Mnišfto bi opraiiniStvo:
Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
Uhaja T ponđeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti rank dan od 11.—12. ure dopoid.
Tolefon iL IIS.
ifamfinina listo:
Celo leto			K
Pol leta			K
četrt leta		3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 86.
Maribor, dne 24. julija 1911.
Letnik 111.
Sami priznavajo.
V liberalnem taboru vlada razburjenje dalje. Sicer to razburjenje ni nikak izraz užaljene ljudske volje, ampajk navadno, od par „voditeljev“ inscenirano liberalno razburjenje, ki se porazgubi v pesku, ampak razburjenje je vendarle, če prav je jasno, da so poslanci Narodnega kluba sledili samo svtojemu zdravemu razumu in upoštevajoč dane razmere, ko so se priklopili Hrvaško-slovenski zajednici, vendar liberalci tega nočejo uvideti. Delajo se ogorčene, obkladajo primorske poslance z raznimi priimki, jim suponirajo namene, ki jih ti možje gotovo niso imeli in hočejo z najnečednejšimi zavijanji in neresnicami ustvariti razdore in nove prepire. Ker so; mojstri v intrigantskih zahrbtnostih, jim ne dela nikakih tež-koč, postavljati resnico na glavo. Da bi bolj sigurno zadeli svoj cilj, so poklicali na pomoč celo famoznega Majsaryka, ki tudi obsoja korak Narodnega.: kluba! Že zelo obrabljena je navada, da se pokliče dr. Ma-saryka za razsodnika s spornih zadevah jugoslovanskih poslancev, zato ne vleče več. .Toda neodpustljivo je, da se Masayyk, kojemu naši interesi, ker nismo svobodomiselci, ne leže posebno pri srcu, v din j a kftm-panilski politiki naših liberalcev in jim obrača z nar padi na naše poslance in njihovo združitev, vodo na mlin. Tiako vmešavanje v naše notranjo-strankarske odnošaje se obsoja samo ob sebi.
Kot zadnji in „najefektnejši“ trumf so pa vrgli liberalci v te politične boje Ciril-Metodovo družbo. — Vedno in vsepovsod, zlasti na meji, liberalci radi na-glašajo, da je družba sv. Cirila in Metoda nadstrankarska, da je njen edini cilj — sloveristvo. Ko smo mi z dejstvi in dokazi to zanikali in razkrinkali vso ciril-metodarsko hinavščino, so liberalni junaki zlivali na nas golide svojega blata in so nam pridjali vso naslove, ki jih vsebuje liberalni psovkarski sloviar. Sedaj so se pa razkrinkali sami. Vse naše trditve c liberalnih namenih Ciril-Metodove družbe sp podpisali liberalci sami. V svoji razburjenosti so postali gostobesedni in sedaj priznavajo vse sami. Mi smo jim zato samo hvaležni, ker upamo, da se bo sedaj vendar očistilo ozračje in bodo Šo oni, sicer__maloštevilni, naši poedinci spregledali, 'kam plove liberalna cirilmetodarija.
„/Slovenski Narod“ kot starejši lisjak, ne zahteva naravnost, da naj bi se radi Hrvaškoslovienskega kluba ustavilo podpiranje tržaških slovenskih Šol; ne, list celo hinavsko-pomirljivo piše v svoji številki od
PODLISTEK.
Denarnica.
iTisoč mark je bilo razpisano kot nagrada) onemu, ki bi poizvedel in naznanil oblasti morilca, ki je zavratno napadel in oropal oskrbnika Hugona Plan-ka. Takb je razglasilo državno pravdništvo po svojih časopisih.
(Zmenjeni je šel mesto svojega brata, lastnika neke lepe grajščine, po večjo svoto denarja v 3 milje oddaljeno mesto.
fTa je nameraval kupiti večje šitevilo goveje živine' in je zato poslal po denar v mestno banko. — Zvečer tistega dne pa je pridirjal konj sam brez jezdeca domov.
Odpravili so se takoj z bakljami in svetilkami iskat ponesrečenca _ kakor so vsi mislili.
Grajščak jih je vodil osebno in vsi so odšli po bližnji poti, ki pelje v mesto.
Skoro pol ure so hodili po polju in med njivami, ne da bi bili opazili kaj sumljivega.
Prišli so do nizkega grmičevja; ,tu so s podvojeno pazljivostjo nadaljevali zasledovanje. Res, črez komaj SO korakov so prišli prvi iskalci na prostor, kjer so zaslalcMIi sumljive znake.
Ob potu na desno je bila! razhojena trava in na dveh grmih je bilo polomljeno nekaj vej. Pot, ki je bila s peskom posuta, bila je videti razoraina ter se je zdelo, kakor bi bil kdo tod vlačil težko stvar.
Med tem, ko sta dva hlapca dotični kraj nar tančneje preiskovala, šli so ostali dalje za sledovi v goščo. Ni trajalo dolga, klar so oni, ki so preiskovali prvotno mesto, začuli klic presenečenja enega izmed hlapcev, ki so hiteli naprej.
dne 21. t. m., da bi bilo to „preko cilja.“ Poive pa liberalno glasilo s povsem prozornim namenom, da zahtevajo čl/api družbe, naj se ustavi podpora tržaškemu šolstvu. Izraženo je s tem dovolj jasno, kakšen duh veje v „nadstrankarski“, „samo-narodni“ C. M. družbi.
Bolj odkritosrčno kot „Slovenski Narod“, ki dela po ovinkih, je „(Jutro“, ki nravnost zahteva, da se mora ustaviti tržaškim šolam prispevke in to samo radi tega, ker sta se združila Narodni klub in Hrvaško-slovenska zajednica, ne da bi vprašala liberalne krakelerje.
S tem korakom so liberalci pred vsem svetom povedali, da smatrajo Ciril-Metodovo družbo samo za ekspozituro sfvoje falirane politične stranke. Ne zadostuje jim Ciril-Metodova družba kot kulturna liberalna inštitucija, ampak oni hočejo imeti to šolsko družbo za bojno-strankarsko organizacijo. Z njo hočejo vsakega, ki jim ne parira, strahovati. Nihče ne. more več tajiti, mi stojimo pred facitom:	Ciril-Mletodova
družba je teroristično sredstvo liberalne politične stranke. Nekdanja skupna last vseh Slovencev je postala nasilna propagatorica liberalno strankarskih interesov, ki so vse,'samo narodni ne.
Na deiäü
Vroči so dnevi in kfdor le količkaj more, vživa kje v hladni senci svoj po lastnem mnenju dobro zasluženi — dolce far niente, Mi pa tudi v tem času ne mirujemo in vršimo Svoje izobraževalno in organiza-torično delo nedeljo, za nedeljo, tako tudi včeraj.
Sv. Križ nad Mariborom.
V nedeljo dne 23. julija po cerkvenem opravilu se je vršil pri nas v. župnišču gospodarski shod, ki je bilo zelo dobro obiskan. 'Otvoril ga je župan gosp. Galunder.
