijani niso dobili doslej Še lafet *Obljubljen jim je severni kos britske vzhodne Afrike, nazvan Jubaland, z malim pristaniščem. Ozek svet, raztezajoč se od brega v notranjost. Ker je ostala Italija pri egiptovski meji praznih rok, je iskala oškodovanja zato pri Jubalandu, predlagajoč priklopitev jugozapadne lorijanske pokrajine. Ali Angleži so rekli: ne. To se ni skladalo z njihovimi transafriškimi železniškimi načrti. Scialoja in Schan-zer nista nič opravila in tudi Mussolinl je v italijanski zunanji politiki napram Angležem zelo majhen gospod. Jubaland je še vedno kolonijalna kompenzacija v zraku. Sicer se je Anglija že leta 1920. izrekla za nekako provizorič-no določitev meje okoli Jubalanda, toda pozneje je to stvar spravljala celo v zvezo z vprašanjem Dodekaneza, katerega tudi vsebuje londonska pogodba. Angleži so mojstri v odlašanju in izgovorih. Italijani ne zmorejo napram niim nič. Ko je bil lani angleški kralj v Italiji ter se ji je globoko klanjal in jo proslavljal z izbranimi besedami, so mislili v Rimu: sedaj pa vendar dobimo Jubaland. Pa ga še niso dobili. Vsled Ho-ward-Buryjeve interpelacije v angleškem parlamentu se znova razpravlja o Jubalandu in italijanska časopisna izvajanja so zelo ostra. Italija je imela preveč posla s Snežnikom. Zadrom in Reko. pa je pri tem zamudila udeležbo pri razdelitvi nemških kolonij. Pod številko 13. so bile zapisane italijanske knlortiialne komoenzacHe. Kakor se ka-
že, je številka 13. v londonskem paktu za Italijo zelo usodna. Jubaland pomeni za njo razžaljen je in omalovaževanje njenih vojnih žrtev. Za tako malenkost, kakor je ta kos afriške zemlje, ki je padel z zavezniške mize, s kcloniialnim plenom bogato obložene, mora modelo-vati Italra že peto leto in še ni nič dosegla. Preveč se je bila zagledala v Adrijo in preveč usmerila proti Vzhodu, pa so njeno jadransko slabost spretno zase izkoristili njeni dobri zavezniki. »Patto di Londra« tepe Iialijane, pa jih bo Še tepel.
Pričakovana Rusija.
Nihče ne ve, kakšna bo, samo pričakuje se nova Rusija. Nova bo, boljševizem propade in bodoči obraz Rusije izklešejo revolucije in evolucije. Prorokovati in risati prihodnjost, je težka stvar. Kdor se loti takega posla, mora imeti pred seboj že dobro izražene znake za svoje napovedovanje. Paleo-loque, bivši francoski poslanik v Petro-gradu, misli, da lahko s tednega temeiia pripovedu;e o preobratu, katerega se boje vsi člani sovjetske vlade. Rusija potrebuje nujno inozemskih kreditov, pa v obilni meri. To se sicer tudi naglasa pri sklepanju dogovorov, h katerim boljše viški vladarji prav pridno vablio vse v poštev prihajajoče države. Pale-olooue menL da kakor hitro ne pride tuji kapital sovjetski državni tvorbi na pomoč, izbruhne kriza. Predznaki za nevarnost so že tu. Vzbudile so se zopet antisemitske strasti. 2id*e to čuti:o in v strahu pred pogromi kolikor mogoče na tihem zapuščajo rusko zemljo. Bolj-Ševiki bi utegnili, hoteč se rešiti, nahuj-skati mase proti Zidom in prišlo bi do strašnega klanja. Paleoloque napoveduje z eksplozijo antisemitizma izbruh vojaškega udarca na sovjetsko vlado, katera razpade na mah. Sledila bi daljša doba nasilstva. anarhije in bede. Pri zgradbi nove Rusije bi v prvi vrsti odločevalo dejstvo, da tvorijo 93% ruskega prebivalstva kmetje, kateri ne dajo na nikak način več iz rok zemlje, ki jo jim je prinesla revoluciia. Ali to je vendar nekaj, kar ie v odličen prilog boljševikom! Paleolonue trdi enako kakor
češkoslovaški politik dr. Kramar, da de jure-prlznanje ne pomeni bol ševikom nič drugega nego novo bazo za kredi t-ske operacije. Kdor ima kaj preveč, nai jim posodi, nova Rusija pa — in ta pride, tako podčrtava Kramar — ne prizna takih dolgov. Zagonetna Rusija! Koliko belih las je že zakrivila raznovrstnim evropskim mislecem. Pa tudi z vpoštevane ruske strani smo čuli te dni rezko kritiko o boliševiškem režimu. Na diskusijskem večeru »Faubourga« v Parizu je predaval Miljukov, prejšnji vodja kadetske stranke in po strmo-glavljenju carizma prvi zunanji minister. Miljukov je izjavil, da mora pred javnostjo ožigosati sovjetski režim, kakor je svoj čas obtoževal nasilstva rusko avtokracijo. Absolutizem je namestil absolutizem. Isti revolucionarji, ki so bili leta 1905. deportirani v Sibiri/O, ječe danes po sovjetskih zaporih, 380.000 pristašev komunizma vlada nad 130 milijoni Rusov. Izmed prlstaškega Števila je 8000 odgovornih činovnfkov in med temi jih je 12, ki imajo vso oblast v rokah. Nova gospodarska politika ne pomeni nikakega zbliževanja k državnim pravilom buržuazije, ker Je privilegirano stališče delavskega razreda nerazvezno združeno z ruskim gospodarskim sistemom. Nemci so imefi od svoje rapallske pogodbe dalje dovolj časa, da so preizkusili, kako delo je mogoče na ruskih tleh in s kakim uspehom. Produkti, ki jih je nakupila družba za uvoz blaga in izvoz surovin, so bili znatno dražji kakor enako blago iz neboljševiškega inozemstva. Nemot opuščajo svoje koncesije, izjavljajoč, da zadevajo v notranjosti na nepremostljive zapreke. Transportnih sredstev rti. Miljukov se sklicuje na dr BeneŠa, ki je rekel: »Ako kdo išče gospodarskih prednosti v današnji Rusiji, se vara. Razmero so take, da bo treba dela mnogih let, predno bo mogoče pričakovati gospodarskih rezultatov.« Končno je s trditvijo dr Kramafa in Paleoloqua, da sov:etska vlada išče priznanja de we v glavnem v svrho nabave velikih kreditov ali današnji ruski vladi kaj posoditi, se pravi samo utrjevati bol »š;viški režim in izpostavljati se novim finančnim prevaram. Vsi navedeni tri ie politiki utegnejo imeti prav, da se boljševizem ne bo držal, marveč da se razvije za njim nova Rusija, katera se vstali. Treba torej pomagati, da se pospeši preobrat! To pa se more zgoditi le s živahnimi duševnimi ln materialnimi stiki med Rusijo in osredno ter zapadno Evropo. Rusija sili proti zapadu. Torej naj se H evropski interesiranci ne odtegujejo, ker v resnici vse evrop. države potrebujejo Rusijo. Obnovno stremljenje Evrope naravnost ukazuie zveze z Rusijo. Naloga evropskih državnikov pa je. da se s temi zvezami da pomoč*
Sven Elvestadr
57
šDamo v borbi z dvemn
»No, prav.« je Šepnil Krag in se delal, kakor da bi se bil popolnoma zgrudil v naslaniač, »uda-iam se v svojo usodo. Toda dokazal Vam bom. da sem pogumen človek. Zaka< pa mi niste dovolili zadnie izbire, ki se jo daie budem naše vrste?«
»Na kakšno izbiro mislite?«
Krag se ie delal, kakor da bi zbiral svoje zadnje moči za kretnjo roke. ki bi naj izražala njegovo misel Zl-činec ga je razumel.
»Vi nrslire. da bi naj napravil konec s tem, da bi vas ustreli,« je mrmral in se dvignil. »Prav toda danes moram misliti samo na svojo lastno korist.«
Segel je po klobuku. Krag Je molčal fn bulil s polzaprtimi očmi v njega. Zločinec se je pripravi "al, da zapusti sobo.
»Predno poteče ena ura, sem Se daleč" preko hribov in dnlm.* je povdarial. »in v tem kovče<ru. Ir! ga tu puščam, ni ničesar, kar bi moglo radovedne ljudi spraviti na moj sled. Nihče ne bo izvedel, kdo ie bil rentier Kraus in kam se je napotil. Zavidam Kristiianijo za ta misterij.«
Pogledal je na svojo uro In potem na Kraga. Nato je pripomnil:
»Morda je vendar bolje, ako počakam še nekaj minut.«
Hotel je biti popolnoma zaslguran.
Med tem je Krag že premagal učinek izpitega strupa. Sedaj je tudi vedel, kakšen strup je to bil Strup ni bil morilen. pač pa je ohromujoče vplival na živce in zastruplienec je lahko več ur ležal v stanju, podobnem spanju.
Za enkrat se je Krag hlinil, ker si ni bil na jasnem, je-li misli Francoz resno, ali ga hoče samo preizkušati. Poleg tega se je Krag čutil še preslabega, da bi stopil ž njim v odkrit boj. V svoje zadoščenje je opazil, da se mu moči polagoma vračajo.
Tako sta potekli dve minuti. Naenkrat se je Francoz nasmehnil in stopil k njemu. Dotaknil se je Kragove glave z dvema prstoma.
»Dragi prijatelj.« ja dejal, »dobro sta se držali. Ali me lahko spoznata?«
Zločlnee je z vso hitrostjo vzel iz svojega žepa malo stekleničlco, natočil par kapljic v kozarec vode in vlil to vsebino K ragu v usta. Krag je polagoma oživel in ko je dobil Še novo porcijo osvežujoče medicine, je smotril svojega tovariša s pogledom, izrazujočim vzbujajočo zavest Francoz je zadovoljno prikimal.
»Dobro,« ie dejal, »da se zopet zavedate. Bal sem se ie, da sem Vam dal preveč.«
Asbjorn Krag se je dvignil in stal s tresočimi se koleni pred Francozom. Ta je nehote odstopil za korak.
»Ali ste jezen name?« je vprašal. Toda zdelo se je. kakor da bi bil detektiv zaenkrat samo še zmeden. Z rokami se je prijel za senca, kakor da bi hotel zbrati svoje misli.
Končno mu je postalo jasno, kaj se je dogodilo. In njegov obraz je izražal jezo in užaljenost. (Asbjorn Krag je bil Izboren igralec.)
Trancoz je Kragu ponudil roko, ki pa jo ja ta odklonil.
»Dvomili ste v mojo poštenost, s tem sta mi delali krivico.«
»Ne, ne, motite se.« je odgovoril Prarcoz. »Morda se še ne zavedate jasno vsega, kar se je dogodilo. Sicer pa obžalujem, da sem Vam dal tako močno dozo. Ako prav prevdarite, uvidite. da imam v načrtu še lelo važen posel tu v mestu.«
»Po tem bi na smeli odrivati od sebe prijateljev, k! Vam hočejo pri tem poslu pomagati,« je užaljeno izjavil Krag.
»To tudi nikakor ni moja volm.« je odločno izjavil Francoz, »toda jaz moram šele preizkusiti nove ljudi, s katerimi sem stopil v zvezo.«
»A, tako.« je pomirljivo mrmral Kras. »Bila je torej samo preizkušnja.«
»AH ste sedaj o tem na jasnem?«
»Ako govorite ves čas o izdajstvu.c je ogovoril Krag, »vendar ne morem vedeti, da mislite na nekaj drugega.«
»Hotel sem Vas, kakor rečeno, samo preizkusiti,« je odgovoril lopov in znova ponudil Asbjonvi Kragu svojo desnico. In to pot mu je detektiv seg^l v roko.
»In kako je uspela ta preizkušnja?« je vprašal Krag in se delal, kakor da bi se zadovoljno smehljal
»Izvrstno,« je odgovoril Francoz. To sredstvo sem že preje vporabljal pri ljudeh, katerih značaj sem hotel natančneje spoznati. Nekateri se silno razburijo in se vedejo, kakor divjaki. Drugi mirnj obsede, kakor Vi, čim so si na *asnem. da bi vse drugo ostalo brezuspešno. Prav takšne flegmatične ljudi jaz potrebujem.«
Zločinec je pogledal na uro. »Povejte mi sedaj,« je dejal »aH se je Vam zdela dama doli v dvorani lepa?«
»Dama, ki ste jo imenovali gospo Sonjo lo ki je bila v pisateljevi družbi?« »Da, ono mislim.«
»Prav lepa je ln zelo mteresantna * »Ali bi fc> radi spoznali?« »Zelo rad.«
»Sedaj ja točno opolnoči,« je dejal zločinec, »pred eno aa morata seznaniti I njo.«
stran. Z.
•SLOvrNSITf   NAROD«   dne 9 marca 1924
0>
preobraze vanju Rusije in da se ne zgodi to, da bi po teh zvezan ruski komunizem zajel vso Evropo. Miljukov misli, da je moskovskim doktrinarjem slejkoprej cilj: Evropa in da tega cilja no nameravajo opustiti.
Mirovno delo«
Arlstide Briand je govoril. Od jan. 1922. je molčal. Njegov sedanji veliki arovor v Carcassonu je zvenel po vsej Franciji. Briand je talentiran politik in publika ga ljubi, ker se v njem lepo združujejo odlične lastnosti francoske-ga plemena Duhovit je in brušene so njegove misli, ostro je očrtana n egova sodba. Govoril je o notranjih potrebah v državi, potem se je okrenil na zunanjo politiko. S povdarkom je apeliral na Društvo narodov, da se mora nekaj zgoditi, da zadobe zaupanje do nJega tudi oni, ki doslej 5e oklevajo. Vojaške odredbe niso vedno pravo sredstvo za reševanje problemov. Razmere morajo spraviti človeštvo do pameti, da zapostavi samoljubje domovinskemu bla-gru. Pred vsem pa mora biti Francija predboievnica za mir. Francija ne sme hoteti nobene nove vojne, francoska zunanja politika mora biti prežeta s sporazumevanjem in pomirjevamem. Nemški listi z zadovolistvom beležijo Briandova izvajan a in pravijo, da je Briand^'o ministrstvo edino po vojni pojmovalo mednarodni pomen repara-ciiskega vprašan'"a. Briand pa gotovo ni govoril zato, da bi ga Nemci hvalili, marveč izrazil je mirovno želio francoskega ljudstva pred volitvami. To željo naj bi upoštevali nemški politiki in se odločili za korake, ki bi res pričali o nemški volji za sporazum. Tako pa je Stresemann zopet zahteval od Francije, da naj ona prizna nemško rer>ara?i;sko voljo. Francoski tisk pripomura k temu. da je slaba volia Nemčije že štiri leta škandal zgodovine. Tudi Stresemann za-sjeduie tezo, po kateri bi se Nemčija odtegnila svojim obveznostim. Ako bi Nemčija hotela nastopiti pošteno pot, potem bi bilo lahko Macdonaldu in Po-incareju priti do prijateljskega dogovora, ki bi trdno držal In po katerem bi bilo mogoče Evropo konsolidirati. Mac-donald išče v Parizu neporušno zvezo z Londonom In jo smatra za ed'ni pravi temelj vsemu bodočemu obnovnemu delu v Evropi On naglasa, da pokažejo Zediniene dr?ave naklonjenost Evropi
takoj, ko bosta mogli Anglija in Pran«
cija ne več v sporih, marveč v enotnosti
stopiti pred nje. pripravljeni z vzajemnimi žrtvami ozdraviti trpljenja narodov. Ameriška vlada premotriva že dalje časa možnost za sklicanje svetovno-gospodarske koherence.   Iniciativo bi morala dati Anglija. Tudi Macdonald si namišlja kot končni cilj svoje politike mednarodno zborovanje.  Za vse take namene pa je predvsem potrebno očiščenje atmosfere, da vznikne na dan medsebo no zaupanje.   Do tega pa je najbrže še dolga  pot.  Saj provzroča Macdonaldu nemale skrbi francosko oboroževanje, pred vsem v zraku, in v svojem pismu na Poincare\'a je po v daril, da problem varnosti ni zgolj Iran-coski problem ampak je evropski Francija organizira tudi nove srednjeevropske   države.   Oboroževanje   na vseh koncih   in   kra ih in Anglija se enako krepko   oborožuje.   Svojo pomorsko silo izkazuje sedaj  zlasti v Sredozemskem morju. Macdonald se kljub vsemu temu drži razorožitvene misli in meni, da bo morda vendar mogoče v par desetletjih udejstviti razoroženje in vstva-riti obligatorično razsodno instanco. V to svrho treba zanesti zaupanje med narode   Macdonaldu narekuje prizadevanj za dosego   rednih   odnosa je v med deželami še posebna okolnost, to je velika nezaposlenost na Angl škem. Poldrugi milijon ljudi je brez dela. dočlm *e po službenih izkazih v industriji nameščenih toliko, kolikor leta 1913. To ie nevarno ognjišče v angleški notranji po-Htiki. zunanja pa bi lahko odpomogla. Strašne težave  Zato pa Macdonald s prisrčnostjo   pozdravba vsak mirovni pokret. Pred dnevi so zborovala v Parizu   francoska   mirovna društva pod predsedstvom    bivšega ministrskega predsednika Painleveja.   Na shodu je prišlo do svečanih manifestacl' za mir. Prečitalo se je tudi Macdonaldovo pozdravno pismo. Francoski pacifisti po-zivaio javno mnenie. da vspričo strašnih težkoč, pod katerimi trpe zmagovalci kakor tudi premaganci, prizma, da obstoji naivečia vseh dolžnosti In najdragocenejša   vseh   dobrin za narode ka^or za posameznike v delu za mir in vzdrževanje miru... Se vedno je šibka mirovna misel, ne more naprej in razvoj ji zasta:a. ker na poti pred njo se gro-rnadi orožje poleg orož;a.
Vojna napoved radikalne stranke opoziciji.
Ustanovitev bloka gotovo dejstvo. — Demokrat je za blok. — Važna izjava demokratskega kluba. — Izročitev pooblastil
sledi danes. — Beograd, & marca. Ozv.) Kakor smo že kratko javili, je radikalni klub za včeraj ob 16. popoldne sklical svojo
Glasovi z Dunaja.
Cerkniško in Nežidersko jezero. — Mednarodni vzorčni sejem od 9. do 15. marca na Dunaju. Sovjetska Rusija na sejmu. —
»Slovanske besede« na Dunaju.
Na Dunaju, 4. marca 19?4.
Cltal sem načrt o osušenjn Cerkniškega jezera. Opozarjam interesente na enak načrt o osušenju mnogo večjega Nežlderskega jezera (Neuvedler See) v sedanjem BurgenTandu ali Gradišču, v katerega bližini se nahaja tudi nekaj velikih hrvatskih vasi. — To jezero je podobno Cerkniškemu, samo da voda ne izginjava redno, ali ako izgine, se ne prikaže nekaj let. Tako se je zgodr!o menda zadnjič pred nekako 60 leti, ki je ostalo suho nekaj let. Na dnu je s:lno rodovitna zemlja, sam najboljši humus. Grof Esferhazv je znal ta svet Izborno izkoristiti. Pred dobrimi 30 leti so že nastali prvi načrti z^ osu-šenje, ki se pa niso izvrS 11. Zdaj pa se neka družba strokovnjakov in inžener-jev resno bavi s tem vprašanjem. — Prva težava pa tiči v tem. da sedmina jezera spada pod Madžarsko. — Avstrija si mora torej to sedmino šele pridobiti potom dnigih koncecfj S tem bi pridobila do 80 000 juter najrodov'tnej-še zemlje, ki bi bila nosrbro pripravna za sladkorno repo: tako hi Avstriia krila večji del svoje sladkorne potrebe. — Ne dvomim, da hI dosedanje proučevanje tega vprašanja ne moglo veliko koristiti načrtom za osušenje Cerkniškega jezera.
Od 9. do 1S. t. m. bodo Imel! na Dunaju že šesti mednarodni vzorčni sejem. Ogromne so Priprave, ki ^rekašaio vse dosedanje. M°ssepnlast (bivše ce*.
rovi tobak, rude, asbest, žito itd. Moskovski trg pa razstavi: gaToše. snežne čevlje, ljudsko umetnost, č'pke, veze* nine, tkanine, zlate in srebrne vezenine, igrrče, rezbarije iz lesa, prenroge itd.
— Zanimiva bo državna razstava knjig, muzikalij v ruskem ln — nemškem jeziku.
Rusi so izbrali Dunaj za svoj no» sredovalni center za srednjo in zanadno Evropo. — Dunajčanje so znali ustvariti vse nrednogoje za tak sporazum.
Na Dunaju je veliko društev vseh s^vpnskih narodov Največ je seveda če~kih; m^d temi je e^o naistarSih »Slovanska beseda«, ki ohhaia že svojo 60-letnieo. Prihodnjo nedeljo bo imela svoj 59-!etni občni zbor. 2e veliko let ima svnie prostore v č>škem domu, I. okraj. Flc'schmarkt 'Hotel Po*ta). Med Člani je tudi drugih Slovanov. La. ni sta umrla dva jtigosloven^Va člana
— dr. Vatroslav Jagič in Milan Omiljen.
Do prevrata Je bila »S. B.« sr*di. šče najboljše češke fn*eTfgence. — Živi častni član* so še nrof. Evžen Czemln, vseuč. prof. dr Drozd, .Tos. Oahrid, hotelir In sedanji predsednik, dr. Sve-tozar Nevole, Inž. Fman Svchrovsk^, Jo«. Špltalskf, dr. Fran Zenker, dr. Jan Začek. blv mm!s*er. Članov Je: 21 ustr^ovn'h *1? rednih.
Med vojno je večkrat grozda društvu nevarnost od strani potit "čnm m volahkih oblasti.   Toda predsednik je konjušnice itd), Rotunda in novi dvor i b'l že veliko let grof Evžen CzerHn,
bodo služili tem prireditvam v no'nem obsegu. — Jesenski sejem ie posedlo čez 100 000 tujcev, med temi je bilo čez 50 000 kupcev iz 62 držav vsega sveta. Prvo mesto je zavzela Češka, drucro Ncmč'ja. tretje JugosTnvila. potem Ogrska, Italija. Poljska, Romun:ja itd. — Za spomladanski sejem je prijavljenih veliko več razstavljalcev in posetntVov. Zanlm'vo je. da daje največ poletni kov jn kupcev češkoslovaška republika. To dela pač soseščina, stare zveze ln navade ln pa interes...
Letos po posebna zanimivost ruski paviljon peleg Potunde, ki ho velik Čez 300 kv metrov. Sejma se udeleže: Zveza poljedelskih zadrug, osrednja zveza kooperativnih zadrug. Moskovski zunanji trg, smdikat z usnjem, sindikat za ko*uhovme, trust tovaren gumija, pctro'eja \r sindikat za Izvoz žita. Razstava bo obsegala: surovine vseh vrst: kože, ščetine, konjska dlaka, čeva, skorja, lan, konoplje, zdravilna zeliSča* su-
plenarno sejo, na kateri je izključno razpravljal o notranjepolitičnih problemih in o nada Krni taktiki v borbi stranke proti opoziciji. Kakor so nekateri člani radikalnega kluba uveravali Vašega dopisnika, je bila ta seja spontana manifestacija za nadaljevanje dosedanje politike in je pomen ala skrajno odločnost kluba, da nadaljue borbo za ohranitev narodnega in državnega edinstva. Radikali so pripravljeni nastopiti proti neprijateljem narodnega in državnega edinstva in ti načelni ideji braniti z vsemi sredstvi
Ministrski predsednik Nikola Pašič Je podal dalše poročilo o položaju »n o akciji opoziciionalnega bloka. iz<avl;a joč. da so nameni op^z?c"jonamega bloka ne samo zrušhi s°dan?o vlado, marveč tndl ustvariti ▼ držsv? kaos na *ko-do notranje konsoffdacfe In na škodo državnega edinstva Padikalra strani-a kot boritelica za to državo, ne sme n!k-dai in nikjer dopu«t?ti. da bi prišla do kaosa in mora torej sprejeti napovedani ji boj.
Koncem svo'ega poročila je Pašlč pozval Člane radikalnega kluba, da so vsi vedno zbrani na bran;ku, da strogo ohranijo slogo ln disciplino, z apelom, da se začasno spravuo z dnevnega reda v stranki vsi medsebojni soorf in osebni prepiri, ker Je nastopi zelo va*<;u v*n» mertt, ko 'e treba bran'tl sp'ošre državne m strankine hverese. Koncentrirat? je treba vse sile. ker nastooa moment, ko se pr'čne ogorčena borba proti vsem ostaPm skupinam. V te i borbi bo stranka nastopila z g*»sli: »Državno in narodno edinstvo! Državna konsoVda-ci'a! Proti separatistom! Proti avtono-mistom!« Tu so mišljene vse skupine ustanovljenega bloka z radičevcl in zeml'oradnikl vred.
Razvila se je zelo živahna debata. Seia je tra'ala od 16. do 18. zvečer. V debato so nosegli   med dr"gimi posl.
Mihajlo Ranković ki ie izjavi!, da bodo njegovi tovariši in somišl eniki spoštovali načelo strankine in klubske discipline, čeprav vodiio odločen boj proti korupebi. od katerega ne odnehajo, dalje pesi. Jovan C i r k o v i č ln poslanec Jovo V u j i ć. ki je zahteval korektno postopanje ministrov, poslanec Z u je vić. ki je omen a! težkoče vlade z ozlrom na novo nastalo situacijo. Po končani seji e bil izdan kratek komunike te-Ie vsebine:
»radikalni klub je Imel danes po* poldne plenarno sejo, na kateri s« je posvetoval o situaciji. G. Pašić 'e podai da'jšl ekspoze o položaju. Po kratki debati je radka'nl k'ub soglasno *n z odo. bravanfem vzel na znanfe miljenje g. Palica. Izrazuioč nm popolno za"pan*o v njegovo nadal.lno delo. Srja se Je pretvorba v pravo man;fectac*jo in je klub g. Pašičn priredil ovacije.«
- Beograd, 8. marca. Ozv.) V svojem ekspozeiu je z. Pašić ljuto napadel poleg voditeljev op^zici onalnega bl^ka Radića, ki skus*a na vsak na:in porušiti edinstvenost države. PaS'ć tndi ne more verovati, da bi »mogfj posl. Pr'bl-čev'ć In njegov? tovariš: po svoj* fepl proS'ost! vsfop'ti v zvezo z Radićem«, ki še vedno želi polom te države.
— Reograd, 8. marca. (Izv.) Iz vseh poročil in informacij ie danes razvidno, da hoče radikalna vlada s pomočjo svoje stranke voditi odločno in ljuto borbo proti demokratom, zeml'oradnikom. muslimanom, klerikalcem in rad:ćevcem. Ta boj tudi danes napoveduje glavni organ radikalne stranke. Med drugim veli »Samouprava«, da se radikalna stranka, ki je na svojih plečah vadno nosila težko borbo za edinstvenost dr/ave, dobro zaveda svo e odgovornost! za bodočnost države. V tej borb* ne bo odnehala in ne bo pod^g'a. List kratko iz avl "a v situacii^kem članku, da radikali stav* 1'ajo sedaj za nalogo: »odločno borbo vseh prijateljev države proti vsem se-parat?stom!«
Parlamefa™ racan o mrči Licka.
številčno razmerje med blokom
in radikali. — Beograd, 8. marca. (Izv.) V par« lamentarnih krofih dane«; postavljajo o fitevi'čnem razmerju med blokom in radikali ta račun:
1. Blok kot rarlamentarn.-. skum* na: demokratje 50. Junoslovenskl klub 24, muslimanski klub 18, tedaj skupaj 92 zanesljivih g'asov.
2. B'oku naklonjene ooozicijona!ne skupine: zcmTjoradniki 11 tf'asov. 1 Čr* nogorecaseparatist. 2 Da'matinca-1 Irva« ta (nekatere disidente ni mogoče pri* Setvati v to skupino, ker navadno g'a-sujejo z radikali), tedaj skupaj 14 gla* sov. —
Blok torej razpolaga v zbornici s 106 glasovi.
3. Radikali z džemijetom In \>mci razpolagajo v najboljšem slučaju s 12^ glasovi.
Da parlamentarni h!"k more majo* rizirati sedanjo radikalno večino, je potreba, da pride v narodno skupščino najmanj 30 radicevcev; tako bi nasto* pi'o razmerje 136 : 12°.
Anglija *Mm*'v\ ^roostojno
M^kerioRlio.
Prva faza akcije za ptdec vlade zaključena.
Kratka in vafcna seja radikalnega kluba. — Pašić odločen sprejeti boj proti vsem opozicijonalnim skupinam.
dedni član gosnoske zbornice, ki Je sta! na straži s svofo »Častno besedo«, da v društvu ni nič nevarnega...
Tudi častni član dr. Otokar Trnka, bivSi minister, Je stal na straži. Tako se je društvo ohranilo.
Po vojni Je nastala za »S. B.« nevarna kriza. Večina na?boiis*;h danov je odSla v svobodno CSR. Tudi predsednik Czemin je odSel in za predsedstva pana Oabrlela je bila »8. B.« eostavlfe* na na bolj demokratsko podlago. Zdaj je zopet na krepkih nogah. Ta je Pri* Jetno zabavišče tudi za nas Jagoslev vene. Ker sami nič takega nimamo, moramo smatrati »S B.« tudi za svoje druStvo. Na&a mladež je dobrodošla ob vsaki prireditvi
•ft»##A%tobiščite Tm. sjednaredzl JlUvVU* fzoreni velesejsj?Pragi 1
Pojasnita ln legitlauelle daje čenotlovaSki konzulat Atoma Compszp
IjasJjaaa iitiMIftaa i
— Beograd, fi. marca. (Izv.) V vseh parlamentarnih in političnih krogih ozna-čajo včeraSnji da?* za eden nafznačilnej-ših in na političnih dogodkih nabo^a-tejSih dni v naši parlamentarni zgodovini od 22. decembra l°23. naprej, ko ie bila razbita dotedan:a demokratsko - radikalna koalicija. Včera;Jn;i dan je bil v marsičem ie pomembne 5i in za nadal ni razvoj političnih dogodkov dalekosež-nejSi. Ustvarila se je usoda ne samo parlamenta, marveč tudi nadaljnih naših notranjih prilik.
V parlamentu je bila koncentrirana ves dan pozornost vseh politikov in parlamentarcev na mirno, objektivno in strogo parlamentarno debato v demokratskem klubu. Radikali so z nestrpnostjo pričakovali izida glasovanja o bloku In vsebino komunikeja. Ves dan so bili skoraj neorijentrani. Se vedno so računali, da se zadnji moment blok razbije in da ne bo ustvarjena trdna podlaga za parlamentarno akcijo bloka. V tem oziru so bili pozneje razočarani. Važni sklepi demokratskega bloka so materijalno in forma'no odobrili blok.
