EVIDENCA JULIJ-AVGUST 2018 FOKUS Zasloni, namenjeni razvajanju oci 28 Leto je naokoli in na vrsti je spet Monitorjev pre­izkus sodobnih televizorjev. Napredek med pame­tnimi televizorji locljivosti 4K/UHD je ociten. 30 Preizkušeni modeli 36 Nove tehnologije 38 Pogled v laboratorij 38 Zlati monitor 39 Tabela DOSJE Skok v morje Cas je za dogodivšcine, pod vodo, nad njo, blizu nje in še kje, kjer se elektronika ravno ne pocuti najbolj domace. Kar pomeni, da mora biti ustrezno zašcitena, torej že v osnovi dobro zatesnjena ali v posebnih ohišjih. NOVE TEHNOLOGIJE Kako deluje sokolje oko Tehnologija, ki omogoca zelo natancno sledenje žogam in žogicam uspešno deluje v tenisu, badmintonu, odbojki in številnih drugih športih, je dovolj izpopolnjena za uporabo na najvišjih ravneh. 46 54 2 julij-avgust 2018 JULIJ-AVGUST 2018 VKLOP U 04 Beseda urednika VKLOP 06 Zakaj je za Google pomemben šifrirani splet? 08 Novice 10 Dogodki – Apple WWDC 2018 12 Dogodki – Computex 2018 14 Nowwwo IZVIDNICA 17 Pamet v avtomobilu 19 Projekcija na poti 19 Enorocni brskalnik 20 Beštija izpod Krima MOBILNO 24 Naš izbor na Androidu 25 Sporocanje lokacije 26 Naš izbor na iPhonu 27 Smeh je pol jabolka FOKUS 28 Zasloni, namenjeni razvajanju oci NAJBOLJŠI 42 Telefoni 44 Prenosni racunalniki DOSJE 46 Skok v morje 52 Stresna tuba NOVE TEHNOLOGIJE 54 Kako deluje sokolje oko 58 Umetnost skrivanja 62 Racunalniško prepoznavanje posnetkov za vsakogar IZ TUJEGA TISKA 66 Zatrite hrošca NASVETI 68 Zajezimo apetite spletnih velikanov 72 Platforma za pametni dom 74 Reševanje prostorske stiske 77 Moj digitalni vremenar 80 Pro et contra IZKLOP 82 Vzpon in padec – Nokia 84 Pogled nazaj 86 MONITOR PRO NAPOVEDNIK 96 28. avgusta nadaljujemo MONITOR PRO MONITOR PRO 86 88 Kdo bo služil z umetno inteligenco? 90 Novice 92 Ko tiskanje postane storitev 94 Prenova državnih dokumentnih temeljev 95 Pisarniška aplikacija, ki bere misli NAJBOLJŠI Acer Predator Helios 500 Procesor Intel Core i9, graficna kartica nVidia GeForce GTX 1070, 17-palcni zaslon locljivosti 4K, 32 GB pomnilnika. Vse kar potrebujemo za resne igre! 44 TELEFONI 42 Huawei P20 42 Huawei P20 Lite 43 Nokia 8 Scirocco PRENOSNI RACUNALNIKI 44 Acer Predator Helios 500 45 Acer Aspire A3 45 Lenovo Thinkpad Yoga X380 julij-avgust 2018 3 VKLOP BESEDA UREDNIKA 9 4 julij-avgust 2018 Porocilo sta z glasovanjem potrdila tudi slovenska poslanca Alojz Peterle in Ivo Vajgl, zato sem ju prek uradnega e-naslova povprašal za pojasnilo. Dvakrat. V 14 dnevih jima odgovora ni uspelo pripraviti. MATJAŽ KLANCAR odgovorni urednik, matjaz.klancar@monitor.si ZDA : Evropa Nekako smo se že navadili, da so Združene države Amerike najvecja, najbogatejša in najuspešnejša (no, kakor kje) država na svetu. Uporabljamo njihov internet, njihov GPS, njihove osebne racunalnike, njihove polprevodnike in seveda – njihova tehnološka podjetja. Imamo, Evropejci, sploh kaj svojega? inancni strokovnjaki so izracunali, da je kapi­talska vrednost najve­cjih tehnoloških podjetij, znanih pod kratico FAAMG+BAT (Face­book, Amazon, Apple, Microsoft, Google, Baidu, Alibaba in Ten­cent), že vecja od kapitalske vre­dnosti – vseh podjetij v evrskem obmocju! Silicijeva dolina (+ ne­kaj Kitajske) je vredna kar 5000 milijard dolarjev, »Evropa« pa samo 4,9 milijarde. Kot poroca portal MMC, je prevlada tehno­loške sfere tudi sicer ocitna, saj je med desetimi najvecjimi ameri­škimi podjetji le eno financno in eno naftno (Exxon). Bi nas moralo to skrbeti? Ver­jetno. Resda so podjetja global­na, torej imajo skoraj osem mili­jard potencialnih strank (ce mal­ce pretiravam), toda – ali res tudi tako veliko ustvarijo, cesarkoli pac že? Ali pa so tako draga za­radi same velikosti tega uporab­niškega bazena, zato, ker še ve­dno rastejo, rastejo in rastejo? Facebook, denimo, je financ­no res uspešno podjetje, toda še veliko bolj je uspešno v tem, da poskuša na vse mogoce nacine pridobivati nove uporabnike. Moj podmladek je, denimo, od nek­daj vihal nos nad nama z ženo, ki uporabljava Facebook, od ne­davnega pa ga imata na svojih te­lefonih tudi onadva. Ju je name­sto Snapchata zacel zanimati Fa­cebook? Nikakor, prijavila sta se zato, ker imata s povezano Face­book prijavo v igrah privilegije v obliki dodatnih orožij in pribolj­škov. Menda je super enostavno, zastonj, pa še avatar v igri samo­dejno pobere sliko, ki jo imata na Facebooku … (A da ju Facebook ne bi smel sprejeti, ce sta mlajša od 13 let? Saj vsi vemo, da je ta omejitev tam le zaradi pravnih omejitev, zato nam jo Facebook dovoli zaobiti, mar ne?) V kolicini uporabnikov sicer vidijo vrednost tudi druga podje­tja, ne samo Facebook. Nedavno je tako, denimo, prišlo na dan, da se Facebooke skupine ocitno tudi prodajajo. Matej Špehar (bi­vši radijec, skorajda politik, tudi obcasni avtor v Monitorju) je v osmih letih v Facebookovo skupi­no Slovenija moja dežela privabil 46.000 uporabnikov, nato pa jo za 8000 evrov prodal – družbi ELES. Kako tocno si ELES pred­stavlja korist od skupine uporab­nikov, ki jih zanima Slovenija, ni popolnoma jasno, mene pa v re­snici bolj zanima, kaj o taki pre­prodaji »uporabnikov« pravi sam Facebook, ce sploh kaj. Mateju si za obširnejšo razlago v tej smeri še ni uspelo vzeti casa, ga še ca­kam ;). Kar bi nas v resnici moralo najbolj skrbeti, pa je, da v zgoraj omenjeni kratici FAAMG+BAT ne nastopa prav nobeno evrop­sko podjetje. Veliki so ameri­ški »silicijevci« in nekaj Kitajcev. Evropa takih globalnih gigantov ocitno ne zna proizvesti, ampak jih le mirno posvoji in vzame za svoje, denimo ob pomoci davc­nih obvozov (spomnimo se na davcni Double Irish With A Dutch Sandwich, ki bo za velike Ameri­cane deloval še do leta 2020). Ameriških gigantov se evrop­ske države torej ne bojijo, ocitno pa jih skrbijo ruska tehnološka podjetja. V Porocilu o kibernet­ski obrambi, ki ga je konec maja sprejel Odbor za zunanje zadeve Evropskega parlamenta, se je na­mrec znašel poziv EU »naj opra­vi natancen pregled program­ske, informacijske in komunika­cijske opreme ter infrastruktu­re, ki se uporablja v institucijah, da bi odstranili morebitne nevar­ne programe in naprave ter pre­povedali uporabo tistih, ki so po­trjeno zlonamerni, kot je Kasper­sky Lab«. Od kod tocno in ne­dvoumno sledi, da je Kaspersky Lab zlonamerni program (mi­mogrede, gre za podjetje in ne program), ni jasno, razen da po­dobno trdijo tudi Združene drža­ve Amerike. Ker sta to porocilo z glasovanjem potrdila tudi slo­venska poslanca Alojz Peterle in Ivo Vajgl, sem ju prek uradnega e-naslova povprašal za pojasni­lo. Dvakrat. V 14 dnevih jima od­govora ni uspelo pripraviti. Spo­mnite se tega, ko boste nasle­dnjic volili predstavnike v Evro­pi. Jaz se bom.. F VKLOP KOLUMNA 9 6 julij-avgust 2018 Se spomnite, ko zimske gume še niso bile obvezne? Prve so jih zahtevale zavarovalnice. Pa ne zato, ker jih je skrbelo za varnost zavarovancev, nikakor ne. Razlog je bil denar. DAVID VIDMAR Zakaj je za Google pomemben šifrirani splet? poraba HTTPS za var­no izmenjavo podatkov med spletnim brskalni­kom in spletnim strežnikom ni nic novega. Od nekdaj velja, da morajo biti prijavni podatki in vse ostale informacije, ki jih upo­rabniki posredujemo na splet, streženi izkljucno na ta nacin. Uporabniki smo se davno nava­dili, da morajo biti spletne trgo­vine in banke opremljene z ze­leno kljucavnico, da smo varni pred spletnimi zlikovci in da smo res na pravi spletni strani. Varne povezave preprecujejo prisluško­vanje, krajo in spreminjanje po­datkov na poti. Ker pa je zadnja leta splet postal najpomembnejši komunikacijski medij in s tem ra­stejo apetiti posameznikov, sku­pin in držav, da bi ga obvladova­li in izkoristili za lastne cilje, po­staja vedno bolj smiselno, da po­stane zašcitena in s tem zasebna prav vsa komunikacija na njem. Google je že leta 2014 na svo­ji konferenci I/O napovedal, da bodo vse spletne strani, do katerih ne dostopamo po varnih povezavah, torej prek protokola HTTP namesto HTTPS, v splet­nem iskalniku uvršcene niže. To je bil zacetek stopnjevanega na­grajevanja varnih spletnih po­vezav in nasprotno, kaznovan­ja vsega, kar poteka po klasic­nih poteh. V brskalniku Google Chrome vse od razlicice 62 ved­no bolj nazorno opozarjajo upo­rabnike, da so obiskali stran, s katero nismo povezani varno. V razlicici 68, ki izide jeseni, pa bodo strani, ki niso v celoti stre­žene po varnem protokolu, pre­prosto oznacene kot nevarne in to naj bi dokoncno ustolicilo HT­TPS kot edini sprejemljiv proto­kol prenosa spletnih strani med strežnikom in odjemalci. Velik korak do tega cilja je bil narejen z ustanovitvijo neprofit­ne organizacije Let‘s Encrypt, ki nekoc zelo drage strežniške certi­fikate podeljuje zastonj. Pridobi­jo pa jih lahko vsi, podjetja, posa­mezniki in drugi. Med sponzor­ji organizacije najdemo spletne velikane, kot so Google, Facebo­ok, Cisco in Mozilla. Strokovnja­ki ocenjujejo, da naj bi že kar 80 odstotkov spletnega prometa po­tekalo po varnih povezavah. A po naši raziskavi je med stoterico najbolj obiskanih slovenskih sple­tišc le dobra polovica takih. Torej naše spletne velikane caka še ne­kaj dela. Za velike ponudnike je prehod sicer tehnološko zahte­ven, a so takih projektov vajeni, vecjo težavo pa predstavlja pre­hod na varne povezave za mala podjetja, projekte in posamezni­ke. Teh pa je vecina. Ocene so, da sta dve tretjini spletnih mest ta­kih, ki jih bo Google v brskalni­ku Chrome proglasil za nevarne. Strokovne spletne strani že dlje casa opozarjajo na spremembo, ki pocasi, a zanesljivo prihaja, ter na to, kaj in kako je treba urediti ter kako bo to pozitivno vplivalo na varnost, zasebnost in posred­no zaupanje uporabnikov. Zago­vornikov, zakaj je HTTPS varnej­ši, hitrejši, skratka boljši, je mno­go. Najdejo se tudi taki, ki trdijo, da je HTTPS zarota, ki razkraja odprti splet, saj se izgubljata od­prtost in zasebnost. Motijo jih do­datno delo, stroški in barva neba. Zelo malo pa je tistih, ki se vprašajo, zakaj je to za nekoga, kot je Google, tako zelo pomemb­no. Google je ogromno podjetje, ki ni v zasebni lasti, ampak kotira na borzi. To pomeni, da je poleg dobrih namenov gotovo posredi tudi financni interes. Tako se pac vrti naš svet. Se spomnite, ko zim­ske gume še niso bile obvezne? Prve so jih zahtevale zavaroval­nice. Pa ne zato, ker jih je skrbelo za varnost zavarovancev, nikakor ne. Razlog je bil denar. Ce zavaro­vanci uporabljajo dobre in varne avtomobile ter kakovostne pnev­matike, je verjetnost, da bodo povzrocili prometno nesreco in s tem škodo, ki jo mora povrniti zavarovalnica, manjša. To, da so nas prisilili v dobro navado, je le stranski produkt. Podobno je pri HTTPS. Zakaj korporacija, kot je Google, poc­ne stvari, ki so na videz brezplac­ne in koristne za uporabnike in skupnost na sploh? Mogoce je to pomemben korak, da jim uspe pogruntavšcina Progressive Web Apps ali pa onemogocanje iskal­niške konkurence, zmanjševan­je zlorab pri oglaševanju, odpra­va strani, ki Googlu povzroca­jo škodo z objavljanjem ogla­sov, ki ne prinašajo zaslužka nji­hovim placnikom, ali korak pro­ti drugim protokolom, ki bo nas, uporabnike, še bolj priklenil na Googlove strežnike. Ce upravljate spletno stran, povprašajte svojega razvijalca in preklopite na HTTPS tudi vi. Mi smo to že storili – spletne strani Monitorja in Mladine so od za­cetka junija dostopne izkljucno po varni povezavi HTTPS. Izgo­vor, da na spletni strani ne zaje­mate podatkov, da vaša spletna stran ni trgovina, da ne zahteva­te vnosa podatkov kreditnih kar­tic in ne pocnete nic takega, kar bi ogrožalo uporabnikov, ne bo vec dovolj. Google vas bo kazno­val, tega pa si nihce ne želi. Karkoli je že vzrok, bodimo veseli, da prinaša pozitivne spre­membe za nas, uporabnike. Cez leta se ne bomo vec spraševali, zakaj in kako smo prišli do var­nega spleta, gotovo pa bomo mi in naši podatki na bolj varni. Enako se je zgodilo z zimskimi pnevmatikami. . Google s svojim tehnološkimi rešitvami obvladuje vecji del spleta. Poleg iskalnika, Androida in oglasnih storitev je zelo pomemben del imperija Chrome. Ta je z vsako razlicico strožji do spletnih strani, ki še ne uporabljajo varne povezave HTTPS. Ima poleg altruisticne skrbi za dobrobit svojih uporabnikov Google še kakšen drug cilj? U VKLOP NOVICE NOVICE VKLOP U U 8 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 9 U Politika in kiber (ne)varnost Evropski parlament (Odbor za zunanje zadeve) je konec prete­klega meseca sprejel Porocilo o kibernetski obrambi, v ka­terem med drugim poziva EU »naj opravi natancen pregled programske, informacijske in ko­munikacijske opreme ter infra­strukture, ki se uporablja v insti­tucijah«. Razlog je odstranitev morebi­tno nevarnih programov in na­prav ter prepoved uporabe ti­stih, ki so potrjeno zlonamerni. In kateri so ti? Evropski parla­ment je preprican, da so to pro­grami ruskega podjetja Kasper­sky Lab, in to tako zelo, da je to podjetje v porocilu celo poimen­sko navedeno. Dokazov za to po­rocilo ne navaja, gotovo pa je navedba povezana s podobno odlocitvijo, ki so jo lani spreje­li ameriški sena­torji. Mimogrede, porocilo sta z gla­sovanjem potrdi­la tudi slovenska poslanca Ivo Vaj­gl in Lojze Peter­le. Njuno pojasni­lo na to temo bi objavili, ce bi ga dobili, vendar odgovora od izvo­ljenih predstavnikov ljudstva v 14 dnevih nismo prejeli. Druga novica na podobno temo prihaja s Salomonovih otokov v Tihem oceanu. Vla­da tega otocja je leta 2016 pod­pisala pogodbo s kitajskim te­lekomunikacijskim velikanom Huawei, ki naj bi položil pod­morski kabel in jim tako omogo­cil hitro opticno internetno po­vezavo s svetom. Premier Rick Houenipwela je sporocil, da so to pogodbo od­povedali in delo na 4000-kilo­metrskem kablu do Sydneyja podelili Avstraliji, ki bo projekt s 75 milijoni ameriških dolar­jev tudi sofinancirala. Premier je omenil, da je sprememba na­crtov posledica pripomb Avstra­lije, saj bi po njihovih besedah izvajalec storitve imel možnost nepooblašcenega »prisluškova­nja« prometa v obeh državah. V Avstraliji so Huaweiu iz var­nostnih razlogov že pred casom prepovedali sodelovati pri infra­strukturnih projektih, enako so se odlocili tudi v ZDA. V podob­ni nemilosti je tudi kitajski ZTE, cetudi mu zaradi osebnega an­gažmaja predsednika Trumpa kaže malce bolje. U Googlova umetna inteligenca ne bo uporabljena v orožju Po tem, ko je kar nekaj Googlovih razvijalcev dalo odpoved (tiso­ci pa so podpisali protestno peticijo), ker podjetje sodeluje z ameriškim obrambnim ministrstvom na podrocju tehnologije za razbiranje fotogra­fij iz samodejnih letalnikov, so se odgovorni odlocili, da bodo vztrajali pri prvotnem Googlovem motu »Ne bodi zloben«. Googlov šef Sundar Pichai je v zapisu na blogu poudaril, da Googlova umetna inteligenca ne bo uporabljana za tehnologije, ki ljudem povzro­cajo »poškodbe«. Pogodbe, ki jo ima Google z obrambnim ministrstvom, naslednje leto ne bodo podaljšali, zavezali pa so se, da bodo v prihodnje razvijali umetno inteligenco, ki bo v pomoc družbi kot celoti in bo var­na, ki cloveštva ne bo delila ter bo odgovorna in bo poskrbela za zaseb­nost posameznika. U Canon prodal zadnji klasicni fotoaparat Canon je iz zaloge prodal svoj zadnji klasicni fotoaparat EOS-1V, ki ga je prenehal izdelovati pred osmimi leti. Klasicna fotografija že dlje casa umira, enega zadnjih žebljev v nje­no krsto je zabil znani proizvajalec fotoaparatov Canon. Japonsko podje­tje je brez velikega pompa prodalo svoj zadnji klasicni fotoaparat. EOS­-1V so pri Canonu sicer nehali proizvajati že pred osmimi leti, a ga iz po­nudbe do danes niso odstranili. Zaloga je ocitno pošla in Canon bo prvic po letu 1937 brez klasicne kamere v svoji ponudbi. Pri podjetju obljublja­jo, da bodo fotoaparate EOS-1V