Osmi marec. dan, ki na/ bi ga praznovali v imenu naprodnih Žensk, je tttos •na taiost- Šs pred nsmi. Zaftaj pravim »na žalost-? Zato, ker /e pri nas oami marsc marsikje izgubil vse-bino, zaradi kat»n slavimo. Poatal J0 dan, bodlmo od-kritl, ko si vsakdo, ki }o v njem kanček irgovske tili-ce, lahko prisiuti tepe de-narca. Da ni tako?
Turistične, trgovtk« or-ganizmcije, ztasti pa cvetfl-čame ter celo nekatara sredstva favnega otoveŠČa-nfa že mesec dni prej raz-gtašajo. kaj lahko mot kupt zm ta »Ženski dan- svoji že-ni, kaj sin materi, fant da-kJotuitd. Vsi kupujejo in za-pravfjajo.
Tudl detovnm organizaci-je ponekod zapravljajo z lahkim srcem. Zaposleno detavko skušajo vaaj za osmi marec razveseliti, za-to ne varčujejo: opijajo se In se veselijo na njen račun. Naslednje dnt pa teč« spet vse po starem - kot pred osmim marcem - ženskam v v&čjo ali manjšo škodol V Škodo njihove enakoprav-nosti in njihovih pravic.
Mar smo ceto v naši drutbi, kjer se tako radi tr-kamo po prsih, da imamo -kar se žonsk tiče - najna-prednejšo zakonodajo na svetu. pozabiii, kakšen j* bil idejni začetek osmega marca?
Da si ga prikličemo v spomin. Pobudo zanjje da-la(1910. teta)KlaraZetkinv Koebenhavnu na Danskem na drugi mednarodni kon-terenci socialistk. Od tedaj naprej naj bi socialistke, pa
tudi druge napredne žen-ske in moški vaeh driav, vsako teto prirejale m0dna-rodni tenski dan in takrat manifestirale za svoje pofi-tična pravice in za družb*-no enakopravnost dolav-skega Ijudstva ter za mir v svetv,
Torej osmi marec ni in ne sme biti dan Ijubečih mater in gospodinj, ampak *#•/) naprednih - osvoičenih tjudi: žensk in moških, ki m zavedajo svojih pravic in dotžnosti.
Snemimo 8. marcu lažni blišč
PanaJŠe mnkratzapiiom, da ph nas osm&ga marca zares večinoma ne praznu-jemo tako kot bi ga moraii. Pai pa popivamo, oropamo cvetličarne, poklanjamo ženskam vse, kar zmoremo in šs vač, da lahko te (teve-tega marca pozabimo na vse Vendar si naie ženske prav gotovo ne telijo takš-ne -pozornosti-.
V svoji patriarhalni za~ piankanosti bi jim rrtoraii vsi skupaj, predvserfi pa moški. pomagati nositi bra-mena, ki so si jih zaprtit* na avoja piBča. Hodijo v slut-bo, pa tudi Izven •šihta« se uspeino vključujejo v druž-benopolitično življenje. pa Še vzgajajo naš m/adi rod v sproščene mfade fjudi.
Zato je i» mnogo detavk prediagafo.   da   bf  ukinili
osmi marec ali pa bl ga mo-ralt te ankrat nehati napač-no vrednotitt. Pradvsem pa ukinimo darita, ponižujoče raklame v sredstvih javne-ga obveščanja, kjerjim po-nujamo le kozmetiko, Siva-nfe in pletenje ter manjvro-dno branje; pa tudi za soll-damoatne akcije lahko prl-jpavamo ob drugih prili-kmh. Oami marsc pa začni-mo končno vrednotiti kot to zasluži in kot se za našo družbo spodobit
Pa še to! Dmtbena pn-hrana, varstvo otrok v vrtclh, cetodnevna šofa. rrmhanizirano           gospo-
dinjstvo itd., to ni žonska probiematika - kot pri nas Často mistimo in celojavno govorimo. To so družbeni problemi, torej takšnl, ki se ttčejo mož in žena.
Zenske pa bi se morale boriti za boij onakopravne možnosti pri uveijavfjanju svojih državtjanskth in aa-moupravijaiskih pravic. Ni skrivnost, da jih je med brezposeinimi vsdno voč kot moških, da so direktort-c», ravnateifice, d&kanje, profeaoricm na univmzi, mojstrics po tovamah ie vedno bele vram. Pa tudi na voditnih mostth v vMh naših družbenopclitlčnih organizacijah in družbeno-političnih skupnostih jih fe le za vzor&c. To ni prav. /n hkratl je to tudi izraz njiho-ve neenakopravnosti. ktad zaposlenimi jih fe namreč (v Sioveniji) že več kot 43 odstotkov. če imajo pravi-co do defa, bi morale doce-la enakopravno odločati tu~ di o delitvi dohodka!
NEVA ŽELEZNIK