Dopoldne od 9. do 13 in popoldne od 16. do 19. Je trajala velika politična debata v demokratskem klubu. Predsednik kluba Davidovič je napravil pametno potezo* ko ie pred pričetkom debate zahteval od vsakega p^samnega člana, da naj pove jasno in odkrito svoje stališče in da naj se brez vsakih pomislekov izrazi »za aH proti bloku«. Nekateri demokratski poslanci so bili res nekoliko razburjeni zaradi zadnje resoluciie HRSS o Makedoniji, toda zatrdila poslanca Predavca so jih pomirila. Pribt-čeviceva skupina ni stvarno proti bloku in je za sodelovanje z radićevci. vendar pa imajo tovariši Pribičevića svoje pomisleke napram takozvanim »zaiedni-carjem v Hrvatskem blokU€. * Točno ob 19. zvečer je bila seja demokratskega kluba končana. Pred klubsko dvorano na hodnikih narodne skupščine so se zbrali mnogoštevilni politiki, parlamentarci in novinarji. Opažati ie bilo povsod nestrpnost in radovednost. Bil je skoraj pravi naval proti dvorani. Vsi so zahtevali komunike in kratko vsebino sklepov. Prvi je izstopil iz dvo-
rane dr. Voja Marinkovič, parlamentarcem in novina nem kratko izjavljajoč: »SkTep! so pozitivni!« Za njim je prišel predsednik Ljuba Davidovič, ki je kratko zatrjeval: »Vse Je debro zakrnčeno!« Takoj je Davidovič vstopil v bližnji Jugosloven^ki klub, kier je izročil sklepe demokratskega kluba predsedniku dr. KoroScu. Slučaj je hotel, da je bil vaš dopisnik navzoč v momentu obeh načelnikov opozicije. Ljuba Dovidovtć je dr. Korošcu radostno zadovrLno in z veseljem iz«av-Ijal: »Hvata Begu! Enkrat »e končano! — Srbski posif! Vsi so hoteli govoriti!«
V muslimanskem klubu so se na to sestali Ljuba Davidovič. dr. Koros*?c, dr. Spaho in odposlanec Hl??5 Ivan Preda-vec. Slednjemu je bil tudi dostavljen sklep demokratskega kluba o ustanovitvi opozicijoralnega bloka. Vršil se je kratek sestanek, na katerem je bilo sklenjeno, da se ima danes dopoldne končno vePavno določiti nadalina taktika v formalnem oziru In je blo sklenjeno, da ima danes ob 10. dopoldne p^sl. Ivan Predavec fzroc'ti predsedstvu narodne skupščine 30 pooblastil HPSS. Ta izročitev :e danes go*ovo dejstvo.
V političnih in parlamentarnih krogih so polagali naiveč^o važnost na izid glasovan a, ali bodo demokratskemu klubu v odobren'e pred'agani s'il-pl sprejeti soglasno a'i ne. Kolikor je mo. gel vaš dopisnik osebno iz razgovorov s Številnimi demokratskimi poslanci različnih struj ugotoviti, so bili sklepi res sogTasno od vseh navzočih članov kluba odobreni ln sprejeti. Na vprašanje, ali je bila v resnici popolna soglasnost na seji kluba, je odgovoril posl. Rafailovič kratko: »Bile so ma'e dference! V načelu se :e blok od vseh sprejel!«
Vodstvo kluba ie o seji izdalo kratko oficijelno poročilo, ki veli:
Po zaslišanju poročla načelnika demokratske stranke Davidoviča o predlaganem sporazumu z JugoslovenskTra klubom In JMO Je poslaniški klub demokratske stranke na svojih sejah dne 6. in 7. marca sklenil po končani specijalni razpravi, da se predlagani parlamentarni sporazum sklene. Predsednik je pooblaščen, da ga podpše.
KONEC STAVKE BANČNIH URADNIKOV NA DUNAJU.
— Daaaj, 7. marca, (lav.) Danes ob I. zjutraj to bile Bogaianla med zastopniki banč. uradnikov in bančnim sindikatom definitivno t pozitivnimi uspehi končana. Bančni uradniki nastopilo službo šele v ponedeljek ta t m. Sporazum le v bistvu dose-Scn na ta način, da to določene blagajniške nra od t .dopoldne do 19. popoldne s malim opoldanskim odmorom. Tedemke delovne ure se povišajo od 41 na 42. Bančni sindikat |a tudi PrtvolU v linearno povijanje plač za S odstotkov.
RADIKALI IN SUSPENZIJA KULUKA.
wm Beograd, 9. marca. (Izv.) Večina radikalnih poslancev is Vojvodine ln Bosne Je intervenirala pri pravosodnem ministru dr. Perlču In ministrskemu predsedniku Nikoli j PaStća, da se uvedba kuluka za eno leto ' ukfne. Na merodajnem mestu so ti rad kalni postanci dobflf zacctovllo, da te začasno odredi suspenzijo kuluka.
Rešilno sokolski Tabori 1
London. 7. marca. Ozv,) »Times« priobčujejo zelo obširen članek o povO* žaju na Balkanu in osobfro o odnosa jih med naso kraljevino in Bolgarsko. <*Ma* nek odobrava korak bolgarske vlade, da je preprečila akcijo makedonskih četašev z aretacijami Makedoncev na Bolgarskem. Aretiranih je bilo okoli 300 makedonskih revolucionarjev. — Aretacija je bila pameten in popolno« ma odobravanja vreden korak. Bolgar* ska vlada mora storiti vse, da se ohrani mir na Balkanu. Poročilo dalje nanaša, da je bila precejšnja napetost med Beo« eradom in Sofijo za izbruh konflikta. Končno konstatira članek, da obstofaio mate simpatije za idejo samostojne makedonske države. Po vojni je na* stalo zelo mnogo malih držav, ki nepre* stano kličejo na pomoč in irtivafo go* spodarsko krizo. Položaj Makedonije je pa tak, da nima pravih pogojev* za neodvisen držnvni orpanirem. Makedonija nima nobene solidne podlope ra neodvisen političen statut, ker v koli. kor prebivalstvo ne govori tfr*ki ali albanski, je po večini slovansko, ki govori slovanski dialekt, katerega 1ah» ko razumeta Srb in Bolgar in je torej neumestno. Ha bi se v šolah in v uradih mora'o /aradi Makedoncev poučevati poseben s!ovanski dia'ekt. Metode To* dora A?eksandrova označa članek z« teroristične.
/fofflps&i r!p7pvm nrprppnn ?n tlOfTinnfifpv 7TPnnenr* hrrrfnyJ3.
— London. 9. marca- fbrv.) Po^Tsn^kl zhorniel je predlo'en proračun ra avi»a*ikn. Vi se pnsriSojt nanram prHSniemu ra H In pn| milijona funtov IterHntfnv. Cci^V-pnf državni nroracVn M-az'ije ffd^tVov 7*1* mi* liionov fantov šterUprtov. ZadniiS 12 mer« Cev ?e hilo Trtr^^nj^ R novth zra'n'h hoirih ladii in nrihodnic leto jih ho se 6 na;n^« vci$~ga ti^a An^"5':i venski kroc« m*u. na jo, da hr> ma?alo anGle^ko ?n?no hro. dovfe za ohra^-^o domovine 700 avijonov prve vr^te jn 500 pšaof*a.
pnfnfianio IHifa v
^- Trnt, 8. marca. Pzv.) Od" "trni Va*if M-d*id je snočt «~h 3. -»-t-aj pHv>-1 z orijenNeksprcaom v Tr*t. Kalifu ie prid?« fano malo *prems*vo. Zani s*a iea«'virana dva vagona s salonom. Kalifu je Mte od italijanskih rhlasti pridM'-no varnostno sn"*«»m«tvo od Postom* do Benetk, oziroma dal?e do meje nroti Švici.
wr t^fihn 7. marca, ffzv.^ Dan^s por»ol* dne je z oriicnt-tksnf^^m princi semenj kalif. V mest»i »e »e fcap*f «am»«eH1 četrt n-e.
— Poriz, S. marca. f\r.v.) Po (Mroeltu iz 2en«»ve ie ancorsVa vladi ods*avl i-n-mu fcaMf'i pla'aN vožnfo za niec« in snr-m«tvo do B^rna V B^rnu se nam*rsva ktl'f ^n'no nasiti kot privatnik ter se posvetiti m«, nosti. —
KRVAVI P°JI lr ^^ANSKEM MAROKU.
mm Mad^td. 7. msrca 0tv.) Po^o^r} v Španskem Maroku je n^pet. General de Rivera Je fziavl' da h~do s^nnsVe Čete pričeTe vevko rfenzfvo proti ux>orn!Vr»m. Po poročrUh fz Tnneer'a so upornfVi domačini na dveh mest h prehrM IpnnsVo fronto, vi^l! 500 mo* ter zaobrnil velike lalofce nirfl in ft ncvlh aerorplanov.
ITALIJA M°K7 KA^rTAL NA POT.JSKFM.
VarSava, 7. marca (Izv.) Poteka vlada ie sklenila pogodbo z »Banca Com-marcfale italiana«, s katero d<>b:va Pol:ska posojilo v zneska 100 milijonov lir. Polfcka je ta to pnsotflo zastavila dohodke tobačneea mnnopo'a.
POLOŽAJ NA GRŠKEM.
mm Atene, 7. marca (Izv.) Predsednik Kafandnris bo prisiljen z ozirom na odpor ▼ republikanskih vrstah odstopMl. Novo vlado prevzame Pa^nnnst^riins. ki bo kratkotnnlo prosrlas'l rep'-bMVo in v posebnem pros'nsu obvestil prebivalstvo o vzrokih, zakaj te at bo vrlllo ljudsko il-tevtajt.
Slev 58
• SLOVPNSKI    NA^ODi    1nc9. marca 1924.
Stran '6.
Vesti iz Bolgarije.
Mizerija rezervnih častnikov. — Redukcija učiteljev-komunistov. — Zvišanje državnih izdatkov.
— Sofja. 7. marca. (Izv.) Rezervni časttrki. ki spadajo formalno v kategorijo invalidov, žive v velikem pomanjkanju. Prisiljeni, da izstopijo iz armade proti svoji volji in navezani na neznatno pokojnino, nekateri pa celo brez pokojnine, nesposobni za kako drugo delo, so takoj po prevratu občutili vse posledice draginje, brezposelnosti in mizerije. Radi svoje vojaške naobrazbe in tradicijonelnega samoljubja ne morejo p-osjačiti in ker ni drugega izhoda, životarijo z neznatno državno podporo in tvorijo proletarijat najnižje vrste. — V narodnem sobr?niu se je vršila te dni burna debata o vooVoJifv,* učiteljev - komunistov. Na teme-f!n čl. J" bnlrarske ustave le ministrski svet odstranil iz Sol po seotemberskih dogodkih vse tiste prosvetne delavce, ki so bili nosilci pr^fidržavne ideje Vp^kojen^h je bilo 777 učiteljev in rimnazijskih profesorjev, od katerih na je vlada ponovno sprejela v dr-favno sVihrt 123. ker so b'11 pomotoma vpo-koieni. Zemliorodniki in komunistični poslanci so protestirali proti temu toda mini-st^ki predsednik Cankov Je Izjavil, da je fčttil samo državne interese, kajti komunizem v šolah pomeni nevarnost za mir in red v državi. 7aVonsk? načrt o vpHcoiitvi je bil po viharni debati sprejet — Finančno ministrstvo pripravlja proračun za leto 1924-25, Vi nride pred narodno sobranje na eni prihodnjih sej. DoČim so znašali državni izdatki predlansko leto 4. lani 5 milijard, dosežejo letos 6 milijard. Okrog ene milijarde levov potrebuje vlada za kritje reparacij-sHh stroškov. Vendar pa ostane Se nad pet irvlijard. kar je v primeri z jugoslavenskim ali romunskim budžetom zelo visoka postavka. Javnost vznemirjajo ta StevUkn la fe sedal se čujejo protesti.
Potico* vesli.
as Načrti opoztcijonalnega oloka. S podpisom protokola o ustanovitvi opozicijonalnega bloka je vprašanje vladne demisije stopilo ▼ najakutnejši Stadij. V slučaju, da poda vlada demi* sijo in da sestavi vlado današnji opo* zicijonalni blok, namerava Davidović, bodoči ministrski predsednik, najprvo izvesti nekatere neodložljive zakonske osnutke, tako državni proračun, ki se izpopolni s finančnim zakonom m v katerem se odpravi med drugim tudi zloglasni kuluk. Po proračunu se pred* lože narodni skupščini invalidni zakon, zakon o zemljoradničkih kreditih, za« kon o centralni upravi, zakon o pobi* janju korupcije, zakon o samoupravah, revizija uradniškega zakona. Končno bi nova vlada poizkušala z izenačenjem zakonodaje. Takoj nato, ali pa tudi že prej, čim se pokaže nem ožnost skup* nega dela, razpiše vlada nove volitve. V novo vlado bi vstopilo 10 demokra« tov, 3 klerikalci, 2 muslimana in 1 zem« ljoradnik. Ministrsko predsedniŠtvo prevzame Ljuba Davidović, zunanje mi* nistrstvo Marinkovič, finančno pa Velj* kovic. Klerikalna kandidata sta Koro« aec in Sušnik ter zastopnik Bunjevcev, muslimanska pa Spaho in Hrasnica.
= Dr. Breičevj grehi. Beogradska »Samouprava« objavlja uvodnik o resolucijah SLS. V odgovoru našteva glavne grehe te stranke v zadnjih letih. »Samouprava« očita dr. Brejcu kot sestavite-lju resolucije med drugim sledeče: 1. da smo izgubili nad 200.000 Slovencev, Reko, Skader in Zader in pozneje tudi Pe-čuh, ker SLS ni hotela pristati na svoje-Časno \Vilsonovo ponudbo, 2. da je dr. Brejc in njegova stranka kriva, da smo izgubili Koroško in da smo se na ta način neznansko blamirali pred zunanjim svetom, 3. da je dr. Brejc, ko je prevzel deželno predsedniŠtvo v Sloveniji, postal največji centralist in absolutist da je odpravil vse samoupravne pravice, ki so jih naši kraji imeli še pod Avstrijo itd. Končno očita glasilo radikalne stranke dr. Brejcu, da se njegova stranka veže z navadnimi veieizdajalci, ki ponujajo Makedonijo Bolgariji.
= Demokratska omladina v Vojvodini proti sodelovanju z radfcfevci. Oblastni odbor demokratske omladine za Vojvodino je imel v Novem Sadu sestanek, katerega so se udeležili odposlanci iz vseh krajev Vojvodine. Razpravljali so o politični situaciji. Po vsestranski debati je bila sklenjena resolucije, ki najenergičnejše protestuje proti temu, da bi demokratska stranka sklenila sporazum z Radićem. Ta protest je bil poslan v Beograd na naslov Svetozara Pribičevića.
= »Trgovinski Glasnik« o opozlci-r>nalnem bloku. »Trgovinski Glasnik« prinaša uvodnik o opozicionalnem bo-au, ki ga završuje s sledečim za beogradske kroge značilnim odstavkom: ^Za vsakega, ki pozna prilike in razume bitne razlike med težnjami in programi Korošca, Spahe, Radića, Davidovima in njihovih strank, je jasno, da je med njimi nemogoč kak sporazum za skupno vladno delo brez načelnega pristanka na revizijo ustave v smislu po-krajinstva in pokrajinske avtonomije. Ni dvoma in spora o tem, da je najnižja mera vzajemnih koncesij za skupni program opozicijonalnega bloka na vladi za demokratsko stranko pristanek, tla se Vidovdanska ustava ne izvaja do kraja. Imeli bi torej nekako avstrijsko
»Sistierungspolitik«, v kateri bi igral g. Davidović našega Belcredija. Po itič-no dete pa ve, kakšen pogubni značaj imajo vsa večja ali manjša, odkrita ali prikrita ukinjenja ustave. Težko je misliti, še težje razumeti, da naj taka činjenica ogroža plodove narodne zavesti, državniškega razuma in vojaških vrlin v najsijajnejši perijodi zgodovinskega razvoja našega naroda in naše države. Verovati bi morali v kolebanje vseh sil in lastnosti, ki ustvarjajo zgodovino narodnega in državnega življenja, ako bi se dogodilo, da Korošec, Spaho in Radič lahko, četudi samo za trenotek, zaustavijo in zapeljejo tok naše narodne in državne zgodovine. Ali res nvsli kdo, da med nami iz teh a'i onih osebnih in strastnih ozirov ni danes dovolj umskih, moralnih in srčnih lastnosti, ki so nas doslej izvedle iz največjih potežkoč in da nam morejo ostanki preteklosti, kakršni so pokraiinci, klerikalci in muslimani, prevrniti državo ter jo stisniti v svoje klešče državnega razstrojstva, narodne razjedinjenosti in splošne nemoči za napredek?«
= Klerikalci in »Avtono^lst«. »Av-tonomista« je pred štirimi leti ustanovil j Albin Prepeluh v družbi z Jožetom Pet-; ričem in v sporazumu s klerikalci. Dol-j ga leta je »Avtonomist« žvižgal tako, j kakor mu je godel oče »Slovenec«. La-I ni pa je jel »Avtonomist« ubirati druge 1 strune, odkar je stopil v službo Radiče-ve človečanske republike. Joža Petrič, ki je bil klerikalni eksponent, se je moral preleviti v radičevca ter pisati ne j več toliko za avtonomijo, kakor za člo-i večansko republiko. Ker se klerikalci boje, da bi jim pri prihodnjih volitvah radlčevci delali zgago, so prekinili v zadnjem času ljubavne zveze z »Avto-nomistom« ter poslati ljuti njegovi sovražniki. Klerikalna stranka sama je nedavno tega izdala zaupno okrožnico na svoje organizacije, v kateri ostro nastopa proti »Avtonomistu«. V tej okrožnici Čitamo med drugim: »Če kdo danes prihaja k Vam in bi Vas vabil za kako č!o-večansko republiko, vedite, da nima dobrega namena. Lahko so to aH odposlanci Radića, ali pa kaki slovenski politikanti, ki mislijo, da je ljudstvo še vedno tako nezavedno, da bo drlo za tistim, ki bo bolj na široko govoril. Pri nas tudi list »Avtonomist« včasih piše, j da je »republikanski«. To je de'oma obrnjeno tudi Droti naši stranki, ki o republiki in njeni možnosti bolj resno misli, kakor tisti, ki nosijo to imsel na jeziku, — radi agitacije pri neooučenih ljudeh. Zato tudi o »Avtonomistu in »njegovi republiki« ljudi poučite, da ti ljudje v slnčaJu kakih volitev ne začno delati zgage z geslom republike.« — Ljubezni med »Avtonomistom« in k1eri-kalci je torej konec, čeprav je »Avto-nomist« glasilo klerikalnega zaveznika Radića. Slabe šanse za Radić - Koro-ščevo zvezo! Cim pridejo nove volitve v narodno skupščino, si bodo sedanji debeli prijatelji in zavezniki že v laseh, kakor kaže slučaj z »Avtonomistom«.
= Češki kolonisti v Rusiji. Že delj časa biva v Moskvi češkoslovaška ko* misija, ki se dogovarja s sovjetsko vla* do o češkoslovaških kolonistih. Poga* janja so že tako daleč uspela, da je ruska vlada voljna prepustiti češkoslo* vaškim kolonistom 30.000 hektarjev najbolj rodovitne zemlje v Spodnjem Kavkazu in ob Volgi v Samari in Sara* tovu. Najemnina je malenkostna, davki pa ne bodo presegali davkov ruskih kmetov samih.
= Ruščina dipfomatični jezik slovanskih narodov. Moskovski listi poročajo, da utegne ruski jezik postati di-plomatično občilo slovanskih narodov. Ruščina nai bi nadomestila francoščino v diplomatičnih razpravah in v diploma-tičnih pogodbah. Ti listi spominiajo na zadnji sestanek dr. Beneša s Pašićem, ko je češki zunanji minister izročil staremu beogradskemu državniku češki red belega leva z ruskim nagovorom ...
= Poljska vlada proti indastrijcem in veleposestnikom. Poljska vlada pripravlja represalije proti industrijcem, ki brez povoda zapirajo tovarne. Enako namerava postopati tudi proti tistim veleposestnikom, ki zanemarjajo dolžnosti napram državi in ki nočejo plačati določenega premoženskega davka,
=s Mednarodna konferenca bo reševala hrvatsko vprašanje. Tako s vso resnostjo zatrjuje Radićevo glasilo »Slobodni dom«. Ta mednarodna konferenca« nia kateri se bo sklepalo o novi preureditvi Evrope, se bo baje vršila spomladi, in na tej konferenci se bo pretresovalo, tako trdi Radić, tudi hrvatsko vprašanje, »ako do tedaj ne bo z notranjim sporazumom rešeno na popolno zadovoljstvo hrvatskega naroda.« Novo evropsko konferenco, ki bi reševala hrvatski problem, je že opetovano napovedoval Stjepan Radić, toda ostalo je vedno pri tej napovedi. Tudi to pot je Radićevo prorokovan je samo pesek ▼ oči nerazsodnim čitateljem »Slobodnega doma«.
= Spor med Rusijo in Japonsko. Med Rusijo in Japonsko je izbruhnil resen spor. Sovjetska vlada je preko svojega zastopnika y KUdivostoku apo
ročila japonski vladi, da ne mara trpeti predstavnikov japonske vlade na ru* skih teritorijih, to pa radi tega, ker se je sovjetska vlada prepričala, da ja* ponska vlada noče s sovjetsko vlado rednih odnošajev, kljub številnim po* izkusom od strani Moskve.
= Sovjeti najeli notranje zlato posojilo. S posebnim dekretom so te dni sovjeti razpisali notranje z'ato poso;ilo v znesku 100 milijonov rabljev in obrestno mero 8 odst. Posojilo se povrne v šestih letih. Obligacije po 100 in 1000 rublje v se izdajo s kurzom 96 ter raz vrste v serije po 10 milijonov rabljev. Posojilo nameravajo amortizirati potom izžrebania v štirih letih, začenši z letom 1926.
— Za nemškega naroda boljšo bodočnost V Duchcovu v Čehih izhaja narodno socialistični dnevnik »Der Tag«. Ta list je na čelu označen z znakom »Hakenkreuz-lerjev«. Vanj pišejo tudi Nemci Iz rajha. Nedavno je napisal v navedeni dnevnik G. Feder iz Monakovega članek »Ideja je večna in nepremagljiva«. Država lahko premine, državna oblika se lahko izpre-meni, ali narod ostane. Lahko pridejo težke gospodarske krize, lahko zavlada velika fizična beda. ampak marljiv, ustvarjajoč narod premaga take gospodarske krize, če narod ostane. Ako pa Izgine morala, če se razširi egoistični duh, brezozirno hrepenenje po bogastvu, če se vse, kar je bilo našim očetom drago In sveto, zavrže, potem umira duša naroda, potem nastopa mrak In noČ...c Take In podobne glasove slišimo danes tz Nemčije večkrat kot nekdaj, kar je vsekako razumljivo. Katastrofa jih sfK, da Si izprašajo vest in začno premišljevati, kaj jim je storiti, da se vse obrne na boljše. Hakenkreuzlerji imajo svoje Ideale. Njih organizacije ne poznajo državnih granic temveč poznajo samo nemški narod. Njih časopisje ne pozna razlike med domačimi Nemci in onimi, kateri žive izven mej nemške republike, marveč samo zemljo, na kateri prebivajo Nemci. Z gospodarsko propalostjo je v najtesnejši zvezi nravna propalost. In kdor hoče ozdraviti ono, mora preje ozdraviti to. Cisto umljivo je, da se dandanes na Nemškem intezivneje uvažujejo pripomočki za preporod naroda, kakor svoje čase in te preporodne težnje so sočasno nacijonalne težnje. S preporodnim kulturnim gibanjem se vodi za roko sflno narodno gibanje. Ker je bodočnost vsakega naroda v dušno m telesno zdrav? mladini, se vzbuja v šoli in doma narodna zavest in ponos, snujejo se telovadna društva, zlasti se je med srednješolsko mladino razmahnilo skautsko gibanje, saj je pa rudi skautizem velikanskega pomena za preporod in bodočnost vsakega naroda. Tudi ml bi lahko vzeli za vzor delovanje Nemcev za boljšo bodočnost.
= Mac Donafdov? načrti za rešKcv reparac'rskega vprašanja. Londonski »Daily News« ob?avli*a konkretne načrte, ki jih misli Mac Donald predložiti bodoči mednarodni konferenci. Ti načrti so nastopni: 1. Konferenca prevzame sanacijske predloge, ki :ih sestavi sedaj v Nemčiji bivajoča strokovna komisija. Izvedbo teh predlogov naj nadzira komisar Društva naredov. 2. Nemčiji se dovoli moratorij 2 in pol let. 3. Po poteku moratorija določi mednarodna konferenca vsakoletne zneske, ki jih Nemčija plača za reparacije. 4. Anglija dovoli Franciji 20 letni moratorij Na konferenci nameravajo razpravljati tudi o stalni demilitarizaciji Porenja. o sprejemu Nemčije v Društvo narodov in o prenosu sedanje vojaške kontrole v Nemčiji po zaveznikih na Društvo narodov.
Književnost.
Prometa.
RETTRTOAR NARODNEGA GL*:OA-LISCA  V IJUBLJANL
DRAMA.
Začetek ob 20. nrf zvečer.
Sobota, 8 marca: Kamela skozi uho $i-vanke  (premijera) Izven
Nedelia. 9. marca: pop. ob 3. Llliom, ljud. predstava Izven
Ponedeljek, 10. marca: Zaprto.
OPERA. Začetek ob   . 20. zvečer. Sobota, 8. marca: Plesni večer znamenite plesalke »Odvs« Izven Nedelja, 9. marca: Aida Izven Ponedeljek. 10. marc*: Zaprto.
★   ★ ★
— Premijera ▼ drami. Vse ljubljansko gledališko občinstvo opozarjamo na pre-mijero češke veseloigre »Kamela skozi uho šivanke«, ki bo v drami danes v soboto, dne 8. tm. ob 20. zvečer.
— Plesni večer v operi bo danes v soboto, dne 8. tm. Svetovno znana plesalka Ody« pokaže ta večer ljubljanskemu občinstvu svojo plesno umetnost, s katero je dosegla po vseh največjih mestih Evrope ogromne uspehe. Začetek ob 20. zvečer.
— Ljudska visoka sol* ▼ LJubljani. V nedeljo, dne 9. tm. dopoldne se vrli v zbornični dvorani na nntverzi Macherjeva proslava. Zato odpade nedeljsko predavanja Ljudske visoke šole m se prihodnje predavanje vrši v nedeljo dne 16. tm.
— Opera ^ A Id a* st rprizori v nedeljo 9. tm. ob H 8. zvečer. Pri tej predstavi poje AMo ena Zflcova, Ammnerts ga. Borova, Radamesa t. Šimenc, Ramflsa g. Be-tetto, Amonasro g. Cvejfc, Kralja g. Zoran. Režira m dirigira ravnatelj g. Rukavina.
— Drama rprizori t nedeljo dne 9.
tm. ob 15. popoldne privlačno Igro »Li-ttom«, katere dejanje se godi deloma aa zemlji med vrtiljaki ha cirkusi, deloma v nebesih. Zvečer istega dne ob 8. bo prva repriza ljubke poljske komedije Perzvn-skega *Asantke«. Popoldanska predstava je budaka Ja so eeae vstopnic eelo saJžaae.
_ »Ljubljanski Zvone prinaša v svo?!
drugi številki tole vsebino:    JuS Kozak naela-j'uje svoj roman »šentpeierc; v širokih epičnfh obrisih nas seznani    avtor s predzgodovino rodu, ki ga opisuje. To pripovedovanje, ki   ga ie pisatelj polcZil r usta teti Zebi. staremu družinskemu ustnemu sporočilu, je mestoma na moč napeto m tudi poprečnemu čitatelju ne bo prete£.iv-no. V'. Levstik je v odličnem prevoda objavil deveto poglavje  ie Dostojevskega romana »Besi«. To poglavje so šeit nedavno objavil boljševik! v Rusj: in se zategadelj tudi ne nnhaja v slov. prevodu roma-ra, ki je izšel pri Tiskovni zadrujrt v Ljubljani.  Poglavje »Stavroglnova  izpoved« je za umevanje romana dragocene važnosti. Med pesniškimi prispevki je treba omeniti St.  Kosovela  »Tvorničarja Silo«, socijalno pesnitev, v kateri se zlasti prvi dve pesmi   odlikujeta po   krepkem ritmu. Igo G r ud na razpoloženje -Večerna« in Ferdo Kozak > V družbi«. P. K a r 1 i n je prepesnil Li-Tai-Pe-ievo »Samotno pirova-nje„ M. Pretnar objavlja kratke miselne stihe. Važni so nekateri članki v tej številki: Prof. Prijatelj kGnčuje uvod k lite-rarnoku!turnemu delu svojih »Mladosloven-cev«, v kratkem    lapidarno esejističnem slogu črta avtor evropske struje in smeri, ki  so bistveno oblikovale  miselnost cele generacije. Prof. Kidrič   nudi v članku AUsla da Sommaripa čitatelju mnogo dragoceni*:, podatkov, ki doslej niso bili znani, ne ooj^v'jeni. Najširšim krogom »Zvonovih« ćitateljev se bo prikupila prof. Dolenca Studija o šegah m   običajih slov. ljudstva na Dolenjskem v prejšnjih stolet->ih. Literarnim ruTmanom pa je namenenjen ffni čudovito izbrušenl literarni esej »Kritika s patosom in inspiracijo« od F. X. Salde, največjega sodobnega kritika. — V bogatih  »Književnih    poročnih* opozarjamo čitatelja predvsem na K a r 1 i n o v o sodbo o Kraigherjevem romanu »Mlada ljubezen, drja. F. B. oce la   Sovretovega prevoda Euripidove žaloigre »Bratski spor« in poročilo o slovenskem prevodu Baudererie-vih slovitih »Fesms v prozi. Književna poročila tudi to pet opozarjajo čitatelja na najvažnejša dela hrvatskega in srbskega slovstva, V Kroniki prinaša Fr. Albrecht pregled prevodov rz slov. slovstva v preteklem letu   A. Debeljak pa oipozarja na slovstveno delo francoskega pisatelja Ph Lebesguea. — Revijo vsemu slovenskemu razvmnišrvu najtopleje priporočajo. Naroča se pri trskovnl zadrujri v Lhj*>!*-ni, Prešerne v a nftca 54
— Janko Samec. »Življenje*. Pesmi. Splošna knjižnica št 16. V Ljubljani 1024. Natisnila m založila Zvezna tiskarna tn knjigarna. Strani 112. Cena broš. Din 15, vez. 20 Din. Za antologijo Golarjeve lirike je prinesla Splošna knjižnica zbirke pesrr.i Janka Same". »2iv!.*f:ri■«« jih Imenuje pesnik sam z zelo Posrečenim nazivom: Kajti Samec nam tako iskreno in preprosto poje o svojem življenja, da nas že takoj z zvoki prvih verzov omami ter nas docela priklene nase. 2 njim doživljamo ljubezen, ž njim hodimo po naravi, f, nj'm prisluškujemo utripom življenja in ž njim prispemo končno k tihim bregovom, kjer je mir. vednost — Bog! Lepa knjiga, ki je človek ne bere samo enkrat! Z lepo vsebino je v skladu tudi dostojna eprema. Cena je nizka. — »Življenje« vsem ljubiteljem dobre slovenske kn:?ge toplo priporočamo!