popravljali do 31. oktobra 2025. Novi kupci, željni klasicne fotografije, pa bodo skorajda izumrle naprave mo­rali kupiti pri enem od podjetij, ki vztrajajo pri njih. Najvidnejše ime med njimi je Nikon. U Prihaja ARM Cortex-A76 ARM je napovedal nov cip, ki bo poskrbel, da bodo prihodnji preno­sni racunalniki še varcnejši in zmogljivejši. Predstavil je referencni dizajn za prihajajoci procesor ARM Cortex-A76, ki bo nasledil A75, od katerega bo 35 odstotkov hitrejši in 40 odstotkov varcnejši, od A73 pa bo kar dva­krat hitrejši. A76 bo zgrajen v 7-nanometrski tehnologiji in bo presegal takt 3 GHz. Imel bo 4 MB tretjenivojskega predpomnilnika in bo še posebej prilago­jen za hitro delovanje v aplikacijah, ki uporabljajo strojno ucenje. Prve naprave, ki bodo uporabljale ta novi procesor, pricakujemo prihodnje leto. Tedaj bomo tudi videli, ali je res tako zmogljiv kakor Core i5-7300 Kaby Lake, s katerim se ga primerja. ARM želi z novinci mešati štrene In­telu, saj bodo tako zmogljivi kot ne prevec stari (recimo lanski) cipi graje­ni na arhitekturi x86. U OnePlus 6 gre za med Ustanovitelj in šef podjetja OnePlus je v pogovoru za Bu­siness Insider povedal, da so v manj kot mesecu prodaje (22 dni) najnovejšega modela One­Plus 6 prodali kar milijon pri­merkov, in to kljub dejstvu, da ima polovica ameriških opera­terjev z OnePlus nezdružljiva omrežja (CDMA). Starejši mo­deli OnePlus so za take prodajne številke potrebovali tri mesece. Poudariti velja, da »milijon na mesec« v primerjavi z velikani ni tako veliko – Apple in Samsung lahko v takem casu prodata tudi desetine milijonov naprav. OnePlus 6 je sicer moderen vrhunski telefon, primerljiv z najboljšimi konkurenti. Ima za­slon OLED, ki se razprostira prek skoraj cele sprednje povr­šine, na zgornji strani pa zarezo, poganja ga najnovejši Qualcom­mov procesor Snapdragon 845, ima 6 GB pomnilnika in vsaj 64 GB shrambe ter kamero z dve­ma objektivoma. Cene se zacne­jo pri 519 evrih, kar je v resnici ugodno. TELEFONIJA U Tudi klici v EU bodo cenejši kinitev gostovanja v EU je velik dosežek Evrop­ske unije, saj lahko brez­skrbno potujemo po EU in upo­rabljamo mobilne telefone kakor doma, ne da bi nas skrbeli stro­ški. Na lanski novosti pa je ostal madež v obliki mednarodnih kli­cev, saj cena klicev iz domacega omrežja v tujino ni regulirana. Tako se v praksi dogaja, da so za uporabnike slovenskih mobilnih operaterjev cene klicev iz Slove­nije v Avstrijo (in druge evrop­ske države) precej zasoljene, saj znašajo 49 centov na minu­to, medtem ko je ob gostovanju z isto slovensko številko klic iz Nemcije v Avstrijo precej cenejši. Pogajalci Evropskega parlamen­ta in Komisije bodo tudi temu naredili konec. Danes zgodaj zjutraj so se koncala maratonska pogaja­nja, na katerih so se sporazume­li, da bodo v prihodnosti dolo­cili zgornjo ceno mednarodnih klicev. Klic iz domacega omrež­ja v drugo evropsko državo ne bo smel stati vec kot 19 centov na minuto, SMS-sporocilo pa ne vec kot šest centov. Gre za kom­promisno rešitev, saj Komisi­ja sploh ni želela regulirati tega podrocja, parlament pa je želel še nižje cene, ki bi bile odvisne od lokalnih cen. Kakorkoli, v pri­hodnosti lahko pricakujemo bi­stveno pocenitev klicev v evrop­ska omrežja. Hkrati so pogajalci sprejeli še cel kup drugih novosti, ki bodo olajšale življenje evropskih mo­bilnim uporabnikom. V glav­nem gre za preglednejše nava­janje stroškov, šifriranje prenosa podatkov, povrnitev dobroime­tja ob prekinitvi predplacniškega paketa itd. U Bitcoin in ostale kriptova­lute, ki naj bi po besedah šte­vilnih zagovornikov uteleša­le tudi upor proti modernemu lažnivemu financnemu siste­mu in malverzacijam bank, so v resnici prav tako ali pa še bolj zmanipulirani, kažejo izsled­ki najnovejše raziskave. Profe­sor John Griffin in njegov dok­torand Amin Sham z univerze v Austinu sta podrobno analizira­la lansko dogajanje na bitcoino­vem blockchainu in z veliko go­tovostjo zakljucila, da je bila vec kot polovica lanske eksponen­tne rasti bitcoina ena velika ma­nipulacija. V resnici to niti ni prvi tak primer. Že dogajanje leta 2013, ko je bitcoin s 150 dolarjev cu­dežno zrasel na 1000, je bilo kasneje v raziskavi prepozna­no kot manipulacija enega posameznika ali najvec dveh. Za osvežitev spomina: bitco­in se je potem raztrešcil na 200 dolarjev in potreboval vec kot dve leti, da se je pobral nad re­kordne vrednosti iz leta 2013. Lanska zgodba je silovito po­dobna. Bitcoin je noro zrasel s tisoc dolarjev na vec kot dvaj­set, potem pa izgubil zagon. Da­nes je vreden okrog 6000 dolar­jev. Raziskava je ugotovila, da je bila v središcu manipulacije su­mljiva borza Bitfinex, na katero so mediji opozarjali že novem­bra. Od januarja je Bitfinex tudi tarca preiskave ameriških or­ganov pregona, saj to najvecjo borzo sumijo nepravilnosti. To ni raziskava o prihodnosti bitcoina niti o njegovi uporab­nosti. Ta raziskava tudi ne pra­vi, da z bitcoinom ni bilo mo­goce obogateti. Seveda je bilo. To je raziskava, ki nas opozar­ja, da so financni trgi regulira­ni z razlogom. Samo zato, ker se je nekaj golobradih racunal­niških strokovnjakov odlocilo postaviti popolnoma nereguli­rane anonimne trge, ti niso nic pametnejša ideja. Pocasi se pac ucijo, kar so ekonomisti usvoji­li že pred desetletji. Popolna de­regulacija je poligon za mani­pulacije, kjer velike ribe vedno pomalicajo majhne. U Lanska rast bitcoina posledica manipulacije U Google Pixel 3 XL Po tem, ko je Google najavil novo razlicico operacijskega sis­tema Android P, po spletnih fo­rumih krožijo ugibanja o znacil­nostih novega vrhunskega tele­fona Google Pixel. Kar brez dvo­ma bo, saj s tem Google drži ko­rak s konkurenco. Po nekaterih ugiba­njih naj bi bili novi modeli morda celo trije. Poleg nadgra­denj sedanjih mode­lov v izvedbah Pixel 3 in Pixel 3 XL naj bi se pridružil še tretji, nekoliko cenejši mo­del. Sodec po nekate­rih curljanjih podatkov dobavi­teljev opreme za nove telefone, naj bi vsaj najvecji model Pixel 3 XL podpiral zaslon skoraj cez vso prednjo površino in zarezo s tipali po vzoru tiste pri telefonih Apple iPhone X. To niti ne prese­neca, saj je zareze Google ura­dno podprl v Androidu P, a se uporabnik lahko odloci in jo pri­krije s crno programsko pasico na vrhu zaslona. Ce gre verjeti proizvajalcem pokrovov za zaslone, naj bi zare­zo imel le model Pixel 3XL, med­tem ko bo imel manjši Pixel 3 bolj tradicionalen dizajn. Ob za­slonu naj bi najvecji skok naprej naredili na podrocju fotografskih tipal. Novi modeli Pixel bodo zagotovo imeli vsaj dve fotograf­ski tipali na zadnji strani, nekate­ri navajajo, da 3XL celo tri, tako kot Huawei P20 Pro. Pod pokrovom bomo skoraj zagotovo srecali procesor Snap­dragon 845, ob tem pa 64 GB ali 128 GB Flash RAM. Delovni po­mnilnik bo pri manjših modelih velikosti 4 GB, model Pixel 3 XL pa naj bi imel 6 GB RAM. Vsi te­lefoni naj bi dobili boljše zvocni­ke, Google pa naj bi koncno med te modele prinesel tudi brez­žicno polnjenje akumulatorjev. Skrivnost ostaja, kaj bodo nare­dili pri sistemih za identifikacijo uporabnikov, saj po neuradnih podatkih na zadnji strani ne bo vec tipala za prstne odtise. Družina Pixel 3 bo menda ura­dno predstavljena v prvih dneh oktobra. Cene naj bi ostale pri­bližno take kot pri sedanji gene­raciji telefonov z izjemo morebi­tnega prihoda tretjega modela, ki bo cenejši. 10 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 11 VKLOP APPLE WWDC 2018 U eto 2018 na prvi pogled ne prinaša velikih novo­sti, saj je po vecjih spre­membah v lanskem letu že vna­prej napovedal, da bodo letos poskrbeli predvsem za optimi­zacijo obstojece kode in drob­ne izboljšave. A marsikatera no­vost utegne biti kljub temu nad­vse zanimiva. Apple na konferencah WWDC tradicionalno najprej predsta­vi novi operacijski sistem za mo­bilne naprave in tudi letos je bilo tako. iOS 12 prinaša optimizi­rano kodo in hitrejše delova­nje (tudi do 50 odstotkov pri po­sameznih aktivnostih) na vseh podprtih napravah, ki segajo od telefona iPhone 5 dalje. Apple torej ohranja združljivost z na­pravami, ki so stare že vec kot pet let. Nova je aplikacija Measure za natancne meritve predmetov ob pomoci nadgrajene resnicnosti in vgrajenih tipal v mobilni na­pravi. Tudi sicer so predstavi­li drugo generacijo razvojnega kompleta za nadgrajeno resnic­nost ARKit 2.0, ki med drugim prinaša deljenje uporabniškega pogleda med vec uporabniki in napravami. To odpira nove mo­žnosti interaktivnih iger, kar so demonstrirali s primerom nove igre družbe Lego, ki združuje fi­zicni svet (kocke) in navidezni svet z animacijami. Apple je sku­paj z nekaterimi pomembnejšimi igralci na podrocju AR predsta­vil tudi nov podatkovni standar­dni sistem za izmenjavo gradiva AR, ki mu je ime USDZ. Adobe na osnovi tega že pripravlja nova orodja za urejanje vsebin AR ne­posredno na mobilnih napravah. Precej izboljšav prinaša aplika­cija za delo s fotografijami Pho­tos, ki ob pomoci strojnega uce­nja na sami napravi organizira in svetuje uporabnikom, zlasti pri iskanju slikovnega gradiva. Sve­tovati zna, denimo, kaj posla­ti prijateljem, ki so bili na istem dogodku. Še vec, prijateljev te­lefon lahko ob prejemu sporoci­la sam zbere relevantne fotogra­fije za pošiljatelja in tako prepro­sto deli skupno izkušnjo dogod­ka ali kraja. Digitalne pomocnice se hitro razvijajo in Siri želi biti v ospred­ju. Tudi tu so dodali nove algorit­me strojnega ucenja, saj zdaj zna pomocnica svetovati aktivno­sti ob dolocenih dogodkih, deni­mo poslati sporocilo, ce zamuja­mo na sestanek. Ob pomoci nove funkcionalnosti Shortcuts bodo znale aplikacije tretjih ponudni­kov objaviti posamezne aktivno­sti, ki jih bo lahko nato Siri upo­rabila pri svojih nasvetih. Apple je tudi pripravil namensko apli­kacijo Shortcuts. Ta je pravca­ti urejevalnik aktivnosti, ki lah­ko vkljucujejo vec aplikacij hkra­ti. Odlicno za avtomatizacijo vsa­kodnevnih opravil. iOS prinaša nove razlicice pro­gramov News in Stocks, ki jih odslej ureja uredniška ekipa in so vsebinsko precej bogatejše. Apple je mocno izboljšal funkci­je za starševski nadzor za mobil­ne naprave, kjer lahko omejuje­mo uporabo naprave v celoti ali zgolj rabo posamezne aplikaci­je. Vse skupaj lahko upravljamo kar prek naprave starša, ki s tem nadzoruje naprave (eno ali vec) svojih otrok. Apple se je odlocil narediti red pri vse številcnejših obvestilih (notifications), ki pogosto moti­jo ljudi pri vsakdanjih aktivno­stih. iOS bo, recimo, znal razpo­znati, ce uporabnik posamezne­ga programa, ki generira obve­stila, ne uporablja vec pogosto, bo samodejno »utišal« njego­va obvestila. Dobrodošla je tudi možnost združevanja obvestil v skupine, kjer jih lahko vec potr­dimo z enim klikom. Da ne bi po­stali zasvojenci s telefonom, bo pomagala nova funkcionalnost Screen Time, kjer uporabnik dobi porocilo o tem, kako je upo­rabljal napravo in posamezne aplikacije v izbranem obdobju. Apple je seveda še nekoliko obogatil in razmnožil priljublje­ne Animojije in dodal novo funk­cijo Memoji, kjer lahko vsakdo naredi svojega avatarja, ki mu je podoben (ali pa po želji tudi pov­sem drugacen). Tega lahko nato uporabljamo v številnih progra­mih sistema, med drugim vide­okonferencnem sistemu Face­time. Ko smo že pri tem, Faceti­me je dobil pomembno novost – skupinske video seje, kjer lah­ko sodeluje do 32 udeležencev. Program zna razpoznati govorca in izpostaviti njegov video tok v casu govora. Naslednja novost je WatchOS 5 za pametne ure, ki so v za­dnjem letu zabeležile kar 60-od­stotno rast prodaje. Apple tu povsem kljubuje siceršnjemu upadu interesa za tovrstne na­prave. Podjetje je zelo ponosno, da je vse vec zgodb, kjer je ura Watch rešila življenja njihovim uporabnikom, zato so izpostavi­li ta vidik rabe. Applove ure bodo odslej še bo­lje znale kvantificirati vadbo in informirati uporabnike o zani­mivih statistikah pri posameznih športih, tudi novih, kot sta joga in pohodništvo. Ura bo uporab­nika znala obvešcati, ce pri vadbi popušca, izmeriti hitrost korakov ali vrtljajev na gonilki (kaden­ca). Ljubitelji vadbe bodo zelo veseli, da bo Apple Watch odslej znal sam zaznati, kdaj smo zace­li in koncali vadbo. Ce so z urami Watch opre­mljeni družinski clani ali prija­telji na skupnem dogodku, ute­gne biti zelo koristna podpora za novo aplikacijo Walkie-Talkie, kjer uro uporabljamo za prepro­sto enosmerno govorno sporo­canje, kar se odvija prek omrež­ja Wi-Fi ali 3G. Tudi ure Watch bodo podpirale avtomatizacijo s funkcijo Shortcuts, predstavlje­no v iOS 12. Uporabnikom ure ni vec treba izgovoriti fraze »Hej, Siri« za pri­klic asistentke. Dovolj je, da dvi­gnemo roko, kar je za uro znak, da želimo govoriti z njo. Wat­chOS je dobil tudi povsem novo zmožnost prikaza spletnih infor­macij na osnovi jedra Webkit. Tu ne moremo govoriti o pravem spletnem brskalniku, temvec o prikazovalniku spletnih in­formacij, formatiranih za mobilno napravo, kot je, na primer, ogled menija s sple­tne strani restavracije, kjer vecerjamo. Apple Watch je dobil tudi podporo za pod­caste, kar so mnogi doslej mocno pogrešali. Apple TV 4K prinaša precej boljšo podporo za prostorski zvok, tudi s podporo za Dolby Atmos. Apple je poleg tega na svoj TV-predvajalnik pri­peljal cel kup novih vsebin, pred­vsem prenosov športnih dogod­kov in kanalov za pretocno pred­vajanje v živo. Žal bodo vecino novosti lahko za zdaj uporablja­li le uporabniki v ZDA. MacOS Mojave, naslednja razlicica operacijskega sistema za osebne racunalnike, prina­ša novo podobo s temnim ozad­jem, možnost združevanja doku­mentov na omizju v kopice Desk­top Stacks (na primer po tipu da­totek ali datumu). Novi pogled Gallery View zna prikazovati metapodatke o dokumentih (na primer fotografijah), orodje Mar­kup pa omogoca pisanje opomb in podpisovanje dokumentov. MacOS z novo razlicico dobiva tudi cel kup aplikacij iz okolja iOS. Na namizje se selijo News, Stocks, Voice Recorder in Apple Home za upravljanje IoT naprav v domacem okolju. Apple je v novi razlicici opera­cijskega sistema naredil tudi po­gumen korak naprej na podrocju zasebnosti. Spletni brskalnik Sa­fari bo prepreceval aplikacijam, kot je Facebook (ta je bil ob In­stagramu na predstavitvah naj­veckrat prikazan kot tisti, ki ga je treba ustaviti in blokirati), da bi spremljale in beležile aktivnosti uporabnika brez njegovega eks­plicitnega dovoljenja. Ko bo br­skalnik zaznal poizkus tovrstne aktivnosti, bo z opozorilom vpra­šal uporabnika za dovoljenje. Zdi se, da je Apple naredil ta korak enostransko, brez kakega preti­ranega usklajevanja s ponudniki vsebin. MacOS je nazadnje dobil tudi povsem nov App Store, ki se bo po vsebini in videzu približal tistim v mobilnih napravah.. Applove novosti za leto 2018 Apple je na svoji osrednji letni konferenci za razvijalce WWDC predstavil nove razlicice operacijskih sistemov za svoje naprave in kopico novih pomožnih programov zanje. Vladimir Djurdjic L APPLE WWDC 2018 VKLOP U VKLOP COMPUTEX 2018 U 12 julij-avgust 2018 ntel je tako na Compu­texu uradno proslavil 50-letnico delovanja s posebno izdajo Core i7 8086K, ki v imenu nosi oznako prvotnega procesorja za platformo PC. Ta procesor je prvi, ki uradno prese­ga delovni takt 5 GHz, kar je bilo doslej mogoce doseci zgolj z na­vijanjem. Ko smo že pri tem, novi procesor bo »odklenjen«, torej ga bo mogoce še naprej navijati. In­tel je ob tem obljubil, da bodo na njihovi spletni strani ob obelež­ju okrogle obletnice tudi žreba­li med obiskovalci in jim podari­li, kakopak, natanko 8.086 pro­cesorjev. Toda novi rekorder pri delov­nem taktu ni bil najzmogljivejša novost, ki jo je pripravil Intel. V pozdravnem govoru ob odprtju sejma so predstavili procesor, ki bi ga najbrž lahko umestili v dru­žino Core i9 – novinec ima kar 28 jeder! Dosedanji najzmoglji­vejši Intelov Core i9 jih ima na­mrec »zgolj« 18. Seveda so po­tolkli vse hitrostne rekorde in celo zmogljivost racunalnikov, ki so opremljeni z vec procesorji. Obljubljajo, da bo prototip prera­sel v koncni izdelek nekako proti koncu letošnjega leta. Toda hitrostni prestol je ostal pri Intelu zgolj nekaj ur. AMD je v svoji predstavitvi na sejmu na­mrec najavil procesor z delov­nim imenom Threadripper, ki bo imel kar 32 jeder in 64 pro­cesnih niti. Arhitekturno ima ve­liko skupnega z najnovejšo ga­rancijo procesorjev Ryzen, deni­mo višji takt delovanja od pred­hodnikov. Narejen bo v 12-nano­metrski arhitekturi Zen+, ura­dno naj bi ga predstavili v tre­tjem cetrtletju. Medtem ko Intel in AMD nape­njata mišice, a s tem nagovarjata zgolj pešcico navdušencev, pa poskuša ARM v ozadju osvoji­ti svet s procesorjem, ki je eks­plicitno mišljen za rabo v preno­snih in namiznih racunalnikih z okoljem Microsoft Windows. Kot vemo, Microsoft zdaj že nekaj casa Windows 10 podpira tudi na platformi ARM, pac z upora­bo posebnega tipa virtualizacije. Nova ponudba ARM nosi oznako Snapdragon 850 in je bližnji sorodnik procesorja Sna­pdragon 845, ki ga lahko sre­camo v najzmogljivejših pame­tnih telefonih. Pravzaprav gre za skoraj identicni izdelek, le da je model 850 zapakiran v ve­cje ohišje, s tem pa je termicno manj problematicen kot razlicice za telefone. ARM je zato uspelo procesorju dvigniti takt, in si­cer na 2,96 GHz, kar omogoca, da celota ponuja okoli 30 od­stotkov vecjo zmogljivost kot do­slej. Po besedah ocividcev prika­za prvih prototipov windowsi na takem ARM delujejo povsem te­koce, tudi pri zahtevnih progra­mih, kot so Photoshop in igre. Prvi bo prenosnik oziroma hi­brid na taki arhitekturi pred­stavil Samsung, brez dvoma pa bodo kmalu sledili zvesti Micro­sofotovi partnerji, kot so Lenovo, HP, Dell in Asus. Na domacem sejmu je ža­rel predvsem Asus, ki je pred­stavil niz novosti na podrocjih, kjer hoce biti prvi ali pa vsaj više kot doslej. Med te sodi pametna ura VivoWatch BP, ki ima vgra­jena nic manj kot merilnik priti­ska in elektrokardiogram. Nih­ce še ni šel tako dalec pri zbira­nju biometricnih podatkov. Vivo­Book je novi ultra tanek preno­snik, ki je izredno trpežen, celo po vojaških standardih. ZenBo­ok Pro pa se poskuša predstaviti kot konkurent MacBookom. Po­sebnost? Namesto sledilne plo­šce so vgradili kar dodaten za­slon obcutljiv na dotik. Project Precog nazadnje razkriva proto­tip prenosnika, ki je v bistvu se­stavljen iz dveh zaslonov, podob­no kot Lenovo Yoga Book, le da Asus s prototipom išce nove na­cine rabe, med drugim tudi v po­vezavi z uporabo umetne inteli­gence in s predvidevanjem, kaj uporabnik želi narediti. Menda bo iz tega nastal komercialni iz­delek, nekje v letu 2019.. Namizni procesorji razkazujejo mišice Vsakoletna razstava Computex, ki jo prirejajo na Tajvanu, je zdaj že nekako tradicionalno posvecena racunalniški železnini, kljucni proizvajalci procesorjev tam tudi najavljajo nove generacije izdelkov. Vladimir Djurdjic I VKLOP NOWWWO U 14 julij-avgust 2018 T Brezsticna placila z Google Pay Statistika placevanja s pametnimi mobilnimi telefoni je bila do zdaj v prid podjetju z logotipom ugriznje­nega jabolka oziroma njegovi rešitvi Apple Pay. Podjetje Alphabet pa se je odlocilo za odlocen napad, katerega prvi korak je konsolidacija vseh pla­cilnih rešitev v eno samo – Google Wallet in Android Pay bosta po no­vem znana kot Google Pay. Snovalci uporabnikom naprav s sistemom An­droid in tehnologijo NFC tako še do­datno poenostavljajo brezsticno pla­cevanje pa tudi spletno nakupova­nje, saj integracija z Google Zemlje­vidi v nekaterih državah po svetu že kaže, kje vse v svoji bližini lahko pla­camo brezsticno – s telefonom. pay.google.com T Skrivnosti srece Ste se kdaj vprašali, kaj vas dela srecne? Ne veste? Morebiti vam bo v pomoc spletni vprašalnik, ki ga je pripravil angleški profesor psiholo­gije in ga na splet spravil ob pomo­ci medijske hiše BBC. Vložiti morate okoli 20 minut casa in se prebiti cez vrsto vprašanj, ki se nanašajo na raz­licna podrocja – od optimizma, kon­centracije, dela, hobijev do rutine. Po koncani anketi boste prejeli rezul­tate in personalizirana priporocila, kako postati srecnejši pa tudi kako izboljšati svoje zdravstveno in men­talno stanje. secretsofhappiness.co.uk T Sledenje avtomobilu v vesolju Morebiti veste, da je Elon Musk v svojem novem poskusu raziskovanja vesolja vanj z najnovejšo raketo Fal­con Heavy programa SpaceX poslal tudi avtomobil Tesla Roadster. Na vozniškem sedežu sedi lutka po ime­nu Starman, ki si prek kamere ogle­duje solarni sistem. Za piko na i so snovalci pripravili namensko spletno stran, kjer lahko prek podatkov, ki jih prispeva Nasa, v realnem casu sle­dimo položaju prvega vozila v veso­lju, preverimo oddaljenost od Zemlje, Sonca in Marsa ter aktualno statisti­ko. Animacija prikaže tudi nacrtova­no pot rakete in njene vsebine. www.whereisroadster.com T Snapchat z zemljevidom aktivnosti Snapchat se je odlocil izdelati lastno razlicico zemljevida vsebin, ki jih de­lijo uporabniki po svetu. Dostopen je na spletu, in sicer tudi uporabnikom, ki nimajo uporabniškega racuna. Ze­mljevid izpostavlja podrocja, kjer se trenutno veliko dogaja – vsaj z vidi­ka objav fotografij in videov v apli­kaciji Snapchat, ki jih uporabniki de­lijo s prijatelji in z javnostjo. Seveda je Snapchat poskrbel, da so objavlje­ne vsebine anonimizirane, je pa vse­eno omogoceno njihovo kopiranje – za tiste, ki bi radi omenjene trenutke, ujete v fotografijo, shranili. map.snapchat.com T Do odgovorov v knjigah Še preden je svetu zavladal internet, smo ljudje odgovore na svoja vpraša­nja iskali v knjigah. Prav zato nas je pozitivno presenetilo novo Googlovo orodje, poimenovano Talk to Books. Google le vprašamo kakšno stvar in po odgovor se bo odpravil v zbirko vec kot 100.000 knjig. Pri cemer ne bomo dobili le enoznacnega odgovo­ra, temvec izpisan celoten odstavek v knjigi (ali celo vec odstavkov). books.google.com/talktobooks/ T Izdelajmo si lastne Alexa ukaze Amazonova digitalna pomocni­ca Alexa obvlada marsikatero nalo­go, vec tisoc pravzaprav. A ce imamo bujno domišljijo ali pa nišni izziv, ki ga želimo rešiti ob njeni pomoci, ni treba vec cakati na Amazonove (ali druge) razvijalce, temvec se lahko naloge lotimo kar sami. V pomoc pri tem nam je nova storitev Alexa Blue­prints. Ta že pozna dobrih 20 predlog ukazov in vsebin, ki nam bodo po­magali pri oblikovanju lastne rešitve. Preprosto kliknemo na gumb Make Your Own, sledimo navodilom na za­slonu in se lotimo ustvarjanja. blueprints.amazon.com T Kviz o poznavanju narave Mati narava nas je že neštetokrat presenetila in prepricani smo, da ji bo to uspevalo tudi v prihodnje. Kdor bi rad obcudoval naravne lepote in poskušal uganiti, kaj in kje so, lah­ko reši kviz, ki ga je pripravila skupi­na, poimenovana Atlas Obscura. Ta ob prikazu posamezne lokacije (pri tem si pomaga s storitvijo Google Zemlja) ponudi tri možnosti ter celo omogoci omejeno približati ali od­daljiti prikazani motiv. Avtorji so že razkrili nacrte, da bi podobno rešitev pripravili tudi za gradove in palace z vsega sveta. bit.ly/nature449 T Kako poštene so igre ali aplikacije? Bi radi še pred nakupom oziroma na­mestitvijo posamezne igre ali aplika­cije radi preverili, kakšna presenece­nja vam morebiti pripravlja? Odlicna spletna stran Microtransaction Zone premore iskalnik priljubljenih aplika­cij in iger, ki postreže z informacija­mi o tem, kako brezmadežne so, ko gre za prikazovanje oglasov, nakupe v aplikacijah itd. microtransaction.zone Upravljanje idej in inovacij Tokrat smo pod drobnogled vzeli ponudbo informacijsko-komunikacijskih orodij, ki so podjetjem in posameznikom v pomoc pri upravljanju idej in inovacij. T IdeaScale Rešitev IdeaScale je v osnovni razli­cici brezplacna, uporabniku pa omo­goca delitev lastne ideje s širšo druž­bo ali skupino uporabnikov, možnost komentiranja, podajanja predlogov in novih idej, glasovanja o (ne)ustre­znosti rešitev in še nekatere dru­ge možnosti. Bistvo te oblacne reši­tve je iskanje novih poslovnih idej in nacinov medsebojnega povezovanja ljudi ter organizacij. Spletna platfor­ma pozna tudi placljive nadgradnje, predvsem za skupinsko delo, name­njeno srednjim in velikim podjetjem – cene paketov se gibljejo od pet do 35 tisoc dolarjev, vanje pa je poleg tehnicne pomoci vracunano tudi so­delovanje razlicnih strokovnjakov z obravnavanega podrocja. www.ideascale.com T Idea Drop Intuitivna platforma za upravljanje idej Idea Drop podjetjem omogo­ca, da ustvarijo inovativne ponudbe ter odkrijejo priložnosti za izboljša­nje svojih izdelkov in storitev. Je eno­stavna za uporabo in spodbuja inte­rakcijo idej med zaposlenimi. Samo­dejno opravlja nalogo pregledova­nja in filtriranja najboljših ter najpo­membnejših idej in omogoca ucinko­vito sodelovanje med zaposlenimi, saj nudi pomoc pri nastanku novih idej. Intuitiven uporabniški vmesnik zagotavlja dobro uporabniško izku­šnjo. Velik plus za podjetja je istoi­menska mobilna aplikacija, ki omo­goca obvešcanje in sodelovanje za­poslenih, tudi tistih, ki so na službe­ni poti. www.ideadrop.com T Wrike Wrike je platforma, ki je nastala na podlagi številnih raziskav in preiz­kusov, premore pa številne funkcije, ki menedžerjem omogocajo, da ve­liko lažje in hitreje organizirajo delo in imajo popoln nadzor ter vpogled v delo pri projektu, zato lahko odkrije­jo pomanjkljivosti in napake ter mor­da opazijo priložnosti. Wrike sodelu­jocim pri projektu omogoca ustvarja­nje novih opravil in njihovo deljenje z drugimi clani ekipe. Zelo uporabna je tudi funkcija, ki nudi možnost, da drugi clani ekipe komentirajo zami­sel, dodajajo svoje predloge na raz­licne nacine, kot so lahko prilaganje videov, besedil, fotografij, skic in po­dobnega. www.wrike.com Google v novi skupinski tožbi, tokrat v Veliki Britaniji V Veliki Britaniji je bila vložena skupinska tož­ba, ki Google obtožuje namernega obvoza Applovega sistema blokiranja piškotkov na te­lefonih iPhone. Jonathan Mayer, raziskovalec in odvetnik z uni­verze Stanford, je namrec leta 2012 odkril, da se je Google potrudil ignorirati in obvoziti na­stavitve brskalnika Safari na iPhonih, ki so uporabnike varovale pred profilira­njem oziroma sledenjem v spletu. Google je v ZDA zaradi tega že leta 2012 re­gulatorju FTC (Federal Trade Commission) placal 22,5 milijona dolarjev kazni. Ce bodo tožniki v Veliki Britaniji uspešni, bo moral odšteti še veliko vec – kar 3,2 milijarde funtov! Tožniki tolikšno vsoto opravicujejo z dejstvom, da so bile med avgustom 2011 in februarjem 2012 zlorabljene osebne pravice kar 4,4 mi­lijona britanskih uporabnikov iPhonov. IZVIDNICA IZVIDNICA 7 7 julij-avgust 2018 17 18 julij-avgust 2018 IZVIDNICA Projekcija na poti Projektorji so tradicionalno razmeroma velike in tudi dokaj glasne naprave, a se najde tudi kar nekaj majhnih, žepnih modelov. Sonyjev novi MP-CD1 je eden izmed enostavnejših. 19 Beštija izpod Krima Slovenski motocikli Quilbix združujejo trendovsko elektricno mobilnost z željo po andrenalinskem preživljanju prostega casa. Enorocni brskalnik Mobilni spletni brskalnik norveškega podjetja se ponaša z nekaj prijemi, ki brskanje na telefonu v primerjavi s tekmeci precej poenostavijo. 19 20 16 julij-avgust 2018 eprav se zadnja leta sta­nje izboljšuje, smo upo­rabniki, razvajeni od so­dobnih vmesnikov telefonov in tablic, upraviceno nezadovolj­ni z vgrajenimi t. i. info-zabav­nimi in multimedijskimi sistemi v avtomobilih. Ti so v veliki ve­cini nerodni za uporabo, neraz­širljivi, nepovezani s spletom, ce­lotna uporabniška izkušnja ni na pricakovani ravni. V avtomobilih se zato ponuja velika priložnost za tiste, ki uporabniške vmesni­ke obvladajo, kar sta prepoznala tudi oba velikana mobilnih ope­racijskih sistemov. Svoji rešitvi, Apple CarPlay in Google Android Auto, oglašuje­ta kot varnejši in pametnejši na­cin uporabe telefona v vozilu. Ce je bil tak nacin uporabe še pred kratkim rezerviran za prestižnej­ša vozila, sta danes Android Auto in CarPlay na voljo tudi v najbolj prodajanih avtomobilih v Slove­niji. Rešitvi obeh tehnoloških ve­likanov sta si na prvi pogled zelo podobni in v marsicem z lahkoto premagata v avtomobile vgraje­ne sisteme. Delujeta tako, da za­slon »preslikata« na vgrajeni za­slon v avtomobilu, a s prilago­jenim vmesnikom, z vecjimi in s poudarjenimi gumbi ter poudar­kom na glasovnem upravljanju. Apple CarPlay Apple je CarPlay predstavil leta 2015 z izidom iOS 7.1, za njego­vo uporabo je potreben iPhone 5 ali novejši. Zanimivo je, da je bilo prvo vozilo, ki se je lahko pona­šalo z vgrajenim prostorocnim nacinom uporabe Applovih tele­fonov, kar super prestižni Ferra­ri FF. Dober pokazatelj, da se je uporaba pametnega telefona na zaslonu, vgrajenem v armaturo, še nedavno zdela zares eksotic­na in ekskluzivna storitev. K sre­ci so hitro sledili drugi proizvajal­ci (dražjih) avtomobilov, kot sta Mercedes in BMW, do danes pa so ga zacele uporabljati skoraj vse znane avtomobilske znamke, iz­jeme so redke in med njimi smo, od Slovencem zanimivih znamk, našli le Lado. Honda je nedavno celo predstavila novo razlicico le­gendarnega potovalnega modela Gold Wing, ki je postal prvi mo­tocikel, med vožnjo katerega lah­ko uporabljate jabolcni telefon na zaslonu vozila. Za uporabo CarPlaya mora biti telefon prikljucen na vgra­jeni vmesnik USB v vozilu (ne, nic ne bo z brezžicnostjo!), kar bo pri prvem priklopu sprožilo zelo kratek postopek namesti­tve storitve na telefon. Nato vas bo pricakalo obvestilo, da lahko poženete avtomobilsko aplikaci­jo CarPlay. Ta postopek se razli­kuje od vozila do vozila in v naj­slabšem primeru boste pobrska­li po navodilih. Ko vam uspe, bo zaslon telefona preslikan in pri­cakoval bo vaše glasovne ukaze ali pa upravljanje z dotikom, ce zaslon avtomobila to zmore. Pogled na tele­fon bo, ne glede na di­menzije in oblike av­tomobilskega zaslona, ležec in v znacilnem Applovem oblikova­nju. Zacetni zaslon prikazuje nekaj vgra­jenih aplikacij: tele­fon, sporocila in apli­kacije Music, Podca­sts in Audiobooks. Ce imate namešceno še kakšno dodatno apli­kacijo, ki deluje s Car­Playem, boste zagle­dali tudi te, a seznam partnerskih aplika­cij je, žal, precej kratek. Na voljo so priljubljene pretocne glasbe­ne storitve, kot so Spotify, Tidal, Amazon Music in celo Googlov Play Music, delujejo tudi Amazo­nov Audible za poslušanje zvoc­nih knjig, nekaj boljših aplikacij za poslušanje poddaj ter nekaj novicarskih aplikacij, potem pa se seznam konca. Ceprav je nabor kratek, to sploh ni najvecja težava, na ka­tero naleti povprecen uporabnik. Vecja neprijetnost se nam zdi, da je edina aplikacija za navigacijo, ki jo CarPlay pozna, Applov Maps, ki svojo nalogo opravlja le povprecno. Mnogi bi si zato žele­li Googlove zemljevide in prome­tne informacije, a Google Maps za zdaj še ni podprt, oziroma Apple njegove uporabe ne dovo­li. A k sreci je Apple za novo raz­licico operacijskega sistema iOS napovedal odpravo te omejitve, omogocili pa naj bi tudi delova­nje priljubljene prometne karto­grafske storitve Waze. Android Auto Android Auto je bil predsta­vljen leta 2014. Ce je Apple star­tal z vrha avtomobilske ponud­be, je Google najprej sklepal po­godbe z bolj »ljudskimi« proi­zvajalci. Leta 2015 je bila ameri­ška izvedba Hyundai sonate prvi avto, v katerega je bil vgrajen. Danes je Android Auto na voljo tako rekoc v vseh priljubljenih znamkah, kot so Volkswagen, Škoda, Renault, Fiat, Ford, Vol­vo … Za zagon aplikacije na te­lefonu bo potreben vsaj Android 5.0, a na novejših razlicicah de­luje neprimerno bolje. Tudi Android Auto uporabimo tako, da