Govorila sta nadrevizor gospod Pušenjak in poslovodja Fr. Žebot,, iz Maribora. Naše ljudstvo se zelo zanima za gospodarske organizacije in rado prihaja na shode, kjer se govori o važnih gospodarskih zadevah.
Podoldne po večernicah pa se je priredila v hiši vrlega kmeta Pipuša narodna veselica. Predstavljali ste se dve narodni igri, ki jih je priredila naša mladina v splošno zadovoljnost.
Sv. Jakob v Slov. gor.
„ Lep dan smo imeli včeraj pri nas. Veselica, ki jo je priredilo naše izobraževalno društvo, se je iz-
Našel je v travi ležečo denarnico. Bila je us njata; na eni strani ste bili na vijoličasti svilnati podlagi z zlatimi nitkami vdelani črki H. P.
Hlapec je oddal najdeno denarnico svojemu gospodarju, ki jo je takoj spoznal kot last svojega brar ta. Bila je — razven nekaj z raznimi opazkami popisanih listkov — prazna. Pisma, denar in bančne nakaznice: vse je izginilo.
Grozna slutnja se je lotila brata; podal se je sam v goščo ter vspodbujal hlapca k natančnemu raziskovanju.
Preteklo je zapet nadaljne pol ure, a vse iskanje bilo je brezvspešno. Gospodar pustil je hlapca na mestu ter odjahal v najveejem diru na svoje posestvo. Po preteku komaj četrt ure pa se je že vrnil v gozd, ž njim pa njegov dobri lovski pes Nero.
„(Išči, Nero“, mu je ukazal} in mu dal povohati denarnico.
Pes je takoj na tleh' zayohal sled, po kateri je sledil dalje v gosto lesovje.
Gospodar in hlapci so šli za njim po raznih o-vinkih, dokler se pes ni ustavil pred nekim posebno gostim grmom ter začel cviliti in s taco razkopavati zemljo.
Kraj je bil ondi peščen in ravno tam se je nahajal peščen prod, kjer so ljudje dobivali pesek za posipanje;" večkrat se je (pripetilo, da se je tam udrla zemlja.
Ud tega kraja, se pes ni dal več odpraviti, zato so začeli tam kopati in odstranjevati pesek. In tudi ne brez vspeha, kajti že po polurnem napornem delu izvlekli so izpod peska okrv'avljeno Hugonoyo truplo.
Ubita mu je bila Črepinja, kolikor se je dalo> presoditi vsled udarca z težkim kamenom; na Čelu je še krvavel iz globoke rane.
borno obnesla. Zlasti mladina je bila mnogobrojno zastopana. Otvoril je prireditev domači pevski zbor z lepo pesmijo.. Po pozdravu gospoda Knupleža je sler dila predstava „Dr. Vseznal, in njegov sluga Stipko Tiček.“ Mladeniči-igralci so vsi brez izjeme dobro rešili svoje vloge in so vzbujali mnogo smeha.
Po igri je urednik Kemperle na podlagi verza: Bodi zdrava domovina, mili moj slovenski kraj, navduševal zlasti zbraino mladino k vroči domovinski ljubezni. Tudi pri 'drugi igri, ki je nato sledila, so se vrlo izkazali naši igralci. Hvala jim za njihov trud. S pesmijo mešanega zbora je bil za tem ta del veselice končan.
V prostorih gostilne gospoda Peklarja se je razvila prav ppijetna prosta zabava s srečolovora, bojem s konfeti in petjem. Veselega obraza smo se razšli z željo, da bi se kmalu zopet snidli.
Žalec.
Včeraj dne 23. t. m. smo imeli pri g. Niedorfer-ju dvojno zborovanje: eno politično, 'drugo pa nepolitično.
Politično zborovanje je sklicala Slovenska kmečka zveza. Poročat je prišel državni in deželni poslanec dr. Korošec o politični situaciji, kakorfena je v domovini in državnem zboru. Na predlog predsednika gospoda Zupanca se je izreklo poslancem Sav. doline popolno zaupanje.
Na to je bil občni zbor .„Slovenske Straže“, na katerem je govoril član osrednjega vodstva S. S. g. dr. H o h n j e c o obrambnem deiu. Med splošnim o-dobravanjem je dokazal veliko hinavščino liberalcev, ki na eni strani proglašajo cirilmetodarijo za nadstrankarsko, a na drugi strani ravno sedaj hujskajo proti podpori, ki jo daje ta družba tržaškim Slovencem, ker sta se dva tržaška voditelja na Dunaju pridružila našim katoliško-narodnim poslancem.
Gospod provizor Schreiner je dal poročilo o delovanju podružnice, ki je vrlo vršila svojo nalogo. Potem je gospod Zupanc z navdušenimi besedami zaključil občni zbor.
Obojno zborovanje je bilo dobro obiskano. Navzoči so bili trije gospodje župani: Koren iz Petrovč, Piki iz Griž in Ušen iz St. Petra. Mnogo gostov je bilo tudi iz St. Pavla. Prostore za zborovanje nam je velikodušno prepustil zopet gospod Niedorfer, za kar mu Podi izrečena iskrena zahvala.
Maribor.
Delavstvu iz Studencev, ki je zborovalo v soboto zvečer, se je v nedeljo dne 23. t. m. pridružilo de-
'Odpravili so mrliča domov, umorjenčev brat pa je vkljub duševni bolesti, ki gaj je navdajala, mislil na to, kako bi se prišlo storilcu na sled. Upanja je bilo zelo malo.
Prišiedši 'domov, preiskal je Še enkrat natančno bratčvo denarnico. Skoro bi bil presenečenja na ves glas vzkliknil.
Na eni strani beležnice zapazil je krvav madež, a ko je tega ogledal, videl je natančno, da je odtis prsta — brezdvomno palca. Gorenji, Široki člen se je dal vrlo dobro razločiti, toda konca prsta, tam koder prehaja proti nohtu, se ni opazilo. Na tistem kraju pa je bilo videti več nepravilnih, krivih potez. — Čimdalje je grajščak ogledoval to krvavo sled, tembolj je bil uverjen, da mora biti to odtis pohabljenega prsta. To je izborno odkritje — mislil je Plunk sam pri sebi in skoro bi bil navzlic žalosti po bratu veselja poskočil.
Začel je razmišljevati: navada bratova ni bila razgovarjati se o denarnih zadevah, tem manj še celo v gostilnah, ali drugod kazati, da ima pri sebi več denarja.
Roparski umor se je moral na vsak način izvršiti, ker je bil oropan tudi zlate ure in take verižice ter žepne denarnice. Roparski morilec mogel je le biti človek, ld je vedel, 'da ima Plank pri sebi večjo svoto denarja;. Da je treba iskati storilca na deželi in ne v mestu, je bilo tudi jasno.
Grajščak je poklical svojega hišnika ter ga jel izpraševati, Če je bil tekom dneva kak tujec v gradu.