—r Fricoln Žolna: Dvanajst kratko-časnih zgodbic: Splošna knjižnica št. 12. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Cena broš. Din 8, vez. Din 13. Sredi naše mizerije, sredi razburjenj in večnih afer si človek nehote zaželi razvedrria, vesele, jasne besede, ki bi arala privabiti smeh. Tei želji je ugodil naš znani humorist Milčinski s svojimi »krrttkočasnimi zgodbicami«. To so trenot-ne šklce, vesele, šepave, polne smeha ce!o takrat, ko bi človek pričakoval zamračeno čelo in jezne poglede. Naše lastnosti nam slika, naše napake in naše razmere, ki jih gleda iz take perspektive, da je vedno dovolj povoda za smeh. Brez dvoma je Milčinski n?š najbol;s; humorist. Knjiga je lepa In cenena.
— Jul. Zever: Gompači in Komurasaki.
Japonski roman. Iz češjine prevel dr. Fran Bradač. Splošna knjižn'ca št. 20. v Ljubljani 1923. Natisnila In založila Zvezna tiskarna in knngarna. Cena broš. Din 14, vez. Din 20. Kakor pravi v uvodu pisatelj sam. je povzel snov za ta roman po neki ;np<-.T><;'.-? legendi. Z r :-tersko roko je pričaral pred nas Pestre slike ljubavnega življenja tiste dežele, ki smo jo nedavno poznali komaj po imenu ter iz domišljije. Prijetna, bujna romantika veje iz tega dela. Dejanje se r?zplete s primerno napetostjo, posamezne slike so prav razkošne. Roman Gompači in Komurasaki je pesem ljubezni in zvestobe. Gotovo najde med nami mnogo čitateljev. Kakor vse knjige Splošne knjižnice, ie tudi ta skromna v ceni ter dovršena po opremi
— Vse ohrskova!ce II. koncer*? !ue;o-slovenske komorne glasbe, k. ^ vt51 v ponedeljek, dne 10. marca v Ffll armon l dvorani opozarjamo na tiskani podrobni spored, na katerem je tiskana t'n<Ke:.a razlaga posamn'h stavkov obeh vanskih godalnih kvartetov komponistov Konjovič* in §:olcerja. Na sporedu $o :i-skani tudi kratki življenjrp sni podatki. Spored se dobiva v Matični kr:i-.;rr.i.
_ ITI. večer- Smetanove   preslr.ve v
LJubljani se vrši v ponedeijek. dne 10. t:o, v Uniotiski dvorani. Ta večer br^rno iinei priliko s!"Sati Smeiano kot shri - ega sk'adatelia, zastopanega po svojem najod-ličnejšem delu te vrste, po sinfoniCnrm cU-hx »Ma vlast«, v katerem opi^ie lepoto svoje domovine. Ciklus »Ma vlast« k prav te dni odmeval v največjih dvoranah Š:rcmi sveta, kjer so nnjrazličneši narodi se spominjali enega največjih, ne s^rro če* l temveč svetovnih duševnih velikanov V Ljubljani svira »Ma vlast« orkester Zve«-e godbenikov za Slovenijo pod vodstvom kapelnika Antona Balatke. Občinstvo opozarjamo, da ne zamudi izrednega užitka, ki ga mu bo nudil sinfoničm" orkester ta večer in da so vstarnice v predpred.vi v Matični knjigarni.
— Mladino tokrat prav špeci.ielrto Ijr.d-skih šol ljubljanskih od 3. do 5 razreda opozarjamo na ponovitev mladinskega predavanja pod naslovom »Mladinska pesem In harfa«, ki se vrši v nedeljo, dne 10. tm. ob 11. uri v FllharmoniČni dvorani. Spored Izvaja ga. Pavla Lovšetova, sdč. Dulka Doubravska, gdč. Slavka Saxova in g. Šubelj.
— Redna letna skupščina Zveze slov. pevskih zborov se letos vr*i na dan 6. aprila ti. Dopoldne zborovanje s predavanjem v Glasbeni Matic;, popoldne velik koncert ▼ Un-lonu, na katerem sodelujejo pevski zbori iz vse Slovenije. Prijave r» sodelovanje Je nasloviti na odbor »Zveze* do 15. marca tL toolnjene vposlane vpra* Šame pofle naj tstolako vmeio -Zvezi« na<-poznete do 15. marca ti.
— Album slovenskih napevov. Fran Korun je že pred nekaj leti po znanem albumu Fr. Gerblča za vijolino in klavir priredi 50 slovenskih narodnih nspevov, ki jfh je sedaj založil Schwenfner. Zvezek, ki mu je vi*olfnski part priložen v posebnem sešitku bo zlasti dobro služi! de'oma za-čerrrikom-vjlol in Istom v naših glasbenih zavodih, deloma pa tudi domaČi zabavi, ker je v njem mnogo najraznovrsrnejšeca rr*-drva, Vfjolinskemu delu ;e podloženo besedilo, poleg tega pa. je Korun prav skrbno pripisal smotren prstoklad ter vse nat>o-rrebnejse ločne oteze. Alhum brez dvoma zasluži, da sc vpelje kot obligatna knjiga pri vijolinskem pouku zlasti na učiteljiščih, kjer učitelji vljolme Že davno čutijo njegovo potrebo. Učenec bo rade volje segal oo znanih slovenskih napevih. katere mu danes še vedno nadomešča nepriljubljena nemška tvarina. Klavirsko spremljevnnje je le deloma ostalo Gerbičevo. Korun je je sem-tertam olajšal, čestokrat pa rud! harmonično preuredn tako, da je semtertam seda* še zanimivejše. Pisano sicer m v jugoslo-venskem duhu, vendar nikjer ne zabriše vtisa domače narodne pesmi. Bilo pa bi lahko priprostejše, zlasti pa ne vsled demr masrvnesti nekoliko okorno. V splošnem pa bo knjiga z velikim uspehom zamašila občutno vrzel domačth vijolinskih glasben* učnih pripomočkov m >o zaradi brezdvom-no izvrstne vporabnost! toplo prrooročam.
—č.
Daaes v kavarni Evropa
- KOI3CERT —
dravske godfee.
Začetek ob 9. Vstop prDut.
Darila.
niashpnj ve?tf»ik.
— Vrsto Smetanovih koncertov v Ljubljani zaključi III. sinfonfčnl koncert Muzike dravske d'vizi^ske oblasti, pod vodstvom kapelnika dr. Josfpa Čerfna. Prvi del tega koncerta, na katerem sodelujeta gdč. Zdenka Zikova in konservatorijaki prof. Ja« Slais obsega Izključno le Smetanove skladbe in sicer: veličastno predigro »Lfbušo«, potem pesmi in vijolmske skladbe ter glasbeno sliko » ValenStajnov tabor«. Koncert se vrši v ponedeljek, dne 17. sm. v U neonski dvorani. Vstopnice so od ponedeljka dalje v pred prodaji v Matični knjigami.
— Pevski zbor glasbene Matice v Mariboru v Ljubljani. Mariborski pevd, ki tmajo izvrsten moški zbor, pridejo prvikrat ▼ Ljubljana pod vodstvom svojega kapelnika ravnatelja Tapiča v ponedeljek, dne 24. tm. ter prirede isti večer v Unfonstt dvorani svoj koncert. Ljubljančane opozarjamo ie danes na to prireditev. Podrobni spored v kratkem.
Družba sv. Cirila in Meioda v L?riUj..n: je prejela meseca februarja sledeče prispevke :
I. Podružnice: Krško m., 1020 Din, Litija Din 1625. Radeče pri Zidanem mostu Din 405, št. Rupert 50 Din, Novo mesto ž. Din 411.20, Cerknica 205 Din, Trbovlje ž. 250 Din. rogaški okraj Din 1045.75, Pristava 700 Din, Gornji grad 400 Din Brežice 467.15 Din, Mokronog 22S Din. Ruse ž. 2500 Din, Ljubljana: Sentpeterska m. 1510 Dir. šentpeterska i. 3756 Din, mestna ž. 3 Din; skopaj 14.576 D*n 10 par.
IT. NaI:Jr: m?kf: Kasarna Jadran Maribor, 77.50 Din, gost pri Kuntu, Selo, 12 Din, Ljubljanska mestna hrrnilnca, Ljubljana-19.30 Din; skupaj 108 Din 80 par.
III. Obrambni sklad: Anejcla d*\ Serko-va, Ljubljana. 50 Din (po »Jutra«).
IV. Dr. Ivana Tavčarja s' la f- Podružnica Velike Lašče 120 Din, g. Milka 1000 D (po *Slov. Narodu«); slrapaj 112^ D"p.
V. Razni prispevki: P;ij it« :i šolske mladine v Petrovcih 2°f) Din, Ovr. pos I -nlca v Litiji 25 Din. rkr. odbor .c:r»r:- pri Jelkah 000 Din. dr. J. K1ep~c & dr. Raafljg, Ljubljana, iz kazenske poravnave M. ca. D., 125 Din. uprava >SIov. Naroda, LlubUa! 1250 Din. oprava »Narodnega Dnevn ka. Ljubljana, 700 Din. Dii. rad ki h >*l^v. Jug«, LJubljana, 50 Din: skrnaj 3959 Din.
Vsota vs*?fc prispevkov Dn lS.»S*-*t.
— »V dem frs spas.« Povodom p:'re-di'rve p!esT.e zabeve krofka za odpravo tujk »Odvadi« v Svr*1n»u dne 2. m*rca v prid JuroaVrrenske Matice se TrVara'a Dm 78.50 čistega dobička. — Svojo odanost je epravičfl g. Kiohovs i« Po'as s 5 Din. Po Inicijativi g. Fr. Telbana trg se Je v ožjem krogu t rost'lni Neike Frellh v Svodnjn nrbrak> Din 120. Tako ;e ere le1 Jut oslov. Matica v Ljubljani Din 303.50 Vsem sotrudnikofB ■ darovalcem najhkre-nejSa hva'a!
4 ■
L
Podpirajte obnoane slepe In daruite
društvu al epik«,
s a 4
•5 L O V P NS rt   fTAffODt,   dne 9 gg fTO«
Štev. 58
Prevrat 1918.
Prevratne dogodke v Mariboru in tik ob naši severni narodni rreji r.a §ta jerskem, v Prekmurju in v Mežiški dolini bom popisal v posebni knjigi Pozive za podrobne podatke sern poslal osebam, katerih požrtvovalno delo iz onega Časa mi je osebno znano. V«ord* sem nehote koga pregledal. Kdor torej nI dobi! takega poziva, pa se *e vendar udeležil ob prevratu v gori omen'ensm czemlju osvob^jevalne akcije *n bi ho tel prispevati s kakršnimkoli poročilom iz one dobe. naj mi to nrznanl, da mu pošljem okrožnico z vprašanji.
Prevrat pa je seveda potresel na slov. Štajerskem, v Prekmuru In v Me žiški dolini tudi mesta in druge podeželske kraje, ki sicer niso bili v neposredni bližini današnje državne meje. a se je po odločnem nastopu našega življa v njih vendar mnogo izprememlo nam na dobro. Pasi takim krajem vsled nedovolinega gradiva ne kaže posebej obelodanjati svojega prevratnega dela. bi bilo vendar Sk^da, da se pozabi po-frtvova'ni trud posameznik* aH cele občine. Tudi zadevna poročila po no vinah iz prevratne dobe so večinoma pomanjkl.iva in še ta zdaj iz spomina
V dosego celotnega pregleda tukajšnjega prevratnega gibanja nameravam tudi to gradivo — seveda ako hi kolikor ga pravočasno dobim — oplesti v istočasne zgodovinske dogodke na naši severni meji In prosim vse državne. ohč*nsTe in župnijske urade, Šolska vod. siva, društva in sploh vse, kl želijo, da se njihovo deTo očrta: naj pošljejo potrebne podatke na moj naslov t Maribor do 15. aprila 1924. Posebno naj poročevalci omenja o prevzetja uradov, narodne sve'e, narodne straže, shode itd. Neobhodno potrebni so mi zapisniki in uradni spisi narodnih svetov. Po vpo-rabi jih bom vrnil, al) pa — seveda z dovoljenjem lastnikov — oddal z drugim dobljenim gradivom v hranitev »Zgodovinskemu društvu« v Mariboru.
Poročila naj bodo popolnoma nepri. stranska In naj lih podp!še več oseb, ako le mogoče take, k| so sodelovale ob prevratu.
Dobrodošle mi bodo lotograf'le. slovenski in nasprotni tisk onega časa (letaki, lepaki, časop'si). *pioh vse. kar ie v zvezi z na?iin osvoLcjenjem
Imena poročeval-jcv bom navedel v knjigi med vin
GENERAL MAISTER,
Stanovanjski zakon.
(Dopta od ugledne tirani.)
Zadnja anketa glede stanovanjskih razmer ▼ Ljubljani in drugih mestih Slovenije, namenjena razmotrivanju in presoji zelo aktualnega vprašanja o po* daljšanju, odnosno ukinitvi sedanjega stanovanjskega zakona, je pokazala, da ta problem ne trpi več odlašanja. — Mnenja navzočih zastopnikov različnih korporacij in organizacij, ki predstav« Ijajo vse zainteresirane kroge, so se j razdelila malone enakomerno. Zaston* j niki hišnih posestnikov in ostalih pri« } dobitnih krogov so z vso odločnostjo t zagovarjali stališče, da je treba stano« j
resu svojih članov in posredno tudi na« jemnikov njega ukinitev. Ne nasprotuje pa nače'oma misli, da bi se po uki« nitvi začasno regulirala najemnina, kar bi preprečilo vsako navijanje cen »n torej tudi možnost, da ostanejo siro* mašnejši najemniki hrez stanovanja. To je ena plat prepotrebnega kompro« misa. ki se nam zdi zelo simpatična. Druga možnost bi bila ta, da ostane strnovanjski zakon v veljavi, da pa se reformira v toliko, da bo res ščitil samo nne, ki so potrebni n ne bo v preveliko obremenitev hišnim posestnikom. V sedanji obliki tega zakona ne vidimo namreč prave smotrenosti, pravega vpoštevanja interesov dotičnih krogov, ki imajo tudi pravico zahtevati, da jih
tudi ▼ bodoče. Gre torej za načelno diferenco v naziranju glede stanovanj« skih razmer in treba bo iskati izhoda is nastalega položaja. Ni dvoma, da je stanovanjski zakon v marsičem neume« sten, krivičen in škodljiv, da pogosto pospešuje stanovanjsko mizerijo, mesto da jo odpravlja in da bi bilo tako s stališča vseh hišnih posestnikov, kakor tudi nekaterih najemnikov mnogo bolje, če bi ga sploh ne bilo. Vsako nasilno »vmešavanje v naraven proces družab« sega življenja rodi prej ali slej slabe posledice. Tako vmešavanje in kršitev -Uveljavljenega reda je tudi vsaka na» silna omejitev stanovanjske prostosti. Ekonomsko načelo o neoviranem po* vpraševanju in ponudbi velja tudi za stanovanjske razmere. Cim se izvrši na enega teh dveh pteži pritisk, je ravno* vesje narušeno in družba trpi škodo. Stanovanjski zakon je pritisnil na po* nudbo in zadel hišne posestnike, ne da bi odpravil stanovanjsko mizerijo, za kar je bil faktično namenjen. S tem je izgubil svojo eksistenčno upravičenost in bi moral biti ukinjen, če bi bilo naše gospodarsko življenje količkaj urejeno. Ker pa živimo še vedno v povojni krizi, ki jo čutijo prav vsi sloji, osobito pa duševni in ročni delavci, moramo raču* nati z realnostjo in priznati, da bi bila ukinitev stanovanjskega zakona začas* no še neumestna in s socijalnega stali* ica tudi krivična.
Dokler namreč delavstvo in celo* kupno uredništvo ter malo obrtništvo ne bo v položaju, da bi lahko s svojimi prejemki svoLodno konkuriralo na sta* novanjskem trgu, dotlej bodo ti sloji navezani na zakonito socijalno zaščito, ki jo imajo v stanovanjskem zakonu.
z vso odločnostjo zahtevati, da se sta* novanjski zakon v sedanji obliki refor* mira tako, da ne bodo zanemarjeni vi* talni interesi hišnih posestnikov. Po* polna omejitev njihove lastninske pra* vice je vsekakor krivična in načelo sta* novanjske prostosti mora vsaj do gotove meje zmagati.
K vprašanju o stanovanjskem zako* nu spada končno docela upravičena zahteva, naj država razbremeni hišne posestnike na ta način, da izprazni svo* je urade iz privatnih hiš in zida nove zgradbe, kjer bi se nastanili državni uradi in uradništvo. Niti podaljšanje, niti ukinitev zakona ne bo omilila sta* novanjske krize tako, kakor obsežna gradbena akcija od strani države, ki mora končno uvideti, da a nasilnimi sredstvi ni mogoče izkoreniniti tega zla. Dolžnost državnih oblasti je. da skrbe v enaki meri za vse državljane in če so državni uradi in uradništvo v pri« vatnih hišah ena fc.avnih O' ir na poti k sanaciji nezdravih stanovanjskih raz* mer, mora biti ta ovira čim prej od* s anjena.
Poboljšanje na Ellis Islandu za zadržane priseljence.
Po Šestih mesecih vrvenja in prenapetega deia na Miliš Isandu, kjer so priseljeniški uradniki delali dostikrat noč in dan, vlada tam sedaj razmeroma tišina !n mir. To ne pomenia, da nI priseljencev na otoku. Kljub mrtv' sezoni znaša šetvHo tam zadržanih »nozemcev od 500 do 1000, kar pomenja, da priseljeniška postaja služi vsak dan leta ta stanovanje mnogim inozem-cem.
Mercdajni krogi se zavedajo, da Je Ukinitev tega zakona bi pomenila za i treba vporabitf čas do otvoritve nove kvo-nje težak udarec, kajti stane/anja bi j te 1. julija za nujne  poprave na otoku.
Javno mnenie je bilo upravičen ogorčeno radi razmer, ki so mnogo let obstojale na otoku. Naslanjajoč se na to javno mnenje je priselienišk komisar Curran, ki Je na čelu te priseljeniške postaje, stopil pred pristojni odsek Kongresa In priporočal, naj se nakaže svota od veh milijonov in pol dolarjev za temeljito remondfranje priseljeniške postaje
V tej zvezi bo zanimivo opozoriti na nekatere poboijštve, ki so se že uvedle na EIHns Islandu in ki pričajo o boljšem vpo-števanju prišel enčevih človeških potreb.
Prvič v zgodovini EJIins Islanda so nekateri izmed inozemcev, kl so Iz enega ali drugega razloga zadržani na otoku. Imeli prHIko spati v posteljah. 350 belo emajliranih Železnih postelj Je bilo ie postavljenih v spalnicah drugega nadstropja. Postelje so opremljene s blazinami, svežimi rjuhami in nudijo vse drug pogled, kot omrežna trda ležišča, na katerih se prišel iencl toliko let spaft, odeli s tenkimi vojaškimi ode'ami. Raba teh postati, v prvi vrsti namenjena ženskam la otrokom, m la omejena na potnike prvega rasreda. Ako le kaka potnica tretjega razreda ali kak slaboten starec potreben posebnega odra, dobi posebno posteljo.
Male *• znano Širšemu občinstva O otroškem vrtcu In Soli, ke se obdržuje zjutraj in popoldne za otroke sadržanih inozemcev. Otroci vseh starosti — od drobnih
se vsaj spočetka podražila, kar je v interesu hišnih posestnikov, nikakor pa ne ogromne večine najemnikov. Zato je razumljiv odpor, ki je nastal v uradni* Skih in delavskih vrstah proti temu ko« raku, kakor je razumljiva in upravičen" tudi zahteva hišnih posestnikov, naj se stori konec sedanjim neznosnim stano* vanjskim razmeram. Vsaka stranka ima prav s svojega stališča, ker vsaka brani svoje interese. Če se stanovanjski za* kon z novim letom v sedanji obliki po* daljša, bodo težko prizadeti vsi hišni posestniki, kajti omejitve so tako ne* znosne in najemnina večinoma tako nizka, da izgublja posestnik vsako veselje do svoje posesti, da ne more po* previjati hiše in da si nihče ne upa zidati novih hiš. če pa se zakon na mah ukine, bo zopet nesreča za najemnike, osobito one nižjih In srednjih slojev, ki že sedaj komaj plačujejo najemnino. Zato se nam zdi najbolj umestna misel, ki jo je sprožil na anketi predsednik Z vere hišnih posestnikov za Slovenijo, dr. Re<?ally. češ, da je edini izhod Iz zamotanega po'ožaja komnromis.
Zveza hišnih posestnikov je naravno odločno proti podaljšanju stano*
vanjskega zakona, ter zahteva v tate* • detet do itirmajsUetnlb la
otrok, gredo vsak daa te skupnih bivališč ▼ šolsko sobo, ki se nahaja v solnčnem hodniku vrhnega nadstropja. Najmlajšim Je dana prilika, da zaposlujejo svoj mladi um po načinu otroškega vrtca, starejši otroci pa dobivajo prvi poduk v računstvu In zemljepisju. Nauče se izgovarjati Ime mesta, kamor so namenjeni, in najti dojeno mesto na zemljevidu. Naučijo se tudi par potrebnih angleških fraz "m nekaterih ameriških pesmi. Za razvedrilo jfm služijo razne vesele otroške igre na odprti verandi. Prva zemljepisna lekcija je nepozabni razgled na Manhattan la Jerseysko obrežje,
Oskrbovalnica za dojenčke se nahaja pod vodstvom trenirane strežn ce, ki vabi matere, naj se poslužijo ugodnosti svetle, mične In dobro opremljene otroške sobe. kjer se nahajajo zibeh. igračke in porcelanasta kopalna kad za dojenčke.
Poprej zadržani Inozemct niso ImeH hnell ničesar, s čim bi si preganjali moreči dolgčas, kot neprestano sprehajanje gori In doli po sobi. Sedaj dobivajo ženske šivalni materijal na razpolago, da si napravijo za se aH za otroke, česar si želijo. Izuriena šivilja tfm daje navodila. Dolge ure In dni detencije sedaj proizvajajo marsikatero mično obleko za otročiče. Za moške ni žalibog Se poskrbljeno za kako delo. Ici bf Hm bilo v razvedrilo. aH oddelek za socijalno oskrbo jim daje pisalnega materijala fu tuiejezičnih časopisov.
Meseca januarja je bilo zadržanim Inozemcem prvič dovolieno, da se smejo sprehaiari pod milim nebom na otoku. Radi manjšega navala priseljencev je bilo mogoče detaširati dovoljno šfevilo uradnikov za potrebno stražo, kajti priseljenska ob'nst ie odgovorna za morebitni ubeg zadržanih Inozemcev.
Priznava se sedaj na merodajnem mestu, da treba remodelirati vsa poslopja, da se doseže korenito zboljšanje obstoječih razmer. Med tem si priseljeniški komisar Curran prizadeva popravljati najhuise zlo, kolikor ie to mogoče ob sedanjih razmerah In nstvarftl bolj prijazno atmosfero za one nesrečne pHselfenre. kl iz enega ali drugega razloga morajo nekaj časa ostati na otoku, dokler se ne reši vprašanje njihovega prihoda ali deportacije.
Poglavje o naših dobrovoljcih.
»Jugoslavenska Njiva« št. 4. prinaša izpod peresa Zofke Kveder-Ucme-tro- ićeve obširen referat o nekaterih spominskih knjigah, k* so jih napisali naši dobrovoljci. Uvodoma govori podrobno o mizernem položaju jitgodo-venskir dobrovol cev. Naglasa !n ob-enen obžaluje, da dobrovoljci, o katerih se sploh premalo vc in govori, ne za- zeina.'o v javne-n življen/j onega mesti, ki jim pripada po njihgovib zaslugah za osvoboienjo in u.,eJinjenje i'ovoji:o poglavje o debtovol cih iz na-Sih krajec pravi med drugim, »e res žalostno Odlašanje obliub. ki so jih dali vladni činitelji dobrovoljcem že v Solunu, je uničilo marsikatero dobrovulj-sko lodbino. Tako žalosten in nečasten za našo državo je bil p^vratek v Ameriko onih dobrovoljcev. ki so v *iisu vojne sfnvo\ ali svojo eksistenco v Ameriki, da prihite na pomoč domovini, ki jih je po končani vojni prepustila njihovi usodi.
Ali pa kolonizacija naših dobrovoljcev v Slavoniji. Vojvodini in Banatu! Pod vodstvom in po navodilih strokovnjakov smo mogli ustanoviti vzorne kolonije malih gospodarstev, toda mesto tega smo pustili dobrovolce na cedilu, naj se kolonizirajo, kakor vedo in znajo. In ker važnosti te kolonizacije večinoma nismo razumeli, je mnogo dnbro-voljskih   rodbin uničenih in zemlja je ostala zapuščena.   Glavno krivdo vidi Demetrovičeva   v   nesposobnosti za zdravo organizacijo. Opozarja na vzsleJ Cehoslovakov, ki so še pred vojno poznali, da je v dobri organizaciji r.3:tev celote, kl so potom te jake orgnnizale dosegli tudi svobodo in k| :o na ta način tudi ščitijo. Zato zavzemajo češkoslovaški legijonarji, dasi v političnem živ. ljenju brez uglednih mož. zelo važno mesto. Temu vzgledu naj bi slsdili tudi naši   dobrovoljci    J ugoslovensko jav nost je treba zainteresirati za dobrovoljce, za njihovo usodo in zasluge ter za njihovo zgodovino v svetovni vojni. Želeti bi bilo, da bi dobrovoljci mnogo pisali o sebi in da bi kn ige o njih prodrle v vse ljudske šole in šolske knjižnice. Zelo simpatično poroča Demetrovičeva o knjigah bivših kapitanov-do-brovoljcev  Lujo  LovriČa  in dr. Ljudevita Pivka. Lujo Lovrič, ki je lansko  leto   napisal kmigo »Tužna jesene, opisu ie v novi knjigi »Kroz sne-gove I magle« svojo in svojih kolegov pot la Odese preko Arhangelska do Anglije ter težke in mučne trenotke, ki :ih je preživljal kot slepec s stalno vero v srečni preokret In zboljšanje življcn-sklh razmer. Kapitan Lovrič, eden naj-hrabrejših naših dobrovol'cev, je izgubil v borbi v Dobrudži obe očesi, toda ne glede na to bridko usodo ni nikdar klonil duhom, ker je našel uteho v zavesti, da |e žrtvoval svoje najdražje, svoj vid, ga domovino. Historičnega pomena Je opisovanje bolesti, ki Jo Je občutil ta odlični narodni borec pri pogledu na razpad ljubljene in mogočne matuške Rusije ter njegovo objektivno razmotrivanje politike londonskega di-plomatlčnega zastopstva kraljevine Sr- I bije In Jugoslovenskega   odbora.   Po- j stopanje teh krogov v času svetovne veja* Lovrtt oatro obeoie, S podobno |
kritiko politike Jugoslovenskega odbora se seznanimo tudi v knjigi dr. Ljudevita Pivka »Proti Avstriji« in »Semec, v katerih avtor opisuje, kako je L 1917. z Bosanci in nekaterimi Cehi napravil v avstrijski fronti vrzel, da bi Italiiani lahko prodrli na avstrijsko ozemlje. Toda zaradi nesposobnosti in neuvidevno-sti rimskega zastopstva Jugoslovenskega odbora se mu ta akcija ni posrečila, dasi jo je podpiralo vrhovno italijansko poveljstvo. Posrečilo se mu je samo zbrati in organizirati neznaten jugoslo-venski odred, ki je štel 910 mož, med njimi 33 častnikov (629 Srbov. 163 Hrvatov in 118 Slovencev.) Dr. Pivko primerja s temi neuspehi uspešno akcijo Cehoslovakov, čilih politični predsta-vitelii so energično podpirali organizacijo legionarskih bojnih odredov.
Iznred sodišča.
MORILEC SVOJE ŽENE.
Smrtna obsodba.
L|a*ie?nn we skozi leloHaoi da bodo foil rtoVro nHnrav'Jene ooalo-lujt- se samo pravega vanilin-slad« fcopla In 9eočvn-qa Bralka znamke „AORIA". 8 ponaredbami Jedi samo ookvarit« in ljubezen trpi vsled neprf Idnostl- — Cnvntte se torej •iiCn.b a manj vredni k po a« red b.
Likvidacija odbora za prenos judenburških žrtev.
Imenovani odbor Je dovrSil svojo začrtano nalogo.
Po pregledu vseh računov in zlasti vseh odposlanih in vrnjenih nabiralnih pol se Je po sopodpisanih pregledoval-cih računov ugotovil sledeči denarni promet:
celokupni dohodki so znašali Din 103.325.80,
od katerih odpade na nabiralne pole Din 79 228.75,
in na druge prispevke Din 24.097.05,
skupaj Din 103.325.80.
Skupni stroški prevoza in pogreba SO dosegli Din 77.457.22,
ostane Din 25.868.58.
Preostanek Din 25.868.5S se porazdeli po ključu enakosti med dve vdovi in 3 sirote po ustreljenih žrtvah po Din 4500. Tretji zopet omoženi vdovi se v počaščenje spomina ustreljenega moža prizna enkratna podpora v znesku Din 1500.—. Din 1868.50 oziroma obresti tega zneska se določijo za vzdrževanje in vsakoletno okraševanje grobišč.
Izkupiček od izdanih razglednic in Se neiztir ani dolg se odstopi deloma Udruženju vojnih inval'dov, deloma Savezu dobrovoljcev v Ljubljani, za pripadnike bivšega 17. pp.
Knjige in računi so bili pregledani po podpisanih pregledovalcih računov in je bila ugotovljena tudi popolna pravilnost in skladnost vpisov ter se je blagajniku in odboru izrekel absolutorij.
Odboru je onemogočeno izreči vsakemu posamniku zahvalo za nabiranje in darovane prispevkov in za drugo gmotno in moralno podporo. Tudi je nemogoče obelodaniti imen zelo velikega števila darovalcev. Večina prispevkov so tvorili drobni dohodki in prispevki iz vrst našega preprostega naroda, tako da je to pomembno vsenarodno manifestacijo omogočil naš preprosti Človek, ki je s tem dokazal da zna ceniti in upoštevati žrtve za našo svobodo in da je zato vreden svobode.
Tiha sreča vdov in sirot, ker kosti njih najdražjih mož in očetov počivajo v blagoslovl»eni doma?! zemlji, naj bo vsem darovalcem nai^iste Ša zahvala. Za požrtvovalnost na! um bo plačilo zavest, da je bil niih trud posvečen veliki misli svobode stolet'a teptanega naroda.
Predsednik: Dr Tone Jairar 1. r.
Blatramik: Fr. Kramar 1. r.