telefon priklopimo na kabel (!) in na medijskem vme­sniku poženemo aplikacijo. De­lovanje je na las podobno Car­Playu. Najvecja slabost rešitve Android Auto se pokaže že kar na zacetku – storitev ni na voljo v Sloveniji, zato je ne boste mogli namestiti iz trgovine Play, ce ste ob prvi aktivaciji telefona prizna­li, da ste doma v Sloveniji. Vzrok je verjetno nepodpora slovenske­mu jeziku. Ker je menjava regije trgovine z aplikacijami še vedno zelo zahtevna, smo pri Androidu uporabniki že navajeni, da lahko aplikacije naložimo iz alternativ­nih virov, na primer z APK Mir­ror, kjer boste Android Auto brez težav tudi našli in prenesli. Ko boste Android Auto uspe­šno zagnali, se bo zaslon v prilagojeni obliki preslikal na avtomobilski zaslon. Na voljo je kar nekaj aplikacij, med tistimi, ki jih v uredništvu uporabljamo in so uporabne med vožnjo, ni­smo pogrešali nobene. Vse omo­gocajo upravljanje z dotikom na vecje gumbe in sezname kot si­cer in spodbujajo glasovno upra­vljanje. Tega, kakopak, ne more­mo opraviti v slovenskem jeziku. Android Auto bomo uporabili za navigacijo prek aplikacij Google Maps in Waze, spremljanje no­vic, vremena, klepetanje, poslu­šanje glasbe z uporabo storitev Spotify, Google Play Music, Dee­zer, prav tako so namenske apli­kacije razvile nekatere radijske postaje. Seveda ne manjka apli­kacij za govorne oddaje, v zbirki se najde celo Ciscov sistem za vi­deo sestanke. Tudi ce vaš avto sistema An­droid Auto ne premore, lahko aplikacijo Android Auto še vedno uporabljate, ce je namešcena na telefonu, saj ponuja prilagojeno izkušnjo uporabe telefona, ko je pritrjen na stojalo v avtomobilu. Apple že nekaj let napoveduje brezžicno razlicico CarPlay, Goo­gle pa je na nedavni razvijalski konferenci IO napovedal, da bo z novo razlicico Android Auto de­loval tudi brezžicno, kar se sliši zelo zanimivo. A preden se pre­vec veselite, boste verjetno mo­rali nadgraditi ali menjati tele­fon, poleg tega bosta tudi pro­gramska in strojna oprema av­tomobilov spremenjeni, kar zelo verjetno pomeni, da bo mini­lo nekaj let, preden se bo novost razširila med uporabnike. Sta CarPlay in Android Auto uporabna? Ceprav so v teoriji telefonske aplikacije na armaturni plošci dobra ideja, se pri vsakodnevni uporabi ne izkažejo kot nepogre­šljive. Zelo primerne so za baha­nje pred sosedi, sicer pa se zaradi nerodnega priklapljanja na kable in uporabe z mnogimi omejitva­mi ne obnesejo tako zelo dobro, kot bi morda pricakovali. Želeli bi si namrec brezžicnega delovanja, vec svobode pri izbiri aplikacij in prilagoditve prikazane slike veli­kosti ter obliki zaslona v vozilu. Ceprav sta si Apple CarPlay in Android Auto po vseh kriteri­jih precej podobna, lahko potrdi­mo, da je zadnji v rahli predno­sti zaradi števila podprtih apli­kacij in števila vozil, v katerih ga lahko uporabljamo. K sreci nam pri nakupu avtomobilov ni treba biti posebej pazljiv, saj tako rekoc vsi proizvajalci v svojih napravah podpirajo oba sistema, le ustre­zen paket opreme boste morda morali doplacati. Ce imate avto brez podpore, si lahko omislite napreden multimedijski sistem za naknadno vgradnjo. Veci­na jih ima prav tako podporo ne glede na to, kateri telefonski eko­sistem ste izbrali. Android Auto, manj pa Car­Play zaradi prej omenjene ne­zmožnosti prikazovanja Goo­gle Maps, se res dobro izkaže pri daljših potovanjih, ko želimo te­lefon tako in tako polniti. Navi­gacija na zaslonu avtomobila, ki upošteva prometne razmere, je na takih poteh nadvse uporab­na, sploh ce je na telefonu omo­gocen prenos podatkov. Obe platformi imata velik po­tencial, in ce bi se proizvajalcem mobilnih naprav in avtomobilov (pa tudi motorjev!) uspelo do­govoriti za standarde brezžicne­ga priklopa in polnjenja, si pred­stavljamo, da bi lahko zlitje tele­fona in vozila prineslo tiste pred­nosti, na katere so tisti, ki so za­snovali trenutne rešitve, nedvo­mno racunali. Mogoce jih bo k temu prisilil silen razmah pame­tnih pomocnikov, kot so Alexa, Google Assistant in Siri, ki se do­gaja v zahodnih državah, a Slo­venci bomo morali potrpežljivo pocakati, da ta val zajame tudi naše kraje. . Pamet v avtomobilu APPLE CarPlay Sistem za uporabo mobilnih na­prav iPhone v avtomobilu Kje: www.apple.com/ios/carplay Cena: Brezplacno. X Enostavna uporaba, deluje tudi v Sloveniji. Z Ne podpira veliko aplikacij, pogre­šamo predvsem Google Maps, ne podpira slovenskega jezika. Telefoniranje med vo­žnjo je lahko nevarno in nespametno pocetje. Tudi ce telefon upora­bljamo z nosilcem in žic­no ali brezžicno pove­zanega z glasbeno na­pravo, vgrajeno v vozi­lo, bomo še vedno pre­vec pozornosti posve­cali majhnemu zaslonu. Apple in Google verja­meta, da je varnejša in boljša rešitev, da med vožnjo telefon upravlja­mo prek na dotik ob­cutljivega zaslona, ki je vgrajen v avtomobil. David Vidmar ANDROID Auto Sistem za uporabe naprav s sis­temom Android v vozilih Kje: www.android.com/auto Cena: Brezplacno. X Podpira veliko aplikacij, enostavna uporaba. Z Privzeto ne deluje v Sloveniji, ne podpira slovenskega jezika. C . CarPlay spominja na iPhone, le da aplikacij, ki jih podpira, hitro zmanjka . Aplikacije s CarPlay lahko uporabljamo istocasno preko zaslona vozila in telefona Obvoz Ce uporabljate aplikacije, ki naj bi podpirale Android Auto, pa ste jih namestili mimo uradne trgovine Play, teh ne boste videli na seznamu aplikacij na avtomobilskem zaslonu. Vzrok je v tem, da Android Auto preveri, ali je aplikacija namešcena po varni poti. K sreci obvod ni zapleten, vseeno pa bo zahteval nekaj tehnicne spre­tnosti: • Prenesite orodja Android Debug Bridge (ADB) in jih razpakirajte. • V sistemskem meniju telefona poišcite izbiro »O telefonu« in s sed­mimi pritiski vklopite razvijalske možnosti. • Vklopite razhrošcevanje prek USB in priklopite telefon na PC v naci­nu prenosa datotek. • Iz ukazne vrstice namestite APK-aplikacije z ukazom pm install -i .com.android.vending. -r /sdcard/path/to/spotify.apk. Podrobnejša navodila boste našli na spletišcu XDA Developers v clan­ku PSA: Spotify (and other apps) not working with Android Auto? He­re’s a fix. . Android Auto in Car Play preslikata ležec zaslon, tudi ce bi lahko bil vecji s Za uporabo CarPlaya in Android Auta mora biti telefon prikljucen na vgrajeni vmesnik USB v vozilu (ne, nic ne bo z brezžicnostjo!). Podpora Seznam avtomobilov, ki podpi­rajo CarPlay: www.apple.com/ios/carplay/available-models Seznam aplikacij, ki podpira­jo CarPlay: www.apple.com/ios/carplay Seznam avtomobilov, ki podpi­rajo Android Auto: www.android.com/auto Seznam aplikacij, ki podpirajo Android Auto: play.google.com/store/apps/collection/ promotion_3001303_android_auto_all ajhna naprava se ura­dno imenuje MP-CD1, po merah nekoliko spo­minja na vecje pametne telefone, le da je nekoliko debelejša (v de­belino meri slaba dva centime­tra). To pomeni, da jo lahko na­celoma pospravimo tudi v žep, ceprav bo realno pogosteje po­civala v torbi. Sony ji priloži tudi zašcitni etui. Projektor ima vgrajen posne­movalnik zmogljivosti 5000 mAh, ki zdrži približno dve uri. Napaja se prek vmesnika USB-C, enako torej kot novejši pametni telefoni. Ob tem je na voljo še klasicni izhod USB, prek katere­ga lahko polnimo telefon (pro­jektor lahko namrec uporablja­mo tudi kot prenosljivi akumu­lator za druge naprave). Sama raba je nadvse enostavna – pro­jektor pravzaprav le prikazu­je to, kar dobi prek vgra­jenega vmesni­ka HDMI. Podpi­ra tudi standard MHL, to pome­ni, da lahko s pra­vim kablom prika­zujemo tudi vsebine ne­posredno iz telefonov. Nima vgrajenih brezžicnih povezav, je pa na voljo tudi klasicni, 3,5 palcni izhod za zvok, kamor lah­ko prikljucimo slušalke ali zvoc­nike. Kakovost predvajanega vi­dea je solidna, a nic posebnega. Locljivost je 854 × 480, kar da­nes res ni nic posebnega, sve­tlobni tok gre do 105 lumnov. V praksi to pomeni, da ga bomo uporabljali v zatemnjeni sobi. Preizkusili smo ga v zelo sve­tli sejni sobi, kjer se je zelo malo videlo, a je bila slika ob zastrtih zavesah povsem zadovoljiva, v temnih prostorih pa kar dobra. V rabi je tehnologija DLP IntelliBri­ght podjetja Texas Instruments, gre za algoritme, ki poskrbijo za solidno svetlost ob razmeroma ugodni porabi energije. Na oddaljenosti dobrega me­tra od platna je diagonala sli­ke 40 palcev, to raste premo so­razmerno z oddaljenostjo (pri dobrih dveh metrih imamo to­rej diagonalo 80 palcev, pri treh metrih in pol pa 120 palcev). Projektor ima vgrajen tudi pre­senetljivo dober samodejni sis­tem za digitalno odpravo trape­za, ki se sicer pojavi, ko je pro­jektor postavljeno nekoliko pod kotom glede na površino, na katero projiciramo sliko. Ob tem ve­lja omeniti tudi povsem klasicni navoj za pritrdi­tev na fotograf­ske stative. Sonyjev projektor po­nuja razmeroma veliko, kljub majhni, a kakovostni obliki. Sama raba je nadvse enostav­na, kakovost slike pa glede na velikost (in dejstvo, da deluje na akumulator) povsem solidna. Edina ovira je cena, ki ni ravno nizka. . SONY MP-CD1 Projekcija na poti Prenosni (žepni) projektor Kje: bolje založene trgovine. Cena: 351 EUR. X Kakovostna izdelava, solidna kako­vost slike, enostavna raba. Z Visoka cena. Projektorji so tradicional­no razmeroma velike in tudi dokaj glasne napra­ve, a se najde tudi kar ne­kaj majhnih, žepnih mo­delov. Sonyjev novi MP­-CD1 je eden izmed eno­stavnejših. Jure Forstneric M acetni zaslon mobilne­ga spletnega brskalni­ka Opera Touch je sesta­vljen iz treh gradnikov, My Flow, Home in History, kjer je osrednji takoj po prvem zagonu aplikaci­je pripravljen na vnos spletnega naslova ali iskanega pojma. Eno ali drugo po želji vpišemo, nare­kujemo ali si pomagamo s kodo QR. Obiskano spletišce Ope­ra Touch obogati z namenskim gumbom, ki nas v hipu vrne na zacetek, ali ob daljšem pritisku popelje do zaslona z zavihki. Drugi taki izdelki zavihke skriva­jo na vrhu zaslona, kjer so eno­rocnim upraviteljem nedoseglji­vi, jih Opera Touch približa dnu in udobno ponudi prstom. Naslednja vecja novost je zmo­žnost pošiljanja spletnih strani s telefona na racunalnik (in naspro­tno). Flow bo nekaj dela opravil samodejno, ob odprtju novega za­vihka se na telefonu ali racunalni­ku prikaže vprašanje o nadaljeva­nju z druge naprave (ang. Conti­nue from computer), drugo sple­tno vsebino pa lahko na poveza­no napravo pošljemo rocno. Na kratko bi My Flow najlaže opisa­li kot seznam priljubljenih sple­tišc na steroidih. Da zadeva delu­je, moramo na obeh vpletenih na­pravah seveda uporabljati Opero. Med drugimi prirocnimi zmo­žnostmi najdemo zašcito pred zlonamernimi programi, ogla­si in pametno upravljanje zavih­kov. Opera Touch nas ucinko­vito obrani pred spletno kodo, ki uporabi naše sistemske vire, procesor, graficno kartico in po­mnilnik RAM za rudarjenje krip­tovalut, z ustrezno nastavitvijo vgrajenega orodja tudi pred na­dležnimi reklamami, vse sku­paj obogateno z minimalisticnim uporabniškim vmesnikom, ki zna skrivati gradnike, na celu z za­vihki. Prav uporabniški vmesnik je poleg drugih inovativnih idej, ki jih bodo bržcas posvojili tudi drugi razvijalci pripomockov za spletno pohajkovanje, razlog za zamenjavo dežurnega brskalni­ka. Poskusiti bi ga morali vsaj ti­sti posamezniki, ki mobilno na­pravo najraje uporabljajo z eno roko. Opera Touch je za pametne telefone z operacijskim sistemom Android brezplacno na voljo na tržnici Google Play. Razlicica za Applove naprave je v izdelavi. . Enorocni brskalnik OPERA Touch Mobilni spletni brskalnik. Prodaja: Google Play. Cena: Brezplacno. X Enorocno upravljanje, pošiljanje spletišc na druge naprave. Z Privzetega iskalnika ni mogoce za­menjati. Podjetje Otello je izdalo novo razlicico priljublje­nega spletnega brskalni­ka Opera. Opera Touch je namenjen predvsem upo­rabnikom, ki s pametni­mi telefoni delajo z eno roko. Mobilni spletni br­skalnik norveškega pod­jetja se ponaša z nekaj prijemi, ki brskanje na te­lefonu v primerjavi s tek­meci precej poenostavijo. Boris Šavc Z . Opera Touch obiskani spletni strani doda namenski gumb, ki uporabniku omogoca enorocno upravljanje s spletnim brskalnikom in prikazano vsebino. ulbix Q140MD Core je elektricni motocikel za brezpotja, ki ga je pod­jetje Quilbix predstavilo letošnjo pomlad. Po besedah mladih po­slovnežev Žive in Mitje Šorna je to že peta iteracija oblike, ki so­vpada s peto obletnico podje­tja. Podjetje Qulbix iz Preserja na obronkih Ljubljanskega bar­ja je pri nas nekoliko manj zna­no, v tujini pa je poželo precej zanimanja že z nekaterimi prej­šnjimi modeli. Motocikli Quilbix združujejo trendovsko elektricno mobilnost z željo po andrenalin­skem preživljanju prostega casa, ceravno le za urico ali dve in ce­ravno le na bregu za domaco hišo. V casu elektrifikacije je najpo­membnejša komponenta okvir motorja, ki mora zagotavljati ustrezno togost, varovati obcu­tljive elektronske dele in omo­gocati primerna pritrdilna mesta za ostale pritikline, kot so pred­nje in zadnje vilice ter sedež. Okvir motorja Q140MD Core je škatlaste oblike in izdelan iz je­klene plocevine debeline ene­ga milimetra. Ceprav se to zdi razmeroma tanko, pa velike di­menzije okvirja omogocijo tudi njegovo togost. V okvirju je do­volj prostora za baterije in del­no motor, krmilnik pa je pritr­jen spodaj, a prav tako zašciten s plocevino. Oznaka 140 nami­guje na 140-milimetrsko širino okvirja, MD pa verjetno na klic »Mama, zdravnika!