Hišniku je prišlo končno na um, da se je potepal okrog grada štirinajstletni brat nekega hlapca Henrika^ ki je bil pred tedni vsled nepoštenosti odpuščen iz službe v gradu.
(Konec sledi.)
lavstvo iz 'Maribora. Po deseti uri predpoldne se je zbralo v dvorani Katoliškega delavskega društva častno število zastoptnikov slovenskega krščamsko-soci-alnega delavstva. Zborovanju je predsedoval gospod Medvešek. Urednik Kemperle je v daljšem govoru pojasnil izžemalne naklepe kapitalizma, ki hoče socialno zavarovanje poslabšati in ga napraviti za delavstvo nesprejemljivega, Ožigosal je tudi postopanje socialne demokracije, ki se v tako važnem trenutku ne gane in mirno dopušča, da( se pripravljajo bogati delodajalci k napadu na delavstvo in njegove, zahteve. Po tem poročilu se je vnela živahna debata, 'katere se je udeležilo več navzočih. Konečno je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija:
„Na shodu Slovenskega društva za Štajersko v Mariboru dne 23. t. m. zbrani delavci odločno protestirajo proti kapitalističnem napadu na socialno zavarovanje in pozivljejo vlado, naj predloži zakonski načrt za zavarovanje za starost in onemoglost nemudoma novemu državnemu zboru. Ob enem obsojajo
„,'Matin“ pravi, da se je Anglija odločila, da pod nobenimi okolščinami ne pripusti, da bi si Nemčija v Afriki pridobivala novih teritorijev, do katerih nima prav nobenih pravic. Lloyd-Georgesov govor da 'dokazuje, da Anglija nikakor ne misli ostati za kulisami, ako ne bode Nemčija svojih zahtev precej modificirala.
Obširno piše „iTemps“, kakor tudi .„(Journal des Debats“, ki pripomni, da je Lloyd-Georgesov govor toliko vreden, kakor bi spustil eno križarico v maro-čanski zaliv. •
Pia tudi angleško časopisje — posebno „Daily Chronicle“ — vidi v govoru svarilo na adreso Nemčije.
Politični pregled.
ma novemu urz^vnumu	..	..	.	, w r-
zbrani postopanje socialne demokracije, ki v tako žnem vprašanju ne skrbi zai korist delavstva.
Studenci pri Mariboru.
V soboto dne 23. t. m. se je vršil pri nas dobro obiskan protestni shod zoper naval kapitalistov na starostno zavarovanje. Udeležba je bila, upoštevajoč časovne razmere, povoljna.. Zbrali so se sami vrli možje iz narodno ogroženih Studencev. Govornik go-sood Fr Ž e b o t iz Maribora je ostro ožigosal socialdemokratko „ljubezen“ do delajvstva. Omenil je tudi vspeŠno protestno akcijo Jugoslovanske strokovne zveze, v katere smislu se je vršilo protestno zborovanje. Opisal je izvrstno naval kapitalističnih pijavk na starostno zavarovanje, za kar je žel priznanje. Nas,e delavstvo želi več takih zborovanj!_____________
N emško-francoske spletke.
Svarila pred raznimi kombinacijami, polnimi najbujnejse fantazije glede maročaftskega vprašanja ki se ga skrbno ogibljeta Francija m Nemčija, se morajo po poročilih zadnjih dni ponavljati. Število o-sebnostij, ki so se zapletle v berolinske obravnave, je dejanski tako malo, da ni nikajdšna umetnost, varovati uradno tajnost. Za dejstvo pa lahko vzamemo, da so pogajanja med Cambonom in Kiderlen-Wäcliterjem izpadla kolikor toliko povoljno in da so prišla, soseb-no manjša sporna vprašanja v razgovor, ki bi mogla na Kak način zapreti pot prijaznemu soglašanju. b tem pa seveda ni rečeno, da se je dosegel sporazum. Akoravno je prišel Cambon z obširnimi pooblastili v Berolin in akoravno do sedaj Še ni bilo opaziti kakih principielnih nesoglasij, vendar se priporoča, da za-sledu jemo pazno tek tega spornega vprašanja.
O sklenjenih pogodbah za enkrat še ne moremo govoriti, dokler jih nimamo črno na belem napisanih in podpisanih; izkušnja nas, namreč uči, da je neizogibno potrebno, da se vsaka točka natančno formulira in označi. Razun tega pa je zadnje dni del francoskega časopisja zelo živahno protestiral proti morebitnim teritorialnim kompenzacijam na Nemčijo. Pariški listi so menili, da se gre tukaj edino-le za gospodarske garancije. Komaj verjetno se pa nam zdi, da bi bili to nazori francoske vlade. Jasno je, da stoje ona jamstva na internacionalnem temelju in konečno bo prišlo celo nujna potreba, da jih spravimo iz papirnate eksistence ven v svet istinitosti. V to svrho bi pa Nemčiji ne bilo treba hoditi v Agadir in vsled tega napraviti korak, ki velj'a brez ozira, na njegove gospodarske vzroke za izraz odločitve, ali se naj na nemški strani politično vladarstvo Francije nad maročanskim kraljestvom vzame za dejstvo, ali ne. Pred vsem je francosko časopisje posebno v prvih tednih razglašalo, da bi gotovi krogi ves položaj radi spravili na tla kompenzacij, ki jih pa ni mogoče dobiti iz Maroka.
Ce torej ne v Maroku, pa zunaj šerifičnega kraljestva. Tortium non datin’!
Vse zadeve so v najboljšem teku, ako ravno ne moremo Še od naslednjih dni, bodisi od današnjega, ali jutrišnjega dne, zahtevati ali pričakovati končen
sklep, ki bi nam naznanil kakoršenkoli izid.
*
* *
Veliko senzacijo je vzbudil v zadnjem času govor angleškega finančnega ministra Lloy'd-Ge-orgesa, ki je sicer znan kot miroljuben politik. Dne
20.	t. m. je v sporazumu z angleškim skupnim ministrstvom med slavnostnim obedom odgovoril na neki toast z napitnico, v kateri je izvajal, da je mir predpogoj vsemu razvoju. Vendar pa je neizogibno potrebno, da Anglija brezpogojno obdrži svoje mesto med velesilami. V slučaju, — pravi Lloyd-George dalje,
— da nas Kak položaj prisili k temu, da bi bil mir edino sredstvo, ki bi nas držalo pokonci in če bi po opustitvi visokega stališča, ki ga zavzema sedaj velika Anglija že celo vrsto stoletij, ali če trpijo škodo interesi dežele, kakor da ljudstvo ne bi smelo govoriti, tedaj bi pomenil tak mir. veliko ponižanje za Anglijo, ki ga sama kot mogočna velesila ne bi mogla prenesti.