Pregledovalca računov: M. Osana 1. r.      A. Bevc 1. r.
VČerajSna razprava proti Alojziju Kočarju ie trajala do 15 Obtoženec ie v svojem nadaljnem zagovoru izpovedal, da \r, ženo napadale večkrat duševne slab ,J in da ni izklmčeno, da >o ie zadel mrtv jd. Oporekal Je tudi, da bi se kdaj i ,razil proti ženi: »Tebe bodo nesli na 2; e (pokopališče v Kamnku), mene za na Grad«. Tekom zagovora je vočki i\ jokal.
Zaslišani priči Katarina Siev • in Marija Sire sta izpovedali, kakor ,» bilo navedeno v obtožnici. Ostale priče so slikale rakonske razmere pri Kočarje vin kot na preveč rožnate. Cesto so bili na dnevnem redu prepir' in kadar je bi) Kočar pi.an, tudi pretepi. Žena k bila v ostalem pridna, bila pa je precej jezična.
Po zasiiSiniu prič sta izrazila svoje mnenje sodna Izvedenca dr. Maver in dr. Novak, ki sta na podlagi obdukcije trup'a pokojnice ugotovila, da je bila Kočarjev* zaduš.na. Smrt je morata, nastopiti po par minutah. SodiSče je porotnrkom stavilo dve vprašanji: Frvo glede umora in drugo glede uboja.
Državni pravdnik Domenico je uvodoma svojega govora navajal, da je to ž« drug slučaj rodbinske tragedije, ki se obravnava pred sedanjim porotnim zaseda-* njem. Nesrečna žena Marija, ki Je isVnla
I ljubezni v svojem tretjem zakonu, ie najla
I tragično, nasilno smrt. Zločin le grd In zakon zahteva, da se kaznuje. Državni pravdnfk je predlagal   potrditev prvega
I vpraSanja.
Zagovornik dr. Frlan je povdarjaJ, dt je postalo za moža usodno, ker se Je poročil s starejšo ženo, ki je Imela Že dva otroka.   Bi' Je le navaden stroj   pri hlSi.
. 2ene nJ nameraval usmrtit!, temveč Jo jt držal za usta samo za to, ker rt Je hotel preprečiti zmerjanje.
Obsodba.
Po kratkem reasumeru predsednika dr. Kaiserj* so odSli porotniki v posvetovalno
• dvorano. Kratko za tem so se vrnili. Potrdili so prvo glavno vprašan>c glede kriv-
, de umora, nakar je senat na podlagi prav-doreka porotnikov o krivdi obtoženca obsodil Alofeija Kočarja po § 136 kaz. zakona
na smrt na vešalih.
V dvorani Je zavladala grobna tišina.
S stoično nrrnostjo je obtoženec obsodbo sprejel, videle se mu pa je, da je duševno strt. Po razglasitvi obsodbe je sodni senat odšel z državnim pravdnikom v posvetovalnico, kjer se je vrSIlo posvetovanje o predlogu glede pomilostitve obtoženca. Prošnja za pomiloščenje se predloži stolu sedmorice v Zagrebu.
Ne zamudite!
Samo Se v *oboto 8. in nedeljo 9. tm. nastopita priljubljena
in
razkošni drami
;    EPILOG K TATVINI PRI SAMASU.
Danes sedi na zatožni klopi petpere*-na deteljica dolsoprstnefev fn sirer so obtoženi radi tatvine čina v tovarni Sama* ssa 22 letni -iva* Ivan Suban, 24 letni njegov brat Alojzij Suban 19 letni V'»«.tčivnl-Car Stanko Hočevar. 24 letni pomožn! livar Marij Keber in 22 letni Alojzij Kosnttna* zidar v Ljubljani. Obdolženci so odnesli 20. dec. 1923 »z Tvarne om n'ene tovnrne 4 komade cfna, vrednega 14.014 Din in 3 komade brona, vrednega 3097 Din. Tatvino so Izvršil! takole:
Prvi obdolženec Ivan Suban. kl se j« dobro spoznal i razmerami v tovarni jt nagovoril ostale obdolžence, da Izvedejo pri Samassf tatvino In je napravil tudi dobro premišTjen, rafiniran načrt. Omen enc^a dne, t. j. 20. decembra so se okoli 22. ure napotili proti livarni. Ker so bila vrata srednje od znotraj zapahnjena, ]e zleze! J. Suban na streho In od tam skozi stresno Hno v notran'ost Hvarne. Odrinil je zapah fn odprl vrata tako, da so tudi lahko ostali Štirje, zunaj čakajoči obdolženci, vstopili. Odnesi' so 4 komade cina m 3 komade brona. Ko so odnesli materijal Iz livarne, je Suban vrata zopet od znotraj znpahnil in odš »1 zopet skozi stresno Hno. Cin so nato skrPi v gozdu na Gradu, bron pa v Strel!§k! ulici.
Ker so bili vsi bolj »suhf« se jim ie naravno mudilo za denar fn tako sta J'a Suban in Hočevar prrdajnt bron trjrovcu W.t . ki ie bron in kasnec tudi cin kupil ter ga le fstejra dne ponudil livarni Sameva v nakup ter deloma cin tudi kleparju Kornu. V livarn! so seveda b'ago takoj spoznali za svoje, nakar iz sledila ovadba. Cela p:t-peresna do!goprs*na deteljica je bila kmalu zatem aretirana.
i       Obdolženci tatvino priznavajo, pač pa j taji Suban. da n' zlezel skozi strešno okno v livarno tn trdi, da so bfa vrata neza-klen'ena. V ostalem tudi  zanikajo, da b! odnesli tri komade brona fn na v in jo, da sta bfla samo dva. komada ukradena. Tudi danes priznavajo obtoženci svolo j krivdo, samo glavni obtoženec Ivan Suban 1 zanikava, da bi posebej oc*nesel kos brona In ga prodal na lastno p-st Senatu predseduje danes svetnik Antloga. svetnik Kerslč In sodnic Velu?ček.   Obtožbo zastopa državni pravdnik dr. Ogoreutz. Obtožence zagovarjalo dr. MrhoriČ. dr. Konrad VoduSek. dr. Cepuder. odvetnik Bulnvec In zastnonlk dr. Puca.     SodISČe le stavilo  porotnikom pet vprašanj, sa vsakega   obtoženca pos?b*J glede krivde tatvine In dve vprašanji glede prodale ukradenega blaga.
Razprava se nadaljuje. S to obravnavo |e pomlndnnsko gasedanje ljubljanske porote končano.
— Orafolog'čna ocene značnta velike važnosti za vsakega. Izdeluje na strogo gnanstveni podlagi Pran Vorslč, Maribor. Slomškov trg 16. VpošKe se: neprlsflleno lastnoročno n^Hofsano r'^mn (m'mani 20 vrstic) In Din 26. ozlr. 51, alt Din 101 ev. znamke Pojasnila daje tudi trafika Sever x UubUapl, Stlaabiugova ulica.
21
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 8. marca 1924.
Saero egoismo«
NI dvoma, da so Italijani med vsemi narodi najboljši diplomati in najdaie-kovidnejši politiki. To so že opetovano dokazali. Tudi v zadnjih letih so pokazali, da v diplomatski umetnosti visoko nadkriljujejo vse druge narode. O tem smo se pred vsem lahko prepričali mi Jugosloveni, ki smo v diplomatski borbi na vsi Crti podlegli Italijanom. Svojo izredno diplomatsko sposobnost in veliko politično dalekovidnost pa so Italijani posvedočili zlasti s svojo politiko napram sovjetski Rusiji.
Sedaj v Italiji vladajoča stranka je nastala v odporu proti Idejam, kl so se zmagovito razširile baš iz sovjetske Rusije tudi po Italiji ter jo že spravile na rob propada. Fašisti pod svojim vodi-eliem Mussolinijem so pričeli proti nositeljem Mussolinijem so pričeli proti nosl-prosen boj in niso mirovali preje, dokler niso s surovo silo vrgli ob tla domačo, notorično, iz Moskve podpirano komunistično organizacijo. Komunistični hidri v Italiji je stri glavo Mussolini in ves svet je pričakoval, da bo borbo proti komunistom, zmagoslavno izvojevano in končano doma, nadaljeval z vso odločnostjo tudi v zunanji politiki.
Toda zgodilo se je nekaj nepričakovanega, s čimer nihče ni računal: Mussolini. ta neizprosni sovražnik in iztrebi-telj komunističnega pokreta v Italiji, je jel Ijublmkovati z boliŠeviškimi vrhovnim! poglavarji v Moskvi in še predno se je svet zavedel, je sklenil z njimi sporazum, katerega poglavitna točka je bila priznanje sovjetskega režima s strani Italije. Mussolinijeva Italija, dasl v svojem bistvu načelno protikomunistična, je tako postala prva velesila, ki je zapostavila vse vladajoče predsodke in stopila v redne diplomatske stike s sovjetsko vlado v Moskvi,
Presenetljiv pojav je to vsekakor, toda z italijanskega stališča docela razumljiv. Kakor v vsi italijanski politiki, tako je tudi v tem vprašanju igralo odločilno vlogo temeljno načelo italijanske diplomacije, ki ga poznamo pod krilatico — »sacro egolsmo«. Gospodarski pa tudi politični interesi so nujno govorili za sporazum z boljševiki, in Mussolini,
ae tudi »Slovenec« prav dobro sporni* nja, kaj smo pisali, samo utajil bi rad. Klerikalizem je istoveten s pobornikom katoliškega cerkvenega kapitalizma, ki teoretično sicer zagovarja na« čelo socijalne pravičnosti in enakoprav= nosti, praktično pa ae drži izrazito ka* pitalističnih metod. Sama duhovščina je razdeljena na dva tipična razreda. So cerkveni veljaki z ogromnimi mate« rijelnimi dobrinami v obliki naloženega kapitala, rodovitne zemlje, gozdov, hiš in palač in so zopet drugi, ki nimajo niti toliko, da bi skromno živeli. V Ljubljani imamo več starih vse časti vrednih vpokojenih duhovnikov, ki žive v največji bedi, cerkvena hijerhajija pa je trdosrčna in pusti reveže, da stra* dajo, dasi dajejo škofijska posestva danes pač toliko dohodkov, da bi tem siromašnim   duhovnikom   lahko pre* skrbeli pošteno hrano in dostojno ob« leko. »Slovenec« sicer meni, da je dolž* nost države skrbeti za take svečenike, toda s tem še ni rečeno, da je cerkev oproščena te dolžnosti, ki jo nalagajo krščanske čednosti. Nam se zdi, da je cerkev prva poklicana skrbeti če že ne za ljudski blagor, pa vsaj za svoje slu« žabnike, kajti če so med njimi bogati in bedni, je to le dokaz, da so vse lepe besed o krščanski ljubezni do bližnjega samo puhle fraze. Tu ne pomaga no« beno   zavijanje,   nobeno potvarjanje resnice, še manj pa psovke, s katerimi skuša »Slovenec« prikriti moralno gni» lobo klerikalizma. Ko ne bomo več videli med kleriki z ene strani bog.i« stva in razkošnja, z druge pa pomanj« kanje vsakdanjega kruha, smo priprav« Ijeni takoj priznati, da je klerikalizem res to, za kar hoče veljati v očeh I j ud« skih mas. Dotlej pa drži naša opeto* vana ugotovitev o dvojni morali in ko* losalnl razliki med teorijo in prakso.
— Masarvkova zbirka. Ze včeraj smo na kratko poročali, da je praznoval prezjdent Češkoslovaške republike dr. T. Masaryk svoj 74. rojstni dan. Češkoslovaški prosvetni in znanstveni svet je sklenil pokloniti prezidentu in narodu na ta dan skromno, toda važno in po-mebno darilo v obliki Masarvkove zbirke, ki izide v založbi »Cin«. Zbirko
kakor je sicer načelen nasprotnik komu-    je uredil dr. Škracka. V uvodu je ome-
nističnih idej in stremljenj, ni niti tre-notka pomišljaj, da bi ne sklenil z glavnimi nositelji in propagatorji onih idej prijateljstva, ker je to zahteval državni interes.
Za ta sporazum so bili pač v prvi vrsti merodajni gospodarski oziri. Rusija je zemlja surovin, ki jih Italija nima. Trgovski stiki z Rusijo so torej za Italijo največjega pomena. Ako ona sklene s sovjeti kot prva prijateljstvo, ji pripade takorekoč izključni monopol za trgovino s to ogromno slovansko državo. To pomenja za Italijo ogromne milijardne dobičke. Cim pa bo enkrat italijanska tr-
njen namen te zbirke, ki naj bo nekako ogledalo vsega, kar je v zvezi z Ma-sarykovim življenjem in delovanjem. Zbirka bo obsegala več zvezkov ter prinašala znanstvene In publicistične razprave o prezidentovem življenju, o njegovem znanstvenem delovanju, o pomenu Masaryka za kulturno-politično življenje češkoslovaškega naroda In sploh o vsem, kar je storil ta genijalni mož za svoj narod. Prva številka prinaša znanstveno-leposlovno razpravo Josefa Hromaskega: »Masarvk in Dostojevski«. Avtor primerja češkega misleca in politika z ruskim mistikom in
govina in industrija v Rusiji v sedlu, je navaja bistvene razlike, ki ločijo ta dva ne bo tako lahko Izpodriniti, ako stopijo slovanska velikana v življenju in mi-kasneje v stike s sovjeti tudi Angleži, šljenju. Druga razprava »Masarvkova Američani in Francozi. filozofija demokracije«, ki jo je napisal
Toda za sklenitev prijateljskih od- Fr. Fajfer, govori o Masarvkovem na-nošajev z boljševiki so bili za Italijane | ziranju   sodobni   demokratični uredit-
merodajni tudi politični razlogi. Italijani so računajoči in dalekovidni politiki. Baš zaradi odsotnosti Rusije v koncertu velesil so po svetovni vojni ugrabili velik dei slovanske jadranske obali in sebi zasužnjili nad pol milijona slovanskega življa. Zavedajo se, da pride v bližnji ali daljni bodočnosti med Slovani In Italijo do borbe za to slovansko ozemlje In da bo v tem boju pripadala odločilna vloga baš slovanski RusijL
Kot dalekovidni politiki skušajo zato Italijani Že vnaprej izločiti iz te borbe Rus?!o, zato so kot prvi ponudili prija-tel:sko roko sovjetom, meneč, da bodo s tem Rus'io bodočnosti tako zadolžili in obvezali, da nikdar ne pozabi te nfhove velike usluge In se nikdar ne pridruži njihovim sovražnikom.
Ta italijanska kalkulacija ni nespametna in izpričuje znova, da računajo Italijani v svojem že prislovičnem »svetem egoizmu« z vsemi možnimi im-ponderabilijami, ki drugim manj pretkanim in spretnim politikom in diplomatom niti na misel ne prihajajo!
★   ★ ★
_ Praznovanje državnih praznikov. Ministrstvo za notranje zadeve je izdalo vsem podrejenim obrtnim obla-stvom odlok, da moraio biti obrati na dneve državnih praznikov ves dan zaprti. Zveza trgovskih gremijev opozarja na to odredbo vse gremijalne in zadružne organizaciie.
— Teorija in praksa. Hud je »Slo* venec«, ker smo ponovno dokazali, da so klerikalci socijalni samo na jeziku. Pravi, da hujskamo in zabavljamo zo* per klerikalce in tudi celo, da sproti pozabljamo, kar smo pisali. Jeza *ko* duje in »Slovencu« bi svetovali, naj ohrani bolj mirno kri. Ni dobro zna* menje, če je tako resen katoliški list v polemiki preveč radodaren s pouliČ* nimi psovkami. To škoduje njegovemu ug'edu v očeh priprostega ljudstva in dokazuje, da obrambno orožje ni nič kaj poaebno svetlo. Prepričani amo, da
vi človeške družbe. Zbirka prinaša dalje razprave dr. J. Tvrđega, J. Herbena, 11. Manna. znani Masarvkov »Impromp-tu Historique« in druge kratke članke. Opremljena je s tremi portreti prezi-denta in tvori lep začetek obsežne znan-stveno-belitristične publikacije, ki bo služila zgodovini kot podlaga za proučavanje Masarykovega življenja in delovanja.
— Proslava 60 letnice L S. Machar-ja v Ljubljani. — Opozarjamo na akademijo, ki jo priredita v nedeljo, dne 0. t, m. ob 10. dopoldne v univerzitetni dvorani Jugoslovensko-Ceškoslovaška Liga in Češkoslovaška Obec v Ljubljani. Predava dr. R. Krivic.
— Dva sveta! Beležka v »Slov. Narodu« pod naslovom »Dva sveta« mi je vzbudila spomine na nekatere dogodke v svetovni vojni, ki živo osvetljujejo teptanje Kristovih naukov, slovansko in francosko dobrodušnost in germansko krvoločnost. Vojna je bila in ostane že sama na sebi vrhunec krutosti, toda tisti, ki so divjaške sTtrasti podžigali z besedo in pisavo, se pač ne smejo nikdar več ponašati s kulturo. Pri tem ne mislim na podžiganje k hrab-nostl proti oboroženemu nasprotniku, ker to se je godilo pri vseh vojskujočih plemenih, kar se je imenovalo In se še imenuje »junaštvo«. V mislih imam le hujskanje proti neoboroženim, proti celokupnim ljudskim množicam, ki niso imele kot take z bojnim metežem ničesar skupnega. V tem ožim so bili ravno Nemci pravi »junaki«. Kako je nemška duhovščina na Štajerskem In Koroškem norela veselja, ko so začeii na podle ovadbe vlačiti v ječe njihove slovenske stanovske tovarile! Kako predrzno se je pridružilo hudobnim obre-kovalcem nemško katoliško Časopisje, celo glasilo te nemške duhovščine, kjer je sam profesor bogoslovja v Gradcu obrekoval in grdil slovensko duhovščino in ves slovenski narod! Tudi glasilo dunajaklfr krffarpkifc socialistov. Je
večkrat pobesnelo hujše, kakor furije na samih bojnih poljanah. Ko so Nemci potopili ameriški parnik »Lusitanijo« in ž njim na stotine nedolžnih žrtev — ne-vojakov. Je pisala klerikalna »Reichs-post«, da v vodnem časa naj nihče no prihaja z občutilivostm!   in moralnimi
imajo samo dobre cele, za. promet popolnoma godne drobne bankovce.
— Gojenke  »Gosp.   šole«   ▼ Mladiki
prirede jutri °, tm. v poslopju Mladike čajanko t Igro »Kuhar Vatel*. Začctsk ob 17.
K-l-N-O   I - D - P - A - L opozarja na predavanje Izredno krasnega filma
»BEVESKA KURTIZANA« kateri le dosedanje obiskovalce narav-
ta grozni čin. Zato podpisujem nazira- i Udeležilo se ga je lepo število članstva in nje, da predstavljajo Nemci svet za-se ! ie ta sestanek pokazal, da se obisk od se-
— Celjske restL Sestanek članov j organizacije demokrat, stran- » nost presenetil tako glede krasnih slik k e za celjsko okolico se je vršil mi- j kakor tudi   lepe   dramatične   vseb ne. pridigami List je popolnoma odobraval j mili četrtek v Gaber« v Sokolskem domu. i Magda Sonja Igra vlogo kurtizane z občudovanja vredno dovršenostjo in pripomorejo k lepemu elektu krasne moderne toa'ete. katerih menja   v drami n!č manj kot 25. Ostali glavni Igralci so Iz dvornega gledališča z Dunaja. Najstrožja fllrnska kritika ne more oporekati dovršenosti te drame. Predvaja <t ta film samo še v soboto In nedeljo.
in se bistveno razločujejo v svojem j mišljenju in čustvovanju od ostalih kul- j turnih narodov. Sta dva svetova, med i katerima zija globok prepad.
— Prevoz časopisov z vsemi vlakL Z Gorenjskega nam pišejo: Pri današnji političnih in gospodarskih razmerah je trgovec In vsak inteligent navezan na čitanje časopisov.   V Ljubljani je pač lahko, ko imate poleg vsega drugega razvedrila dnevnike, ki izhajajo zjutraj in popoldne.. Mi podeželani v mnogih, malo bolj oddaljenih krajih dobivamo šele vsak drugi dan časnike. Temu bi se gotovo prav lahko opomoglo ako bi nam državna oblast šla samo malo na roko. Zakaj bi se na primer »Slov. Narod«, ki se prodaja vsak dan pred odhodom popoldanskih vlakov, ne mogel tudi izven Ljubljane čitati že isti dan?I To bi ne bile vendar nikake posebne težkoče, ne za upravništvo in ne za Železniško upravo. Res, da nimajo popoldanski vlaki pošte, pa zakaj bi se ne mogel Časopis poslati kot skupen paket za postaje? Naročniki bi gotovo radi prišli sami na pošto ali postajo.po časopise. Treba bi bilo urediti stvar z železniško in poštno upravo.   Ako bi drugače ne šlo, naj bi prevzela železnica skupni paket kot tak, za vsako po-samno posta o po nizkem izjemnem tarifu In bi železnica brez posebnega truda nekaj zaslužila, ljudje na deželi hI Pa imeli veliko udobnost. Stvar bi bilo treba malo preštudirati tudi od strani oblasti, ker čitanje listov vendar dosti
stanka do sestanka množi. Na sestanku se Je poročalo o pomenu organizacije demokratske stranke, o poetičnem položaju, ter se razpravljalo tudi c drugih gospodarskih , stvari se tfčočih zadevah. Prihodnji sesta-| nek bo v gostHn! GajSek na Spodnji Hudi-njL  —  Podru f.   »Slov. lovskega društva v C e I j uj ima v soboto, dne 15. marca ob 20 zvečer občni zbor v ho- i telu »Balkan«.   Po občnem zboru se vrSl prijateljski   lovski   večer   * kratkočasim sporedom  — O  antlalkoholnem gl-banja je v sredo poročal na celjski državni realni gimnaziji   predsednik »Svete i vojske«, duhovni svetnfk Janez Kalan. Poročal je tudi o organizaciji   mladih junakov. Ker se Je na zavodu že ustanovi podmladek rdečega Križa, ki Ima namen na-l vajatl mladino na pota treznosti, karita-: ilvnega udejstvovanja in moralnega prero-' jevanja,   se namerava v   tej organizaciji i ustanoviti odsek,   ki se bo bavil Še prav : posebno z vprašanji In stremljenjem anti-' alkoholnega gbanja Svete vojske. — P o-[ o e t e r ti   l e v Gradcu trgovski potnik rvrdkf» Wogg v Celju Anton Gnspodaritsch- j W>»£ber iz Brega pri Celju 27.600 J. kron. Okrožno sodišče mu je prisodilo tr! mesece poostrene ječe. — Tatvina  ▼ gostilni  Božič na Bregu.   Svoj čas smo poročali, da je bilo vlomljeno v za-klenieno sobo  gostilničarja  Joška Božiča
na Bregu v celjski okolici ter ukradenega J * Trške gore lit raznega blaga v vrednosti 8000 Din. Vio- "ličan »t 13 Din mil ca so izsl?dilf v osebi 21 letnega Jos. Ko-lenca tr St Petra v Sav. dolin!, ki je tisti dan ravno prišel !z zaporov okrožnega so-diSča. kfer je odsedei štiritedensko kazert, zvečer Pd je na to vlomil v Božičevo go-
Priooročamo vsem rodbinam KOLINSKO CIKORIJO
i*   izvrstni pridatek za kavo* it
— Najcenejše In namovciso obleke M
dobijo s a m o v šelcnburgovl ulica it. 3 pri Griiar S Melač
— Lahko nagnenje k prehlajenjo? Prevelika občutljivost? Bolečine olaBuie |n naredi telo odporno masiranje In umivanje s pravim Fellerjevim Elzafluidom! Veliko močnejši. Izdatnejši In boljši kakor francosko žganje. Kot kosmetikum že 25 let prta ljubljen za negovanje zob, zobnega mesa. ust in kože na glavi! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali I Soeciialna steklenica 24 dinarjev; 3*> dvijnatlh sli 12 specijalnih steklenic 214 D»'n h 10% doplatka razpošl-Ma lekarnar EUOrTN V. FH.LFR. STUBI-CA, DOVTA. PlznfluJd št. 233, Hrvatska
— V novo preurejeni gostilni na Tržaški cesti št. 4 se odslej točijo garantirano pristna vfna in sicer: Dolenjki cviček
12 Dfn, pristni beli BI-pristna Portugalka 14 Din, pristen Zavrčan ii graiščtne Anken-stein, sedaj Bori 16 Din. Vsakovrstna delikatesa: mrzla fn gorka ted-Ja po najn**jih cenah. Specijaliteta dnevno: golnš fn vam-
pi. Za obilen poset se priporoča gostiln« stilno." Za svoie dejanje bo sedaj pikal kašo i »M Nestlnu«. Tržaška cesta St. 4. zopet eno leto. - Rftdi prepozno na- |       — Pomen »Juhana«. V današnjem TV nrinAmrt« \r iifnhpavKi m~~*A    «       „   i povedane   Insolvencesta bila ob- [ $tu  najdejo čitatelji  o*Ias redine^a juh!-EŽZZ^Ll 1Z0^bra2bix"aroJlax m JO O« j sojena vsak na en mesec dni zapora bivša    "e** ekstrakta .Juhana«. Id za.lužl Kar kOt nemogoče vreči V koš ( ^govc*  v  Gosposki  ulid  v Celju  Jernej 1 večjo   pozornost.    Razlaga: .Povprečna
— PristaniSče Thaon de Revel ilo , furnšek In Matevž Turnsek. _       Mestno f telesna šibkost, duševna medlost, delovna
ročeno naši drŽavi. Dne 6. t. m. je itali* gledališče. V nedeljo ob 16. opereta J slabost ;'n uiteiektuelna nedostatnost da-janska komisija izročila naši komisiji »Mamzelle Nitouche*. Jutri v ponedeljek ' na5nfc Rcnemcije, po katastrofi svetovne luko Thaon de Revel, ki ga je nam ■ gostujejo teraici ljubljanske drame pod re- j v°ine» H P°tav *labe K™*- pomanjkanje Italija po rimskem sporazumu odsto*    »Jo g Rogoza z veseloigro .Kamela skozt    2^ljenjske substance«      je R«z-
uho šivanke«. — Jubilej tridesei- la*a: »ZMjensko substanco dobrvaqio !z letnega književnega delovanja je J hrane, nedostatnost hrane povzroča slabo slav« pred kratkim   ravnateli   meščanske i ~ 1« nmU'va.    Izvaja:    »Čvrsta krf
šole v Celju g. Jos^p B r i n a r. — L J u d- \ na™ daje čvrsto meso. čvrst duh in čvrsto sko  vseučilišče je minulo sredo za- 1 življenje« — Je neovržna. Učvrstimo si trv
uja po nmsKern sporazumu pila v zakup za 50 let. Od 6. t. m. se lahko naše ladje že usidrajo v tem pri; stanišču. Izročitev je izvršil predsednik italijanske delegacije Quartieri, dočim
časno svoja dela in se sestane ponovno na Reki žele 21. t. m.
— Odstavljeni sultan na nota skozi
. v soboto promovira! na starosiavni Korlo- j * dobr* brana, vsakemu zdravemu člove-
vl univerzi v Pragt g. Drago Hočevar, j ku vsakdanje veselje.  Tukaj se uveljavi
1 sin znane celjske narodne rodbine. \ wha- okrepčana % »Juhanom«. Vsak kom
I pomen  Iznajdbe  »Juhznat. Vsak poskuSa-
— Razne   nezgode   In   delikif. Fran
Ljubljano. Odstavljeni sultan kalif Ab- ' Strltof, 17 letni posestnikov sin Iz šent Vi- [ Iec ^Juhanac potrdi prvi dan, da še n»kdat dul Medžid je 6. t. m. potoval z orijent da Cerknico, se je 6. tm. doma igral vffl boljše in krepčUneSe Juhe. kot le ekspresom mimo Ljubljane v Švico.   S    s puško in se pri tem ustrelil v desno ro- j ^ument »Juhana« Izjavi čez par dni, da
kalifom potujeta njegove Štiri žene in spremstvo. V Beograd je prispel zjutraj. Beogradski listi javljajo, da mu je dana na razpolago blagana z 20 milijoni tur-Skih lir. Zanimivo je, da je tudi leta 1867 potoval skozi Beograd v inozemstvo odstavljeni sultan kalif Abdul Azis.
— Povoden! aa Barju. Društvo bančnih zavodov v Sloveniji je naklonilo pod- ; poro v Iznosu 10.000 Din za Barjane, oškodovan- po zadnji veliki povodnji v pome-rta mestne obč:ne ljubljanske. Tudi pred-aaiatvo tukajšnjega društva »Rdeči križ« fa votiralo znesek 3000 Din ki naj se razdeli med one. ki so trpeli škodo na svojem zdravju in so podpore   najbolj   potrebni. I Oba navedena zneska bo razdelil mestni magistrat med oškodovance v nedeljo, dne j 9  marca 1924 popoldne v Šoli na Barju, i — Zajedno se prtpomfnia. da Je mestni m a- j gistrat   v   celoti   razdelil   med   Barjane, : vštevšl   tudi   podporo v  živil*, znesek 105.117 Din.
— Prevoz pepela dr. Ves nič a v Beo- ! grad. Bivši ministrski predsednik dr. Mi-lenko Vesn:ć, ki je bil, kakor znano, mš poslanik pri francoski vladi, je umrl predlanskim v Parizu. Kakor poročajo Usti, je i
ko. — Rozman Tran, 48 letnf progovnl ču- j bre2 »Juhana« ne more več biti —, da
vaj ▼ Borovnici, je 7. tm. v čuvajnici na- a««io >uha. temveč vsa hrana bolj ve-
kladal premog v peč. Nenadoma je nasta- « seI1- zadovolji In redi kot prej —. da ma
la eksplozija, pri čemur fa Rozman dobil j -Juhan« vsak dan prKPravl nepopisen vz*
na levi roki in po telesu nevarne opekline. ! tek In okrepčanost —, da mu »Juhan« vsak
— Pisarniškega pripravnika Jos«?a Kegu dan vliva telesno moč, blagopočutek, ener-j
je napadel 7. tm. Josip Mrak, stanujoč r duha In sposobnost, težave življenja;
isti hiši na Poljski cesti 21. in ga težko po- zmagati.  —  Navdušeno   hvali »Juhana*;
škodoval na glavi. — Oblak Rafael,   40 ! vsakdo, M ga rabi. Sestava »Juhana« sa>,
letni klepar, brez stalnega bivaliSča, :e bil i 010 lz naravnih mesnih In rastlinskih mo-
prl Sodražlcl od orožnikov aretiran, ker je vi jamči Istotako kot daljša preskušnja ca
izvrši! več tatvin. Ko so ga prepeljali na njega brezprimerno zdravost. Sedanja pro-
OTožnško postajo, je Izpil večjo količino i ^a,n& cena »Juhana« je proH njegovi hra-
solne kisline. Prepeljal! so ga v ljubljansko j nfInI vrednosti   neverjetno   nizka. Veseh*
bolnico, kfer so mu Izprali želodec in je ž« na*. da !z naše domovine rzlde v »vet ta
Tudi ostal! poškodo- I velevažna Pridobitev, k! pomeni nedoglrd-
ni napredek v ekonomij! prehrane, ▼ živ-
rzven nevarnost!
vanci so bili prepe''f»nl v banico.