« (vec o tem v okvircku). Podjetje pa izdeluje motocikel Q76R Adrenaline s še ožjim, 76-milimetrskim okvir­jem. Konfiguracija s sredinskim škatlastim okvirjem omogoca, da je vecina mase motocikla v sredini z minimalno maso stran­skih nevzmetenih delov. Hkra­ti je motor namešcen središc­no v osišcu zadnje nihajne roke, kar zagotavlja enakomerno na­petost verige ne glede na polo­žaj roke. Poudariti je treba, da je konstrukcija lastna zasnova in ni kopija drugih elektricnih motoci­klov. Seveda je nekaj podobnosti s predhodniki, toda to je bolj po­sledica fizikalnih zakonitosti. Motor se prebudi z obratom kljuca. V nasprotju s fosilnimi bratranci seveda ne odda nobe­nega zvoka, le na zaslonu nad krmilom se izpiše zacetni nago­vor. Preizkušeni model je imel Li-ion akumulatorski paket z 72 V in 20 Ah s Samsungovimi celicami, kar bi s skorajda pol­drugo kilovatno uro moralo za­došcati za 20 km vožnje, s pa­zljivo vožnjo pa se razdalja lahko potroji. To potrjuje tudi naš pre­izkus, saj smo ob prav nic pazljivi vožnji prepeljali krepko vec kot omenjenih 20 km. Najvecja hi­trost je odvisna od izbire zobni­škega para, v našem primeru je bila 70 km/h, motor pa je spo­soben tudi hitrosti vse tja do 95 km/h. Hitrost je odvisna tudi od voznika, ceprav že sam motor z akumulatorjem tehta 47,4 kg. Še bolj adrenalinski obcutek pa daje silovit navor 160 Nm, ki je na vo­ljo že pri majhnih hitrostih. Za nadzor skrbi med entuzi­asti precej uveljavljena kontrol­na elektronika Cycle Analyst V3.1. Ta nadzoruje in nudi vpo­gled v vse merjene podatke, kot na primer temperaturo motor­ja in upornost akumulatorja, ter narekuje ravnanje krmilni­ku motorja. Ta je Kellyjev mo­del KLS7230S z gladkim sinu­snim odzivom, ki zmore toko­ve do 150 A ter poganja brez­krtacni motor 12 kW s trajnimi magneti. O zanesljivosti motor­ja govori tudi predvideni servi­sni interval prek 10.000 ur, kar je precej vec od utecenih motor­jev z notranjim izgorevanjem s približno 100 urami. Moc mo­torja nadzorujemo s sukanjem rocice. Motor sicer nima mehan­skega menjalnika, kar vecinoma ni problematicno, le v primerih potrebe po veliki moci ob soraz­merno majhnih hitrostih (na pri­mer pri vzpenjanju v strm kla­nec, še posebej ce niste ravno atletske postave) je zracno hlaje­nje premalo ucinkovito, saj mo­tor ob majhnih hitrostih proizva­ja veliko vec toplote. V tem pri­meru se bo motor pri okrog 133 °C sam izkljucil, vam pa bodo preostali le pedali. No, ti pa tudi niso primerni za vožnjo v hrib, saj je prestavno razmerje pri­mernejše za lahkotno poganja­nje po hribu navzdol. Za zaviranje je poskrbljeno s hidravlicnimi zavorami Shima­no Zee z zavornima kolutoma premera 203 mm, zavirati pa je mogoce tudi z variabilno regene­racijo, ki jo upravljamo s palcem leve roke. Tako zaviranje se je iz­kazalo za zelo zanesljivo in na­tancno ter prekaša malodane vse nacine regeneracije, ki smo jih do zdaj videli tudi v elektricnih avtomobilih. Za natancno vožnjo pa je poskrbljeno tudi s primer­nim vzmetenjem – spredaj vilice DNM USD-8 s hodom 200 mm in zadnja roka z blažilnikom DNM RCP2 ter s hodom približno 300 mm. Prednje kolo je klasicno ko­lesarsko 26-palcno, zadnje pa motoristicno 19-palcno, izbra­ti pa je mogoce tri oblike profila – cestnega, vmesnega in izrazi­to terenskega. V paketu dobite še zajetni polnilnik akumulatorjev 84 V / 10 A, ki je opremljen z in­formativnim zaslonom. Ta lepo pokaže, da se proti koncu pol­njenja tok zmanjšuje, kar skupaj z vgrajenim sistemom za nadzor baterij poskrbi za uravnoteženo polnjenje celic. Škatlasta oblika omogoca modularno dodajanje pritiklin. Tako lahko izberemo špartanski biciklisticni sedež ali pa širšega in udobnejšega motoristicnega (ce izberemo obe opciji, ju lah­ko enostavno zamenjamo sami). Podobno izbiro imamo pri sto­palkah, kjer lahko izberemo so­pogonska pedala ali pritrjeni kla­sicni stopalki. Qulbix Q140MD je nekje med kolesom in motociklom, nekje med (gozdno) cesto in gmajno, tudi zato smo na naši poti kole­sarje, ki so z lastnimi nogami gri­zli v hrib, spoštljivo pozdravljali in se jim umikali. Prijaznost na­mrec odpre marsikatera vrata, objestna vožnja pa bi verjetno pomenila, da bi, tudi zaradi ži­vahnih barv, v katere je motoci­kel odet, kmalu lahko postali tar­ca še enih znamenitih obiskoval­cev slovenskih gozdov – lovcev. Tako pa so v našem primeru ob­casni postanki za fotografiranje omogocili interakcijo tudi z mar­sikaterim pohodnikom. Že to, da motocikel ne proizvaja hrupa, je bil verjetno razlog, da je za ostale bolj sprejemljiv kot klasicna kro­ska. Hkrati pa so bili navdušeni tudi nad domacim izvorom ma­šine. Motocikel je res namenjen le vožnji po nekategoriziranih ce­stah, a na sreco je teh v Sloveniji vec kot dovolj in obicajno vodijo cez najlepše predele dežele. Qulbixovi izdelki so bolj kot v Sloveniji poznani v tujini. Tudi zato, ker pri nas elektricna mo­torizacija še ni požela take­ga navdušenja, delno pa zara­di predpisov, ki so, na primer, v ZDA nekoliko bolj razumevajo­ci do takih izdelkov. A ustrezna homologacija za cestni promet bi pomenila dodatne stroške, za katere podjetnika ocenjujeta, da se s prgišcem kupcev, ki bi tak motocikel uporabljali v prometu ne bi povrnili. Qulbix Q140MD res ni izdelek za mestne gospo­dice, in da ga lahko res uporabi­te, potrebujete kakšno divjo ste­zo, drugace boste videti kot so­dobni vozniki modnih terencev, ki potrebujejo dvotonsko pošast, da gredo v trgovino po vitamin­ski napitek. . Beštija izpod Krima QULBIX Q140MD Core Elektricni terenski motocikel Kje: www.qulbix.com Cena: od 6.300 do 7.400 EUR X Dobra in uravnotežena izdelava, zabavna vožnja. Z Nišni proizvod. Le redko v uredništvu naletimo na izdelek, ki nas med preizkusom vrže na zadnjo plat, a temu je to uspelo. Dobe­sedno. Marko Kovac Q . Qulbix Q140MD Core se bolje znajde na netlakovanih poteh. reizkus takega motocikla je za racunalniške gike, kakršni smo, mešanica neverjetnega poguma in nepremišljene neumno­sti. Predvsem zadnje. Seveda ne smemo pozabiti omeniti, da je zašcitna oprema nujna, spoštovanje cestnoprometnih predpisov ter zdrave pameti pa prav tako. Ceprav je vecina preizkusa zaradi strahospoštovanja in zanesljivega vozila potekala relativno mirno (ce zanemarimo obcasne vzklike nav­dušenja), nam je uspelo tudi poleteti – na žalost ne v pozitivnem smi­slu besede. Pri spustu s Toškega Cela je piscu tega clanka uspelo pe­dal zapeti ob skalo, ki jo je pred tem verjetno videl že tisockrat, pri ce­mer je motocikel odbilo vstran, voznik pa se je preseneceno za trenu­tek znašel v zraku, a na žalost je potem gravitacija naredila svoje (res hvala, g. Newton). To je morda tudi opomin, da je tak motocikel že za­radi svoje vecje teže in togosti precej drugacna beštija, kot so obicajna kolesa. A tudi ta nezgoda prica o solidni zasnovi motocikla – resneje se je poškodovala le gonilka, ki je lahko zamenljiv del, a hkrati ni kljucen, popustil pa je tudi vijak za pritrditev osi, ki napenja verižnico pedalov in tako zašciti morebitno krivljenje okvirja. VARNOST Prva kri P . Temperature motorja se znajo hitro povzpeti. VKLOP NA KRATKO NA KRATKO VKLOP U U 22 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 23 Upravljanje odložišca Monitor DVD Na tokratni Monitorjev DVD smo priložili še: • film Dotik vode • MonitorTV – Nissan Quashai ProPilot, Acer Predator Helios 500 • arhiv Monitorja in Monitorja Pro v obliki PDFin še 3 GB najrazlicnejših programov! Programi, ki smo jih tokrat priložili na naš DVD. otovo vas je že kdaj zmotilo, da ima klasic­no Okensko odlagališce le eno mesto, ki ga lahko zapol­nimo z ukazom kopiraj (Copy), naslednji vnos pa prvega povo­zi. Na voljo je množica t. i. upra­vljalnikov odlagališc (clipboard manager), ki to omejitev odpra­vlja, uporabniku pa hkrati do­daja ogromno novih možnosti. Ogledali smo si najboljše. . Comfort Clipboard. Deset dolarjev ni veliko, ni pa tudi nic, vendar je Comfort Clipboard svo­jega denarja vsekakor vreden. Graficno je precej bolje urejen kot Ditto, zato je tudi bolj pregle­den, hkrati pa premore tudi ne­kaj zanimivih priboljškov. Seveda samodejno beleži vse dogodke v odlagališcu, posamezne zapise si lahko predhodno ogledamo, loceno shranimo, dodamo med priljubljene in seveda med njimi išcemo. Koristno je, da vse zajeto sproti shranjuje na disk, tako da so zapisi na voljo tudi po ponov­nem zagonu racunalnika. Razli­cica Pro (30 dolarjev) premore tudi skrivanje zajetih gesel, šifri­ranje in urejanje zajetih zapisov. Comfort Clipboard Kdo: Comfort Software Kje: www.comfort-software.com cc_lite.exe Cena: 30-dnevna poskusna razlicica, nato 10 dolarjev . ClipboardFusion je hiter in zastonjski upravljalnik, od kon­kurence se razlikuje po nekaj zanimivostih, ki obcasno pride­jo prav. Poleg iskalnika po za­pisih, sta, denimo, na voljo tudi možnost samodejne zamenja­ve (Search/Replace) in cišcenje besedila, da lahko v drug pro­gram prenesemo tudi le besedi­lo. Koristen je tudi predpregled posameznih zapisov, na voljo pa je celo pisanje makrov, v jezi­ku C#. Placljiva razlicica Clipbo­ardFusion nadgrajuje z možno­stjo omrežne sinhronizacije za­jetih zapisov, celo med mobilni­mi napravami. ClipboardFusion Kdo: Binary Fortress Software Kje: www.clipboardfusion.com ClipboardFusionSetup-5.3.exe Cena: zastonj, na voljo placljiva razlicica . ClipCube. Ce potrebuje­te nekaj res majhnega, hitre­ga in enostavnega za upora­bo, bo morda dovolj dober tudi ClipCube. Program deluje le z besedilnimi zapisi v odlagališce (nobenih bitnih slik), vendar jih zabeleži v licnem uporabni­škem vmesniku. Loceno zapi­suje kopirane povezave URL in služi tudi kot simpaticna bele­žnica. Zajete zapise v odlaga­lišcu lahko pred »oddajo« tudi popravimo. Programcka sploh ni treba na­mestiti, ampak ga le neposredno poženemo. ClipCube Kdo: Zodcode Kje: zodcode.com/clipcube ClipCube.exe Cena: zastonj . SaveMe. Programu Save­Me po našem mnenju manjka možnost hitrih tipk, s katerimi bi lahko pospešili delo z odloži­šcem, pogrešali pa smo tudi hi­tro lepljenje zajetih zapisov. Si­cer program omogoca delo z be­sedili, s slikami in z datoteka­mi, najzanimivejša lastnost pa je vgrajen koledar, ki omogoca hitro gibanje po zaje­tih zapisih, kadarkoli in kjerkoli. SaveMe Kje: www.aiclipboard.com SaveMe.exe Cena: zastonj . ClipMate je mor­da najboljši dokaz za trditev, da so upra­vljalniki odložišc že pred casom znali na­rediti vse, kar se na­rediti da. ClipMa­te je namrec po splo­šno sprejetem mnenju najbolj­ši upravljalnik na tržišcu, ven­dar je njegov razvoj že nekaj let ustavljen. Glede na to, da je pla­cljiv, to hkrati pomeni, da poca­si odhaja v pozabo. Po krivici. Vse zajete zapise sproti pri­kazuje v predpregledu in jih datumsko loci, nad njimi lah­ko prožimo makroje in med nji­mi seveda išcemo z iskalnikom. Po potrebi jih lahko tudi šifrira­mo. Tudi ce se nimamo namena poglobiti v njegove napredne možnosti, nas bo navdušil upo­rabniški vmesnik v obliki eno­stavno upravljivega raziskovalca. ClipMate Kdo: Thornsoft Kje: thornsoft.com ClipMate_7526_136.exe Cena: 30-dnevna poskusna razlicica, nato 35 dolarjev . Spartan. Zelo zmogljiv, ven­dar špartanski (kot nakazuje že njegovo ime), je upravljalnik Spartan. Uporabniški vmesnik je zelo osnoven in »programer­ski«, vendar postane, ko se ga privadimo, zelo ucinkovit. Naj­zahtevnejšim uporabnikom je namenjen vgrajeni skriptni pro­gramski jezik, s katerim lahko pocnemo bolj ali manj vse, kar se da poceti okoli ukazov kopiraj (Copy) in prilepi (Paste), osta­li pa lahko izbirajo med množi­co obicajnih in manj obicajnih zmogljivosti. Delo z besedili in s slikami, samodejno prepozna­vanje povezav URL in telefon­skih številk, iskanje med zapi­si in trajno shranjevanje …. Ce uporabljamo prenosno razlicico programa, lahko z njo med racu­nalniki tudi prenašamo shranje­ne zapise. Spartan Kdo: M8 Software Kje: m8software.com install_spartanhd.exe Cena: 30-dnevna poskusna razlicica, nato 30 dolarjev G . Ditto je majhen in ucinkovit odprtokodni projekt, ki rav­no zato sodi med najbolj uporabljane upravljalnike odložišca. Namesti se nam v spodnji desni kot, prestreza vse, kar med delom sicer leti v odložišce, in to hrani v lastni zbirki sqlite. S pritiskom na kljucno tipko lahko spisek vseh vpisov priklice­mo na zaslon in izbrane košcke besedila prestavimo v drug program, z oblikovanjem ali brez in še z množico dodatnih možnosti. Na voljo so tudi iskalnik po zapisih, njihovo omre­žno pošiljanje in celo samodejno sinhroniziranje vsebine med vec racunalniki. Pa še velikost zbirke je, kot kaže, neomejena. Ditto Kaj: odprtokodni projekt Kje: ditto-cp.sourceforge.io DittoSetup_64bit_3_21_223_0.exe Cena: zastonj D D 24 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 25 MOBILNO NOVO NA ANDROIDU Naš izbor na Androidu Boris Šavc . Android P Rotation. Program­ski pripomocek Android P Rotation na slehernem telefonu omogoci obraca­nje telefona po receptu zadnje nad­gradnje Googlovega sistema. . The Ultimate Security And Pri­vacy Solution. Redmorph je aplika­cija za vse, pri katerih je zasebnost na prvem mestu. Natancno sledi vsem zunanjim aktivnostim namešcenih aplikacij in onemogoca nepooblašce­no sledenje. . VPNhub – Secure, Private, Fast & Unlimited VPN je nova aplikacija za vzpostavitev varne in zasebne po­vezave VPN. Ustvarjalci so stari znan­ci, ki sicer skrbijo za najbolj priljublje­no spletno stran za odrasle PornHub. . EasyJoin „Essential“– Send photos to PC & more. Program Ea­syJoin nam olajša prenos sporocil in drugih datotek ter imenikov s telefo­na na dežurni, z istoimensko aplikaci­jo opremljen racunalnik. . GFX Tool je programski pripomo­cek, ki odpravlja težave z grafiko v drugih aplikacijah in igrah. . OneClock – Alarm Clock. Bu­dilka OneClock se od tekmecev loci z ucinkovitim nacinom bujenja, kjer osnovnemu alarmu program samodej­no doda rezervne. . Material Gallery. Nova Googlo­va aplikacija je namenjena predvsem razvijalcem, da lahko objavijo nacrte lastnih programskih izdelkov in dobi­jo ustrezno povratno informacijo sku­pnosti, ki jim bo v pomoc pri delu. . Zero Live Wallpaper (Unrele­ased). Da telefon ne bo nikoli dolgo­casen, poskrbi nova zbirka dinamicnih ozadij Zero Live Wallpaper. . Bottled – Message in a Bottle je zanimivo, novo družabno omrežje, ki omogoca pošiljanje digitalnih spo­rocil v steklenici. .. CatchUp (Unreleased). Sledenje razlicnim spletnim storitvam je teža­ško delo, olajša ga program CatchUp, ki Reddit, Medium, GitHub in druge združi pod eno streho. .. Einee – Talk to Einstein je za­bavna aplikacija, ki ponuja pogovo­re z znanimi osebnostmi, med kateri­mi je poleg Alberta moc najti še Do­nalda Trumpa, Cleopatro, Napoleo­na in druge. .. Pear App. Družabno omrežje Pear je namenjeno staršem, ki bi radi pri vzgajanju otrok pomoc drugih upo­rabnikov aplikacije. .. Sleep Music – Relax, Natural & Soft Sleep Sounds. Težave s spa­njem bodo z uporabo programa Sleep Music zgolj neprijeten spomin. .. Ottipo Photo Editor: Stickers, Frames, Effects. Mladež, navduše­na nad Instagramom, je ciljna skupina urejevalnika fotografij Ottipo, ki obi­cajno sliko zlahka pretvori v unikat. .. Notion – Notes, Tasks, Wikis. Ceprav digitalnih beležnic na telefo­nih z Androidom ne manjka, se aplika­cijo Notion izplaca preizkusiti. .. WHExperience. Ce ste si kdaj že­leli pokukati v Belo hišo, vam skomine po domovanju ameriškega predsedni­ka poteši aplikacija WHExperience. .. Slashy Sushi. Nova igra prilju­bljene razvijalske hiše Ketchapp nam dostavi odlicno izkušnjo, ki jo je naj­bolje užiti po majhnih košckih. .. Stickman Soccer 2018. Ker nas je svetovno prvenstvo v Rusiji razvne­lo, si omislimo nadaljevanje priljublje­ne in preproste nogometne igre. .. I‘m Ping Pong King (Unrelea­sed). Zabavna simulacija namiznega tenisa je ravno pravšnja stvar, ki pre­žene dolgcas tako v službi kot doma. .. LEGO NINJAGO: Ride Ninja. Ce vas zanima, kako se srednjeve­ški japonski bojevnik obnese na dir­kalni stezi, si naložite zadnjo igro se­rije LEGO. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA ANDROIDU MOBILNO . . . . . Sporocanje lokacije Družabna omrežja so danes polna fotografij in sporocil o avanturah uporabnikov. Prijateljem lahko sledimo na skorajda vsakem njihovem koraku, ce lokacije ne izda storitev, ki jo uporabljajo, jo po navadi objavijo sami. Pametni telefoni, ki so dan in noc ob posamezniku, so nadvse pripravni za tovrstno pocetje. Ce tudi sami želimo biti v nenehnem stiku s prijatelji in z znanci, si omislimo naslednjih nekaj aplikacij za naprave z operacijskim sistemom Android. Boris Šavc oursquare je od nekdaj ena boljših izbir pri spo­rocanju lokacije drugim uporabnikom. Medtem ko je pr­votna aplikacija danes namenje­na predvsem iskanju zanimivih postojank v okolici, predstavlja Foursquare Swarm: Check In . družabno komponento izvir­nega programskega izdelka, ki ji pri sporocanju lokacije ni para. Naslednja odlicna aplikaci­ja za sporocanje lokacije prijate­ljem in znancem je Glympse – Share GPS location ., ki v vsa­kem trenutku z našo privolitvijo rada izda, kje se nahajamo in kaj pocnemo. Uporablja podoben pristop kot Snapchat, a je lokaci­ja casovno omejena, zato ni boja­zni, da bi bili za vedno ovekove­ceni na spletu. Family Locator – GPS Tracker . je aplikacija za sporocanje lo­kacije, ki je namenjena bolj zapr­temu krogu uporabnikov, na pri­mer družinam in ožjemu krogu prijateljev. Uporaba je preprosta: tkanje stikov zacnemo z izdelavo manjše skupine najbližjih oseb, nakar krog povezanih clanov širi­mo na druge prijatelje in znance, ki jih vkljucimo s pošiljanjem uni­katne številcne kode. Aplikacija med drugim omogoca tudi nepo­sredno sporocanje med clani. Drugacen pristop ubere apli­kacija Kidgy – Parental con­trol & Family Locator App ., namenjena predvsem staršem, ki želijo v vsakem trenutku ve­deti lokacijo svojega otroka. Po­leg sporocanja lokacije ima pro­gram vrsto uporabnih zmožno­sti, ki bodo navdušile sleherne­ga digitalnega starša. Med njimi velja izpostaviti dolocanje prepo­vedanih obmocij, gumb za klic v sili ter zašcito uporabe telefona. Sporocanje trenutne lokaci­je je že pred casom ponujal tudi Google s svojimi Zemljevidi. Funkcijo Latitude je iz Google Maps . sicer odstranil, a hitro spoznal napako in zmožnost vr­nil na najboljši mogoci nacin. Sporocanje lokacije je na voljo neposredno v osnovnem sezna­mu funkcij programa. Ker ima­jo telefoni z Androidom Zemlje­vide privzeto namešcene v siste­mu, je uporaba programa Maps za osnovno povezovanje s prija­telji najbolj logicna.. F MOBILNO NOVO NA IPHONU Naš izbor na iPhonu Jure Forstneric . Hacker News. Ena izmed najbolj­ših spletnih strani za programerske in druge tehnicne novice, Hacker News, je na voljo tudi prek razlicnih aplikacij. . Social Monitoring. Enostav­na aplikacija, v kateri povežemo svo­je družabne profile (Facebook, Insta­gram, Twitter, itd) za enostavnejši pre­gled nad dogajanjem. . OmniFocus 3. Ena najboljših in najzmogljivejših aplikacij za urejanje opravil, koledarja, zapiskov, projektov, OmniFocus, ponuja res veliko funkci­onalnosti. . MindNode 5. Pregledna aplika­cija za izdelavo miselnih vzorcev, kjer jih lahko izdelamo tudi na podlagi enostavnih seznamov. . BrezKazni.si. Slovenska aplika­cija, v kateri je seznam (in zemljevid) aktivnih radarjev, kjer lahko tudi sami prispevamo informacijo o njih. . Nautical Info Service Croa­tia. Prihajajo pocitnice, tako bo mar­sikomu prav prišla aplikacija hrvaške­ga ministrstva za pomorstvo, promet in infrastrukturo, polna navticnih in­formacij. . Euromarine. Še ena aplikacija za vse, ki se odpravljajo na jadranje. Vse­buje tudi podrobne vremenske podat­ke in podatke o pristanišcih. . Harbor finder Croatia. Aplika­cija z obsežno zbirko podatkov o hr­vaških pristanišcih in pristanih, tudi s podatki o morskih globinah, okvirnih cenah, opremljenosti itd. . 