V Parizu so sprejeli ta govor kot dokaz, da je Francija v sedanji maročanski Krizi popolnoma zagotovljena, da jo bo angleška politika podpirala. Lloyd-George je z veliko večjo energijo in jasnostjo izrazil, kakor As(|uitE, sELetp Bnglije, H povdarja, da se Anglija ne bo hotela dati ignorirati in da je pripravljena varovati svoje interese.
Državni zbor.
3. seja.
Dunaj, 21. julija»,
V poslanski zbornici se je vršila danes 3. seja, v kateri so se najprej verificirali mandati. Po prvi točki se je vršila volitev zborničnega predsednika in podpredsednikov. Za predsednika je bil z veliko večino izvoljen — kakor se je pričakovalo — dr. Julij Sylvester. Dobil je od 429 oddanih glasov 387.	89
glasovnic je bilo praznih, ostale tri glasove pa so dobili dr. Neumann, dr. Ellenbogen in Wolf. Po izvolitvi je imel nagovor, v katerem se je izrazil, da sL šteje v veliko čast, ker se mu je izreklo tako zaupanje. Prosil je vse stranke podpore, povdarjajoe, da bode strogo objektiven. Svoj m^govor na poslance je končal s pozivomi „Pojdimo brez obotavljanja na plodonosno delo!“
Da bo naše občinstvo njegovo osebnost poznalo, podajemo tu kratek življenjepis. Dr. Julij Sylvester, dvorni in scOni odvetnik v Solnogradu, je bil rojen dne 80. junija 1854 na Dunaju kot sin nekega tovar-narja. Gimnazijske študije je začel in diovršii v Kro-merižu, kjer je leta 1878' napravil zrelostni izpit. Posvetil se je pravnemu študiju; promoviral je za 'doktorja prava leta 1879. Bil je ugleden član nemških dijaških zvez a la „Teutonia“, „Libertas“, kjer je u-žival med kolegi jako velik ugled. Kot pravnik je bil zelo delaven in priden; njegovo delavnost Specificirati bi bilo preobširno, za Nemce ima to več pomena. Omenimo še naj, da ima neki paragraf iz leta 1904 po njem ime: Lex Sylvester. Tlako so tekla njegova leta kot voditelju nemških nacionalcev, dokler ga ni zadela sedaj čast zborničnega predsednika.
Preidemo k nadalnjemu razvoju današnje seje. Fo nagovoru novoizvoljenega zborničnega predsedni-Icai se je vršila volitev podpredsednikov! In sicer so bili izvoljeni: German, Poljak, s 326 glasovi; Per-nerstorfer, socialdemokrat, s 296'; Conci, Italijan, s 328; Juckel, nemški krščanski socialec, s 325; Zdar-sky Ceh, s 314; Pogačnik, Slovenec, s 327; Roman-czuk, Rusin, s 326 ^glasovi. Izvoljeni so sprejeli svojo izvolitev. Pogačnik je govoril slovensko, Zidarsky če-si.vo, kar je pri^ tovariših, vzbudilo velikansk aplavz.
Nato se je prešlo k volitvi zapisnikarjev. Izvoljen je bil med drugim tudi naš dr. Benkovič in pa vv astian.
Izmed stavljenih interpelacij naj omenimo samo nekatere. V prvi vrsti nam je omeniti dr. Susteršiče-vo interpelacijo glede malroSanskega vprašanja, o kateri piše „Slovenec“ bolj obširno. Pred vsem stavi vladi vprašanje, katero stališče da zavzema avstro-ogrska monarhija nasproti situaciji v Maroku in kari c a hoče ukreniti vlada, da v*vsakem slučaju varuje Avstrije v Maroku, posebno da se prepreči škodljivi prejudic, ki utegne nastati vsled začetih konverzacij med Nemčijo, Anglijo in Francijo.
P.r’ Krek in tovariši interpelirajo glede zmed v Ainamji ter vprašujejo ministrskega predsednika ali bo z vso energijo delal na to, da se izpolnijo dolžno-
v1Alb'aiiiji°SrSke monarflije nafPram sedanjim zmedam
n! PosIaneo Pišek in tovariši so interpelirali gliv de okrajnega zastopa v Slov. Bistrici
sieife °brt"e
škodovanim prebivalcem občin Kalobje, Griže Žalec Gotovlje, Velika Piresica.	’ alec’
Dr. K o r o Š e c, dr. Benkovič in tovariši so stavili predlog, v katerem se pospešuje zgradbo zelezne zveze Polzela—Vransko—Kamniška železnica.
vWP0SifC Rožkar’ Piše k in tovariši so vložili predlog, s katerim se zahtevajo primerni prispevki od države k stavbenim in ohranjujočim stroškom za ljudske Šole.
Poslanec R o š k a r je vložil predlog za podporo vsem v njegovem volilnem okraju po toči in drugih elementarnih nezgodah prizadetim.
v Poslamoa. Roškar in dr. B e n k o v i Č in tovariši so stavili v državni zbornici predlog za. obvezno zava.rova.nje proti vsem elementarnim nezgodam.
Nadalje so stavili poslanci S. K. Z DredloapVc. zgradbo še sledečih železnic: Rečica na Pa||—Sent
Rmfnif PurHa~.St Lenart—Ptuj—Rogatec—Brežice— Rudolfovo itd., m Ljutomer—Ormož.
Poslanec dr. Benkovič predloži tudi pred-
tef taaSr^jJiS5“iS0T’	» SP™“"1'
PosIanciR o š k a r, dr. V e r s t o v Š e k in tovariši so vlozih predlog za spremembo državnega Šolskega zakona v svrho preosnove avstrijskega Ijud-
kega Šolstva. Predlog zahteva preosnovo ljudske šole na deželi, primerno kmetijskim težnjam.
Poslanec dr. B e n k o v i č je interpeliral poljedelskega ministra in ministra javnih del radi regulacije Sotle ter zahteval, da se hrvaška vlada pozove, da končno vendar napravi načrte in proračun regulacije. Okrajni pomožni odbori na Spodnjem Štajerskem obstoje v nekaterih glavarstvih le na papirju. Zato je poslanec dr. Benkovič interpeliral mini-; strstvo notranjih zadev, zahtevajoč, da se zasliši o-krajne pomožne odbore, kadar se stavijo predlogi za pođjporo in da se pritegnejo tudi pri delitvi podpor.
Radi avtomobilne zveze Celje—Dobrna je poslanec dr. Benkovič interpeliral vodjo trgovinskega ministrstva. Štajersko namestnijo pa glede zavlačevanje dovolitve neke koncesije.
Poslanec Brenčič je stavil več nujnih’ predlogov radi podpore po toči poškodovanim iz različnih občin p,tujskega in ormožkega okraja.
Poslanec P i š e k in tovariši so stajvili nujni predlog, da se da državna podpora pogorelcem v Br,aunŠ|veigu (občina. Podova pri Mariboru).
Poslanci Roškar, Brenčič in dr. B e n-k o v iČ so stavili predlog za železnico Ljutomer—Or-, mož.