— Nesreča al! zločin? Dne 4. t m. Je odšla MarHa Štrukelj maskirana na veselico v Mencingerjevo gostilno na Martinovi cesti. Ko se Je pozno v noči vračal neki stanovalec fz hiše domov, je našel Strukljevo ležati v veži pod stopnicami. S pomočjo domačega hlapca Janeza Stlrna Je spravil štrukljfvo v hlev Naslednjeea dne je Stirn opazil, da fma Strukljeva na glavi zevajočo rano, fz katere Je tekla kri. Nesrečnicn so takoj prepeljali v bolnico, kjer pa le tekom
i
Ijenskem vžitku, v zdravstvu in — v Izenačenju življensktb dobrot za bogate na revne.
Dn'štvene vesti
— Brezposelni — reducirane!! Danes'
ob 8. zvečer shod v »Mestnem domu t. Gre za vaše *n*erese- Zveza HubT'an*>*b Orjun,
— Predavanje ▼ društva »Soča« «f Ljubljani. Danes v soboto 8. tm. nndaljuja
določeno da se dr. Vesnićevl smrtni ostan- « ^ fc n|    ,M1!lefK bre2dvomT10 Da ,e. da
četrtkovega dopoldneva umrla. Dogod-k do-    zadnJe Predavanje -Pomen našega morja«
ki prepeljejo iz Pariza v Beograd, kjer se polože k večnemu počitku. Prevoz se bo Izvršil med 10. in 15. tm. Pogreb bo se ve- j da na državne stroške. I
— Grenili trgovcev z* politični okra! Logatec naznanja, da se Je moral Grem:jalni občni zbor, ki se Je imel vršiti v nedeljo *• marca ti. radi visokega snega prenesti aa nedoločen Čas.
— Naselite r zdravnika. V Cerknici, kjer so skoro leto drri pogrešali zdravnika, se je s 1. marcem ti. stalno naselil kot okrožni zdarvnik g. dr. Stanko Pušenjak, blvš; zdravnik na splošni ženski bolnici v Ljubljani.
— Promet % papirna««   m kovanim
drobižem. Večkrat se čujejo tožbe med prebivalstvom, zlasti v Industrijskih kra-ih, da ni drobiža, dočim so glavne založne blagajne In finančna deželna blagajna pol* ne vsakovrstnega drobiža, kovanega fn papirnatega, k? se g« včasi nabere toliko, da gre v stotisoče. Ker finančna deželna blagajna fn davčni uradi dandanašnji sa- ; m! malo Izplačujejo, ampak se ta godi večinoma s pomočjo poŠt. imajo potemtakem pošte, kar se tiče izplačevanja različnih denarnih vrst, nekako iste dolžnosti, kakor so jfh Imeli poprej davčni oradi. Zato je poŠtam uradno naročeno, skrbeti, da ne leži drobiž v blagajnah, ampak da ga pride kolikor mogoče dosti med ljudi. Odvajale bodo založnim poštam samo poškodovane in neporabne male bankovca, oVuge Da Izplačevale, da dobi vsaka stranka poleg debelega denarja rodi toliko drobiža, kolikor ga mora po oratlplsa spreleti. Dalje Imajo poŠte nalog, da sprejemajo tudi poškodovane fn raztrgane bankovce, če jih
Je StrukJJeva padla In je pri tem zadobila smrtne poškodbe.
ravnatelj trg. akademije g. Dr. L. Bohm v salonu pri »Levu«. Prfčetek točno ob 9. zvečer, nakar se glavni vhod zapre. Za-.     .       -r i mudnfkom je potem uhod !e od zadaj mo-
— Policijska kronika. Tekom včeraiš- | £OČ Me<3 pre<jav(lnjem se ne servira. Ude-niee« dne so prispele na porcijo sledeče j ,c2itc M tega !epw predavanja polno-ovadbe: 1 r»dl tatvine, 3 radi prestopka i iicviljK> r„ pravočnsno. Vstop vsem prost. cestn^-poTfcfisk^ga reda, 1 rad? nakupa j sumMfvega blaga, 2 radi poSkodbe tuje lastnine, 1 radi nedovoljene nošnje orožja
4 rad! prestopka pas^ga kontum-?ca, 1 radi zgra sevalnih predpisov. — Aretac!>e: Na Oosposvetskf cesti Je bil radi bera cena arct:ran Fran Rupieht. Pri aretaciji Je zmerial stražnika in pasante. — Istotako j Je bfl v Zflror. §?5kl aretiran Lovrenc Arhar iz Vipave, ki je izgnan iz naš? države. — Za saten vlomilec. V Hrenovi ulici Je bil baš pri poslu zasaCen včeraj oko!! 17. brezposelni Stane RamoŽnFk. Skušal le vlonrtl v stanovanje Franceta Zdravje. Oddan je bil sodfšču. — Tatvina. Iz sta-■ novanja Marije Klemene, Vožarski pot Št. 1. so odnesli neznani storilci 7. tm. več obleke in perila v vrednosti 1500 Din.
— Kavarna la restavracija »Zvezda*
bo danes, kakor Čujemo, radi velike uradniške prireditve v veliki dvoTanl Kazine otvorjena do 3. zjutraj.
«— Ponesrečeni Rožnodolsbl pustni k orao naj blagovoH slavno občinstvo šteti na rovaš nepričakovanih zaprek in šikan, predvsem na nem1 H def, vsled česar so se ▼ zadnjem hipu mnogoštevilni na posodo eoThjbljenl kostumi odpovedali Itd., zategadelj na M md ne Je prosi oprostitve — ve-selični odbor.
— Vremenska atmoveđ. D u n •). 7 marca. Uradna vremenska napoved za 8, t. m.: Spremenljivo. Večinoma oblačno, tupatam
tudi do ««• Četrtina manjka,   izdajali pa i padavine, Temperatura okoli ničla.
— Gospejno društvo krščanske ljubezni sv. Vlncenclja Fa v lanskega \ Ljubljani !n.s letos svoj redni oočnl zbir v nedeljo dne 16. marca 1^4 ob lft. popoldne v društvenih prostorih na Po.j.insk; cesti št 16/1. s sledečim dnevnim redotn* 1.) Nagovor predsednice, 2.) Poročilo tntn'ce, 3J Poročilo blagajnrčarke. 4.) Poročilo pre-gledovalnega odseka, 5.) Volitev predsednic., 6.) Volitev upravnega odbora 20 članic, 7.) Slučajnosti. K mnogobrojni udeležbi vabf tmravnl odbor.
— Mestnega Udruženja Ferlialnega Saveza LJubljana ni. redna glavna skupščina se bo vršila v nedeljo 16, tm. ob 10. dop. na realki. rJde ežba str >ro obvezna-za vse Člane in čT«.nice. Z: odbor: S. J.
— Ceskoslovenska obec v LJubljani vyzfva svč členstvo k nejhojn&Sf očasti k proslave 60 leti J. S. Machara. kteri se odbvva v nedćli dne 9. tm. v 11. hod. dop. v univerzitnf dvoranfi (Deželni dvorec). Tyi den v 18. hod. loulkovć dIvad!o v Narod. dom6.
— Odbor kluba fugosl. aksd. le Italije Se prisrčno zahvaljuje damam »kluba Primork« za njihov neumorni trud 'n požrtvovalnost ob prilik! II. pr»morskriJ. Plesa, posebno pa njega predse Inicl &#. dr. Balrlčevl. Zahvavuje obe.tcm vsem, ki st na ka*erfko»| :*ačin prispevali, da «• pr rtditev sija ino usni's Cdhor prosi cenjeno obč'T.stvo, da   **ane \c aatHljJ Ww*
\ kioajeno primorskim akademikom. OabvT.
Stran 6.
•Sl.o v P n > K i   NA KOD«     đ      9  marca i*z4
štev 58
Gn^nnffaPStVO«
JUBILEJ NARODNE TVRDKE ELSBACHER.
Staroznana trgovska tvrdka Els-bacher v Laškem praznuje v torek dne 11. marca t 1. 601etnico svojega obstoja.
Slovenskim trgovcem je bil položaj ▼ dobi narodnega robstva vse drugo preje nego postlan z rožicami. Prevladovala je na celi črti konkurenčna moč nemškega trgovskega in industrijskega kapitala, podpirana s sistemom, ki ga je kril bivši avstrijski režim. Nenemško
zasTug. Letos praznuje v čilem zadovoljstvu in samozadoščenju obenem s rvrdkinim jubilejem tudi on že 351etnico svojega trgovskega poklica. Proslava se vrši, odgovarjajoč resnosti in mirnosti njegove narave, docela skromno v tihem krogu rodbine in vdanega mu so-trudniškega osobja.
Posebno pomembno pa Je dejstvo, da praznuje istočasno svojo trgovsko 601ernico tudi njegov 751etni častitljivi stric g. Ivan Elsbacher, brat lastnikovega pokojnega očeta, ki mu (kljub visoki starosti še danes duševno čil in
podjetje, ki je hotelo v očigled vsem    de1aveTl) stoji KOt {rMusen svetovalec, takratnim nepnhkam uspevati in se držati, je moralo biti strokovno v zelo ve-
ščih rokah ter bazirati na neoporečno solidni podlagi. Temeljito trgovsko znanje, strokovna naobrazba in praksa, gospodarska sposobnost, vestnost in varčnost, vseskozi poštena in reelna načela glede trgovskega poslovanja in v nemali meri tudi primeren osebni nastop, podjetnost in energija so bili predpogoji možnosti konkurenčnega uveljavljenja. Vse te odlikujoče lastnosti je združevalo in poosebijevalo vodstvo ugledne jubilarne tvrdke E'sbacher vsikdar in od prvih početkov naprej. Bivše in sedanje sotrudniško osobje, trgovske tvrdke in podjetja iz tu- in inozemstva, stoječe s firmo Elsbacher v poslovnih stikih, trgovski,   prometni in pridobitni krogi
sploh, pa tudi *irše občinstvo, odjema!- j ~e 20 — 22.50 kg, mrtve te?e 25 -28.75.
upravni vodja in sode'ovalec ves čas zvesto ob strani. V prejšnjih letih pa je bil istotako samostojen trgovec ter župan v trgu Kozje.
Jubilantoma čestitamo najprisrčnej-se in želimo ob tej priliki tudi tvrdki vso srečo i v bodočnosti, pri čemer posebno omenjamo, da je usrledna. vsikdar neomajno narodna rodbina Elsba-cherjeva zvest naročnik našega lista od tistega dne. ko je Jel izhajati v Mariboru, torej polnih 57 let.
★   * *
—z Svinjski sejem v Mar!aorn. Dne 7. marca se je prignalo 79 svinj. Cene v dinarski veljavi: 5—6 tednov 225 -262 50. 7- 9 tednov 275 -350. 3—4 mesece 625—750. 5 do 7 mesecev 1000 — 1125. * d-» d:set mesecev [ 1350—1500, eno leto 1850-2000, kg žive te-
ci, soobčani, prijatelji in znanci, — vsi, prav vsi so si ed:ni v enem mnenju, ki je: »Čast imenu in tvrdki Elsbacher!« Saj je ostal častni ščit te firme neoma-ćeževan in nekcmnrimitirart tudi v razdobju vojne in no r>revrnru. ko se je bil 'x?j med reelno ;r\ nereelno trgovino ter je — žal — zmagovala slednja!
Šestdeset let obstoja, — hkrati pa tudi 60 let počenega in častivrednega tr^ovsricga de'a! MaTo je slovenskih tvrdk, ki bi se glede častitljive starosti, neoporečnosti in ogleda lahko imenovale ž nio v isti sapi: še manj pa je onih, ki so starejše od jubilnntke.
Ustanovitelj firme je bi! And. Elsbacher, kateremu je sled:l kot sedanji lastnik in samostojni šef g. Konrad Elsbacher, ki je obenem sodclež-nik celjskega podjetja »Zveza s'ov. trgovcev Cvetki - Elsbacher - Ravnikar.« Gosood K. Elsbacher je znana, obče spoštovana oseba do^lednjega, izrecno kavalirskega značaja; osebnost, ki ne uživa samo zaunania trgovskih in finančnih slojev, prijateljev, odjemalcev, so-obcanov in širše javnosti, amnal: tudi aaupanie vlade in čislanje celo v vrstah političnih in konkurenčnih nasprotnikov. Kot uradno zapriseženi sodnik - laik, svetnik Trgovske zbnrnice, zaupni funk-cijonar Kred:trie banke, načelnik laške Trgovske zadruge, občinski odbornik ter član in vodilna oseba raznih društev in korpo raci j razvija svoje zmožnosti in vrline povsem nesebično v pro-speh stvari, za kejo je delegiran in odbran, da ji služi — in da se žrtvuj- za njen dobrobit. Neposredno no vojni ge-rent laške trške orjčine, pred vojno pa s svojo narodno obiteljo steber in glavna opora laškemu, sla ogroževanemu slovenskemu življu, si je stekel za domačo naciionalno stvar nad vse tehtnih
— Vinski vzcrčnl s jem se vrši v četrtek dne 13. marca v Semiču na Dolenjskem. Otvoritev ob 12 opoldne po prihodu vlaka iz Ljubljane. Gostilničarji, ne zamudite ucodne prilike za nakup dobrega »Dolenjca«.
— D?nese'c k Indristrarz-ciji naš^ dr-i zave. Vse izza prevrata se kaže v naši mls-| di državi mo^rčen razmah zlasti na torišču j industrije. Naj omenimo s?mo stroko izde-! lovanja železnih blagajnik Kljub vsemogo-| čim in dragim strojem je bilo vendar treba i jeklene oklopne plošče vselej dobaviti iz I tujine. V tem oziru je storila mogočen ko-! rak narrcj B. O. B. tvornica jeklobeton-kih i blag?]nic d. d. v Vukovaru. Krpila je pa-| tert švicnrsVrg* inženerja Th">riga, ki ga i ze uspešno i7rabl.ii j o v Avstriji, na Ncm-
• ?kem. v Belgii. Franci* in  Tu2ni Ameriki. ! Niso to stroji starega nač-na izdelave, nego 1 smiselno konstruirane železne oblke, v katere se okoli jeklene armature vlijo blagai-
i nlce iz betnn«. Z jeklom armirani beton je \ torej monolltlcn! nosilec vs?*a.     .le to a električnim postorkom narejen talilni cement m bazMt. kar dMe blagajnici največlo odpornost. Treba je bilo pomisl'ti, kak~ se zagotoviti proti vlomM^kemu orodju, proti ' ognju in proti ub'tiu blagajnice pri eventu-! alnem p?dcu. To rafr^foviio j- dala preiz-: k:'Snj>, ki jo je 3.  oziroma    17. jantarja j priredila  sekcija  B-osrrad  iugnslov. inže-I njers''ega udruženja na nav?dni jekleni in i eni 5ekInbeto*isk; blagajnici tvornice B. O. B. Navzočih je bilo črez 120 »trokovnjrkov in več zastopnikov    beogradske poli-ije.
* Preizkušnjo le vod;l g. dr. Milankovič. pro-j fesor beogradske univerze. Evo izvida:
Dne 3. Januarja smo se lotili blagajnie t obeh tinov z meh?n"čn?mi prinomočkimi. Ke j smo železno blagojnico v 17 minutah z na-! vrtani em brez hr-oa odprli, so pri b?t^ncki bla^ajrrci ta orodia,- ne pr. sveder, treza, kladivo in klesač docela odpovedala, da ie . bilo po več nego en^umem drlu pozkns kot brezuspešen opustiti.     Pa je še povrh ' obdelovanje te blatrajnice povzročalo tak ropot, da bi že to vlom alarmiralo. Pri nadaljevanju preizkušnje 17. januarja smo z
rezalnim sorilnikom pri temperaturi 1400* C v štirih minutah iz železne blagajnice izrezali 15 cm široko in 20 cm visoko luknjo in nato blagajnice odprli. Isti rezalni gorilnik pa ni mogel razen neznatne zunanje poškodbe priti blagajnici B. O. B. blizu in celo po-škropljenje zažarellh mest na betonu ni pokazale uspeha. G. prof. Milankovič je tudi s
poizkusi dognal, da je betonska blagajnica ob vsesplošni temperaturi 750* C zažarela šele po 24 urah. kateri pogoji pa ne nastopijo niti pri največjem požaru. Izvid se končuje z izjavo, da je s tem dokazana var-ms: izdelkov vukovarske tvornice proti vlomu in ognju.
Najnovejša poročila.
Izročitev poslanskih pooblastil HRSS v Beogradu.
V skupščino pride sprva samo 20 radićevcev.
— Beograd, 8. marea. (Izv. Ob 12.50.) Na temelju sklepa, storjenega na se* sranku načelnikov ©nozicijorialnega blo* La in zastopnika HRSS. je danes točno ob 10.30 posl. Ivan Predavec odšel v spremstvu posl. Pečica (dem.), po* slanca dr. Hohnjeca (Jug. k'ub), posl. Kipetinorici (muslim.) in Gjoke P o p o v i ć a (zemljorad.) v urad skupščinskega predsedstva, kjer ga je najpreje sprejel skupščinski podpred* sednik B a k i č. Predavec mu je v pri* sotnosti omenjenih poslancev izročil 20 poslanskih pooblastil. Pri izročitvi so se izvršile običajne formalnosti, šesta* ▼il se je zapisnik ter je končno pod* predsednik izročil Predavcu potrdilo o prejemu 20 noslanskih pooblastil v pri* sotnosti prič. Med uradnim aktom so se vršili običajni parlamentarni razgo* vori. —
Med 20 poslanci so bila izročena rudi poob'astiJa teh*le uglednejših Ra* dićevih pristašev, oziroma voditeljev HRSS: Pavle Radič, dr. K o š u t i č, Fran Malčič, dr. Vladimir Maček, Vinko T r n j a r (zastopnik Zagreba), Edo Markovič. Ivan Predavec, Do* brinovič in dr. K r n j e v i ć.
Po končanem uradnem aktu je po* slanec Predavec odšel k skupščinskemu predsedniku Ljubi Jovanoviću ter ostal Ž njim ▼ navzočnosti omenjenih po* spancev opozicije v kratkem razgovoru. Kakor je pozneje izjavil Radićev od* poslanec, je skupščinski predsednik kratko načelno izjavil, da on vztraja in ostane pri tem. kar je ie prvotno iz* iavil prejšnjima delegatoma HRSS. da namreč za svojo osebo kot predsednik skuvščine ukrene vse ono, da gre vpra* šenje verifikacije rednim potom.
Okoli poldne je Predavea podal zastopnikom domačega tiska obširno izjavo o izročitvi poslanskih pooblastil. — Na vprašanje novinarjev, zakaj je pred'ožil samo 20, ne pa več pooblastil, je Predavec kratko izjavil: »To je stvar taktike! Ni oportuno a tem v javnosti govoriti!*... Izrazil je dalje tudi mož* nost, da pridejo omenjeni poslanci po* preje v narodno skupščino, kot bo iz* vršena verifikacija, v kar imajo po nje* govem mnenju pravico ▼ smislu po* slovnika.
Na vprašanje, ali obstoja med blo* kom in njegovo stranko kak pismeni sporazum, je odposlanec HRSS odgo* voril lakonično: »Pismeni sporazum med načelniki opozicije in nami ni podpisan, ker obstoja obojestransko zaupanje in ni treba nobenega spora* zuma pisati.«
Prihod radićevcev v Beograd je dalje odvisen od tega, kako se bodo na* daljni politični dogodki razvijali, oso« bito, kako se bo reševalo vprašanje verifikacije sedaj predloženih minda* tov. — 1
— Beograd. 8. marca. (Izv.) Z no* cojšnjim zagrebškim brzovlakom se vrača posl. Ivan Predavec nazaj v Zagreb, da poroča jutri vodstvu HRSS o uspehih svoje politične misije. Kakor je dalje Predavec izjavil, odpotuie po* tem v kratkem sam osebno na Dunaj, da objektivno in obširno poroča Stje* panu Radiću o dogodkih v beograd* skem parlamentu in o položaju. Sam je dobil v Beogradu najboljše vtise in se tudi s takimi vrača v Zagreb. Goji velik optimizem in tak vlada tudi v vseh opozicij analnih skupinah ter je priča* kovati zažetjnih uspehov bloka*
NARODNA SKUPŠČINA. Proračun prosvete.
— Beograd, 8. marca. (Izv.) Danes je narodna skupščina razpravljala o proračunu ministrstva prosvete. — Po* drobne razprave sta se udeležila posl. Nedeljkovič (rad.) in posl. dr. R a* d o t i ć (rad.). Seja se je končala ob 12. in je prihodnja z istim dnevnim redom določena za ponedeljek ob 9. dopoldne.
KDAJ VRŽE BLOK VLADO?
— Beograd, 8. marca. (Izv.) Med proračunsko razpravo v zbornici je danes dopoldne Vaš dopisnik razgovaral z uglednim voditriiem JMO o nadaljni parlamentarni taktiki bl^ka. V jdavn*m gre za vprašan :e, a;l se rma vreč' sedanj radikalna vlada še med nroracunsko razpravo m *aVo zavl«*Č? s prstem proračuna za <Ti3 časa, aH ne. Član muslimanske organizacije le izjavil: »Baš o tem vpra?a^'u so vZ^'n*-} funkcional-
nega bloka na svo)"h sestankih razprav-'iall, Defhrftivnega sklepa Se nt Mnogo je bilo razlogov za to, da se povzroči padec radikalne vlade še med proračunsko razpravo, tehtni pa so razlogi, ki govore za to, da se dopusti sprejem proračuna. Blok Ima vladi dopustiti sprejem proračuna Ša tekom tega meseca,
SRNAO PROTI SKUPNI AKCIJI BLOKA.
— Beograd, S. marca. (Izv.) Srna©, srbski nacijonalisti, so za jutri ob 10. dopoldne sklicali velik protestni shod srbske na-cijonalne mladine proti akciji opozicijonal-nega bloka oziroma proti sporazumu z Ra-dičem. Protest se ima vršiti pod velikimi političnimi gesli. Zt protestni shod vlada v političnih krogih veliko zanimanje ker Je videti, da skuhajo nekateri krogi alarmirati ulico proti parlamentarnemu sporazumu. Govore celo. da bo na tem shodu izgovoril znani Marko Gagllardi. Novinarji so v na-
rodni skupščini vprašali odposlanca Predavea, kaj misli o tej protestni akciji. Predavec je izjavil, da se bo njegova stranka vedno borila z legalnili sredstvi v boju za ureditev notranjepolitičnih vprašanj. Oni pa. ki mislijo na ta način reševati naša dr. favna vprašanja, prevzem: Jo na se v Ii>o odgovornost pred srbsMm naredim (n pred vso Evropo, ki si ne bo moda predstavljati, da se v Beogradu rešujejo taka vprašanja na ta način. Vodilni državniki pač ne rešujejo nikdar teh vprašanj na ta način. Poslanci HRSS so odločeni, da stor^ vse za parlamentarno mirno rešitev notranjih problemov.
VERIFIKACIJA RADIĆEVSKIH MANDATOV.
— Beograd, 8. marca. (Izv.) Po pre* pričanj' opozicijonalnih kroc»ov je pri* čakovati verifikacije dvajsetih, danes narodni skunščini nred^ozenih po«!sn» skih pooblastil HRSS že tekom prihod* njega tedna. Za to govore določila po* s1ovnika.
SOVJETSKO PU^TTO POSLANIŠTVO V RTMU.
— R?m. 7. marca. (Izv.) Pa'a?o bivšega carskega ruskrga poslaništva Je včerai prevzelo poslaništvo ruskih sov-ietskih republik. Poslopje so prevzeli funkcionarji poslaništva od zastopnikov italijanskega zunanjega ministrstva. Ceremonija je b\\n zc*o kratka. Ko so so odstranili zastopniki italijanske vlade, je zavihrala na palači velika rdeča zastava ruskih sovjetov. NeVatcri nacionalistični listi zelo komentirajo ta d^^^-dek. posebno pristavljajo ironične opar.-ke, da je tako prvikrat oficielno mogla zaplapolati rdeča komunistična zastava nad jasnim rimskim nebom, ne da bi dala povod za kak incident. Zastava je samo nekaj minut vihrala. Novi ruski poslanik J ur en je v prisne v ponedeljek iz Prage v Rim. Admiral Rehrcns ki se je udeležil pomorske konference Hru-štva narodov v Rimu, prevzame v poslaništvu funkcije vojaškega atašeja.
Borzna poročila.
-    ZAGREBŠKA BORZA. Dne S. marca. Prosti promet.
Curih 13.97a blago, Dunaj 0.1145 denar. Trst 3.45 bL, London 346.25 denar, Newyork S0.50. Pariz 3.10 bi.. Praga 2.^3.50 blago.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih, 8. marca. Današnja bor7a: Beograd 7.15—7.20. Praga 16.72—16.755, Dunaj 0.0081»/,—0.081 */.. Budmrpcšta 0.080—0.090, Varšava 0.0004—0.0006, New-vork 5.79—5.795, London 24.80—21.81. Milan 24.45—24.60. Berlin 1.29-1.31. Amsterdam 315—215.25, Bukarešta 3.05—3.075. Sofija 4.07.
— Trst, 8. marca. Današnja predbor-za: Beograd 2590—29, London 100.75— 101, Pariz 88.50—89.50. Ne\vyork 23.45— 23.55. CnrHi 404—407, Dunaj 0.0330—0.0333 Praga 67.50—68.
— Dunaj, 7. marca. Devize: Beo-rrad 876—880. London »04.500—305.5<"H\ MIlan 3024—3026, Newyork 70.935—71.185 Pariz 2682—2608, Praga 2045—2^55, Curih 12.260—12.310. — Valute: dinar 869— 875, dolar 70.860—71.260, lira 3020—3040, češka krona 2032—2048.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Skladate i EJStmtatvo strneva za ->;«an:e
„UHDERWOOD"
nadalje katirm oa-'ir. vrpce za sve sustave. —  Mali ručni .Unrleruroo^- u kov?rgu. praktičan za putovanje. „UMDERffOOO"  Zagreb  Mesn'čka 1
y7ikadont
CM
Nalcenafo
edino iz trtv verskega revirja
premem
večje in male množine tudi v
vrrčah
aostavljt ra dom.  — NaroČila snreioms:
H. Peirič,
Gosposvetska cesta 16/1.
Telefon ^43 1716
Raf re^nla
-- CEMENT --
Piima Por land trboveljski in da;-aiatinskl dobavi <a v roljubnih ■nož nah. — Naročila sprejema:
H Petri*.
Gosposvetska cesta 16 1.
Telefon 343 1714
Prvovrstno 6000
steznikov
zobna pasta, ustna voda, sobni prašek.
Dobi se povsod. — Glavna zaloga drog. A. K AN C, LiubPana
(moderceW Sn trebušnih pasov po mori.
Terezlla Ml lintifeia
Sv. Petra cesta 28
6.F. urase1'
L'obljana Vilfan ri. 1? Ugla injem ter  se ra vilam
slasovirie In harmonije, Spedielno strokovno in ceno!
najboljše kakovosti is najlepše bačke pšenice nudi po konkurenčnih cenah
Vinko Mardl69
valjčni mlin - KRAM J. Knpule tudi vreća.
Trboveljski premog in drva dobavlja
Dražba ILIRIJA
Linbtiana. Kralja Petra trg 8
Plačilo tudi na obroke.
Telefon 220 272
H Sparterija
N za damske klobuke * ploSča Din 25 — K EN D A
lfafcene*e
— drva —
trda in mehka, žagana in eep-i ena, večje in male mn-ičine, od 25 kg dale dostavita mi dom. Naročila sprejemi:
H. Petri*.
Gosposvetska cesta 161
Telefon 343 1715
NARODNA KNJIGARNA
: nioCno
iajr lopo In poeenl
- sukno -
n kamgarn. hlačevrno, ceflr, tiska-nine (diuk), p'an o, volneno blago
n vso manufakturno robo kupite edino v veletrgovin« R. Storaack!. CaJia. Kdor ne vetjtme. nai se sam
We razbHa ta
al fflavn!
Pa ako trebate dobar i valjani  pisati  stroj, kupite
UNDERUOOD
Skladište: ZAGREB, Mesnička ulica 1
In modni salon
TEODOR KUNO
Ljublfana. Mestni trg 14 9931    (po« Traaćo S)
V. Krair S Ko.,
Jesenice.
Stavbna vodstva: LJUBLJANA DOMŽALE
ZAGREB Izvršuje privatne in indu-stri ske stavbe, proračune nacr e, cnvtve, posebni oddelek aa arhitekturo 7721
prepriča.  Zaloga velikanska. —     „ ,.  , . „
Tiaovd engroa ceae. Cenik zastonj. I^II^P^TI^'^ f
Rafetarelča slovenska
pleskarska !b fitarska
delavnica
Ivan Brlcell. Dnaa'aka e. 19,
se priporoča. Izvršitev točna cene zmerne. 2530
mm
najnovejše konstrukcije so nepreko-sljivi! Zahtevajte ponudbe od glavnega zastopstva
NPT-FU i 1. Sobotica.
Zalo?a majhnih motorjev in prvovrstnih  sodobno zanimivih hlmov.
Peter Semko
I. laacelevaaaba barvarlja, kraaaraivo In strejarst o
Luxus-avto
znamka ,Wanderer" zadnji model,   malo rabljen, tri-sedežni, 15 P. H. z najnovejšo uredbo, kakor starter, električna luč itd. |e aocenl ca ođđatL — Vpraša in ogleda se v Mariboru, Slomškov 'tro; 11.
LOKOMOBILO
ali stabilni stroj s kotlom v zelo dobrem stanju od 50 do 80 HP kupim. — Ponudbe s točnim popisom stroja in zadnjo ceno pod „Ozbiljni kupac" za 1609 poslati na Publici ta* d. d., oglasni zavod, Zagreb, GundnliČeva ulica 11.
Uubllana, KrlZevniška ulica 7.
kupuje  po nalvIAJI oenl ko±o divjačlnei   lise. knn, dihuijev, vider, zajcev idt
Teod. Korn, Uubllana
Pollamaka caala it. S.
Krme sttttai. falinttrilsfei n tkrasni klaatr. instalacHe Mdavodev.
lanra rlrtJind:? 'mj ikt i kltirnt-tprni
■--delovanje posod iz ploče\ine za iirnei, barvo, lak in med vsake velikosti kakor tudi poaod (ikatie) aa kooacrv«. I
Alfonz Breznik
■Ivi! učiti!) Glasb. Matice In sodni 'zvtdenet. Ra|stare!§a m nsfspoiobnc'Sa tvrdka lugo^lavla
Ljubljana, Mestni trg 3 tftfiS;
7alojrs In I«no^o»eva^ ea aolbolflltl klavir ev. »van^ov in rmrnioni ev Stelnarav BOaendorfer, FOrater, HOlsl Hofman, Orl> glnal Stlngl, Cza a eto. — Prodna tudi na oftfoke U^dna zamena. — 101 Ino ams vo — Ponravila m uglaievan a najceneje. — Ma?bogatej*a Izbir« vliolin, vseh ost lih Inštrumentov, muzikalii  in strun  engros detail.