2018 FIFA World Cup Russia. Uradna aplikacija svetovnega pokala v nogometu, ki je ravno v teh dneh v polnem zagonu, ponuja tudi notifika­cije za pomembnejše dogodke. .. Calm. Izredno lepa aplikacija za ucenje meditacije. Vsebuje tudi dihal­ne vaje, sprošcujoco glasbo in vode­no meditacijo. .. SwapCam. Enostavna aplikaci­ja za montažo fotografij, v kateri je na voljo polno razlicnih filtrov in možno­sti, denimo za retuširanje kože, spre­minjanje barve las itd. .. MusicTube. Aplikacija za poslu­šanje glasbe, pretocene s spletišca YouTube, omogoca tudi izdelavo se­znamov predvajanja. .. Lively. Enostaven program, s ka­terim lahko žive fotografije (Live Pho­to) na novejših napravah iPhone pre­tvorimo v obliko GIF. .. Happy Plant. Pregledna aplikaci­ja, ki nas pravi cas opozori, kdaj mo­ramo zaliti rože. Ob tem lahko shrani­mo fotografije in cez cas iz njih sesta­vimo video. .. MyPlate Calorie Counter. Pri izgubi teže je izrednega pomena tudi kolicina zaužitih kalorij, ki jih najlažje spremljamo s pravo aplikacijo. .. Lego AR Studio. Aplikacija iz­boljšane resnicnosti (Augmented Rea­lity), v kateri lahko sestavimo sete vir­tualnih lego kock. .. ARK: Survival Evolved. Igra preživetja, znana že iz racunalnikov, v njej lahko med drugim tudi udomaci­mo in jahamo dinozavre. .. Paint Hit. Enostavna, a nalezlji­va igra, v kateri streljamo kapljice bar­ve v enako obarvane segmente, da jih razbijemo in tako pridemo do zvezde na sredini. .. Infinite Pool. Neskoncna igra bi­ljarda, v kateri moramo priti cim dlje po biljardni mizi, polni razlicnih pre­prek in misij. .. Like a Boss!. V igri Like a Boss! smo postavljeni v vlogo glavnega ne­gativca, torej »šefa«, ki hoce obvaro­vati svoj zaklad pred nadležnimi he­roji. . . . . . . . . . .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. NOVO NA IPHONU MOBILNO . . . . . Smeh je pol jabolka Ljudje pravijo, da je smeh pol zdravja. Ker se z njimi strinjajo tudi strokovnjaki, je prav, da si ga pogosteje privošcimo. Najlaže nam bo, ce bomo dozo humorja vedno imeli pri sebi. S tem razlogom se odpravimo na tržnico App Store, kjer poišcemo aplikacije, ki nam bodo zagotavljale reden dotok smeha. Boris Šavc GAG . je priljubljena zbirka smešnih slik, ani­miranih in video posnet­kov, ki se samodejno in brez pre­stanka posodablja, humorja tako nikoli ne zmanjka. Program nas hitro zasvoji, telefon vzamemo v roke veckrat na dan, da slucajno ne bi zamudili nazadnje objavlje­nih šal. Uporabniki družabnih omrežij, ki se na spletu družijo predvsem zaradi objavljenih šal, bodo naj­bolj veseli aplikacije Funny Or Die .. Njena ideja je preprosta: z družabnih omrežij zbrati cim vec najrazlicnejšega humorja in ga predstaviti svojim uporabni­kom, ki lahko nato glasujejo, ali je objava zares smešna. Med bolj priljubljenimi spleti­šci na svetu je tudi BuzzFeed ., ki se ponaša z zares bogato zbir­ko najrazlicnejših vsebin, med katerimi je veliko dobrega hu­morja. Dostop do njih zagotavlja istoimenska mobilna aplikacija. Materiala je toliko, da nam tudi po urah in urah brskanja po apli­kaciji ne bo dolgcas. Objave so razdeljene v smiselne kategorije, med bolj smešnimi je LOL. Svojo mobilno aplikacijo ima tudi svetovno znani spletni strip Cyanide and Happiness ., ki je priljubljen predvsem med mla­dimi. Aplikacija je odlicna alter­nativa spletnemu dostopu, saj ponuja enakovreden dostop do graficnega in video gradiva ma­ticnega spletišca. Uporabniški vmesnik je preprost, a zmogljiv. Placljiva razlicica za vedno od­klene vrata arhivu vseh že obja­vljenih (in neobjavljenih) stripov. Na spletu in predvsem druž­benih omrežjih so zelo priljublje­ni interaktivni spletni grafiti, ki se širijo kot virus. Spletni grafit, bolj znan pod imenom MEME, uporabniki delijo prek elektron­ske pošte, družabnih omrežij, fo­rumov, blogov in drugih oblik sporocanja. Z njim najveckrat s humorjem izražajo kritiko neko­ga ali necesa. Ce nam doza sple­tnih grafitov iz obicajnih virov ni dovolj, si lahko omislimo boga­tejši dotok z aplikacijo Rage Co­mics .. Ta postreže z neusahlji­vo zakladnico, v kateri bomo za­gotovo našli meme, ki bo nav­dušil naše spletne prijatelje in znance.. 9 FOKUS TELEVIZORJI TELEVIZORJI FOKUS X X julij-avgust 2018 29 30 julij-avgust 2018 Zasloni, namenjeni razvajanju oci 28 julij-avgust 2018 Leto je naokoli in na vrsto je prišel Monitorjev preizkus sodobnih digitalnih televizorjev. Preizkusili smo vec kot ducat pametnih digitalnih televizorjev, ki se hvalijo z locljivostjo 4K/UHD, in zadovoljno ugotovili, da je napredek ociten. Miran Varga ravzaprav nas je kar malce presenetilo dejstvo, kako hitro so tako rekoc vsi proi­zvajalci ponudili televizorje z ul­tra visoko locljivostjo. Ta še zda­lec ni rezervirana zgolj za draž­je modele, tudi srednji razred te­levizorjev se že hvali s kratica­ma 4K in UHD, ki prinašata novo razsežnost na podrocje kakovo­sti prikaza slike. To nas kot potro­šnike lahko le veseli, saj zaslon, ki lahko prikazuje okoli osem mi­lijonov slikovnih tock, skoraj ne more biti slab – lahko je dober, zelo dober ali pa vrhunski, kar dokazujejo tudi nekateri tokrat preizkušeni modeli. Z nakupom televizorja locljivosti 4K skoraj­da ne moremo zgrešiti, je pa res, da tehnološki napredek še vedno poskrbi za vidne razlike – pred­vsem v oceh tistih, ki jih kakovost prikazane slike še kako zanima. Letos smo uvoznike televizor­jev prosili, naj nam na test pošlje­jo modele z letnico 2018 in vsaj 55-palcno diagonalo, saj smo že­leli primerjati tako napredek gle­de na modele prejšnjega leta in predvsem jabolka z jabolki. Med seboj so se udarili 55- in 65-palc­neži, prav vsi so sliko prikazova­li v locljivosti 4K. V preizkus smo dobili televizorje skoraj vseh veli­kih proizvajalcev, vkljucno z mo­deli znamk Panasonic, Philips, Samsung in Sony, in tudi manj uveljavljenih znamk, kot sta TCL in Vox. Pogrešali smo edino tele­vizorje korejskega velikana LG, saj nam kljub vec pozivom niti uvoznika niti pooblašcenih pro­dajalcev ni uspelo prepricati, da bi nam v preizkus odstopili en sam televizor. Poteze, da bi v sple­tni trgovini kupili ustrezen televi­zor, ga preizkusili in po tednu dni vrnili, nismo želeli storiti, saj se zavedamo, da bi taka praksa na­redila (manjšo) škodo spletne­mu trgovcu. Zakaj je škoda, da LG modelov ni bilo na preizku­su? Zato, ker sodec po izkušnjah s trga ti vsekakor sodijo med (naj)boljše, torej bi lahko zapisali, da preizkusu manjka pika na i. Po­sebej v luci dejstva, da so tokra­tni preizkus televizorjev s svojo prisotnostjo zaznamovali števil­ni modeli z matriko OLED, ki so v praksi dokazali, kako je lahko vi­deti vrhunska slika. LG pa je naj­vecji proizvajalec zaslonov z ma­triko OLED na svetu ... Dodatna ugotovitev je, da ute­gne operacijski sistem Android v prihodnje zavladati tudi svetu te­levizorjev, saj ga je imela name­šcenega vecina televizorjev na tokratnem preizkusu. Le Sam­sungov Tizen, model VOX z ne­kakšno razlicico sistema Linux in Panasonicova modela z operacij­skim sistemom Firefox OS so nu­dili alternativno izbiro. Kaj smo še ugotovili, obkro­ženi z vec kot deset televizorji? Da kakovost slike napreduje, po­sebej ce jo zagotavljajo kakovo­stni viri. Še enkrat vec se je po­trdilo dejstvo, da napreden tele­vizor zahteva kakovosten vir sli­ke. Tudi letos smo vse televizor­je povezali s sobno anteno, preiz­kus z lovljenjem prizemnega TV­-signala DVB-T pa je postregel s kruto realnostjo: slika standar­dne locljivosti je bila na vseh pre­izkušenih televizorjih videti sla­ba. Kako tudi ne bi bila, ce smo še malce prej uživali v visokolo­cljivih vsebinah?! Sprejem signa­la DVB-T v HD-locljivosti (1080i) je bil prepricljivejši, a le na neka­terih modelih in ga pravzaprav oznacujemo kot nekakšen »pre­hranski minimum« za sodob­ne televizorje. Gospodinjstva, ki prejemajo TV-signal od domacih ponudnikov storitev IP TV, naj vsekakor razmislijo o nakupu ali nadgradnji paketa na program­sko shemo z oznako HD. Pokaza­lo se je tudi, da je diagonala 55 palcev in vec že mejnik, kjer vse­bine, ki niso visoke locljivosti, za kakovosti željnega gledalca niso »prebavljive«. Ce ne premorete dobrega signala slike, velja pri­hraniti denar in se odlociti za te­levizor z manjšo diagonalo (npr. do 42 palcev), saj tam manko in­formacij v sliki ni tako izrazit. K sreci pa se ponudba vsebin (res) visokih locljivosti krepi. Po­dobno kot se na daljincih tele­vizorjev množijo gumbi Netflix, Amazon, Google Play in podob­ni, postajajo omenjene pretocne video storitve dostopne tudi Slo­vencem. Ce imamo ustrezno ši­rokopasovno povezavo s svetom, pri ogledu novih filmov ter se­rij vklopimo še nacin prikaza vi­dea HDR in resnicno uživamo v vsem, kar je sodoben televizor sposoben prikazati. Televizorji ultra visoke locljivosti so tudi pra­va izbira za ljubitelje fotografije, saj lahko prikažejo vse v sliko uje­te podrobnosti. Svojevrsten bal­zam za oci pa so že zagon aplika­cije YouTube, vnos iskalnih poj­mov 4K ali 8K in preprosto uživa­nje v kakovosti predvajane slike, ne glede na vsebino.. P anasonic je vsem leto­šnjim modelom iz serij 8, 9 ter 10 namenil za­slone z matriko OLED, kar je zelo pozitivno presenecenje. Že vsto­pni model FZ800E tako postre­že z vrhunsko sliko, ki jo igranje z nastavitvami lahko še izbolj­ša. Televizor sliko prikazuje v lo­cljivosti 4K, podpira pa tudi teh­nologije HLG, HDR10 in HDR10 Plus, torej bomo lahko uživali v res kakovostnem prikazu premij­skih video vsebin. Tovarniško je precej dobro umerjen, ce bomo uporabljali katerega izmed naci­nov THX Cinema, True Cinema ali Professional. V televizor vgra­jeni matematik uporablja zgolj povprecno zmogljivi štirijedrni procesor, ki svoje šibkosti pokaže predvsem pri obdelavi signalov slabše kakovosti. Slika, servirana prek oddajnika DVB-T, v primer­javi z drugimi visokolocljivostni­mi viri, ni bila prepricljiva. Operacijski sistem My Home Screen 3.0, ki temelji na razlici­ci platforme Firefox, je preprost za uporabo in intuitiven. Po dnevu ali dveh uporabnik iko­ne ter vsebine prilagodi lastne­mu okusu (beri: zaslonski posta­vitvi) in se mu ni treba podrejati temu, kako si je proizvajalec za­mislil uporabniški vmesnik. Na­bor aplikacij je v primerjavi z ne­katerimi tekmeci skromen. Moti tudi dejstvo, da je precej funkcij in nastavitev skritih v uporabni­ku bistveno manj prijaznih me­nijih (ti so dobesedno stari sko­raj desetletje!), je pa zato vsaj carovnik z navodili v sloven­skem jeziku v pomoc. Kompro­mis pri ceni televizorja je, žal, pripomogel k odlocitvi, da Pana­sonic temu modelu priloži zgolj standardni daljinec, prav tak, kot ga prilaga svojim (naj)cenej­šim modelom, ki ni dorasel sami platformi. Dodatno varcevanje je vidno zgolj na hrbtni strani, kjer ob­delava plasticnih mas ni na rav­ni prestižnih televizorjev, a nas to ni (z)motilo, celo nasprotno – ce je zaradi tega televizor kak evro cenejši, je to zgolj dobrodo­šlo. Nam pa zato ni bila najbolj všec odlocitev, da je skoraj polo­vica prikljuckov na hrbtni stra­ni dostopnih zgolj s te strani in ne tudi od strani, kar ob sten­ski montaži televizorja pomeni, da so uporabniku na voljo le po en vmesnik ethernet in USB ter dva vmesnika HDMI. Zvocnika sta vgrajena v spodnji del tele­vizorja in zvok usmerjata pro­ti gledalcu. Njuna jakost je pov­precna (2 x 10W), kljub temu pa tudi ob polni jakosti ni popacenj zvoka. Panasonic TX-55FZ800E X Kakovost slike. Z Daljinec, položaj nekaterih prikljuckov na hrbtni strani. P elevizor Panasonic 65FZ950E je v sko­raj vsem skoraj identi­cen modelu FZ800E, saj je prav tako opremljen z matriko OLED, ki poskrbi, da televizor brez te­žav dosega kakovost slike, kot jo opredeljujeta standarda Ultra­HD Premium ter 4K HDR PRO. Seveda le v primerih, ko ga zala­gamo z vsebinsko in s podatkov­no bogatimi viri slike, ki se ma­triki OLED tudi sicer najbolj po­dajo. Pri sliki signala DVB-T, ki jo je prejel od sobne antene, je bil, tako kot skoraj vsi tekmeci, pre­cej nemocen. S cim pa upravici par sto evrov razlike v ceni? Adutov ima vec. Že na prvi po­gled je ta model bistveno bolj premijskega videza, saj je nje­gov zunanji rob resnicno tanek, za odtenek je tudi tanjši od dana­šnjih pametnih telefonov. Kot tak se precej bolj poda v dom modno zavednih uporabnikov. Najvecja razlika v primerjavi z modelom FZ800E pa je dodana zvocna po­lica, ki se vgradi na prednji spo­dnji rob televizorja. V njej je za zvocniško postavitev in optimi­zacijo poskrbelo podjetje Techni­cs (njegov logotip se tudi skriva v desnem spodnjem kotu), Pana­sonic pa navaja, da je jakost zvo­ka 40 odstotkov vecja v primerja­vi z modelom brez nje. Naš prak­ticni preizkus je to vsekakor po­trdil, nadvse všec so nam bili niz­ki in globoki toni pa tudi širina zvocnega razpona ob predvaja­nju glasbe. Po zvocni plati je Pa­nasonic 65FZ950E na tokratnem preizkusu zlahka prekosil vse druge televizorje. Dodatno tocko mu je prinesel še dodaten daljinski upravljal­nik, ki je v primerjavi z osnov­nim plasticnim in resnicno nepo­srecenim pravi balzam. Ne le da je kovinski in lepo sede v roko, po zaslugi drsne plošcice je tudi upravljanje televizorja enostav­nejše. Samo predstavljamo si lahko, koliko boljše bi šele bilo, ce bi Panasonic posodobil upo­rabniški vmesnik, ki se mu poca­si že zacenjajo poznati leta. Ne­kateri prevodi uporabniškega vmesnika so kljub temu še vedno manj posreceni. Vecpredstavnostni predvajal­nik svoje delo opravi solidno, vgrajena elektronika podpira za­pis HEVC in predvaja zvok DTS, le vklop podnapisov zahteva ne­razumno veliko korakov (4). Prav tako bi zaslužil temeljito graficno prenovo, saj s tehnicno platjo ni nic narobe – brez težav je prebavil testne video posnetke z bitnim tokom 100 mbps ter 100 slicicami na sekundo, ki so neka­terim tekmecem delale težave. Panasonic TX-65FZ950E X Kakovost slike in zvoka. Z Cena, uporabniškemu vmesniku se pozna zob casa. T hilipsov televizor 55POS9002 je bil pred­stavljen sicer že