Sledilo je še mnogo interpelacij drugih poslancev, ki pa naše občinstvo ne utegnejo preveč zanimati.
Predsednik zaključi sejo in napove prihodnjo za. torek, kjer bo prva točka dnevnega reda bančna predloga.
H koncu nam je omeniti prvo prasko v zbornici. Predsednik je določil kot prvo točko prihodnje seje bančno [predlogo. Poslanec Seitz je nasprotoval temu ter predlagal kot prvo točko nujno [vprašanje glede argentinskega mesa. Radi tega je prišlo med na-cionalci in socialdemokrati do ostrih spopadov in bi bilo prišlo kmalu do dejanskih napadov, če bi ne bili treznejši elementi mirili. Končno je zmagal s pičlo
/večino predsednikov predlog.
* *
*
Program državnega zbora za poletno zasedanje je sledeči: V soboto in ponđeljek ni seje, v torek se prične 'debata o bančni predlogi, katero prekinejo vsak dan ob 4. uri popoldne. Öd 4. ure naprej pridejo na vrsto nujni predlogi in sicer pred vsem vprašanje uvoza argentinskega mesa in olajšave uvoza srbskega mesa. Ce bodo ti nujni predlogi rešeni, pride. na vrsto debata o drohobiški aferi. Iz poslanskih krogov se Čuje, da bodo vsi ti predlogi končani že v petek, tako da bo$e državni zbor šel že !v soboto na počitnice.
Ceško-nemška spravna pogajanja.
Kakor poročajo češki listi, bo baje deželni glavar knez Thun že. v prvih tednih septembra začel pogajanja glede češkega deželnega zbora. V slučaju, da se mu posreči doseči edinost, bo deželni zbor sklican že tekomfoieseca septembra, da reši narodno- in finančno-politične predloge v komisiji.
Iz socialne demokracije.
Italijanski socialni demokratje Pittoni, Oliva, in Battisti ter rusinski socialni demokrat Wyttik so pristopili kot hospitanti k nemškim socialnim demokratom.
Socialistične in krščanske organizacije v Italiji.
Čudovito lepi so vspehi krščanskih organizacij v Italiji. Posebno med delavstvom so vspehi vidni,
V Cremi, Kjer je bilo še pred par leti prebivalstvo skoz in skoz organizirano na socialističnem temelju, se je vse temeljito obrnilo. V Sorezini so leta 1901 sklenili med kmeti in posestniki neko pogodbo; leta 1904 pa so bile krščanske organizacije ravno Liko močne, kakor socialistične. V letu 1908 pa že vidimo dejstvo, da so krščanske organizacije sklenile veliko ugodnejšo pogodbo. Socialisti so — rekli bi — izginili. Leta 1902 je bila v Regoni velika^ socialistična organizacija, leta 1910 pa najdemo istotam enega samega socialista.
V	„Genivolti“ je bilo leta 1904 vse socialističnega mišljenja, lansko leto pa so bili 'delavci pod praporom krščanske organizacije.
V	Soneino je bilo leta 1906 Še 600 socialistov organiziranih, v Romanengo pa 150. Do danes pa so izginili. Nek odvetnik Miglioli, izvrsten vodja delavstva, jih' je spravil s poti.
Angleško-japonska
pogodba.
V Ameriki in na Angleškem vlada veselje, na Japonskem pa presenečenje. Vzrok tej različni „šti-mungi“ je nova angleško-japonska pogodba. Pred vsem je opravičeno veselo razpoloženje Amerikancev, kajti bila je javna tajnost, da je pritisk Amerike, s katerim je raČunil Grey, ko je z oslabljenjem ,alliance, isto v bistvenih točkah s pomočjo zavlačevanja popolnoma spremenil.
Že pred tremi meseci je Tiaaft javno namignil, dal je stara pogodba nezdružljiva s predlogom razsodišča, ki ga je stavil on sam. Izrazil je tudi resno željo, da naj Anglija to nezdružljivost opusti. Vendar pa še celo Taaft ni pričakoval, da ga bo Grey tako vestno in hitro ubogal.
Ravno tako razumemo veselje angleških kolo Jj nad prevođenjem aliance; Angleži so videli japonski polom z istimi očmi kot Amerikanci. Računali so" s
podaljšanjem z jako značilnim premislekom, da je Še celih deset let Sasa, 'da dvignejo svoje orožje proti rumenokožce-m. Le angleški veletrgovci v vzhodni Aziji so vznefvoljeni nad podaljšanjem in vsled tega kruto sovražijo 'Japonce.
Temeljem istih vzrokov, ki vzbujajo v Ameriki in na Angleškem veliko veselje, je razumljivo tudi bridko iznenađenje Japoncev. Japonci čutijo čisto o-pravičeno, da revizija aliance zbriše ves njen praktičen pomen in 'da bo ravno Vsled te pogodbe v prihod-nji vojski, — ki so bo najbržG (vršila — Japonska po-polnoma osamljena. Ako se pa japonski državniki v-kljub temu spustijo v revizijo, pa bo ista bolj teoretičnega, kakor praktičnega pomena; kajti prepričam so bili, in gro! .Okuma je javno izpovedal, da niso še nikdar v morebitnem slučaju vojne Združenimi državami mogli računati na angleško pomoč, in da bi Anglija v najhujšem slučaju raje raztrgala pogodbo, kakor da bi šla z vojsko nad Ameriko. Japonci imajo tukaj popolnoma prav in sedaj vsaj vedo, kako stoje.
K temu je pripomniti, da desetletna podaljšava pogodbe ni brez vsake vrednosti zal Japonce. Pa tudi, ako nima ali an c a pozitivne vrednosti,^ ima na_ vsak način vsaj negativno vrednost, ki znaci, da je Japonski od strani Anglije zagotovljena) neutraliteta vsaj za deset let ali kakor pravijo angleški listi, da jamči za deset let za mir med Japonsko in Angleško.^ Strah, da se bo Japonska po sklepu splošne razsodišcne po-gqfibe nad Nemčijo maščevala, je neutemeljen, ker Še danes ni nikakšne nevarnosti, da bi Anglija v vojski z Nemčijo mogla udariti Japonsko. Alianca velja vendar samo za slučaj, da napade kaka tretja velesila i„teritorialne pravice in Špecielne interese obeh držav v vshodni Aziji in Indiji.“
Raznoterosti.
Duhovniške spremembe. Na novo nastavljeni so gospodje semeniški duhovniki kot kaplani: M. Krajnc v Središču, F. Slana pri 'Sv. Lenartu v Slov. gor., Mihael Umek v Vuzenici, A. Veranič kot drugi kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, M. Verzelak v Jare-nini, P. Živortnik v St. liju v Slov. gor. Prestavljeni so naslednji gospodje kaplani:	F. Lorbek iz Male
Nedelje na Pilštanj, Vladimir Cepuder iz Kapele v Dramlje, A. Lassbah'er iz Dramelj na Viljem, Mihael Golob iz St. lija k Novicerkvi, J. Kavčič od Sv. Benedikta v Slov. gor. k Sv. Juriju ob juž. žel., Peter Pavlic od Sv. Lenarta k Sv. Benediktu v Slov. gor., M. Agrež iz Koprivnice k Mariji Snežni, J. Cvetko iz Solčave v Koprivnico, Janez Luskar z Belih Vod kot prvi kaplan k Sv. Petru pri Radgoni, A. Kuhar iz Središča v Solčavo, J. Tbpolnik z Vidma h Kapeli. — Za župnijo v Artiče je prezentiran c. g. Anton BolkoviČ.