'1
4
30G
30
F3*
64A7
papirji se zopet dobijo
v vseh trgovinah s fotomanufakturo.
Generalno zastopstvo in skladišče na
debelo
Iso Weia», Zagreb, Pa I moti če va al. 66.
99
e l i n
t*
DRUZBII ZR ELEKTR. INDUSTRIJO D. Z O. Z.
Oradi elektriCng centrale in naprave. Velika zaloga motorfeo In električnega ma-larifala. Cene Iiredno nizke. Postrežba toCna. lla leflo posel ffnleniria brezplačno.
TeL aa.
Tet 239.
1 UIIBI
UUBLJHnfl, Dunajska cesta t. -mPMieOR Hefrinlska ni. 11. —
Krojači,
%nr šivilje!
Ali ste Že poskusili svile z znamkami:
Grazloza« najboljša svila za gumbnice. Rococo, najfinejša svila za šivanje. Guliver, priljubljen nadomestek svile 100 in. Lord, fina svila za šivanje 50 m.
Dobi se povsod I
Kupujte
dro galico
garantirano  98/99%not   prvovrstno blago
v plombiranih vrečah, na željo tudi v sodih, ki se zaračunavajo posebno po originalni ceni, naravnost iz tvornice
MAREHGO"
Societa Anonima Italiana Genova
po prodajatnem orada za celo kraljevino SHS z velikim skladiščem
f,0RBIS"d.d. Zagreb
Poštanski pretinac 156.
Originalne tvorniške dnevne cene i Kredit: 60 do 90 dni proti menici.
ter gre tod! aa deželo.
Feliks Povšer^ns
PREMOG
lep, črn, s 4500 kalorijam!, prodala is svojeea rudnika Slovenska premog o k opna družba s o. z. v Ljubljani Woifova ulica 11 — po Din 300 postaja Ormož, Din 350 postaja Ljubi tana in Dn 400 v Ljubljani na dom dbstavlieno z* 1000 kg.
Velika malega kloratov ta alasenlkov aa doti pri
Franc Cerar
družba z o. z., tovarna v Stobn, pošta Domžale
Prevzemajo se tudi srari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevih i Tršan v Ljubljani, Prešernova ulica št 5.
•prele mesje v sredo.
Zaloga v Celju. Gosposka nf. 4.
OTVORITEV
M
d. z o. z*
Maribor, Koroška cesta 39.
Obratovati je prfela nova tiskarna, ki je res t ran arsko strogo treov-sko podjetje ter se p. n. občinstvu na j topi t }e nriporoča. Iz.vršu e no najugodnejš h cenah vsa trgovska dela, bavi se specijelno z umetniško trgovako reklamo ter večbarvnim tiskom Posekfioati Krajevna in umetni »k «s razglednice*
Vabilo
na
n
XM redni oiiiziio?
OKra r?s tirnim in maHloin t Škofij Loln
reg. zadruge z neomejeno zavezo ki ae ka vreli
t fefrtel im 20. mart!! 1924
ob 17. ari (9. noioldat) t hranilnica* ae'n! dvorani«
DNEVNI RED:
1. Potrten'« računa za I. 10?3
2. RazdeHev čistega dobička.
3. Sprememba   in razširjenje
pravil.
4. Slučajnosti in predlogi po § 3«. prav".
Opomba s Ako bi na tem občnem zboru ne bi'o zastopano zakonito število zadni?n«kov, se bo vršil na istem prostoru in z *tim dnevnim redom fez pol nre drug občni zbor. kater* bo smel hrezpogoino sklepati. (§ 35 odstavek prvi pravi).
Škotja Loka. 7. marca 1924.
Račelstvo.
33
Preradovi&eva 5
S I R A R
A"
Preradovičeva 5
ZAGREB
Brzojavi: .SIRARNA* ZAGREB
Edina in največja specijalna trgovina raznih Inozemskih in domaČih sirov v Jn?o$tav!]l.
Na skladišču Imamo vedno sproti Importfrane švicarske, Italijanske, francoske in nolandske sire, kakor
gorgonzola, roquefort, eidamer, bellpaese, parmasan, formaggio, salame itd.
Najnižje dnevne cene!
Zahtevajte cenike!
Odlična novost!
NajnovejSa patentirana iznajdbo I
B.O.B.Tpopnica iehlolietonsIiiH blagajnic sist. ,ThBrig*d. d.
Brzojavi: BOB. Vukovar
VUKOVAR
Telefon interurb. 56
Izdeluje in dobavlja vseh vrst jeklo-
betonske blagajnice, sprave za akte. tresorna vrata, vzidalna vrata Itd. solidno in okusno izvršeno po najnižjih cenah.
Olavno zastopstvo in aamoprodaja za
kraljevino SHS
AT^MIN GOLDSTEIN
agentura in komisija, VUKOVAR
Brzojavi: Komlalonalo, Vukovar. Tal. Int 11 liOsjo mm zastopniki n Slovonijo.
Izdelki tvornice jeklobetonekih blagajnic bodo izloženi na
zagrebškem spomladnjem semnju od 27. aprila do 5. maja t L
Absolutno ognjavarno! NajveCja sigurnost proti vloma!
naj aa prttoB
itlRLI 0GLHSI
Cana na a U h ogtaso
vaaka beseda SO para — Najmanj
pa Din 5'—
Starejši gospod,
ki bi iroel veselje do pro* daje dobro idočega b!a* ga — se išče. — Ponudbe pod »Prodajalec/1710« ne upravo »SL Nar.«.
frizerko,
prvovrstno, ki zna ondu« lirati, manikirati ln lasni* carska dela. — Plača dobra in odstotki — Po* nudbe na: Rudolf Jakobi. Vinkovci_1703
Kot učiteljica
in vzgojiteljica se išče gospodična k petletnemu otroku. Prednost z zna« njem italijanščine — Po* n"dhe pod »Vzgojiteljica 1702« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
Izprašana ©trojka vrtnanca
od 23 do 30 let at»ra, ki
govori hrvatsko in nem« ško. »e soreime le tri in
polletni deklici v Zemii« nu pri Beograd'i. Nastop takoj. — Naslov pove uprava   »Slov. Naroda*.
Inž. arhitekt
z do!go!etno prskao v tu* in inozemstvu i^če mesto projektanta In konstnik* teri«   pri   večji stavbni
tvvdki — Pon,fo*bo pod »D-^bra in zanesljiva moč !<*W>0«r n upravo »Sloven* »Vega Naroda«.
Naprodaj:
devet električnih luči, lestenec in stara skrinja. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 1737
Lep klavir
oddam radi pomanjkanja prostora za zmerno ceno. — Naslov  pove uprava
»Slov. Naroda«. 1738
Moško kolo,
dobro ohranjeno, ae ceno proda — ali zamenja za Žensko kolo. — Nas'ov pove uprava »Slovenske* ga Naroda«. 1706
Soalna soba
in kuhinja radi selitve
naprodaj. — Istotam se proda najfinejši materi* jal za en par lakastih škornjev (čižme). 1740
Wanderer-avto.
trisedežni. — moderno opremljen, ae po ugodni ceni proda — Tvrdka Henrik Kenda, Ljubita* na. 1385
Soba s kuhinjo
na razpolago stranki, ki odkupi pohištvo — Po* nudbe pod črko »2/1742« na upravo »Slov. Nar.«.
Odda se soba
z električno razsvetljavo dvema gospodoma; event. zakonskemu paru. — Na« slov pove uprava »S*nv. Naroda«. 1743
Lepa soba
(elegantna) v bližini glav« nega kolodvora se odda boljšemu gospodu Naslov pove uprava »Sloven« skega Naroda«. 1729
Opremljena soba
5 separatnim vhodom in električno razsvetljavo — s hrano alt brez — se ta* koj odda. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1705
G. FInx.
Gosnoska ulica 4/T, levo. mmm Posredovalnica boljSih služb, tiče nujno za tu in izven ter za s e z o* n o osobic vsake vrste Uharice, natakarice, so* r»arice. natakaric ifd — P*vovrstn*» mo*i z dobro nlačo. — Priložite zr»***»« ke za odgovor! 1704
Potnik,
nomivft io* rarmere m i<*vV~r. v Trati ii in J»*go* slavni, verziran v žitu. m^H. stro ini in eteV*ro* trhni'ni st*r*Vl. vv>rah*»T» t»»di kot organizator n^d^ leti«, «1"*h-  — Do*
f««? pod »Tntct j**;v*»n 1*?n« na upravo »Slov. Narod««*.
G^^^o^cna-
»tara TO fet. tSče aluJbe
ftosTv^rftnie nrr samcato;-ni dami ah* »»osnodu ali večjem fjosn^darsrvt: ra* turne se f*di na Jivino* *cir*. r>emtT»ir»stvo ?n no* l»*»d-lstvo. 7r»a Vnbati m STvaH t+d   R^fl-Vtira ae
na d<^n»»r n^sto^V. — Alojaija Gaider, SaV«'1** kf 1713
Trgovec.
soT?den, samostoie«, v vs^h stroVah verziran, z n^koli^-o premočen ia — išoe naiine^ne aIT'žb*> kot POS**»r#odni <~lrc tudi kot sod"l"ioći t;hi družabnik v 1-aVo nodiette. Imam t"di vesel ie do potova* nia: se samo na rf<->.
hr*» tvrdVe — P^^«»db*» pod »Samostojen ti 72^ na upravo »Slov. Naroda«.
Komoletna oprava
7i trgovino ic proda za
2500 Din. Prikladna tudi za modistinje. — Naslov pove uprava »Slovenske* ga Naroda« 1610
Voz (brek)
s 3 sedefi ea 8   9 oseb. a streho,   dobro  ob ran i en, naprodai. Cena 5000 Din — M. Sn Topole 19, n Mengeš. 1676
Dve srjalni ooravi
novi, moderni, it trdega lesa, ugodno naprodaj pri mizarju Velkavrhu, Kra* Vovska utica 7. — Naro* ^tla in napravila ae »objemajo. 1694
Avio !
Proda se radi selitve po
•*>!© nizki ceni avto »Puch« 30 HP, Restacdež* ni. modem, popolnoma nov Posred^v«lrem pro* vizija. — Naslov pove uprava »St. Nar.«. 1643
Velika biblioteka,
nad 2000 knifg. krasnih in
redVih izvodov, ie na* nroda*. Cena 5^tV>0 Din. Pnr>"dbe pod »Biblio*»Va 1709« na upravo »Slov. Naroda«
Proda se žaga
'veneeljanVa) — fabrfkat Tonnles, sVoro nova. Štiri *age na  dva »Plent«*Vo*
M^a. s transmisijami. ier^ meni, ctrkularko. dviga* lom, strojem za brušen i e **d. — Vprašani* nar Ora Goriana, Zagreb. Akademički trg I. 1677
Dve kočiji«
dve diri. kason. par sred* nje*težkih konj in razno kontsko vprego nroda po igodni eenl tvrdka Rrez*
nik & Fritsch. trgovina z železnino. Ljubljana. — Tstotam se kvpi po naj* vitjih dnevnih cenah sta* ro medenino, baker, cink in druge kovine. 1301
2000 Din nagrade
dobi, kdor mi preskrbi stanovanje z dvema so* hama in kuhinjo v sre* dini   mesta   — Ponudbe
pnd »A. M./1678» na upr. »5'ov. Naroda«.
Mlad zakonski oar
išče prazno ali meblova*
no sobo in kuhinjo. Na* jemnina nostranska stvar. — Ponudbe pod »Mirna stranka ;1693« na upravo »Slov. Naroda«.
Dva mlajša dijaka
se sprejmeta n» stanova« nje in hrano pri bol iS! rodbini v sredin! mesta. Krasna soba in »rlo vest* na oskrba. Klavir ln in* Struktor v hfli. «* Ponud. be pod »Vestno/1684« na upravo »Slov. Naroda«.
i ]Yewmi£nin£ |
Stavbne parcele
pod Rožnikom naprodaj. — Naslov   pove uprnva
Proda se eno« nadstropna hiša
t Rožni dolinu » dvema stanovanjema in vsemi pritiklinami ter velikim vrtom; atancvanje even* tualno takoj na razpolago — Naslov pove upra* va »Slov. Nar.«. 1661
Vila na Sušaku
(Pečine) u blizini mora, malena, u prizemlju 2 so* be. sprema, kuhinja Na L katu 2 sobe, aobica, kuhinja, kupaona i nuz* gerdne prostorije, elektri* ka. voda. maleni vrt na* okolo vile. prodaje ae radi odlaska. Rok proda« je do 30 marta — Obra* tltl se- J B . Suiak. pošt. pret 154. 1637
Dvodreiinska vila
v Mariboru, tik ob rnest* nem parku, z lepo nasa^ jenim vrtom, se rtdi pre* mestitve proda Eno ata* novanje, obstoječe iz predsobe, štirih sob, ko* palnice, sohe za sluPki; njo in shrambe, kakor
tudi z vsemi pritiklinami je kupcu takoi na rezoo* lago. Fotografijo! nosne* tek vile sc lahko vidi v Ljubljani. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 1707
i
fokaSi
Skladišče
i
Družabnika
sprejme brezkonkurenčno industrijsko podjetir. «-Ponudbe pod »Prihod* njost/lci°9«: na upravo »Slov. Naroda«.
Pisalni stroj
(najraje »Imperljal« a o rilico) vzamem na poaov do za mesec dni — proti odškodnini. — Ponudbe pod »Cirilica 1731 «r n« upravo »Si. Naroda«.
Traoistovski sir Ia
▼ brezkonkurenčni kvali« teti nudi ▼ vs*»k! VoHfiof po Din 31 °0 ra kilogram — Trgovsko pofijctlc K. Mahorčič, Zagreb, Petrom va ulica 35. C,SS
Tranistovski sir i
po brerkonkurenenih c«*» nah — nudi Anton Vem bič,   LJubljana.   «*• 7w
stopstvo za Kranlsko; industrij« sir« »Sai.tH*« Vinkovci. I4IS
ali delavnica se išče za takoj ali pozneje. — Pi» smene ponudbe pod »Dela vnica/1730« na upravo »Slov. Naroda«
Lokal s pisarno.
pripraven za skladišče ali delavnico, na novo pre« ureien. se odstopi. — Po* nudbe pod »Petina /1698«
na upravo »SI. Naroda«.
»Slov. Naroda«.
1690
2 stavbni oarceli
(velikost ca. 600 m*> na vogalu Gledališke»Gajcve in Gajeve • Beethovnove ulice naproda j Na« slov nove uprava »Slov. Naroda«. 1741
Krojaška obrt
8 vso opravo — v mestu, na lepem prostoru —- »e odda v najem pod ugod«! nimi pogoji« — Naslov pove uprava »Slovenska* ga Naroda«. 170S
i    Fosoiila j
Bakrc«ie m
nikla nje delov
od dvokoles in avtomoo bilov prevzame v hitro izvršitev — G Besednik, fn drug, LiuMjana, Prej šemova ulica 3 1527
Prazne sode
strojnega ali pa drugeg«
mineralnega olja kupim vsako množino — Odoa Koutnv. trgovina s orod* lem In tehničnim! po* trebščinaml, Ljubljana. Aleksandrov« cesta št 7.
I23K
Prevzel bi
v lepem trgu ali v večji vasi dobro vpeljano GO» STILNO, po možnosti s trgovino. — Ksav. Gerch gost. Frankopanaki prilaz, Zagreb. 1667
Ktrp-iovodia,
vodeča sila. % dolgoVtno nrakso, nerfekten bilan* cist, aamostoien kore* snondent v slovensVem. srbohrvatsVem, nemškem in italiianskem jezfku. doher stroienisec z do* h rim i referencami. — želi nr#>men*H sedanle m»«to t»Voi ali pozn^ie — Po» n^dh« pod »Stalno m*** sfo/16^tc na upravo »SI. Naroda«.
i    Prodam |
fitelaže«
špecerijske in manufakturne, že rabljene, naprodaj. — Ferdo P ust« a, Šmarje pri Jelšah- 1687
Lovski pes
z rodovnikom, poldrugo leto star, ae proda — Po* izve ae: Križaj, Rimska cesta 5. II. nadstr. 1005
i    Xm?m i
Otroška posteljica
iz medi (Messing). kom* pletna. se kupi. — Na= slov pove uprava »Slov. Naroda«. 1651
Halo I
Plačujem najbolje stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Dopisnica zadostuje. Pridem na dom. — A. Ju rečic, Ljubljana. Sv. Jakoba nabrežje 31. 170!
Kože,
veverične, polhova in od vse druge divjačine, k u* p u j e za inozemstvo v vsaki množini D. Zdravi č, trgovin« usnja, Ljubljana, Sv. Florijaaa ulica
št. 9. 1719
Spalnica
hi kuhinjska oprava po nizki   ceni   naprodaj. —
Naslov pove uprava aSL Naroda«.
Stfrisedežnl avto
snamke Lamin * Kla. meat e najboljim sta« ara, aa ceno proda- — Josip Puh. Ljubljana, Gradaika ulica % 1016
Sostanovalka
se »prejme. Karolina Skerjenea, Cojaova cesta it 1/1L 1712
Opremljena soba
ae takoj odda; tudi a hrano. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 1739
Lepa solnfina soba
a električno razsvetljavo v sredini mesta ae takoj odda. «• Ponudbe pod »Solnfina soba/1700« na upravo »S]pv- Naroda«,
Dve večji voeljani trgovski hiši
v krasnem trgu Slovenije, kjer je sodnlja. davkari; ja. glavarstvo itd. — na« prodaj. — Ponudbe pod »Trgovske hise/1688« na upravo »Slov Naroda«.
V najem vzamem
za takoj ali pozne ie na nrometnem kraju PEKA« RIJO ali primeren lokal, kjer bi lahko postavil ne* kovsko peč. — Ponudbe na: Karol Prijatelj, peka« rija, Mokronog, Doleni* sko. 1722
Prodam poceni
v Ttlci v Zagrebu lepo in dobro vpeljano GOSTILNO  (2  gostilniški sobi.
kuhinja, 9 tob za tujce) z vsem inventarjem: po* leg vsega Se posebno sta* novanje za lastnika. Po* treben kapital 125 000 Din — Vprašati je: Capar, Tkalci če v« ulica 12. 1668
■
Posojilo 40 do 60.000* dinarjev
iSčem za takoj proti vknjižbi na posestvo na prvem mestu fn dobrim obrestim. — Ponudbe na uprave »Slov. Naroda« pod »Dolarji; 1657«,
i Dopisovanje j
Nova pošiljatev
ribjega olja«
raiamčcno pristnega, n»i» bolite norveške znamke* dospela. — Lekarna Ha-» karčlč, Karlo vska cesta st 2. — Direktni lmporf iz Kristijanije. 1232
Vrtnice,
nizke, triletne eepljrnk* 40 nailepiih vrst. 12 do> 14 Din komad, — nudi al. občinstvu v mestu ia na deželi — Anton Fora n t, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trp 5t. 3. I60S
ženitev!
Bogati Inozemci fn pre* možni nemški gospodje želijo srečno ženitev. —. Damam, tudi brez pre* možeja. daie dis. nemško poiasnilo Ausk Stabrev, Berlin N. 113, Stolpische Straase 48. 3o3
Ženitev!
Bogati inozemci ?n prc=> možni ncmSkt gospodje žele »rečne ženitve. Da* mam, ti»dl brez premo* žen j«, daje diskr. nem* Ska pojasnila — Stabrev. Berlin N. 113, Stolpis-h** Strasse 4S. 1230
Znanstva in
dooisovanja
z mlado int'r^gentno go« spodično želi mlad trgo* vec iz Zagreba. — Samo neanonimna piamii * sl'ko pod »Proljeve« na Or*!as* ni zavod v Zagrebu, Me* nička 15. 3672
Vizitke
fjHporeS«
Narodna tiskarna
Stolna llatoloa apr**nlHv«
993lov. Naroda" I
(Dosedal amo aa vprašanja na lih naročnikov Klede tajnih dobav od strani ljubljanskih trgovcev In obrtnikov odgovarjali pismeno; vsled visoke poStnine odgovarjamo tem potom):
Jon« IU m     i Dobri, solidni krtnartl v Lfuh*
Mani soi Đigij Eber, KongTe»nl trg; A Kreja, Wolffov» ulica; U Rot, Oradiice 7, J, VVaaek. Sv. Petni cesta 21.
Zakoraakl pari Spalnica dobita v različnih izdelavah: Andlovfc Komenskegs ulica v Ljubljani, Erman A Arhar v St Yida.
■aaajfahtaras A A E. Skaberne, Mestni trg; J. Ctanik, Ungarjeva alka; U Oerkman. Stritarjeva nllea,
Sadno drevje
najboljših vrst, vrtnice* visoke in niske, in pleral ke, maline, ribe s, koamu>« I je. jagode, krasno evetoo če v velikih vrstah, di« vitrs etc. — oddata Miha Podlogar, drevesnicar iu vrtnar, Dobrnu pri Celiu.
___1521
Najnovejši modeli otroških vozičkov
in dvokoles — najceneje pri »Tribuna«, tnvnrnm dvokoles fn otroških vo* ztčkov, Lfubliana, Kmr* lovska cc<fa it. 4. — Co* niki franko. — Snreiea ms jo ae tudi vsa ponra« vila 1003
frcklic.
FRAHC BRINOVre odklanja mm hčerko, ki je pobegnila, vsa* krftno odgovornost En plačilo.
Brinov****
POZOR? PEKARJU
Diamalt
tvornice Hauser in Sohoi^ ka, Dunai. Stadlau, pe* karski sladnt ekstrakt« ie najboljše pekar^l:v> sredstvo ter prekaša vse ostale dosedanje nado* mestke.  —   Čuvajte aa
sličnih po tvorb, naj bo prašek ali tekočina! Z»* htevajte samo originslni •Diamalt«! — Glavno ra* stopstvo ca Jugos'« vi \nz Edvard Dulanee, Strosa« rnaverieea ulica br 10, Zagreb 12961
Jbv. Imii
Imajo
49
67
stran S.
SLOVFMSK* V AR OO. dne 9 m*rc* »9*4
stev. 5S
Zaloga MeviPiev in nianinov
f j^^Tjge^     na boljših   tovarcn   3a«eneJor»fei\ Czapka,
Ehrbar, HOlal   Schareighofer. Original Sfingi Itd.
Tudi na obroke. Tudi na obroke.
Jerica mit, roi. Dtlenc UnMjaia.
Hilšerjeva ulica številka 5.
ti
Kavarna „Central
LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 87.
Ka razpolago dve separirani sobi, primerni za seje, zborovanja in predavanja. Klavir na razpolago.
Gtaj te !
r
Vai-no za rxnkoqar!
Priporoča se
STEFAH
IIHOLIC, kavarnar.
Ceno češko nostellno perje!
1 kg sivega skubljcneea perja Din 65*—; polbelega Din 8f>—; belega Din 90*—; boliiega Din 100.— In Din 120—; mehkeea kot puh Din 150*— in Din ISO*—; aafboljsa vrsta Din 225*—. Pošilja prosto proti povzetju od Din 200.— ▼ilje pros'o poštnine. Zamena In vrnitev dovolfena. V7orci brernl^no. Dopisi le na Benedikt Sachsel, Lobez it 35 pri Planu, Caika. Po*tm paketi iz Češke v Jugoslavijo rabijo okoli 14 dn
Stavbene potrebščine« linolej, aafaitovanja. keiloiiina tlakovanja, špeciialna sredstva sa Izolacijo proti vlari, lasusltev vlažnega «1-dor'a proti hišni In lesni gobi. — Mavčno plošče. — Strešna lepenka, ruberold, lesni aament, katran, karbollnej, asfalt, bitumen, mavec itd. Itd.
LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA
Ljubliana, Bleinveisova oesta 18.
PRISEGAM
da kupiš najceneje in rafboljše blago e modni trgovini
A. Šinkovic nasl. K. Soss,
Ljubljana, Mestni trg 19.
INVENTURNA PRODAJA.
SAMO DO KONCA MESECA 1
Troovina k Seleznino
priporo6a po konku-nenčnih cenah
vsakovrstno kuhinjsko posodo, tehtnice, gospodinjske in gospodarske potrebščine, orodje, okove za pohištvo in stavbe ter različno drugo železnmsko blago. Zaloga Ia dalmatinskega portiand cementa in karbida.
dobite najcenejo iti najboljše kvaliteto pni
Jakob Pucko nfrntlL Ptuj.
Pišite po oenik E
Pišite po ceniki
!E3Q13Q!
Pniloi zavod za nn
d. d.
v LJubljani
predafa
vcah kakovosti, ▼ eelih vagoalk po orla. eaaah premogovnikov sa domačo uporabo kakor tudi sa ladastrljaka podjetja In razpeoava aa debelo
laozeraskl premog ln koks vsake vrate ln vsakega lavora ter priporoča posebno Ia čehoslovaskl Is angleški koks sa livarne la domačo uporabo, kovaški premog, črni premog bi brikete.
■aalovi fb0metni 1av0d XA PBBVOO, d. d. •eatrala v LJubljani, Miklošičeva aaata is/d*
ata j j jjlijj j j j j j j j j
Pomen yyJuhanau
za prehrano in zdrav e.
te dolgo se splošno občuti potrebnost in manjkanje mogočno krepčllnega pripomočka t prehrani človeka.
Napornosti sedanjega življenja ne zadošča več navadna hrana, ki slabega pač nasiti, moči mu pa ne daje.
Zaželjeno idealno krepčilo sedaj Imamo.
molim
Redilni ekstrakt , J uhan"
omogoča,
(troskom dobro, zdravo in izdatno se hr*ar\.ti.
Za strošek manj kot * dinar na q>n
dobavi ^Juhnn11 telesu toliko redilne vrednosti iz žlahtnih beljakovin, mesnih In rast >nskih, da postane s tem pripomočkom naj riproste;Sa hrane izdatna m slastna.
„JuHan<( krepča tudi prebavo in preganja želodčne slabosti.
Glelchen&erSM
ffia Ia hh!I?tllHa orelec
proti
C  KIPI   I h KATARJU;
K-~~rrt Milili« H Il!w~r4l
Prva slov. zid. zadruga v Ljubljani,
rejfistrovana zadruga z omejeno ravezo. Pisarna v Ljubljani, Tržaška oesta štv. 2« Tehniško  vodstvo   po   oblastveno avtorirl-ranem gradbenim inženjerju.
Projektira in izvršuje vsa v stavbeno  in inženjersko stroko
spadajoča dela. Delo solidno Cene konkurenčne.
U ! K T 0 U I H
n.
„ Ju han" se vživa na način, da se vil Je v navadno fuho aH v slan krop aH v prikuhe.
2He*vni juhi da nepopisno okttnnoHt in re'fi/n*>Mt9 brez mesn pa napravi ir krona Izvrstno pravo juho.
lih
•Jtihan'
k
je oJEivlia|o£a in brez orimere zdrava hrana.
Sf*>rt rh>r*>??" r*»vno9**&"nena. rt>>en<>ftn In m*>Čn*qa.
ibotne otroke« medle in nervozne ljudi pa je pjuhan naravnost čudodelna hrana«
„JUHAN*4 se dobi v vseh boljiih prodajalnah živiL Glavna prodata: Ljnbffana, GradfSte 13.
Jk
= Izreden užitek boš imel =
če si privoščiš rimsko čašo
starega ljutomerskega burgundca
(letnik 1921)
¥ restavraciji "a glavnem kolodvoru v Ljubljani.
<JUGOEKSIM>
Trgovska družba. Vekoslav PeCe & dr.
Eksport        LJUBLJANA Import
Glavno zastopstvo za Slovenijo in zaloga mlina „Union11 Osijek.
TRGOVINA
a apecerljakf aa. kolonijalnim, materi i a Inim biagorn, deže'nlml, polj« sklml pridelki, lasom In lesnimi Izdelki na debelo In drobno.
»t
toornlca djeilJJh kolica
:rE-nR!ch & leppich, masna s. h. s.
?roizvadta i otpremlja tačno samo preprodavclma svoje najnovijih modela prvorazrednih die^iji sportkol ca, kolica za sklapanje, kolica sa krovom, princes kolica, kolica za njihanje, stolaca za ležanje, stolaca za bolestnKe, svakovrstnik dječ'jih stolaca za sklapanje, ho'endera, bicikH (trokotača\ kolica za lutke i. t i Hu^trovani cjenik r»a zahtev hrzp'atno.
Trgovina z oblekami za   gospode  In deco
J. Nlaček
Ljubljana.  Aleksandrova   c. 12
prodaja  odslej tudi PRVOVRSTNO PERILO ZA GOSPODE po    Izredno nizkih eenah.
aaaavnajaii )jin. p
Cuvcna kujna
Američkih Državnih Brodova
Dobra, promcnlji-ra i obiljna, hrana, prveklasno pri-preml-e a i »laična, fordost je velikih i mirno pntujać.h ladja Državne Američke Linije. Bilo da putujete na veličanstvenom 'LEttTATHANU' ili na jednoj od drugih sjajnih ladja Državne AmerićKc Linije, Vi ćete od prvo*, dana bti oduševljeni američkim fo*ćeujem i ponrnom BBlufiom. Tražite — bes plate o — ilu.tro-raa prospekt i raapored ladja.
UNITED STATES LINES
Trgovski vodja
za   ustanavljajočo  se  tekstilno tvornico v Jugoslaviji   se išče. Ponudniki, ki so že imeli enak posel in so popolnoma zmožni deželnega jezika, naj prošnje s prepisi izpričeval pošljejo upravi Slovenskega Naroda pod .ORGANIZATOR 4701-1689".
SLAVENSKA BANKA D. D.
ZAGREB—podružnica: LJUBLJANA
Delniška glavnica Din 50.000.000 — in rez. preko Din 12,500.000 —
PODRUŽNICE: Dubrovnik |     Murska Sobota      I Sombor
Oorej. Rrfgona Novi Sad
Kranj S     Osijek I Vršac
Maribor (     Sarajevo | Wien
Rogaška Slatina (sezonska), Skofja Loka, Jesenice. Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split
Beograd Bjelovar Brod a. S Celje
EKSPOZITURE
AGENCIJI:
AFILUACUI:
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
s.
Najljubši mi je
k-,  _X T"
_ namko
ČABIft ROČKA
Kdor namreč kol j&2 ve črniti dobroto in finosl ler ceneno uporabo, se ne bo nikdar mogel ogreti ta katerokoli erugo tnomko.
čaj s znamko .Čajno ročka" se dobiva le v Izvirnih zavitkih z natisnjeno varstveno znamko .čoin« rotita" v vseh z lepaki označenih trgovinah. A
»Narodne tiskarne««
13
UD
t
Položaj na Bolgarskem.