lansko jesen, a je eden adutov tega pro­izvajalca. Zakaj je tako, lahko ugotovimo kar hitro. Zelo ugo­dna cena za televizor z matriko OLED brez ocitnih slabosti mu je že lani prinesla nagrado Evrop­skega združenja za sliko in zvok (EISA) za najboljši nakup v ka­tegoriji OLED TV. Ker Philips ne proizvaja lastnih matrik OLED, temvec jih – podobno kot veci­na drugih proizvajalcev – kupu­je pri LG, je kakovost slike zelo sorodna lanskim modelom LG z matriko WRGB OLED. Oziro­ma je na trenutke celo boljša, za kar poskrbi slikovni procesor P5, poimenovan kar Perfect Picture Engine, ki se izkaže predvsem, ko vire visoke in polne visoke lo­cljivosti nadgrajuje v locljivost 4K – to v nasprotju s konkuren­ti stori tako, da slika ni videti »umetna«. S signalom DVB-T je prav tako opravil znatno bo­lje kot vecina konkurentov. Pri­vzeta nastavitev slike televizor­ja je zelo dobra, všec nam je tudi dejstvo, da jo v preglednih meni­jih lahko hitro in enostavno pri­lagodimo lastnemu okusu. Zelo všec nam je Philipsov postopek namestitve televizorja, ki vse­buje tudi štiri korake, s kateri­mi uporabnik takoj izbere na­cin prikaza slike, ki mu je najbolj blizu. Nacini prikaza slike so si­cer kar posreceno izbrani, veci­na uporabnikov bo verjetno pre­klapljala le med standardnim in filmskim nacinom. Piko na i se­veda postavijo vsebine 4K in ti­ste z oznako HDR (podpira tudi HDR 10), ki v navezi s sistemom osvetljevanja okolice razvajajo uporabnika. Tristranski sistem AmbiLight podobno kot v dru­gih hišnih modelih zelo dobro opravlja svoje delo in je izdatno nastavljiv, tako pri barvah kot ja­kosti osvetlitve ozadja, zato bo vsak uporabnik hitro našel la­stno svetlobno udobje. Skozi leta je Android TV v te­levizorju doživel nadgradnjo z razlicice 6 na 7, kar je prine­slo predvsem nekoliko stabilnej­še delovanje in manjšo pohitri­tev. Izboljšan je tudi Google Asi­stent, ki tako kot pri drugih le­tošnjih modelih Androida precej bolje razume govor (prav tako dobro kot androidni telefoni). Pohvalno bogat je tudi nabor najrazlicnejših aplikacij za do­stop do video vsebin in, kot smo v zadnjih letih že vajeni, tudi na­bor aplikacij v slovenskem jezi­ku. Najlepše presenecenje smo prihranili za konec: ce je ta te­levizor OLED še lani stal vec kot dva tisoc evrov in še vedno bil eden izmed ugodnejših, je le­tos treba zanj odšteti le še 1.400 evrov, kar ni le dober, temvec na­ravnost fantasticen nakup. Philips 55POS9002 X Kakovost slike, osvetlitev okolice AmbiLight, cena. Z Nic. P odel 55PUS7503 je bil cenovno najdostopnej­ši 55-palcni Philipsov te­levizor na tokratnem preizkusu. Pravzaprav nas je zelo pozitiv­no presenetil, saj za dobrih 720 evrov dobimo res velik in kako­vosten televizor, ki niti na prvi niti na drugi pogled ne kaže, da bi moral sprejeti pretirane kom­promise. Ohišje televizorja je namrec še vedno dovolj vitko in premore relativno tanek rob, po­leg tega pa televizor preseneti še z vgrajeno miniaturno zvoc­no policko s sistemom zvocni­kov 2.1 na spodnji strani, ki skr­bi, da modelu 55PUS7503 uspe ustvariti zvok jakosti 25 W, kar je v tem cenovnem razredu nadvse pohvalno. Nizkotonec z dvojno membrano bo prišel najbolj do izraza ob morebitni stenski mon­taži kakor tudi tehnologija osve­tljevanja okolice Ambilight 3 – ta je še vedno tristranska. Slika je dobra, vgrajena le 50-hercna matrika LCD z robno osvetlitvijo LED svoje delo opra­vlja solidno, v izdatno pomoc je slikovni procesor P5, ki pa slike seveda ne zmore približati mode­lom z matriko OLED. Najocitnej­ša razlika v primerjavi z boljšimi modeli je manjša svetilnost zaslo­na, a ceprav je matematicna pod­pora nekoliko skromnejša kot pri najboljših, ta Philipsov televizor še vedno dosega »nivo« HDR 10. Prikaz vsebin HDR (tako videa in fotografij) pa vidno zaostaja za najboljšimi, tako z vidika svetil­nosti kot kontrasta. Medtem ko je prikaz živih barv pristen, ceno placa crna barva oziroma odso­tnost njene globine. Upravljanje je po zaslugi po­sreceno oblikovanega daljinca, ki na hrbtni strani premore celo tipkovnico, precej enostavno. V daljinec je vgrajen tudi mikro­fon, ki uporabniku omogoca, da sistemu Android govorno prena­ša svoje želje. V televizor vgrajen vecpred­stavnostni predvajalnik je med boljšimi, saj premore pregleden vmesnik, precejšen napredek je naredil tudi na podrocju prikazo­vanja podnapisov ob filmih. Ce smo Philips v preteklih letih za­radi tega kritizirali, ga zdaj lahko pohvalimo. Podnapisi se sicer še vedno ne vklopijo samodejno kot pri nekaterih konkurentih, so pa zato izdatno nastavljivi za vrste ter velikosti in barve pisave, po­ložaj na zaslonu itd. Pod crto do preizkušenega tele­vizorja ne smemo biti prevec stro­gi – za postavljeno ceno namrec dobimo presneto dober televizor. Philips 55PUS7503 X Cena, osvetlitev okolice AmbiLight. Z Le 50 Hz matrika LCD. M erija 8 pri Philipsu po­meni že resno dober te­levizor, kar v primeru modela 55PUS8503 lahko potr­dimo. Najvecja razlika pred eno številko niže razvršcenim bra­tom je seveda v vgrajeni matri­ki. Ta je zdaj vrste Nano Cell, za­slon pa 100 Hz, kar ob izdatnejši LED-osvetlitvi prinaša tudi pre­cej svetlejšo sliko, še vedno pol­no podrobnosti. Nadgrajeni sli­kovni procesor P5 v tem mode­lu premore še tehnologijo Per­fect Natural Motion, ki mu po­maga pri obdelavi gibanja, kar bo všec vsem ljubiteljem špor­tnih prenosov – nogometna tek­ma, ki smo jo gledali prek signa­la DVB-T je bila na tem televizor­ju pravzaprav še najbolj gledljiva med vsemi tokrat preizkušenimi, trava pristno zelene barve, giba­nje nogometašev pa najmanj iz­umetniceno. Tudi pri predvaja­nju vsebin z visokim dinamicnim razponom se je televizor izkazal, kar ni presenecenje, saj vendarle dosega standard HDR Premium. Predvajanje zvoka je na racun vgrajene miniaturne zvocne po­licke in nizkotonskih membran na hrbtni strani televizorja pozi­tivno odstopalo navzgor, saj tele­vizor ustvari kakovosten zvok ja­kosti do 45 W. Philips lahko znova pohvali­mo, da si je vzel cas za slovenski trg in vkljucil vec kot 30 delno ali v celoti lokaliziranih aplikacij, kar je bistveno vec kot pri ostalih proizvajalcih. Na 16 GB vgraje­nega pomnilnika (dodatno raz­širljivega s kljuckom USB) lahko seveda namestimo še vrsto dru­gih aplikacij in iger iz ekosistema Android oziroma Google Play. V bistvu Philipsovi televizorji z Androidom poznajo dalec naj­vec nacinov, kako priti do video vsebin prek spleta – privzeto so že namešcene celo aplikacije za dostop do oblacne hrambe Dro­pbox pa sistema TeamViewer za oddaljeno pomoc in druge. Šti­rijedrni procesor aplikacije po­ganja tekoce, preprostejše igre lahko televizor spremenijo celo v igralno konzolo. Zatakne pa se pri ceni. 400 evrov doplacila za sicer vidno boljšo matriko, višjo svetilnost zaslona in tehnologijo lokalnega zatemnjevanja slike je in hkrati ni upravicenih (upoštevati je tre­ba še zelo dober zvok) – sploh v luci dejstva, da je za odlicen te­levizor z matriko OLED treba do­placati »le« dodatnih 300 evrov. Ce jih seveda imamo ... Philips 55PUS8503 X Kakovost slike, zvok, osvetlitev okolice AmbiLight. Z Cena. S tem, kaj zmorejo naj­novejše matrike OLED, nas je preprical te­levizor Philips 65OLED873. 65-palcni model je bil s ceno nad tremi tisocaki hkrati naj­dražji na tokratnem preizku­su, a upraviceno. Razvajal nas je tako s prikazom slike, ki ga v TV-industriji sprejeti standard vrednoti z oceno 4100 PPI, kot z zvokom. Poglejmo najprej k sli­ki: spet je na delu slikovni pro­cesor P5 Perfect Picture Engine, ki skrbi za izboljšave vseh virov slike, pri cemer zna video vse­bine z osembitnim vzorcenjem oplemeniti na raven 14-bitnega in nato prikazati bolj žive barve, vecji kontrast ter kot bolj tekoce gibanje. Zadeva v praksi deluje odlicno, ceprav je treba priznati, da mora biti lastnik 65-palcne­ga velikana preprosto izbircen – gledanje vsebin, ki niso blizu vi­rov visoke locljivosti, je na tem televizorju preprosto greh, ce­prav funkcija nadgradnje kako­vosti video virov deluje odlicno. Cetudi je na delu zmogljivi TV­-matematik, za katerega bi pri­cakovali, da bo ustvaril preti­rano umetno sliko, mu je treba priznati, da mu uspeva ravno nasprotno – tudi v dinamicnem nacinu obdelave slike je ta pre­senetljivo naravna in balzam za oci gledalca. Model 65OLED873 dosega in presega zahteve stan­darda Ultra HD Premium. Phi­lips raven kakovosti prikaza sli­ke oznacuje kar z oznako HDR Perfect – kar drži, v tehniki HDR zajete vsebine (bodisi fotografi­je ali video posnetki) so res vi­deti fantasticno. Visoko ceno ta Philipsov te­levizor upravicuje tudi s tan­kim aluminijastim ohišjem, ki je skoraj brezrobo, za odmik od podlage pa skrbi licno obliko­van podstavek. Izziv, kako do uporabnika spraviti kar najboljši zvok, so inženirji rešili tako, da je na hrbtni strani televizorja vgra­jen nizkotonec s tremi membra­nami, zvocniki pa zvok »strelja­jo« na spodnji strani in racuna­jo na odboj do gledalca. Za tele­vizor 65OLED873 vsekakor pri­porocamo stensko montažo, pri kateri bo za dodatni ucinek nad­vse kontrastne slike poskrbela še tehnologija osvetljevanja okolice AmbiLight. Premijski pridih televizorju da tudi par daljincev, pri cemer je eden klasicni in ima na hrbtni strani vgrajeno tipkovnico, dru­gi pa naravnost fantasticna po­gruntavšcina. Elegantno obliko­van štirikotni daljinec debeline vecjega flomastra premore le pet tipk in prefinjeno vgrajeno majh­no na dotik obcutljivo površino, prek katere televizorju prenaša­mo ukaze – seveda ga lahko tudi »nagovorimo«. Philips 65OLED873 X Kakovost slike in zvoka, osvetlitev okolice AmbiLight, moderni daljinec. Z Cena. O amsung nam je na pre­izkus poslal zgolj en te­levizor, a z modelom QE55Q7FN vsekakor meri viso­ko. 55-palcni televizor želi do­kazati, da matrike LCD še ve­dno znajo in zmorejo prikaza­ti dobro sliko, na kar opozarja tudi z marketinškimi oznakami QLED, Quantum dot in podob­nimi. Južnokorejski inženirji so iz matrike LCD in robne osvetli­tve LED, žal brez funkcije lokal­nega zatemnjevanja, iztisnili do­bro in živobarvno sliko. V televi­zor vgrajeni štirijedrni matema­tik je »navit« do skrajnih mej, pri prikazovanju slike signala DVB-T je njegovo pomoc vcasih najbolje kar odkloniti, sicer je koncna sli­ka videti izumetniceno. Povsem druga zgodba so viri (zelo) viso­kih locljivosti. Posebej lahko po­hvalimo prikaz HDR video vse­bin in fotografij. Prikazane bar­ve so res odlicne, tudi s prikazom hitrega gibanja televizor nima vecjih težav – ne nazadnje pod­pira standarda HDR10 Plus in HDR Premium. Samsung ponovno grajamo zaradi odlocitve o uporabi do­datnega vmesnika One Connect, ki je založen s prikljucki, a je ve­lik in okoren, zato ga velja skriti dalec od sicer licno oblikovane­ga televizorja. Samsungov mar­ketinški oddelek sicer izposta­vlja tanko opticno povezavo, s katero lahko vmesnik s prikljuc­ki namestimo stran od televizor­ja, ki se (morebiti) namešcen na steno zlije z okoljem. Samsun­gova letošnja »modna muha« je tudi nacin delovanja »decor«, kjer televizor, namešcen na ste­ni ali v prostoru, lahko predsta­vlja (beri: prikazuje) tudi kakšno umetniško delo. Uporabniški vmesnik televi­zorja temelji na sistemu Tizen in se izkaže s preglednostjo, ceprav je upravljanje nekaterih aplika­cij, posebej s spletnim brskalni­kom, precej mucno. Televizorju sta priložena dva daljinca: stan­dardni z vec deset gumbi, ki so bistveno prevec skupaj, in bolj modni z le par gumbi za osnov­ne funkcije, s katerim bomo vsakodnevno enostavno shaja­li. Samsungov glasovni pomoc­nik Bixby, s katerim lahko tudi ukazujemo televizorju, ni na rav­ni Googlovega Asistenta, a se da televizor vseeno upravljati v an­glešcini. Za namestitev televi­zorja vseeno priporocamo mo­žnost povezave s telefonom, saj bo delo na dotik obcutljivem za­slonu mobilne naprave hitrejše. Nabor aplikacij je pohvalno bogat, namešcena je celo protivi­rusna rešitev McAfee. Samsung QE55Q7FN X Kakovost slike visokih locljivosti, daljinec. Z Zunanja enota s prikljucki, cena. S Sony Bravia 55XF9005 X Kakovost slike visokih locljivosti in vsebin HDR. Z Daljinec, podpovprecen zvok. onyjev televizor Bravia 55XF9005 uporablja za­slon s tehnologijo kvan­tnih pik ter prenovljeni slikovni procesor X1, ki ima v televizor­jih višjega razreda z letnico 2018 oznako Extreme. Nova genera­cija 55-palcnih televizorjev Bra­via je bila deležna nove matrike LCD z neposredno hrbtno LED­-osvetlitvijo, ki nadomešca ce­nejšo implementacijo zgolj rob­ne LED-osvetlitve. Za uporabni­ke, ki prepoznajo kakovost sli­ke, je to vsekakor dobrodošlo, predvsem v kombinaciji s pri­kazom HDR-vsebin, ki ga ta te­levizor vsekakor obvlada bolje od drugih tekmecev z matrika­mi LCD. Hrbtni plošci z natanc­no krmiljenimi LED-diodami na­mrec uspe v praksi ustvariti pre­cej boljši kontrast in jasnejšo razliko med temnimi in svetlimi deli slike. Inženirji so se posvetili tudi vgrajenemu matematiku in ga izboljšali tam, kjer je prej ne­koliko šepal – pri prikazu hitre­ga gibanja. Vklop funkcije X-Mo­tion Clarity ustvari razliko, ce­prav je naš preizkus predvajanja nogometne tekme prek signala DVB-T pokazal, da cudežev ven­darle ne gre pricakovati. Vseeno smo bili z rezultatom zadovoljni (beri: bil je nadpovprecen v pri­merjavi s povprecjem tokratne­ga preizkusa). Zalaganje z vse­binami ultra visoke locljivosti je pravi balzam za oci, takrat tele­vizor gledalca navduši z res kon­trastno sliko, globoko in pristno crno barvo ter nasploh širokim barvnim razponom. Družina Bravia XF90 je pre­vzela nekakšen mehek minimali­sticni oblikovalski slog, pri cemer bo lastnik televizorja, ki je nasa­jen na dve nogi, navdušen nad ultra tankim robom iz aluminija – tudi v tem primeru bi priporo­cili stensko zasnovo. Zdaj pa k stvarem, ki bi mora­le biti preprosto boljše. Televi­zorju s ceno višjo od poldruge­ga tisocaka bi preprosto prista­jala boljša zvocna rešitev, tako pa je ucinek para zvocnikov v primerjavi s podobno cenjenimi konkurenti slišno slabši. Že lani smo zapisali, da bi si japonski proizvajalec lahko omislil nov daljinski upravljalnik, saj razen namenskega gumba za Google Play (Netflix gumb so imele tudi prejšnje generacije) daljinca že dlje niso spreminjali – še ve­dno se na njem gnete nekaj de­set tipk. K sreci androidno gnani televizor posluša govorne uka­ze pa tudi sicer ga je lažje krmi­liti prek telefona. Vecpredstav­nostni predvajalnik prav tako še vedno šepa za konkurenti, tako po graficni podobi kot funkcio­nalnosti. S udi Sony je uvidel, da je treba v bitki za kar naj­boljšo kakovost slike po­seci po matriki OLED. Ta v na­vezi s slikovnim procesorjem X1 Extreme, ki se hvali z napredno obdelavo in nadgradnjo virov slike, ki niso locljivosti 4K, opra­vlja odlicno delo. Slika je pri po­datkovno bogatih vsebinah res paša za oci, sploh prikaz barv in kontrast v tehniki HDR. Pov­sem drugacna pesem so slab­ši viri, npr. standardne locljivo­sti, dostavljeni prek DVB-T, ki so malodane negledljivi. Sony Bra­via 55AF8 je pac televizor za pe­ticneže. Televizor Bravia 55AF8 odli­kuje resnicno minimalisticno oblikovanje, saj sede na podsta­vek, ki ga gledalec skoraj ne vidi, torej je pred njim zgolj televizor z zelo tankim robom, ki bi ga ve­ljalo namestiti na steno. Tudi za­radi zvocne podobe. Pri tokrat preizkušeni Bravii z matriko LCD ima OLED-televizor vgrajeno drugacno zvocno rešitev, zato je tudi zvocna kulisa bistveno pre­pricljivejša. Koliko k temu pri­speva Sonyjeva tehnologija tre­senja zaslona in ustvarjanja zvo­ka Acoustic Surface, težko sodi­mo, a k ustvarjenemu zvoku ni­mamo pripomb. Operacijski sistem Android TV (tudi v tem primeru sedmica) se s Sonyjevimi televizorji še vedno ne razume najbolje, saj na tre­nutke postane resnicno