Vrl koroški narodnjak umrl. Dne 11. t. m. je bil pokopan pri St. Jakobu v Rožu odlični slovenski narodnjak Simen LepuŠiČ. Bil je star še le 43 let. Sodelovali je pri vseh narodnih prireditvah, bil svetovalec rožeŠfce občine in mnogih drugih korporacij, ter jeklen in nevpogljiv značaj, pravi steber slovenstva. Veličastni pogreb je sijajno pokazal, kako je bil blagi ranjki priljubljen. Bodi mu zemljica lahka!
Štajerski pododbor S. D. Z. Radi „ljubljanskih dni“ je moral spremeniti štajerski pododbor S. D. Z. svoj program sledeče: dne 30. julija Sv. Trojica v Halozah'in Slovenjgradec, dne 6. avgusta Sv. Lenart in Trbovlje, dne 13. avgusta Gornjigrad, dne IS. avgusta Ptuj in dne 20. avgusta občni zbor v Celju. Prireditev v Konjicah dne 30. julija odpade. Slavna društva se naj blagohotno ozirajo na naše datume, da ne bo nepotrebne konkurence.
Dva nova mlada slovenska zdravnika na Koroškem. Zdravnik gospod 'dr. Vedenik je stopil v službo v beljaški bolnišnici; gospod dr. Petek pa je stopil v službo v deželno bolnico v Celovcu.
Imenovanje. V Peklu pri Slovenski Bistrici je bil v seji občinskega sveta dne 20. t. m. višji nadzornik južne železnice dr. Fr. Baum enoglasno imenovan Častnim občanom občine Peklo. Njegovo imenovanje se utemeljuje s tem, da si je kot podpredsednik nemškega Šullerajna stekel mjnogo zaslug, da se je v Peklu'postavila šulferajnska Šola.
Katoliški shod jugoslovanske mladine. Za nedeljo dne 27. avgusta bo [vozil iz Maribora do Ljubljane, če se priglasi zadostno Število mož in mladeničev, poseben vlak. Sprejemal bo udeležence od Mari-dora do Trbofvlj. Kdor se hoče udeležiti ljubljanskega slavlja, naj to nemudoma javi S. K. S. Z. v Mariboru, da se bo vse potrebno ukrenilo radi'posebnega vlak,a.
Liberalni kavalirji. Že med volilnem bojem so liberalci večkrat izkazali svoje kavalirstvo s tem, da so surovo inzultirali naše ženstvo. Sedaj se ti čudni prijatelji svobodomiselnosti vadijo dalje v svojem ne-možatem nastopanju. Vsaka številka ^Narodnega Lista“ prinaša kak napad na naše ženstvo, kateremu odrekajo ti „svobodo“ ljubeči ljudje tako rekoč vsako pravico do ugotovljenja svojega političnega prepričanja. So pač liberalci vedno in povsod enaki. Vsemu svetu bi radi obesili nagobčnik, da bi se potem samo nje slišalo in bi vse plesalo po njihovi piščalki. TJ-mevno, ker na drug način pač ne bodo vlovili pristašev za svoje brezidejne in neplodne neslanosti.
Liberalci nadaljujejo s svojo inlamno razdiralno politiko. Vse registre so odprli in v vseh liberalnih melodijah hite na dan psovke in sumničenja. In ■stvar postaja že tako ogabna, da jo obsojajo vsi bolj
pošteno-misleči liberalci. Od več strani smo že Culi glasove, ki pravijo, da je neodpustljivo tako blatenje priznanih narodnih voditeljev in izrabljanje Ciril-Me-todove družbe, ko je vendar edina pametna taktika, da se jugoslovanska delegacija kolikor mogoče poenoti. Ce bi se razni zmernejši liberalci ne bali strahovlade v lastnih vrstah, bi liberalni kolovodje želi vihar v svoji sredi.
Izvedba kmečkega odkupa v Bosni. Pri bosenski deželni banki v Sarajevu se je minole dni vršilo posvetovanje, kje in kako dobiti denarnih sredstev, oziroma kako urediti odkup kmetov. Sklepalo se je le načelno, in sicer v tem smislu, da se ustanovi bančni sindikat, ki bi dal na razpolago denarna sredstva, oziroma izvršil odkup. Zastopniki aylstro-og|rske, U-nion-, agrarne in komercialne in deželne banke, ki so se posvetovanja udeležili, izdajo okrožnico na vse denarne zavode, da; naj pristopijo temu sindikatu. iTa sindikat bo potem od dveh vlad prevzel obligacije in izpeljal emisijo ter otvoril za vlado potrebni predkre-dit kontokorentnim potom. Sindikat bo sam določil banko, ki bo prevzela poslovno vodstvo.
Velik primanjkljaj bratovske skladnice. ,V bratovski skladnici Montanske družbe v TjeŠiinu so zasledili primanjkljaj 6,411.388 K. Zdaj zahtevajo, naj bi za pokritje prispeval vsak član delavec 686 kron. Rudarji se pa branijo pokriti primanjkljaj in groze s stavko, pri kateri bi stavkalo 9344 rudarjev.
Veljavnost študij na hrvaški gozdarski akademiji za službo v, Bosni in Hercegovini ugotavlja naredba skupnega finančnega ministrstva. Doslej so se v teh dveh deželah sprejemali le gojenci z ogrsko-mažarskega zavoda.
Župnik — župan. V Gunji v Istri je bil za načelnika občine izvoljen tamošnji župnik Gjuro Krba-vac, ki je izvolitev sprejel in položil prisego. Ta občina je prva na našem jugu, ki ima župnika] za župana.
Kolera. Kakor poročajo listi iz Dunaja, so v najnovejšem času zasledili sumljijve slučaje obolenja. Vendar pa ni pri nobenem dokazano, da bi bila kolera. Med drugimi sta tudi d|va dijaka umrla nagle smrti. O obeh sicer sodijo, da sta umrla vsled srčne kapi, vendar pa je dvomljivo po mnenju postavljenih krogov, ki so seveda vso bližino skrbjno izolirali. — Iz Trsta pa poročajo o gotovem slučaju azijatske kolere, kateri je podlegel neki mornar iz Sicilije. Nadalje se nam poroča, da se nahaja v opazovalnici Mag-dalenske bolnice, nič manj kot 51 oseb, izmed katerih je nekaj dognanih baoilonoscev._______
Štajersko.