Po krvavih dogodkih zadnjega državnega prevrata,  ki   je strmoglavil zemljoradniško vlado in spravil na krmilo za silo in na hitro roko sestavljeno koalicijo meščanskih strank, takozvani demokratični blok, je napetost v bolgarskem političnem življenju na videz ponehala, Cankov kabinet je prevzel državne posle s pomočjo nasilne akcije, ki je zahtevala v vrstah njegovih na* sprotnikov mnogo krvi   in Žrtev. Ta okolnost ie pripomogla novi koalicijski vladi, da je deloma z obsednim stanjem, deloma pa revolucionarnim potom in pozneje z zakonom o zaščiti države temeljito obračunala s skrajnimi levimi stru jami ter tako za nekaj časa utrdila svoje pozicije v cčeh Tudstva in zunanjega sveta.   Komunistična stranka je izgubila pravico do legalne eksistence, zemljoradnik) so se   morali   s smrtjo StamboHjskega in pobegom v inozemstvo drugih voditeljev začasno umakniti v ozadje, zmagovito meščanstvo na na čelu z inteligenco   in pridobitnimi
socijalisti s pomočjo enotne fronte proletarijata. O tej akciji piše meščansko, vladi naklonjeno časopisje zelo previdno, vendar pa ni dvoma, da preti Can-kovemu kabinetu baš s te strani resna nevarnost Težko je sicer misliti, da se bo zedinilo delavstvo s kmeti, toda sodeč po poročilih o zadnjem socialističnem kongresu ni izključeno, da pride do take kombinacije, ki bi seveda mahoma spremenila sedanji položaj. Brez novih volitev bi nastala vladna kriza, kajti socialistični in zemljoradnički poslanci bj tvorili v sobranju močno opozicijo in ker so rudi radikali odpovedali sedanji večini svojo službo, je zelo verjetno, da bi ostala Cankova vlada v manjšini. Vse je torej odvisno od uspeha ali neuspeha akcije za ustanovitev enotne proletarske fronte. Če se to posreči, bo bržkone razpuščeno narodno sobranje in razpisane nove volitve, čijih !zid bi pri sedanjih razmerah za Canko-vo vlado ne bil posebno ugoden.
Poleg tega pa sedanja sofijska vlada ni pokazala pravega zmlsla za ureditev mednarodnih odnošajev. Med Bol-
iT^FV!* V na!vcCji naglici   ustanovilo | garsko in našo državo je napetost na
Avtor paC pozna svoje Pappenheimov-ce in Je pograbil par varšavskih tipov, mor« da vzpodbujen po konkretnem dogodku, pri katerem le bil »junak« iz poznane rodbine in se je radi nJega »vsa Varšava« pečala tudi z osebo njegove ljubice. Pred varšavskim občinstvom, z najboljšimi poljskimi igralci, je igra morda radi svojega lokalnega kolorita dosegla poseben uspeh, oziroma bila pikantna domača senzacija. A to niso umetniški vidiki. Objektivno je prav dolgočasna, njena obrabljena vsebina nespretno obdelana.
Igrali so prilično dobro, brez posebnih viškov in nižin. Peče k je bi! priden Lon-ski in T e r č i č se je potrudil s Krockim, ruiniranim barončkom. Popolnoma pristna pa bi bila v teh vlogah morda le dva poljska slahčiča. k! sta se posvetila igralskemu poklicu. AH vsaj dva taka. ki te krose dodrbra poznata la sta 2 njimi živela. Danilo si Je z lastno mu delikateso ustvaril dobro vnanjost starejšega poljskega plemiča z deSe.e. P u t j a t a, ki Ima tudT režijo, je z dobro korrvko preduišal vedenje In nazore predrznega medna rodi natakarja, ki ve. da velja nižjemu -"eastvu za nepremagljivega Adootea. Le Skida. d-> n» mogel ««ovensko govoriti brez malih Domf*rja-Jcv sredi stavkov. Zna Jih sicer kasirati a vendtr po*!ui*!ca mučijo. Posebno pri vlo-
omenjeno zbuja naslov aAšantka« misel, da gre za veselo komedijo. Pa tudi v igri kot taki je razlaga, zakaj krsti Lonski svojo ljubico za Ašantko, prisiljena sentimentalnost in ni ravno potrebna. Menda je avtor le bolj iskal naslova, ki bi vzbujal pozornost. Okrog leta 1906., ko je bilo to spisano, so menda na Dunaju ravno imeli svoje šale in pikantne zgodbice s karavano Asami-zamorcev. Beseda ie postala tedaj popularna.
Setinska Je Igrala zelo živahno, nt da bi pokazala kaj izrednega, individualnega. Povdarjaia Je spretno nelepe strani viege.
sti opažamo to pri gostfh glavnikih, takozvanih ušivciJi. Glavnike in krtače čistimo z vročo milnico, ki ii na 1 vode pridarno žHco sahnijaka.
Proti običajni masaži lasišča rti pomislekov, izvršuje naj se s pomočjo 2—3/o salicilovega olja. Ako se lasje na koncih cepijo, porežeino ali osraodk.io končine približno vsake 3 tedna za I cm. Misel da striženje pospešuje rast ias. je napačna; pri tem se le okrepi In odebeli posamezni las, na bujnost rasti
strahopetnest takih deklet pred vsako brutalnostjo. Vnanjost Setluske je prav ugodna; čedno mlado lice In gibčen, ravno dovoli polen stas srednie velikusti Ce Je to bilo gostovanje na anga^rr.a. naj uprava gj-spo Sefcnska kar sprejme Nam bo zelo dobrodošel prirastek premajhnega Števila na-šib itrralk. Posebno za nalvko bo dobro vporabaa; ima mnogo sigurnosti in dosti rutine. Na tol:ko se da sklspa:! po tem enem večeru. Mr.rdu pa nijanse njene pra
aotaroma Izp^zn&ti, d& rmra bin Hrvatica. V celem,- Prav dfbro dosia nam!
I v v a n o v a. hčerka, »se napravtja« Walo vlogo v 3. aktu Je čisto srčVanc odi-
pomsnjkanje čutenja in tndl mačje laskanje j pa JC to \1TCZ učinka. Prav priporočljivo ženske, ki je \dusi samo   prestitku,   ter | ie vsakotedenska vpri moških še češča)
:v.Iv. Nitko smirim. /,:te vo-jc za Nse. n. pr. l;ay-ruma, francoskega Žganja ali x—5% rezorcinovega špirita, ki rnu lahko dodamo kako dišavo. Tak špirit za iase je v majhnih količinah vtiraii v kožo. Ker vzamejo Spirituozne tekočine lasem nekaj naravne maščobe, jim lahko dodamo maio olja in sicer na;bolje ri-cinovega olja U» gr na ion gr tekočinelL
■da pa to ni vse. Iz kake j fcj je lasem najbolj prikladno in jih nai~ vilne slovenščine ie bi!r> | rianj 2amase. Ali      si po uporabi spi
rituozne tekočine vtereruo eno pre} omenjenih maščob.
Pri dolgih ženskih laseh ie treba po-
notranjo konsolidacijo države, zaceli rane, ki so jih prizadeli njenemu političnemu in gospodarskemu življenju neprestani nemiri ter polagoma upostavi normalne stike s sosednimi državami. Moment za uspešno sanacijo domačih razmer in utrditev mednarodnega položaja Boigarske je bil po prevratu zelo ugoden.   Cankova vlada je imela najlepšo priložnost, da s pametno, smotre-no notranjo in zunanjo politiko fz^Iadi sledove povojne krize ter omogoči bolgarskemu narodu mirno življenje. Volitve v narodno sobranje so pokazale, da ima koalicija vse potrebne pogoje za uspešno delo.   Naveličano raznih levičarskih eksperimentov, razredne diktature in zgoščene politične atmosfere ie ljudstvo poverilo svoio usodo obnov-] eni zedinjeni demokraciji, da se končno reši neprestane nevarnosti krvavih domačih razprtij. Oddahnilo si je v najboljši nadi, da se začenja za državo novo življenje.
Toda formelna fuztja idejno in 0*0-
šamo prt Cankovu agilnosti aktivnosti in orijentacije na širši podlagi, ki bi pripomogla drŽavi do poetičnega in gospodarskega okrevanja. Skratka, vlada, ki jc obetala tako v notranjGstf države, kakor na zunaj, mnogo, ie doslej ures-
na*br*e Se nfldar aatrkan. K«»r drugače bi twdi iia odr» tak položaj verjetnejše mar-
* epizodi povedati n?? postbneza. A splošni i č'jt. ki ga igralka vzbudi, pomeni nekaj. In Jtrvaieva Je Interesirala.
Raka r jeva Je v sVladu z t?rn b:*a psrkrat na odru kot  »mamkac, t. J. menda
kini. Cesar je bil prav krepak in č-den 1 ruf.S -.ka. VA ima -taka- đeVfeta na kvsrtlr-
p      —----— — — * —
I dranje ias z železom, i škodljivo, menda ni
posestnik. PrhuSa seboj skoro vselai sekal simpatično »veeega In prijetna zdravega. Resni !« glas mn to določata. Sedanla
nJčUa le malo nad in če se bliža po j T*!? j* J??. ~. <*??»iK**?l>.**** " polletnem obstanku krizi, lahko pripiše ! ^0oP ^-^"^c Zelo čudno e od
to v prvi vrst. sebL I 6Ikray3,atc,3a, te „ ^ Bkr|vne ut,he 2a
! svoj« izlo-^l^t pr! kup! ji v (h devfeak. No-] sil le (5»-kbrc rms^a elcfrar.tsega uslvc-
j lega vf I\ . \cs
j       ?ivej5e. nego v celem mošVl so PČJnko-; vale žensk- moči. Naslovno vlogo le kot gost   Igrata   tospa  § • 11 n a k a. Postrani
BBal
M. Za
[a. Ni Lmcla dost! posta z vlogo.
Najboljše spisan! akt le drugI, 5ialmf-d-
„Ašantka".
Igra v treh dejanjih; spisal W. Per-zynski, poslovenil dr. V. Mole.)  Škoda za trud, za trud prevajanja in igranja. Upajmo, da imajo Poljaki doveli boljše dramatike.    S takimile proizvodi si nas ne bodo osvojili.   Razporedba dejanja   kclebajoča. j brez jasne  neizogibnosti poteka, sledstvo prizorov in njih tehnika dostikrat skoro dl- j letantovska, dejanje raztrgano,   nezaokro- I ženo, a puščajoče ob vrzelih možnost raz- j Učni razvojev. Zato brez prepričevalno kav-
Zdravstvo.
frr. Defne+er B!eIwefe-TrstenJškl.
KAKO NAJ NEGUJEMO LASE?
zrata. Ne da se pr: taki nrecej nevtralni I svečat'i Pair.jo tudi frizuri.   Nikakor ni
priporočljivo   napravljati prečo vedno na istem mestu, ker postaja.o lasje tu j iahko r^aki. Da je pogosto umetno ko-
onduliranie itd. treba poudarjati. Prav tako škodujejo lasem obilnj unict-j ni vložki.
Čim   bolj   Imejmo   glavo prosto, lejii prvi. Ponavlja« pa: Skoda za trud. - j Težkl kJobuki,   čelade pri vojakih itd« lepakom  na   ulicah Je   d-ierlien   sr^- ; Dovzročajo ncprJincrno ZtlOJenje in kva-
^ Tl7n*\ *?± tf        f^T^ i rijo iasišče. Velikega pomena ro sploš-
primerna.  Saj  ti;d» re«> r»*.  Ah srr pa   Jn , . .
moške« mbdni t l Dndem menda izpod ! ne niffi.enskc naprave. Intenzivno n*. 18 let, bolj primerne ali fCMteito«, .ffanv j a^vanje telesa, kopeli tpri katerih naj lete in 5e marskai? Če sc ne motrm le ziasti ženske zavarjjejo lasišče pred smel v VVfldgaasovo »Ljubezen« iti vsakdo? ! mokroto), preudarno izvajanje sporta* Tam bi M Hetek bolj na mostu. Tuko] ie le * preemanje na prostem, sobna gimnastU naupravJčcna reklama za medlo delo. Ka i;d.f krepijo p*^srcdno tudi lase in
njih rast.
Ako se pa pojavljajo prekomerni prhljaji. srbečica v lasišču, močnejše Iz-ločanje tolšee ali celo izpadanje !a5. gre že za obolenja ki zahtevajo čim prednjega sistematskega lečenja. Tu je torej treba zdravniškega nasveta.
, vo vsake 3—4 tedne, pri suhem lasišču i pa vsaKiii 4—5 tednov. Moški lahko Še ! cešče, ker je pri njih postopek dokaj cnostavneši.   Pri izpiranju se vsikdar
kalnosti. Vrhu teca so značaji slavnih oseb
gramatično tako različnih strank ie bila I malo zanimivi; sama duševna povrinrst, le spočetka obsojena na razpad, kajti j sentimentalnost ali pa surovost Takih po-kar je držalo rrve dni po prevrata, ko j prečnih ljudi Je legijon na svetu; toda dra-je veljalo za zerriljoradnišk>kornunlst»- I matične vsebine nimajo, nego kvečjemu rečne nasprotnike načelo: zmaga ali smrt, nI moglo ostati združeno pozneje, ko sc je pričelo normaino politično in parlamentarno delo. Tu se ie kmalu pokazalo, da v sili sestavljena koalicija ;&eđ socijalisti in izrazito burSuaznimi ftrankami ne more biti trajna. Ko se ie ustanovil demokratični blok, so mislili eni in drugI da pridejo na svoj račun. Buržuazne stranke od radikalov do narodnih demokratov so hotele irigmti socijaliste, slednji bi bili radi splezali aa zeleno vejico s pomočjo trenotnili zaveznikov in tako so nastale v bloku načelne diference in koalicija jc začela razpadati. Glavna napaKa vodilnih politikov je bila v tem, da niso dali koaliciji enotne program a Hčne podlage, temveč so pustili vsaki stranki svobodne roke. Ni še zaključena prva doba zasedanja novega narodnega sobranja in Ze so se pokazale posledice te taktične pagreške. Demokratični blok eksistira samo 5e na papinu in uradna Bolgarska si zaman prizadeva, da bi skriia pred-stoječo krizo v sobranju In Cankovem kabinetu. Socijalisti sc obrnili bloku hrbet, njim je sledila radikalna stranka In demokratični blok stoji pred popolnim na.sk om.
O prvotni opoziciji se sploh ne govori. Komunisti so se pod pritiskom zakona o zaščiti države prelevili v neodvisno delavsko strokovno organizici;o, zemljoradnik? so v sobranju v absolutni manjšini, zate pa se pojavljajo na političnem obzorju konture nove močne opozicije, ki jo nameravajo ustanoviti
I ■: enostavne ši.   Fn izpiranju se vsncaar , i-amtjamMftJNiaUUumiMlali'iPinii iBlllam.JL
Človeštvo je od nekdaj čislalo lepe ! poslužujemo t o d I c vode 30—35* C. H ] n      a   , . .
j iase. Homer jih prišteva darovom Afro- i koncu pa lahko sledi nagel poliv s pre- j ftgZO&U D8 SlOVSnSlO SVSlU. dttimm. Pričenši z Asiri, Perzi in Egip- j <talo vodo, kar posebno okrepi lasišče. j
portersko za »d-^mače novice« ali rubriko :>san:uinor«. So brezokusni samotimori. pri katerih bi si človek žele! mrtvega samo zato zopet malo obuditi, da bi mu rekel: »Oset.«
Mlad, izobražen šlahčič, ki pa nič ne dela — Lonski se piše — in podlega vsak-teremu vplivu, pride v siik z zelo mlado čedno deklino iz preprostejših varšavskih krogov. »A' Hausmcistcrische« bi ji dejal Dunajčan. Ali je punče že pokvarjeno in se le malo hvarrr", ko se kaže preganjano nedolžnost, prodno se Lonskemu vda, nI jasno. Mislil bi, da ie že precej prefrigana, le stik z nobel gospodom ii ie nov.
Ta Vfadka pa ni taka, kakršna so mnogokrat prostejša dekleta v francoskih romanih.  Nima  one  ženske prilagodljivosti,
da bi hotela in znala sredi razkošja postati ,   . , _   , ,
dama. Tudi nima moralne sile do dušev- i ?££IC s« * ta moda Pojavila okolu leta nega preporoda, kakor junakinja Tolstoja \ 1S90-» toda sledili so ji kmalu do tUmka »Vstaienia«. Seveda je tudi Lonski prava j Padajoči kodri a Tenfant, na kar so se ničija brez obzorja za kako preporajanje j zopet uveljavili dolgi lasje. V tretjič do-ženskih duš. Rad bi jo le vnanje vzgojil. I živiamo to modo dandanes. Toda no-Toda Vfadka se noče učiti, ostane surova | benega dvoma nt. da ji bo tudi to pot
kmalu odklenkalo, ženstvo pa uvidelo, da ni lepšega kinča. kakor so dehteči } dolgi lasje, ki se opletajo naravne lepote telesa.
Kakor   vsi   organi zahtevajo tudi !asje skrbno nego. Treba je, da ohrani-, mo zdravo lasišče, to je kožo na glavi, g?1 ***** I ki daje lasem oporo in potrebno hran^.
To pa dosegamo z  rednim izpira-
čanl so že najstarejši narodi posvečali I negovanju las veliko skrb, Grki in Rim-! liani pa so jih smatrali za najodličnejši I okras glave. Preprosto pa vendar tako slikovito spleteni lasje, kakor jih kažejo grški in rimljansk! ženskiJkipi, bodo na-pravljali vse čase dojem lepote. Od dobe cesarja Avgusta sem je ^ostajal lišp v laseh vedno bogatejši in obilnejši. Tudi v srednjem veku so skrbno gojili Lise, Če prav se je tedanji ženski svet po ! večini posiuževai oglavnic. Celo prirod-i ni narodi lepotiči.io na vse mogoče načine lase. V zgodovini kulturnega človeštva se je le trikrat pripetUo, da te ženstvo žrtvovalo ta svoj lepi naravni nakit modi. V prvič je bilo to za časa ; francoskega konzulata, ko je prišla v ! modo frizura k la cesar Tit. Toda bi!a I je to reakcija na nehotične vlasulie in ! napudrane frizure predidoče dobe. V
Pri običajnem uporabljanju mlačne vo- » de ie-to omiadi umivanje ali celo tu- _
— Boj proti korupciji.    Povojna doba
je zanesla v veliic de! sodobne družbe ko-
, , ,  . rupc.jo in   pokvarjenost,   ki jo opažamo
sanje z mrzlo vodo pa ni pruvladno ziv-    skoraJ y y1ien državah Ni šc ulihnila zna.
čevju. Pri plav* laseh vzamemo r:a- n£> petrolejska afera v Ameriki ni 5e po milično obaro (tri prste rimskih kamilic j zabijen francoski škandal s kovinami za-na 2 l vode), ki varuje svetlo barvo ia.^. reparacijo opustošenih krate v, še je v spo-Ako je voda trda, pridenemo dve Žlički j minu špiritova afera v Češkoslovaški, ki boraksa ali sode. j Je tmela za posledico, da je predsednik se-
Kot  mila  nam služito nevtralna ; <*r- Praček odstopil, ker na osebi v-
mila v kosih, pri suhem lasišču preko- .« *™ položaju ni smela ležati niti najmanj-, . , 4 . ; ša senca suma. da je v   zvezi s finančno
tolsta   mila,   zlasti katranovo milo ali   5pekulacijo  Istf strOK, ee§ke Jav.
piksavon. pri mastnem lasiscu pa zve- j nostli ki je tako stTQ^Q v Prhikom
pleno milo. Mesto nevtralnega mila nam i voyem slučaju, je spravil zdaj na dan dru-
tudi dobro služi milni  špirit  (Spiritus i gg sluča! korupcije, ki posadi njene ude*
saponatus), ki mu kot dišavo lahko do- j ležence na javno obtožno k'op. Ministrstvo
sploh in srčna potreba ji je, ljubkovati z natakarjem in mu biti po pasje vdana. Ose-bica z omocijami služkinj, kakor lih je Mol-nar tako izvrstno naslikal v »Liliomu«. A brez vsakega plemenitega jedra.
Taka ordinarna kanallja bi bila zanimiva in literature vredna le, če b. bila ob-
Zolova Nana. Takale zasebna aferica z brezpomembnim varšavskim fičflrtčem, kateri se v čedno Uce in figuro svoje met reske popolnoma zateleba, se zanjo, čim bolj ga surovo zaničuje, ruinira in se gre naposled obesit — to Je zelo dolgočasno in kvečjemu za lokalno kroniko lista, ki cd takih »senzacij« fivL
njem z vodo in milom, s katerim odstranjujemo luskine, odvisni kožni loj in razno nesnago. Kolikokrat naj se vrši tako izpiran;e, je odvisno od tega, ali je lasišče bolj mastno ali pa suho. V prvem slučaju naj si operejo ženske gla-
damc par kapljic bergamotnega ali sivk-nega olja. Milnico ali milni špirit pa je vtiratl v kožo in ne v Ia>e. Ko smo lasišče dobro oprali, spiahnili pene in h koncu napravili poliv s prestalo vodo, je j
narodne obrambe je namreč ugotovilo, da-bencin, ki ga dobavlja v vojne svrhe družba »Nafta« nI one kvalitete, kakršna Je po vzorcih naročena m plačana. Fre'skava Je kmalu aojrnala, da ima v tej zadevi svoje prste obsežna goljufija, ki  Jo je zakrivfa
treba glavo dobro otreti z mehko bri- j fpicllovaim družba s pomočjo nekih višjih
Anton Cehov:
Znan moški.
Krasna Vanda, alt kakor je bilo zapisano na potnem listu, častna meščanka Nastasja Kanavkina, je izstopila iz bolnice in se je nahajala v takem položaju, kot še nikdar poprej: bila je brez stanovanja in brez vinarja denarja. Kaj naj počne?
Najprej se je odpravila v zastavljalnico in je tam zastavila prstan s tur-kizom, svojo edino dragocenost Za prstan so ji dali en rubelj — kaj je en rubelj? Za en rubelj ne dobiš ne moderne kratke jopice, ne visokega klobuka, ne nizkih čevljev bronaste barve; brez teh stvari ji je b«1o, kot da je naga. Zde'o se ji jc da ne gledajo nanjo samo ljudje, ampak tudi konji hi Psi, in da se norčujejo iz njene preproste obleke. Samo na obleko je mislila: kaj bo jedla in kje bo spala« je ni niti najmanj vznemirjalo.
»Da bi vsaj srečala kakšnega znanega moškega...c je mislila. »Izposodila bi si denar... Odrekel mi ne bo nobeden, ker.. ^
sačo. Na to pustimo lase razgrnjene sušiti. Sušen:e lahko pospešimo z električno vetrnico, ki obenem ogreva zrak ali z drugimi zmernimi ogrevalnimi naora-vami. Nikdar pa ne sme toplotno žar-ienje postati neprijetno, ker to brez-dvomno škoduje lasem. Froti običajnemu šaniponiranju ni pomisleka, ako ni združeno s hitrim osuševanjem, n. pr. s pomočjo plina, ki je škodljivo.
Po izpiranju v kožo lahko vteremo malo maščobe, n. pr. 2% salicilno olje. 5% žvepleni vazelin ali pa običajno brilantino. Pri suhem lasišču in medlih laseh napravimo to lahko češče, en- do dvakrat na teden,
Cesamo in krtačimo lr.se lahko čvrsto, vendar moramo gledati na to, da konci ščetin pri krtačah in zob pri glavnikih niso preostri, ker se sicer na Ia-lišču pojavljajo najmamše praske. Z!a-
.»UL-jr TMjj-Jfr   dnwnidB..L..i..ax "7TJ
funkcijonarjev v ministrstvu narodne obrambe. Skoda, k! jo je pretrpela država, še ni povsem ugotovljena, toda Jasno je, da je ona ogromna, ker je preiskava dose-daj pokazala, da ie samo vseta, izplačana za podkutp obtoženih oseb. znaša nad 1 milijon Kč. Obtoženi vo-ni funkcfj0n2T.il, kakor tudi š°f družbe »Nafta« BrnonI, so seveda že pod ključem kamor jhn Je sledil rud: slavni urednik »češkoslovaških Službenih Novin« dr. Svatek, ki Je znan čeSkl javnosti s svojimi obsežnimi družabnimi' vezami. Oscb:to Svarkova udeležba v tej aferi je rzzvala sp!i5no senzacijo, ker jc' priredil na dan rred aretacijo veliko recepcijo, na kateri jc bflo nnvzočih iy oseb Jz na?ugiednc;5ih praSkih krosov m velik del praški diplomatov. Energičen n'vstop vlade, ki stavlja take Ijiidi ne glede na njihov položaj pred ferum Javnega sodišča. Je izzval med ljudstvom veliko zadovoljstvo. Preiskava se Se nadaljuje In podrobni rezultati bodo v kratkem objavljeni.
Toda znanih moških ni bilo. Zvečer jih je lahko dobiti v Renesansi, toda v Renesanso ne pustijo v tako priprosti obleki in brez klobuka. Kaj naj počne? Ko si jc že dolgo časa belila glavo in se je že naveličala i hoje. i sedenja, i premi kovanj a, se je odločila, poslužiti se zadnjega sredstva, iti h kakšnemu znanemu moškemu na stanovanje in ga prositi za denar.
»H kateremu naj bi šla?« je premišljevala- »K Miši ne morem, on je oženjen... Rdeči starec je sedaj v službi...«
Vanda se je spomnila zobozdravnika Finkela, pokristanjenega Žida, ki ji je pred tremi tedni podaril zapestnico in ki mn je nekoč pri večerji v nemškem kluba zlila vrček piva na glavo. Ko se je spomnila na tega Finkela, se je silno vzradostila.
»On bo gotovo dal, samo da bi ga dobila doma...« je mislila med potjo k njemu. »Ce pa ne bo dal, mu vse svetilke pobijem.«
Ko je stopila k zobozdravnlkovim vratom, je že imela pripravljen načrt Smehljaje bo priletela po stopnicah, skočila v zdraviliški kabinet in zahteva-
la petindvajset rubljev.. % Toda, ko je prijela za zvonec, ji je ves načrt meni nič tebi nič izginil iz glave. Hipoma se je zbala in je trepetala, kar se ji ni še nikdar zgodilo. Predrzna in nesramna je bila le v pijani družbi; sedajle pa, ko je bi'a oblečena v priprosto obleko, ko je igrala vlogo navadne beračice, ki jo lahko od slove, sedaj se je Čutila plašno in pontfano. Bilo jo je sram in strah.
»Mogoče me je že pozabil___« Je
mislila In se ni upala potegniti za zvonec. »Kako naj stonim predenj v taki obleki, kakor beračica ali kakšna ma-Iomeščanka?«
V neodločnosti je pozvonila.
Znotraj so se culi koraki; bil je vratar.
»AH je zdravnik doma?« je vprašala.
Sedaj bi bila raje videla, da bi ji vratar rekel »ni«. Toda ta jo je namesto odgovora spustil v predsobo in ji stekel suknjo. Stopnice so se ji zdele krasne in razkošne, toda od vsega razkošja je zapazila predvsem veliko zrcalo, ki je uvidela v njem capinko brez kloboka, brez modeme jopice in brez nizkih čevljev bronaste barve. Vandi se
je čudno zdelo, da se je je sedaj, ko je bila oblečena revno kot kakšna Šivilja ali perica, polastil strah in da že ni bila več ne zvita, ne predrzna in da se v mislih ni več imenovala Vanda, ampak Nastasja Kanavkina, kakor poprej . ..
»Izvolite,« je rekla sobarica in jo spremila v kabinet. »Zdravnik takoj. •. sedite!«
Vanda se je spustila v mehki naslanjač.
»Tako bom rekla: »Posodite mil« je mislila... To ni nespodobno, saj me vendar pozna. Samo da bi šla tale sobarica stran. Vpričo nje je nerodno. Čemu stoji tu?«
Cez pet minut so se odp^a vrata in vstopil je Finkel, visok pokristjanjenec temne polte. mastnih lic in izbočenih oči. Lica, oči, trebuh, tolsta stegna, — vse je bflo zalito, ogabno in surovo. V Renesansi in v nauskem klubu je bil navadno v rožicah, je mnogo zapravljal za ženske in potrpežljivo prenašal njihove šale (n. pr., ko mu je Vanda zlila pivo na glavo, se je samo nasmehnil in po žugal s prstom); sedaj je pa imel mračen in zaspan obraz in jo gledal re-
sno in hladno kakor načelnik ter nekaj
žvečil.
»Kaj želite?« je vpraSal, ne da W gledal Van d c.
Vanda je videla resni sobsričnl oB-raz in zalito Finkelovo postavo, ki je najbrž ni poznal in je zardela.
»Kaj že'ite?« jc ponovil zobozdravnik, topot že jezno.
»Zo-zobje me bolo ...« Je zaSepeta* la Vanda.
»Aha . .. kateri zobje? Kje?«:
Vanda se je spomnila, da ima en zob votel.
»Spodaj na desni...«
»Hm ... Odprite usta!«
Finkel se je namršil, zadržal sapo in ogledovil bolni zob.
»Boli?c je vprašal in popraskal po zobu z neko iglo.
»Boli...« se je zlaga'a Vanda. čo bi ga spomnila, bi me gotovo spoznal,* je mislila. »Ampak... sobarica... čemu stoji tu?«
Finkel ji je hipoma kakor lokorno* tiva pihnil naravnost v usta in rekel:
»Jaz bi ga vam ne svetoval zalitL Od tega zoba itak ne boste imeli nobene koristi.«
t
Stran 10
•?LOVfN?Kl   NAROD.,   d n e 9  marca i azA
st^v 58.
—» Tragedija povojnega zakona. V torek Je bila izrečena v Brnu obsodba v procesu proti H;!di  Hanikovi.   nični materi Chorvatovi in mladeniču Veselemu, ki so odgovarjali radi zločina uboja, izvršenega n?d možem Hanikove,  bivšim kapitanom csl. vojske. Porota je obsodila Hndo Ha-oTkovo na smrt na vcšalih.  njeno mater Chorvatovo na 20 let ječe. Veselega Pa na 3 leta ječe. S tem Je končan senzacljonal-al proces, ki ga Je spremi in !a čcšknslova« ika Javnost ves teden z veliko napetostjo ia Izrednim zanimanjem. Sam tragični slučaj se ne razlikuje mnogo od drujrh slrč-»th slučajev nesrečnih    povojnih bmkov. Hllda Hanikova, lepa žena. ki jo je njen Pokojni mož zelo ljubil, ni  bila v tem zakonu srečna, ker denarna sredstva njenega mofa niso odgovarjala zahtevam lepe tene. V stalni zvezi z drutrlml moškimi Je pom-'šTjala o tem,   kako bi se iznebiln svotega moža, ki nI hotel privoliti v ločitev. V to svrho se je poslužila naivne ljubezni svojega rojaka Veselctra,   ki ga je znpeijala njena p-~tl, da ubije kapitara Hnnika na velikih jesenskih manevrih. Ker ie Vescly krvavo delo IzvrSil, sta mu dale Chorva-tova in Hanfkova potrebna sredstva za pobeg, toda mladenič ie   bfl na Slovaškem arethnn In opravljen pod ključ. Nesrečnež je vfdel v H'ldl ideal čiste ljubezni in krasot ženske, ki le trpela gmotno pomnnflcn-n)e !n je morala   prenašati Tjublmknnie osovraženega moža in   zato je spočetka prevzel vso krivdo nase. Sele pozneje med razpravo, ko je Izvedel za zveze Hnnikove z drugtml moškimi, je ves razočaran priznal resnico  Proces Je bfl poln drama tič-nfh scen. povečanih s tem. da se Hanikova aahaja v 7 mesecu nosečnosti m uporno trdi, da Je oče deteta, ki se rodi. ubit! čnst-Bfk. Ko?*Vo zanimanja .'e vzbtnal ta proces,   sledi !z tega,   da Je bil  ves čas ogromen   naval   na    sodno   palačo In da mnogi radovedneži niso mogli dobiti vstopnic, ki so iih prodajali po več 100 KČ. Obsodbo je Javnost »Prejela z odobravanjem, kaH!  splošno prevladuje masiranje, da je sodfšče pravično kaznovalo dve ženski čirih žrtev ie postal mladi Veselv, ne pa zločina uboja kapetana Hnnike. Ta vtis podpira še bolj iziava pokojnikove matere, kt ie rekla, da Veselemu  oprosti, ker Je boije za njenega nesrečnega sina. da počiva pod zemljo, nego da živi se nadalje v peklu med tema dvema ženskama.