Maribor. Cirkus Strassburger. Ponovno pribijemo, da je to podjetje, ki brezdvomno računa tudi na slovenske obiskovalce svojih predstav, povsem prezrlo slovensko javnost v Mariboru in okolici. Radovedni smo, Če bo nam zopet treba peti s Koseškim: Kdor zaničuje se sam . . .
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Kdo se ne spominja več, ka|ko imenitno smo' se imeli lani na dijaški veselici. Ko smo se poslavljali od vrlih dijakov, smo si klicali „na svidenje!“ Čez leto dni. Kar pa so nam takrat obljubili, to hočejo sedaj tudi storiti. Dne
6.	avgusta prirede veliko ljudsko veselico z običajnim in zanimivim vs(poredom. Ža danes vabimo prijatelje domače in neprisiljene zabave: pridite in ne bo vam žal.
Sv. Trojica v Halozah. Dne 30. julija 1911 priredi tukajšnje Gospodarsko bralno društvo s sodelovanjem štajerskega pododbora S. D. Z. po večernicah v gostilni gospoda Beline pri cerkvi veselico _ v prid bralnemu društvu. Na vsporedu je govor, petje, godba in igra i„(Trije tički.“ Po vsporedu prosta zabava. Sedeži po 40 h, stojišča 20 h. K obilni udeležbi vabi — odbor.
Sv. Trojica v Halozah. V nedeljo dne 30. t. m. po večernicah priredi naše Gospodarsko in bralno društvo v prostorih gospoda Ivana Beline pri cerkvi veselico z gledališko' igro „(Trije tički“, pri kateri bodo naši gospodje visokošolci iz S. D. Z. prijazno sodelovali. Poleg igre je na veseličnem programu še več točk, kakor poučen govor, petje, godba in drugo. Možje, žene, fantje in dekleta iz prijaznih Zgornjih Haloz, prihitite ta dan na veselico, kjer vam je vse>m dana prilika, da se pošteno pozabavate in razvedrite od težkega tedenskega dela. Pridite mnogobrojno!
Polzela. Naša nepotrebna nemška Šulferajnska Šola hira, njeni nevspejtfi so vidni, rnarsikatereim starišem se začenja jasniti. Nevarnost je torej, da bi morala šola prenehati, kar bi bilo v občni blagor. In zato se pa dola na to, da se Število otrok umetno pomnoži. Te dni se je iz Dunaja preselilo kar 10 otrok na Polzelo, ki so razdeljeni med posamezne družine, ki so nemški šoli prijazni. Pristaši naše stranke imajo Čisto vest in čiste roke, ter se tej protinaravni po-nemčevalnici dosledno ustavljajo.
Gornjigrad. Štajerski pododbor S. D. Z. priredi v nedeljo dne 30. julija 1911 igro „(Zaklad“ v Gor-njemgradu in ne v Konjicah, kakor se je pomotoma poročalo. Vsak, ki pri igri sodeluje, mora biti najkasneje v ,petek dne 28._ julija popoldne ob 4. uri na mestu. Tamburaši, ki nimajo vlog, lahko pridejo dan pozneje. Da ne bo nobenih sitnosti, se prosi, da se vsak tega natančno drži.
Zahtevajte v pustil nah katoliško-
narodne liste Strata in Slov. Gosp.
Razgled po svetu.
Nezgode pri vojaških vajah. V sredo dne 19. t. m. se je dogodila v Stari Bolesl^vi velika nezgoda, ki pa k sreči ni zahtevala človeške žrtve. Na vojaškem vežbališču se je vežhal 7. dragonski polk. Vsled prahu so morali dragonci večkrat med dirjanjem zar preti oči in v takem 'trenutku se je zgodilo, da je padel en konj v prvi vrsti, Čez njega pa še 20 drugih konjev in jezdecev, drugi dragonci pa so jahali naprej in deloma tudi čez'svoje tovariše. Mnogo dragoncev je bilo le lahko ranjenih, nekaj pa jih je bilo tudi težje ranjenih in so jih morali prenesti v bolnico. Nevarno ranjen je le 'dragonec Winter, ki je dobil udarec s kopitom na glavo.
Največji vodovod sveta. V južnoitalijanski pokrajini Apuliji se sedaj gradi vodovodi, ki bo največji na svetu od rimskih časov dalje. Vodovod bo 212 kilometrov dolg in bo preskrboval skoro, vso južno Italijo z vodo. Tri provincije, ki imajo dva milijona prebivalstva, bodo lahko vsak dan dobivale 100 litrov vode na posameznika. Poleg tega upajo, da bode še vedno na leto 275 milijonov litrov vode na razpolago za druge namene, pred vsem za razna podjetja, ki rabijo električno silo.
Podmorski tunel med 'Anglijo in Francijo. Že nekaj let sem se po časopisju in drugod živahno razpravlja o gradnji podmorskega tunela v lamanškem kanalu, ki bi vezal Anglijo s Francijo. Francoski in angleški velekapitalisti spoznavajo sedaj potrebnost tega tunela iz gospodarskih ozirov. Temu načrtu so bili militaristični krogi obeh držav od vsegal začetka nasprotni, sedaj pa tudi oni pripoznavajo velik pomen tega tunela.
Zanimiv račun. Neki profesor na harvardski univerzi je sestavil zanimivo računsko pravilo, katerega doslej Še ni nihče uganil. (Takole je:
1	krat	8	in	1	je	9
12	krat	8	in	2	je	98
123	krat	8	in	3	je	987
1.234	krat	8	in	4	je	9.876
12.345	krat	8	in	5	je	98.765
123.456	krat	8	in	6	je	987.654
1.234.567	krat	8	in	7	je	9,876.543
12,345 678	krat	8	in	8	je	98,765 432
123,456.789	krat	8	in	9	je	987,654.321
1	krat	9	in	2	je	11
12	krat	9	žn	3	je	111
123	krat	9	in	4	je	1.111
1.234	krat	9	in	5	je	11.111
12 345	krat	9	in	6	je	111.111
123.456	krat	9	in	7	je	1,111.111
1,234.567	krat	9	in	8	je	11,111.111
12,345.678	krat	9	in	9	je	111,111.111
123,456.789	krat	9	in	10	je	1111,111.111
Tisoči za minuto.
Ni nobena redkost, da finančniki in borzijanci v nekoliko trenutkih pridobe stotine tisocev, tudi milijone. Dobe in izgube. Toda za to je potrebno, da razpolagajo s kapitalom. Mnogo zanimivejši pa so oni srečneži, Ja brez vinarja imetja zaslužijo v par hipih velike svote in M imajo ves svoj kapital v sreči, in spretnosti in prirojeni nadarjenosti. Med temi so na prvem mestu glasoviti jokeyji.
Tako je leta 1868, ko je Bluegeron dobil derby, jokey John Wells dobil za triminutno jezdenje izplačanih 120.000 K, torej za minuto 40.000 K. Jokey Daley, hi je svojedobno zmagal v derbyju s Hermito, dobil je ček za 60.000 K.
Za jokeyji znatno zaostajajo v plačah glasoviti pevci. Znamenita pevka Adelina Patti, katere grlo so imenovali zlajti rudnik, je zaslužila s petjem nič manj kot 20 milijonov. Na neki svoji ameriški turneji je dobila za vsak koncert 20.000 K, a pioleg tega tudi polovico dohodkov od vstopnine v gledališče, kar je znašalo več kakor 30.000 K. Caruso, ki jo zahteval navadno za en večer 10.000 K, dobil je mnogokrat
20.000	K za pietje, ki je trajalo komaj pol ure. V času, ko še ni bil tako slovit, pel je nekoč dve pesmi pn nekem ameriškem milijonarju in za celih 14 min. petja dobil 12.000 K. Jeano de Rescke je zahteval za en večer 12.000 K, ko je bil na vrhuncu slave. Pel je največ eno uro.
nim igranjem na glasoviru nad 10 milijonov ter Še danes dobiva za en sam koncert po 30.000 K
Poleg jokeyjev in umetnikov zaslužijo često naravnost bajne svote zdravniki in odvetniki. Dr Dims-dale, ki je cepil rusko cesarico Katarino in njenega srna, dobil je za svoj parminutni „trud“ 240.000 kron honorarja in dosmrtno pokojnino 10.000 K
E?Pn največjih honorarjev, kar jih je dobil kak zdravnik, je oni dr. Jamesa Galeja. Za elektriziranje svojega pacijenta je dobil ček za en milijon K.
Skoro ravno toliko je plačal lani Castro, bivši predsednik venezuelske republike, zdravniku, ki ga je operiral.
Lordi Russel o! Killoven je bil za časa svojega odvetnikovanja tako srečen, da je imel trikrat priliko dobiti za koncept enega pisma 1000 gvinej, torej skupno 63.000 K. To je honoror, za kakršnega bi rad vsak odvetnik samo koncipiral pisma.
Ameriški odvetnik Rott pa je dobil za en svoj stroškovnik 100.000 kron. To so pač „zaslužki“. o katerih se nam navadnim ljudem niti ne sanja
g f Prevzamem vsa dela M dekoracijske, slikarske in W pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Gospodska ulica 5,
Hranilne vloge
se »prejemajo od vsakega in ae obrestnjejo: na-V dne po 4°/0, proti 8 mesečni odpovedi po 4*/»• Obresti se pripisujejo b kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto c 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. r>
posojila se dajejo
ie članom in sicer: na vknjižbo proti pnpilarni varnosti po 4s/t%, na vknjižbo sploh po 5°/#, na vknjižbo in poroštvo po 5V*0/« in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne
in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in isplaćuje denar.
Pojasnil« se dajejo
ia prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8. dopoldne ia ed 2.-5. popoldne.
-II.
PeMjUnlM Ih» twU h» rangcolas«
Preselitev odvetniške pisarne
Odvetnik
dr. Josip Leskovar
uljudno naznanja,
da se nahaja njegova odvetniška pisarna od 1. avgusta t. 1. dalje na
Grajskem trgu (Burgplatz) št. 2
nad trgovino g. Šepeca.
Vhod Brunngasse. Vhod Brunngasse.
is money, pravi
On nima toliko časa, da bi legel in se pošteno A spotil, kadar se je prehladil; naš! ljudje delajo isto.
Če se prehladijo, jih muči kašelj, boli jih vrat itd. 1 Ne vedo pa, da se vse to lahko odpravi s Fayevimi pravimi sodenskimi mineralnimi pastilami ki se do-^ bijo v vsaki lekarni in drožeriji. Škatljica stane samo K 125. Ponaredbe odločno zavrnite! :: Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Guntzert, c. kr. dvomi dobavitelj, Dunaj IV-1, Grosse Nerigasse 17.
Organist in Cerkvenik
se sprejme do 15. avgusta pri SV. Juriju Ob pesri-Cl nad Mariborom. — Nove orgije. — Osebne ali pismene ponudbe na
Cerkveno predsfoJnISfvo.
Jako lepa, novozidana vila
s petimi stancvalnimi sobami, pod stanovanjem dve veliki kleti, z vrtom za zelenjavo, sadonosnikom in malo njivo se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Jako ugodno za penzijoniste. Naslov v upravništvu lista.	117
Z&nesljiv nadzornik (Platzmeister), obeh deželnih jezikov zmožen, se proti dobremu plačilu takoj sprejme. Vpraša in predstavi se naj v stavbeni pisarni Fabriksg. 17. 118
Lepa meblovana
SOba se odda; vpraša se Celje, Hermanova ulica št. 10.	120
Tage
za vagone, voze (mostne), centimaine. škalove, decimalne, za živino, tabiicove in vaake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brno, Ziflenice Morars&o.
slovanska obrt.
Naročite naš list.
DMca u popratila
Točna postrežba I
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki ceni.
T«4! ia obroka! Itlustr. senik zastat)1 gramofone ed 20 d» 200 K.' Niklasta remont.-urs K S'50 Pristna srebrna ura Original omega ura Kuhinjska ura Bndiljka, nikla sta Poročni prstani Srebrne verižic
— Večletna jamstva. —
Nasi. Dietlnger
TI)eod. Fehrenbac!
urar
Maribor,
7-—
!!•-
Trgovina s staklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo steklene in porcelanske posode, svetilk, ogledal, šip in okvirjev za podobe kakor vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo solidno in najcen. izvršnjejo!
Ob*
< 9 i
.-v	-----
Cerkvtul In sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
mARIBOR, Kasinogasse štev. 2*
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	58
Postrežba točna I ::	:: Cene nizke!
&---------------------------------------
Trgovina špecerijskega blaga
(Allan Hočevar Celje
in haloga pražene kave „An Mikado“.
^ -	Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne
in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. Sveže rozine, grozdiće, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ Lucculns“, inastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove.
Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in druge kadilo in olje.	771
tl
H
11
Slovenci
Vsak slovenski trgovec, gestikičar, obrtnik, zdravnik, duhovnik, učitelj in sploh vsak Slovenec in član našega naroda, se opozarja na velevažco slovensko podjetje: „Tolstavrške slatine v Gnštanju na Ec-roškem“.
Prva Južno-štajersha hantnasesha
družba v Celju.
Kje se kupi dobro, po ceni in fino
ObUValO? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Kovaška ulica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Žaga, M in sfruže s strojnim obratom
Zavod
za
graviranja
črb
Izvršuje
nagrobne
spomenike
monumentalna
in
stav
m
dela
to
it!
Plošče
pOiHStVO
raznobarvnega
za
marmorja
izgotovljenih
nagrobnih
Najnižje
Himni
cene
plačilni
Naročila
pogoji
se
izvršujejo
cenik!
stroškovni
proračuni
Brzojavke
Kamnoseška
družba
••

refjistrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).