— Smrtna obsodba radi vojnega vo-Jranstva. Te dni je bil obsojen na smrt in ustreljen sovjetski Častnik Dzgobenko, radi votnega vohunstva v prid Poljske. Obtožnica je navajala pošiljanje važnih dokumentov o razmerah v rdeči armadi poljskemu vojaškemu arašeju v Moskvi. V to svrho je obsojeni potoval večkrat na Don In Harkov. Da skrije svoje vohunsko delo |t otvoril v Moskvi knjigarno za vojno-teh-■Ičnc spise, kjer so se sestajali po zatrdilu Obtožnice najnevarnejši poljski vohuni.
— Ukrajinci za sovjetsko Rus jo. 2e ■tka) časa ic opažati v ukrajinskem poll-tlčnem življenju preokret v prid sovjetske Rusije. Naklonjenost in simpatije napram sovjetskemu režimu so sedaj odkrito pokazali tudi vsi ukrajinski kulturni krogi. Ukrajinska akademija znanosti v Kijevu, veliko število ukrajinskih kulturnih društev le knrporacij ter emigranti na čelu s profesorjem Gruševskim so Izdali proklamaci-ft na ukrajinsko emigracijo, v kateri jo pozivajo, naj preneha z nadaljnim bojem proti sovjetski vladi in prizna potrebno federacijo med Ukrajino in ostalo Rusijo. Fctljurovo politiko obsoja ta deklaracija kot proti narodno.
— Novo gledališče v VarSavl. V kratkem bo končana obnova gledališča »Roz-fnenitovcl«, ki je pred kratkim pogorelo. Novo gledališče bo urejeno na najmodernejši način Irt preskrbljeno z vsemi tehtnimi izumi za moderni oder. Otvoritev sc izvrši na svečan način na dan poljskega narodnega praznika 3. maia. Novo gledališče se bo imenovalo »Teater Narodowl«. Njegov še! Ostervi Je odpotoval po raznih poljskih mestih, da angažira čisto nov igralski ansamble, ki bo eden najboljših na Poljskem.
1
— Položaj sorodnik manjšin oa Poljskem. Narodne manjšine na Poljskem so že davno pritožujejo, čel da Jih poljske oblasti zatirajo in zapostavljajo. Tudi nekateri poljski politiki so že opetovano kritizira II vladno postopanje. Z ostrim protestom se ftm *e pridružil sedaj tudi ruski poslanec v poljskem parlamentu Sercbcr-nikov. ki je te dni nastopil z odločnim protestom proti kršitvi manjšinskih pravic. Sereb:rnikov je primerjal teorijo versnil-ske pogodbe, ki garantira, kakor tudi poljska ustava, narodnim manšinam formclno enakopravnost. S polttlko poljske vlade, ki •^.rrrcvoma in dosledno gre za tem da vse narodne manjšine na Poljskem pol o nI žira
is pckatokčl. Poljaki smatrajo vsak memorandum narodnih manjšin, poslan Društvu narodov, za Izdaja!stvo, ki ga kategorično obsojajo. Izvzemši nekatere ukrajinska šole, poljske narodne manjšine sploh nimajo svojih šol. Osobito ruske šole so oblasti takoj no prevratu zaprle. Vse to Je izzvalo med narodnimi manjšinami tako nezadovoljstvo, da zadostuje najmanjša iskra, da izbruhne požar. Nobena manjšin* ne pričakuje od poljske zakonodaje pravičnosti in nima več pravega zaupanja v Društvo narodov, temveč pričakuje rešitve od vzhoda, kar je so poljsko državo zelo nevarno.
To in ono.
ZAPOSLENOST V POEDINIH
AMERIŠKIH DRŽAVAH.
n.
V naslednjem nadaljujemo pregled. Vi ga je Department of Lahor objavil glede sedanje in prihodnje zaposlenosti v poedinih državah:
OMIO. Dela sc v vseh industrijah, razun v onih, ki so le sczonalncga značaja. Prav malo je nezaposlenosti. Stavbnih g-adrtnj bo letos še več kot lani. V rudarski Industriji pa ne izgled« posebno dobro za najbližjo bodočnost; ta industrija obratuje sedaj le 50 % in mnogo rudnikov ie popolnoma za* prtih. Cestne gradnje po državi sc bodo na* daljevalc, kar pomenja delo za mnogo iz* urjenih in poUzurJcnih delavcev. Farmarji so imeli precej usncSno leto in njihovo razpo* loženje (»lede bodočnosti se je spremenilo od pesimf^ma Ho precej nadepolnrfia pri*a* kovania. Radi lanske tefkoče z rdmianiem poliedclsVih delavcev ae farmarH nekoliko bo ti jo obdelati več zemlie: posVrfira ute«me biti st-rčcn?e nasevov v nekaterih delih dr?a# ve. Zaposlenost bo h rez dvom no stalna; ne bo ni vcliVcpa poman jkanja delavcev, nI velike nezaposlenosti. Izurjenih in nclznrje« nih nVlavccv ic približno ravno toliko, koli* kor vh ie tmha.
PE N N S YL V A NT A Tekoče leto dr-bro izgleda, zlasti v stavbni industriji in javnih gradnjah Delo v jcTlarni industriji na je postonoma poi>maTo. Ravnotako v industrl* jah, ki so i njo r zvezi, kot v premogov* niVih, livarnah i*d. — NaroČila za stavbno jeklo, ki naj s!u*i za letošnje stavbne kon* strukcije, bi morala na vzpostaviti jeklarno industrijo v normalno stanie, kar sc tiče produkcije in zaposlenosti. Tačas je ooazatl Dekonko nczaooslcnosti, većinom« radi obi* ča inih sezonalnih vzrokov. Onf. ki so z£>ihfll delo, so pa večinoma po notni delavci in črnci, ki nc išče to zopet dela, marveč sc po zimi selijo na jug. V antracitnih premogov* nikih se dela v polnem obsegu. Pričakuje se, da sedanja produkcija in zaposlenost v istih bo nadaljevala tekom vsega tekočega leta. V bituminoznih premogovnikih ne bo več dela, čim sc razmere v jcklarni indu* stri ji zopet zboljšajo. Gradnje državnih cest bodo zaposlovale veliko maso delavcev celo leto, kakor je to bilo tudi lani. Farmarji so konservativni glede izgledov za tekoče leto in bržkone se bo zascjalo manj žita.
TEXAS. Tu je jako malo nezaposleno« stl. Letos dobro izgleda za delo. Izvzemši morda premogarstvo in delo pri petrolejevih vrelcih, bo dela za vse vrste delavcev ic več kot lani.
UTAIL Potreba in zaloga delovnih moči se približno pokrivata. Industrija dobro obratuje in za letos dobro kaže. Potreba po delavcih bo ravno tako velika kot lani. Pri* čakujc se zboljšanje poljedelskih prilik, kar pa jc odvisno od tega. koliko poljedelskih delavcev bo na razpolago.
WASHINGTON. Tu je le toliko neza* poslcuih, kolikor je običajno po zimi. V industriji, poljedelstvu in sploh so izgledi za tekoče leto jako dobri Lesna industrija, ki je ena izmed najglavnej.ših obrti v tej državi, sc stalno oporavlja. Industrija loso* sovih konserv stoji sijajno in bo potrebo* vala bržkone še več delavcev kot lani. Večjo zaposlenost je pričakovati v vseh industrl*
jah. Izurjenih delavcev odtočno primanjkuje, zlasti v lesni in jeklarski industriji. Vendarle bo nekaj nezaposlenosti tekom januarja in februar*« vslcd sczonalnih vzrokov.
WEST VTRGINIA. Scdai Je v večjih mestih ncVoliVo več neizurjenih delavcev kot iih je treba, in to vsled sezone. Ali *eVom leta bo potreba po ncizurjenih delavcih rav* no tako vcliVa in bržkone še ve*ja kot lini V stavbnih in cestnih gradnjah ho veliko dela. Rudniki v tej državi ra delajo Jako počasi. Cent se, da polovica premogovnikov seda i porv->?nom* počiva, rn oni, ki so v cbratit, delajo na polčas. Rad? tega jc bila precejšnja neraposlenost med nremo^arji; kaVor v*e kaže. bo tekom t-ta prmlfŠno ravno radosti premogarjev za potrebe te indusfriic.
VVTSCOVSTV. Tn |e malo neranosl^no* stf in. Var se t?*e t*>fa, tekoče leto rl^bro kaze. Morda ne bo letos toTiVo eradenj kot lani; nezaposlenosti pa v tej strol-l ne bo. Za e*»stne ffradnje ho potreba vrč delavcev kot lani. aVo se hoče irv^lM nameravani program FarmaHt so imeli sredo ic dobro leto: ohoV'alo se bo letos ravno toliko zem* Ije kot lani.
\VYOMTNG Tekoče leto dobro kaze, zlasti v petrolejski Industriji. Instalacija de* sctmiliionske električne naprave v SaltCreek pctrolcjcvcm polju pomen j a več dela za ma* Stniste, Izurjene, poH^urlene in navadne de* lavce. Cestne gradnje bodo zaposlovale veliko delavcev. Farmarji niso tu imeli nič kaj dobre letine, deloma radi slane, deloma radi pomanjkanja poljedelskih delavcev.
O, .S. Mardeu:
NE OŽENI SE Z MLADENKO.
Priredil dr. P. 5.)
1) Ki je preprljiva. 2) Ki Je lena. 3) Ki Je koketna. 4) Ki se ne zna premagovati. 5) Ki ne ljubi otrok Hi živali. 6) Ki ne gleda na čistoto in red svoje obleke. 7) Ki je ve-roiomna in nezvesta svojim prrjateijem. 8) Ki sc vznemirja In jezi radi vsake malenkosti. 9) Ki M prijazna napram svojim častilcem, doma v rodbini pa je »neznosna«. 10) Ki se zanima v svojem življenju predvsem le za obleke in zabave. 11) Ki ni varčna in ki ne pozna vrednosti denarja. 12) Ki ne prenese, da bi bila druga hvaljena In občudovana. 13) Ki je drzna, za-povodljiva in trmoglava v svojem vedenju In v svojem govoru. 14) Ki misli, da njena mati ne potrebuje sprehoda, zabave in is-Prcmembe. 15) Ki ponižuje svoje uslužben-stvo s tem, da ga kara in zmerja pred obiskovalci. IG) Ki si prilašča od vsega najboljše ter ne misli na druge. 17) Ki obrača na sebe pozornost na javnih prostorih s »kričečo« cblcko, s kričečim glasom in s smehom. 18) Ki ie nediskretna In pravi, da ji je vseeno, če jo ljudje opravljajo. 19) Ki se oblači po najnovejši modi, kadar gre na sprehod, doma pa ne skrbi za svojo zunanjost. 20) S tisto ne, kojc muhe morajo prenaša ti ostali člani rodbine, da bi ne bHo nastopov in prepirov. 21) Ki skuša ohraniti mamljivo zunanjost, dela pa dolgove za obleke, cvetlice in za čipke. 22) Ki misli, da je vsakdo doma dolžan jo zabavati, namesto da bi si tudi ona prizadevala prispevati k skupn sreči. 23) Ki pravi, da Je
njen dom »tako dolgočasen«, t cd a ne stori n česar, da bi zvišala njegovo privablji-vost la zavetišče. t«r v n:em prebiva kolikor manj mogoče. 24) Ki misli, da se ne Izplača, da bi *e pečala s čtivom za samo-nobrazbo ia za splošno izobrazbo, tarrav-Ija čas s litin njem dvomljivih romanov. 25) Ki prihaja k »arutrska vedno prepozno, v staerm šahi, uepočesana. 26) Ki i»«a vse, karkoli dobi le za obleke, da bi napravila na zunai deb.r vtis, medtem ko Je njena mati primornna. da za sebe popravlja in prekraja stare obleke, plašč in čepice. 27) K« se, ako »e uboga, druži le z bogateii>mi fer se sramuje, da bi vzela svo«o mater s boj na sprehod ali da bi povabila svoje znanke na svoj dom ali da bi jim povedala kje stanu ie 28) Ki se obotavlja delati ter si domneva, da bi se s tem zmanjšal men ugled pri njenih znankah, katere misli, da je za nio prenizko, d« bi pom-»£a!a podoirat! svejo rodbino. au ki se sramu:e pov.dati svoh'm zmn em. da dela zato. da bi se preživHa. 29» Ki misi; da je zn neno mater v?e dobro, ki nin.a do nje nobenega spoštovnn'a, ki jo v vsakem oziru zanemaria ter dopušča, da bi mat-delala kot suženj in se oblači'a kof bera-člca ter H povsod str.^g^n. medlem ko ona samn zaprav'ja čns z lenobo In z nn^rriv-Ijanjem ali pa leži v posteM in bere romane. 3°) Kl se s^amu'e svojih »stnromed-nrh« rodfte lev Tn se stilno prr^v^f^ t,*<*t nHhovega slabega govora, radi njihovih nppnk preti lepemu ved nhi. radi nii'i>v;h zastareHh misli, ki ilm <V>povedu*e, da re odcrovT'aio dana*n:i d*~b** d^ so «e časi od njih mladosti sPremerMi. da so Ijttdie dandanes mnogo bolj svobodomiselni, de- I kleta pa mnogo bolj svobodna.
Krafkočasajne.
Pogovor na planinah.
Turist vodniku: Ne bo dolgo in bomo z letalom poleteli gor...
Vodnik: 2e mogoče, saj dol pa že lahko sfrčite.
Razlika.
»No torej, vidva sta srečno poročena?«
»Res Je, ona Je srečna m Jaz sem poročen!«
Anekdota o Voronova.
V Parizu kroži sledeča anekdota o Voivmovu: Neki stari gospod bi bil rad pomlajen od glasovnega profesorja.
»Cc hočete postati 20 let stari« Je rekel Vornov, »stane to 30.000 frankov, ako hočete biti 25 let stane stane 50.000 frankov m 30 let 70.000 frankov.
»Bil bi rs.d star 18 let« le odvrnil stari.
»Dobro! To stane 100.000 frankov.
Operacija ie uspeia. Starec je izgledal kot čfi mladenJč. Profesor Voronov se je naravno veselil svojega uspeha Jn predložil je svoj račun.
Mladi le presenečen obstal.
»Sem Vam 11 obljubil 100.000 ttioč frankov? To se je moralo dogoditi v moM starosti ko sem bfl še docela otročiM.
»Pogodba Je tu. Jasna In razločna«. Je odvrnil krrurg. »Meni Je vseeno, je rekel mladenič smeje. To me ne briga prav nič. Obrnite se na mojega očeta, jaz nisem polnoleten.
CRN SNEG NA ALASKL
Iz Ctrce Oty v Alaskl prihaja vest, da je v visokem gorovju dežele sneg hipoma spremenil svojo barvo. Kakor je čuti absurdno, je sneg, ki je tekom zadnjih tednov v ogromnih množinah naletaval na vrhove govora, nenadoma počrnel. Več turistov, ki so prvikrat opazovali črni sneg v scvero-amerlškem gorovju, je prvotno menilo, da so postal? žrtev optične prevare. Znano je namreč, da turisti, M hodijo več dni po snegu In nimajo snežnih očal trpe na barvni slepoti. Neka turtstlnja. ki je prva odkrila črn sneg, je o tem poročala v kraju CIty, vendar jI tega ni nihče verjel. Kasneje Jc odpotovala ista ckfpedicija še enkrat na pot In resničnost trditve, da je v
Še malo je popraskal v zobru in jI namazal ustnice in dlesno s svojimi tobačnimi prsti. Nato je i:opct pridržal sapo in ji segel v usta z nekim mrzlim predmetom. Vando je hipoma strašno zabolelo; kriknila je in zgrabila Finkela za roko.
»Nič hudega, nič hudega...« jc mrmral. »Ne se bali. Zaradi tega ne boste umrli. Le pogum!«
Okrvavljeni tobačni prsti so prinesli izdrti zob k njenim očem. Pristopila je sobarica in ji podstavila kozarec k ustim.
»Doma si izplaknite usta z mrzlo vodo...« je rekel Finkel, »pa se vam bo kri ustavila ...«
Stal je pred njo kakor tisti, ki čaka, da ga končno puste prim-ru In odidejo.
»Zbogom...« je rekla tn se obrnila k vratom.
»Hm!... Kdo mi bo pa plačal za delo?« je vprašal Finkel s smehljajočim ss glasom.
»Ah, da...« se Je spomni'a Vanda; zardela je in dala pokristjanjencu ru-belj, ki ga je bila prejela za prstan s terkizom.
Zunaj je je bilo 5e bo'j sram, leot poprej: toda sedaj je že ni bilo več sram revščine. Sedaj že nI več videla, da ne no*l ne visokega klobuka, ne moderne jopice. Gredoč po ulici je pljuvala krt in vsak rdeči pljunek jI je pričal o njenem življenju, o nelepem* težkem življenj«, o žalitvah, ki jih je pretrpela tn jih be še morala prenašati jutri, čet osem dni, čez eno leto, celo življenje, tja do smrti...
»Oh, to je strašno!« je Šepetala. »Moj Bos, to je grozno!«
Sicer jc pa drugi dan Že bila v Renesansi in jc tam plesala. Imela jc nov, rdeč klobuk, novo moderno jopico in nizke čevlje bronaste barve. Pri večerji jo je pa gostil mlad trgovec, k! je bil prišel iz Kazanja.
Bolgarski pisatelij.
(Nadaljevanje.) Konstantin Veličkov. Vazov sovrstnik Je Konstantin Vellokov, rojen 1. 1855 v T. Pazardžlku, kjer Je tudi dovršil ljudsko šolo. 2e v zgodnji mladosti le pokazal izredno nadarjenost osobito v risanju in zato je bil poslan kot stfpendist v Imreratorski avtonomsk! licej v Carigrad kjer Je dobfl 1. 1874 (Mplomo Llcenrič en Uttcrature. Veselje do rteratu-re Je čutil v sebi že v ljudski loli. Kot študent v Carigradu pa se Je posvetil tuji književnosti In prevel dramo »Lucrezla Hnr-gia« ter spisal drami »Vrccnzo in Angelina« ter »Nevcnka in Svetoslav«. Po končanih licejskih študijah je bil imenovan za učitelja na trirazrednlcf v domačem mestu. Leta !S7o. se te udeležil priprav za srednjo* gorsko vstajo, za kar so ga turške oblasti aretirale. V Ječi je presedel tri mesece. Svoje spomine na trpljenje In strahote * turški ječi lepo opisuje v povesti »V temnici«, Vt je Izsia i 19dr>. Po ©»rvobojenju se Je preselil v Carigrad, kjer pa n! ostal dot-go. ker le Izbruhnila rusko-turška vojna. Ko se fe ruska armada pojavna na Balkanu, Je Ve ličkov zadostil Carigrad ter se vrnil najprej v Svfštov. odtod pa v T. Pa-zardžlk. kjer je bf Izvoljen za predsednika okrožnega adrrrtnlstratrvnega sveta. Leto Pnznele le prevzel predsedniško, mesto iraneastfeirm društev v Vzhodni IfcrmeTrJ!. V mahi 1. 1879. je nreVzei uredništvo »Na* HKfnege gta«u«. Prt volltval Istega leta ie bil Izvoljen ss poslanca v Vehodwo-r i«mel-sko oblastno tt-mr**^ kjer se Ja odliko-
val kot Izvrsten govornik. Leta 1884 prevzame mesto načelnika narodne prosvete v Vzhodni Rumetiji ter začne energtčno akcijo za spojitev Vzh. Rumellje s Severno Bolgarijo. Kot Član stalnega odbora in načelnik narodne prosvete ureja »Narodni glas« in sodeluje v »Nauki« in »Zori«. V teh revijah jc priobčil že v Carigradu spisano dramo »Viccnzo in Angelina« in dramo »Domovina«, ki io je spisal v Pazardžlku. Po dctronacijl kneza Al. Battenberga (1. 1886) nastale notranje zmede so ga prhnlfle emigrirati v tujino kjer Je ostal do I. !«94. Po povratku v domovino je bi izvoljen za narodnega poslanca in Imenovan sa ministra javnih zgradb m prometa.
V času bivanja v tujini se ie učil slikarstva v Florencl hi Rhnu, kjer je spisal znano delo »Pisma Iz Rima« ter začel prevajati Dantejev »Pekel«. Iz Italije je odpotoval v Solun, kicr »e postal profesor na bolgarski gtrrniaziji. Kmara se naseli v Carigradu kjer sodeluje v revijah »Misel« In »Demtfca«, čije urednik je bfl Vazov. V tej reviji je priobčil osnutek znamenitega romana »Ljubcn Karaveiov« m prva pisma iz Rima. V Carigradu je še spisat zbirko »Carigradski soneti«, »Detske gosli« in »Zgodovina splošne literature«. Kot minister narodne prosvete Je Veličkov 1. 1895. predložil narodnemu sobranju načrt zakona o ustanovttv! slikarske lole v Bolgariji, ki Je bil tudi sprejet ta naslednje lete je Bolgarija dobila to šolo. S tem korakom je storil VcHčkov neprecenfjrvo usmgo boK garskl umetnosti fn njenemu razvoju. Do konca t. 1898 jc bfl zaporedoma minister prosvete Potfedeljstva In trgovine. Obenem je sodeloval y revijah »Progres«, »Iztok« fn »Biblioteka zrn procHt«, v kater) so telit nlegovt prevodi v stihih. Bhakesr^arjeve-ga »Makbeta« rti »MoTtcrovega »Mfeantro^ pa« ter Ra sinove »Atatlje« v prozi. Leta 190j. je bfl imenovan za diplom a tičnega agenta v Beogradu, kjer je ostal dve Isti, ,1 £o se je povrnil k Sofijo, je dovriil in izdal
Alaskl črn sneg. potrdila. Ta naravni čudež :e os;a! dolgo čnsa zagonetka; končno pa »e meteorologom zavod v Los An-gelosu Izdal batetia ki to skrivnost na enostaven način razjnsnjuje.
Ni to novo odkr'tje. tako navaja okroi-n'ca mete« ro'ogiCne postaje, de je v nekateri visokih gorovjih Amerike era sneg. 2e pred desetieni so cpnziii ta fenomem, k- je poplrnmo nara\en. kajti to so črai vrv'čki, ki se vgnerdijo v sneg. Te drobne 2iva'ice, ki v mi1!:" rdnh pokr'vajo vrhove naših gor. spremcn'io svote n?rnvno bivališče t. J. sncir v Črno bsrvo. Velikost teh črvov je razi'?nn; n^kater^ ekscmpiarjl so vidn? sp.TTTo pod msk.-r:skopom, dru Ki doseže o ood u sodnimi okot?£C nnrnl tudi dv» centimeter^! o velikost. Kakor nmhe enodnevnice žive t'»d>' te žfvA.'t'ce sarro M ur. Ce sofnčni lutki površino snega segrejejo, zleze-o »e drol *ie ffvajfcf i* svoih tajčec ?n v miVard^h lezejo ro snegu. solne« z?»Vle se zar'vpn e'^boko v snefno m«so In Crn* snec pOštfttre ropel bel. S Čem prehr?nnT:e'o te rTvaPte? To vprnUsrfe It znn?mp o več učen;?kov in kontno se »e tigotrvilo. d« v tnegtf .*-ve m-'le mfkrosVo-pljne nize ki so v st«r»n ^rvan«čna bi»*a, kot SS ^ne'n<* črv'^ki nre>r: m >^v«tl. Te alre uspevaj« Santa v Alaskl. Radi tega Je raznmlj vo. da ^e bi .i'dež mrave do> sedaj opazen lamo tnm.
★   «V ★
prevod Dantejevega »Pekla«, s katerim je ustvarfl kontakt med bolgarsko m Italijansko literaturo ter seznanil Bolgare z največjim {talijanskim pesnikom. V oktobru L 1907 ga Jc bolezen prisilila, da Je odpotoval v Orenoble, kjer Jc kmalu po prihodu umrl.
Njegova dela so izšla v krasni izdaji Iv. Vazova v 9 zvezkih. LjubH sem v njem je dejal Vazov, blagoroden ln kremenlt značaj, pošteno m nepokvarjeno dušo ter simpatično samozavest Človeka, ki ve sa svojo vrednost, pa ie vendar skromen in priprost. Temperamenten ln vihrav po političnem Sfvijenni Je bfl blag, dobrodušen in vesel kot zasebnik. Veličkov Je bil umetnik po duši fn po naravi. Bil je talentiran slikar in strašno zaljubljen v slikarstvo. Kot pesnik je bfl Ifrlk. V svojih pesmih ln prozi je bfl Idealist. Obttko je pogosto žrtvoval vsebmi. V splošnem je bfl VelHkov eden Izmed redkih bolgarskih umetnikov, mojster besede, ki teče v njegovih umotvorih hHro, gladko, sveže fn ki popolnoma Izraža njegov Iskreni, piamtečl duh, njegov odkrit, huml tempernment m njegovo milo osebnost. Obširno literarno delo. obstoječe iz mnogih povesti, pfsem. spominov in prevodov mu Je zagotovlTo najodilčne.;§e mesto v bolgarski literaturi, osobito v bele-tristlki.
Mthalaki Geot^ffev.
Mikala kt deorgTSv Je bfl rojen 11. a v g. 1854, v mesteca Vidin, kjer je dovršil ljudsko Solo. Kot mladenič je posetH a svojimi starši Jeruzalem, kjer le preživel nekaj mesecev. Vtisi in lepi spomini na to potovanje so ohranjeni v nekaterih njegovih delih. Po povratku Iz Jeruzalema Je odpotoval deoTgffev na CefcVo, kjer je nadaljeval svoje Študije »n z odličnim uspehom dovršil reamb grmnazljo Tn "polJedelJsko Industrijsko akademijo v Taboru. V rojstno mesto se je povrnil 1874. Tu je postal profesor fizike In matematike ter poueeval de leta 1877*   Kot mlad Droiosor js napisal več i
* Prevoz krste z aeroplanom. Na zračni progi JrtaktrptovStVB pr~r>e,;nna krsta s mr'fčem. Nn letnln so prep-UnTI truplo na-HaVTjfcttca Uovd b.inke v Kohni. VI se k* ponesreči'. T^T! le rodrm fz Lortdona.
♦ »TlMalMUMH borz f^nec« Na beri<n-skf brrr t ] so imeli nrvTeVle dni vefko zabavo. FrtrediTi so borz^^nen Adolfu Ne«f-m^nnu velike ovacije. Neki špekulant je ugotovil, da je Ncirman šele 13 let star Rojen je namreč 29. februarja 1S72. in j> radi tega samo trinajstkrat mogel praznovati svoj roTsmi dan. V dar jc dobri toliko zavitkov bombonov, di je vzkliknil: »Hvala Bogu, da hram samo vsako četrto leto god.Ic
• Karambol dveh feral. V zračnem pristanu Dexford:! na Angleškem sta pred dnevt trčili skupaj dve letati. Oba pf>ota sta se smrtno ponesrečil. ?s*očasno fe v Biggin Hil!u v certiriU lornlonskc zručre obrambe treščP v globino dvopločsr'lc. D\ s letalca sta b3a mrtva, eden pa težko poškodovan.
asassss«BV««««ni
% tflBpMu rensn ti tpt" tanki c&ustt z^cBn ■
Rasrnolomril stroji
m-
l
lirl«ii> n ?tt|mka. Html M *bs^s»it^o august lcchncr, graz
fiHnm   i. snet
znanstvenih razprav v reviji »Pravo«.
V Času osvobodilne vojne 1. 1877.—78. Je preživel vse grozote obleganja mesta VW?n. Olnllive in grozne slike, ki Jih je vide) ta čas bodoči pisatelj, so predstavljale zanj bogat materijal za opazovanje, ki g% je poznc;c spretno izkoristil v svojih povestih. Takoj po osvebotenju je vstopil kot uradnik v finančno stroko. Cen nekaj let je postal znova gimnazijski profesor v Sofiji. Iz te dobe datira njegova učna kn?!ga botanike ln bo'gar^Jnc. kl se od'lku^e po svoiem bogatem prispevku k bolgarski botanični nomenklaturi. Nekaj let pozneje ga je izvolilo bolgarsko književno društvo, današnja akademija rnanostf. za svojest rednega člana In zndnja leta svojega življenja je bil Ocorgljcv tudi predsednik društva bolgarskih psatcljev tn Publicistov. Napisal je več znanstveno-strokovnlh razprav, poleg fe^a pa se je uspcSno udej-stvoval tudi na leposlovnem po'ht. Eno njegovih zadnnh dd Ie Povest »Tahlr Brgo-vlca«, ki Jo je predelal pozneje v snov za prvo bolgarsko i-pereto pod Isllm Imenom.
Leta 1915 Je težka paraliza priklenila pisatelja na posteljo. Nem in v težkih mu* kan je dočaka1 smrti ki Je nastopila 14. februarja 1916. Leta 1921 je izš a zbirka njegovih de' v dveh zvezkih s predgovorom Ivana Vazova. Povesti Georgljeva, piše Ivan Vazov, so mu osigurale splošen ugled in simpatijo ter ga postavile v vrsto onih samoniklih in krasnih talentov, i katerim- mora račimati bolgarska književna zgodovina. Niegove povesti se odlikujejo z dvema vrlinama: s pravilnim reproduciranjem življenja in s humorjem. In v tem reproduciranju Živlicnja jc Gcorgljev tako originalen in samonikel, tako brez tujega vpliva, kakor malokaten drugi bolgarski pisatelj. Njegov dobrodušen, rrrfren, boga: giobokoemen humor predstavlja redko vrednost bolgarskega leposlovja, ki šteje Oeorgljeva dea po vsebini in stogu njege vlh del med najboljše pisatelje.