pocasen. Veckrat se nam je pripetilo, da je potreboval tri ali štiri sekunde, da je po pritisku gumba na da­ljincu dejansko odprl meni z na­stavitvami slike. Tudi vecpred­stavnostni predvajalnik je vse­bino ikon za predogled testnih vecpredstavnostih datotek na­lagal s polžjo hitrostjo – ce smo jih zagnali pred tem, pa bodi­si niso delovale ali niso delovale pravilno (trganje zvoka ipd.). Smešno, ce vemo, da taka opra­vila za šalo (beri: hipno) zmore­jo nekajkrat cenejši televizorji. Glede na to, da modeli OLED predstavljajo najboljše, kar pre­morejo današnji proizvajal­ci televizorjev, cudi Sonyjeva odlocitev, da premijskemu tele­vizorju priloži resnicno neugle­den daljinski upravljalnik. Gum­bi na njem so namrec razporeje­ni tako, da povprecnega uporab­nika najprej zmedejo, poleg tega so neprijetni za pritisk (precej premehki so). Sony Bravia 55AF8 X Kakovost slike visokih locljivosti in vsebin HDR. Z Daljinec, vecpredstavnostni predvajalnik. T roizvajalec TCL nas iz leta v leto presene­ca s kakovostnejšimi televizorji, kar samo dokazu­je, kako hitro se uci in prilaga­ja tržnim razmeram. Model TCL U55C7006 je med cenovno ugo­dnejšimi televizorji s 55-palcno diagonalo, za ta denar pa ponu­ja solidno matriko LCD z robno LED-osvetlitvijo, vgrajena elek­tronika pa obvlada tudi prikaz vsebin v tehniki HDR. Ta sicer podpira le osnovne razlicice (do HDR Pro), a štirijedrni procesor, sparjen z operacijskim sistemom Android TV 6.0, ki ni tako »pre­cišcen« in »lep« kot sedmica ali osmica, vseeno solidno opravlja svoje delo. Meniji so tekoci oziro­ma hitro odzivni. Uporabnike v svetlejših prostorih utegne zmo­titi precej mocna odsevnost za­slona – v njem bomo mimogrede videli pohištvo, svetlobni viri pa so naravnost moteci. Žal se proizvajalcu ni dalo pre­tirano ukvarjati s tovarniškim umerjanjem televizorja, zato so barve v privzetem slikovnem na­cinu malce »cudne«, tudi do kon­ca »našponana« svetilnost je kri­vec za to. Precej bolje se obnese nacin Cinema. Igranje z nasta­vitvami (teh je v izobilju) bo po­placalo vložen trud – slika po­stane precej bolj gledljiva. Te­stni posnetki s hitrim gibanjem in prehodi so pokazali nekaj sla­bosti slikovnega procesorja, s po­pravljanjem slike, servirane prek signala DVB-T, se prav tako ni iz­kazal. Kljub temu lahko zakljuci­mo, da je prikazana slika dobra – sploh upoštevaje ceno televizor­ja, a je hkrati tudi res, da jo bo iz televizorja izvabil samo uporab­nik, ki bo »telovadil« z nastavi­tvami, saj ta izdelek, žal, ni tipa »namesti in pozabi«. Pohvalimo lahko odlocitev za vgradnjo zvocne police na spodnjo stranico televizorja. Po­datek, da so se nanjo podpisa­li strokovnjaki podjetja Harman Kardon, pa daje vedeti, da lahko pricakujemo prepricljivo zvocno kuliso in po tej plati televizor do­stavlja obljubljeno. Nabor prednamešcenih aplikacij v okolju Android je »standarden«, za slovensko oko­lje in potrošnika ni dodatnih pri­lagoditev. TCL je na televizor do­dal celo lastno razlicico trgovi­ne z aplikacijami za TV, a njena implementacija in izbor zelo še­pata. Daljinec je ozek in dolg, a še kar posreceno zasnovan, zato delo z njim ni naporno. TCL U55C7006 X Cena, zvok. Z Odsevnost zaslona. P a televizor TCL U55DP660 velja zapi­sati, da je videti precej dražji, kot dejansko je. 55-palcni televizor locljivosti 4K za le ne­kaj vec kot 500 evrov? TCL ure­snici tudi to možnost. A z veliko kompromisi. Še najmanj kom­promisov je pri obliki, saj ta­nek kovinski rob ohišja s spre­tno vgrajenim gumbom za vklop lepo zaokroža minimalisticno oblikovanje. Ce bi sodili zgolj po obliki, bi menili, da bo televizor vsaj enkrat dražji. A oblika je poleg cene tudi vse, kar bomo pohvalili. Vgrajena LCD-matrika sicer prikazuje sli­ko v locljivosti 4K, a je ta po za­slugi šibkejše robne LED-osvetli­tve videti precej manj prepriclji­va kot pri dražjih televizorjih. Slikovni procesor je še nekoliko manj zmogljiv kot pri bratih iz lastne hiše. Televizor sicer pod­pira in prikazuje vsebine, zajete s tehniko HDR, a ker mu manj­ka svetilnosti, je slika manj pre­pricljiva. Tudi pri prikazu vsebin standardne locljivosti se po pri­cakovanjih ni izkazal. Tako kot druge televizorje pro­izvajalca TCL ga mucijo slabe privzete nastavitve slike (resnic­no dopušcamo možnost, da so televizor nastavljali kitajski in­ženirji, saj Azijci vendarle barve vidijo drugace kot Evropejci), ki so z nekaj truda vendar sposob­ne izboljšave. TCL U55DP660 ima na hrb­tni strani vgrajena relativno šib­ka zvocnika, ki zvok usmerjata navzdol, zato je tudi zvocna po­doba televizorja precej manj pre­pricljiva kot pri bratih, opremlje­nih z zvocniško polico. Ker gre za nekoliko novejši model, je ta že opremljen s sis­temom Android TV 7.0, ki deluje precej tekoce, nagovorimo lahko tudi Googlovega Asistenta, kar nam lahko pride prav v aplikaci­ji YouTube in podobnih, ki pod­pirajo glasovno upravljanje. Da­ljinec je kos svoji nalogi. Kitajski proizvajalec TCL je z modelom U55DP660 sklenil le en kompromis prevec. Nekoliko boljša LED-osvetlitev bi naredila sliko precej prepricljivejšo, upo­števaje ceno pa bi televizor tako rekoc ne imel dostojnega konku­renta v nižjem razredu. TCL U55DP660 X Cena, oblika. Z Odsevnost zaslona, zvok. Z elevizor velikosti 65-pal­cev TCL U565X9006 Xess X2 velja za zasta­vonošo omenjenega proizva­jalca, vanj so v podjetju vgradi­li vse tehnologije, kar so jih pre­mogli. Adut preizkušenega tele­vizorja je vsekakor zaslon s teh­nologijo kvantnih pik, ki jo je v zadnjih letih Samsung preime­noval v tržno mikavnejšo ozna­ko QLED in uporablja jo tudi TCL. Žal je zaslon, ki sliko prika­zuje v ultra visoki locljivosti 4K, le 50-hercen, torej televizor za najboljšimi zaostaja predvsem pri tekocem prikazu hitrega gi­banja (beri: športa). Bistveno bolje se obnese pri predvajanju filmov in ogledu fotografij, saj podpira visok dinamicen raz­pon barv (HDR10), kjer so bar­ve – ko enkrat televizor ustre­zno nastavimo – odlicne (tudi ta model boleha za slabimi to­varniškimi nastavitvami). Crna barva je ustrezno globoka, tele­vizorju do certifikata UHD Pre­mium, ki bi ga vendarle prica­kovali glede na celoto, zmanj­ka le nekaj vec svetilnosti. Kljub temu lahko zapišemo, da je sli­ka, ki jo lahko prikaže zastavo­noša znamke TCL, nadpovprec­na. Vgrajeni slikovni procesor se precej dobro odreže pri nadgra­jevanju vsebin nižjih locljivosti na locljivost 4K. V srebrno barvo odet pas pod zaslonom skriva po tri zvocni­ke na vsaki strani in oznako pro­izvajalca JBL. Ker so v utorih za zvocnike zvocniške membrane, ki zasedejo vec prostora, kot ga je na voljo v primeru tankih te­levizorjev, so inženirji (in obli­kovalci) uporabili zanimiv trik – utori za zvocnike nekoliko izsto­pajo iz sicer ravne prednje plo­skve televizorja. Ustvarjen zvok je vsekakor nadpovprecen za to cenovno kategorijo. Modelu Xess X2 sta prilože­na daljinska upravljalnika, kar je pri premijskih televizorjih v za­dnjih letih postala že kar nava­da proizvajalcev. Daljinec stan­dardne velikosti premore vec kot 40 gumbov in bo najpogoste­je uporabljen na zacetku za na­stavitev televizorja, medtem ko drugi, manjši daljinec premore le gumbe za dostop do najpogosteje uporabljanih funkcij (premikanje po kanalih, nastavitev glasnosti, izbira vira slike itd.), a ima vgra­jen še mikrofon, zato televizorju, ki ima namešcen operacijski sis­tem Android TV, lahko poveljuje­mo tudi z govornimi ukazi. TCL U65X9006 X Cena, kakovost slike in zvoka. Z Tovarniške nastavitve, dolg zagon. T ajcenejši 55-palcni te­levizor z locljivostjo 4K na našem testu – pa tudi na slovenskem tržišcu – je VOX 55DSW400U. Proizvajalec, ki se je našega preizkusa televizorjev udeležil prvic, je vsekakor pre­senetil z neverjetno nizko ceno – televizor je pri domacih spletnih trgovcih mogoce kupiti za vsega 438 evrov! Pri cemer vsaj v teo­riji ponuja vse, kar bi lahko upo­rabnik od sodobnega televizor­ja pricakoval – ultra visoko loclji­vost, razkošno odmerjeno diago­nalo ter pamet. No, televizor je resnicno spo­soben prikazati osem milijonov slikovnih tock, a je po pricakova­njih 55-palcna matrika LCD naj­cenejša mogoca, zato prikazane barve niso niti malo prepricljive, precej slab je tudi vidni kot. Svo­je doda še povprecna robna LED­-osvetlitev, ki prav tako ni spo­sobna cudežev. Televizor VOX 55DSW400U je na tokratnem Monitorjevem preizkusu postre­gel z najslabšo sliko ne glede na servirani vir. Cenovni kompro­mis je ocitno prehud. A bi lahko bilo, z nekaj spre­membami, tudi drugace. Oblika je za nizkocenovnik precej posre­cena, imitacija aluminija na spo­dnji strani lepo razbije sicer pla­sticno ohišje. Zanimiv je tudi da­ljinec, ki je trapezne oblike in so­lidno opravlja svoje delo. Med nadpovprecnimi rešitvami velja izpostaviti še vecpredstavnostni predvajalnik, nad katerim nismo imeli pripomb. Slovenskega uporabnika bo te­levizor presenetil z vrsto nepo­srecenih prevodov menijskih po­stavk. Opazi se, da je prevod opra­vljen na hitro in površno, na vec delih smo zasledili vnose, ki so bo­disi v ceškem ali slovaškem jeziku. Televizor se sicer hvali s plat­formo Smart TV, a gre za eno preprostih razlicic sistema Linux. Nabor aplikacij je resnicno zelo omejen, toda tisti, ki bi ju prica­koval slehernik – torej YouTube in Netflix – sta prisotni. Tudi lo­cljivost vmesnika je nizka, verje­tno le 720p, saj deluje nekoliko megleno. Zmoti dolgotrajno na­laganje aplikacij, spletnega br­skalnika itd. Tudi nabor prikljuckov na hrb­tni strani televizorja je »revnejši« v primerjavi s standardnim na­borom tistih, ki jih premorejo te­levizorji z letnico 2018, a to cilj­nih kupcev – tistih skrajno ne­zahtevnih – ne bo (z)motilo. Oba prikljucka HDMI na hrbtni strani (pa tudi antenski) sta postavlje­na tako, da bo stenska montaža izziv – v tem primeru svetujemo nakup nosilca, ki omogoca od­mik od stene. VOX 55DSW400U X Cena. Z Kakovost slike, postavitev prikljuckov. N Televizorji OLED in sobivanje z njimi Tokratni preizkus televizorjev OLED je potrdil, da na njih sloni pri­hodnost prikazovanja kakovostne slike, zato lahko, podobno kot nji­hovi proizvajalci, pricakujemo, da se bodo zaceli pocasi, a vztrajno mno­žiti po domovih uporabnikov. A prav neverjetno tanki televizorji zahte­vajo tudi nekaj vec naše pozorno­sti. Nasveti iz rubrike »Dobro je ve­deti« tako ne bodo odvec. Televi­zorji z matrikami OLED so na posa­meznih delih lahko debeli vsega par milimetrov, zato so resnicno krh­ki. Pri prenašanju in namestitvi ve­lja zato povsem dosledno upošteva­ti navodila proizvajalca, ki tako re­koc povsod navajajo, naj zaradi ob­cutljivosti televizor vedno prenaša­ta in namešcata vsaj dve osebi. Ne­kateri televizorji imajo zaradi zašcite zaslona tovarniško namešceno tan­ko folijo – pred uporabo jo je treba odstraniti –, seveda pa je nimajo vsi (pri tistih, ki jo premorejo, je ustre­zno oznacena). S pojavom televizorjev z matrika­mi OLED se je znova pojavila tudi t. i. vtisnjena slika (za tem pojavom so bolehali že prvi plazemski televizor­ji). Do tega lahko pride, kadar je sta­ticna slika oziroma so staticni deli na zaslonu prikazani dlje casa. V do­maci praksi so problematicni pred­vsem logotipi posameznih TV-kana­lov, a novejši modeli delajo vse, kar je v njihovi moci, da težavo odpravi­jo. Vecina televizorjev OLED ima ak­tivirano funkcijo ohranjevalnika za­slona, ki je ni moc izklopiti – ta se samodejno vklopi, ko televizor za­zna, da dalje casa prikazuje static­no sliko brez interakcije uporabnika. Novejši modeli premorejo tudi funk­cijo samodejnega »cišcenja«, izvaja­jo pa jo takrat, ko televizor ni v upo­rabi. Ce opazimo težavo z vtisnje­no sliko, lahko pri vseh televizorjih OLED v nastavitvah rocno zaženemo proces cišcenja. In še najpomemb­neje – ce naj televizor OLED skrbi za lastno »higieno«, mora biti priklo­pljen v elektricno omrežje. Teh televi­zorjev zato ni priporocljivo izklaplja­ti iz vticnice. Mega TV za Android Za nadvse prijetno presenecenje v svetu televizorjev (pa tudi tablic in pametnih telefonov), ki jih poganja operacijski sistem Android, je poskr­belo velenjsko podjetje Mega M, ki je razvilo aplikacijo Mega TV. Ta se ponaša z vrhunskim uporabniškim vmesnikom in dalec najhitrejšim de­lovanjem (takojšen preklop med TV­-kanali, preskok po video vsebinah itd.), vgrajenim elektronskim pro­gramski vodnikom, casovnim zami­kom itd. Upamo, da bo aplikacija Mega TV našla posluh tudi pri doma­cih ponudnikih TV-storitev. Za zdaj ima namrec podjetje Mega M skle­njene dogovore le z nekaterimi ka­belskimi operaterji po Sloveniji ... POZOR Nove tehnologije igitalne televizorje smo pre­izkušali ob dnevni svetlo­bi v delno zatemnjenem Mo­nitorjevem laboratoriju. Najprej smo jih nastavili na privzete nastavitve in slovenski jezik ter jih omrežili. Zatem smo preverili, ali je na voljo posodobi­tev strojne programske kode, in jih po­sodobili na zadnjo razlicico. Nato smo preizkusili možnosti dostopa do sple­tnih vsebin in aplikacij, ki jih privze­to nudijo. Stanje se mocno izboljšu­je, saj poleg aplikacij YouTube in Net­flix, ki premocno vodita na lestvici de­janske rabe aplikacij v sodobnih tele­vizorjih, vse pogosteje videvamo tudi Amazon video pa Google Play … A ker povprecni slovenski uporabnik po teh rešitvah, ceprav dejansko definira­jo pametne televizorje, še vedno red­keje posega (vecina uporabnikov upo­rablja le tisto, kar jim je namenil proi­zvajalec, in na televizorje ne namešca dodatnih aplikacij), so lahko televizor­ji na racun vmesnika in aplikacij pri­služili do deset tock vec na tokratnem preizkusu. Glavnino tock, kar polovico skupne ocene, so pridobili s prikazom slike. Te­levizorjem smo najprej postregli s tele­vizijskim signalom standardne in viso­ke locljivosti, dostavljenim prek sobne antene (signal DVB-T). Ta vir slike je hi­tro pokazal zmogljivosti vgrajenih sli­kovnih procesorjev in njihovo spopa­danje s slabšo sliko. Nekateri so bili pri tem pocetju bolj uspešni, drugi pa manj, a še vedno nismo prav navduše­ni nad temi pomagali, saj veckrat do­dajo precej anomalij v sliko – posebej ob spremljanju prenosov ta hip aktu­alnih nogometnih tekem so bile teža­ve z gibljivo sliko ocitne. V praksi velja zato njihove ucinke nastaviti na eno iz­med blažjih nastavitev ali celo izklopi­ti. Za konec smo televizorje »razvese­lili« še z video viri polne visoke loclji­vosti (1080p) in ultra visoke locljivosti (2160p), pri cemer smo jim na naše ve­selje servirali tudi testne video vsebine, zajete v tehniki visokega dinamicnega razpona (HDR) in preverili, kakšno raz­liko so sposobni ustvariti. Oboje smo dali v predvajanje prek kljucka USB in spletnih dveri YouTube. Tako smo do­dobra preverili sposobnosti prikaza ka­kovostne slike in zvoka, hkrati pa smo hitro dobili obcutek, cesa je sposoben vgrajeni vecpredstavnostni predvajal­nik (delo s podnapisi, zapisi ID3 v glas­benih datotekah …). Na preizkusu nas je zanimala tudi realisticnost prikaza barv, saj smo bili v preteklosti veckrat price zasicenim barvam pri številnih modelih. Tudi da­nes vecina televizorjev v svojih osnov­nih nastavitvah ponuja nekoliko izra­zitejše barve. Mogoce zato, da lažje pritegnejo pozornost obiskovalca v tr­govini, medtem ko jih na bolj realna tla spravijo šele razlicni filmski nacini. Le za redke modele lahko zapišemo, da so že tovarniško ustrezno barv­no nastavljeni, a je pri vecini modelov, kjer ni tako, težava z igranjem po me­nijih vsaj odpravljiva. Na tokratnem preizkusu zvocne podhranjenosti nismo iskali, saj se za­vedamo, da povprecen domaci upo­rabnik ni avdiofil, zato smo ugotavlja­li predvsem to, kako kakovost zvo­ka z narašcanjem njegove jakosti peša. Kljub temu je kakovost predva­janja zvoka štela kar tri desetine sku­pne ocene. Desetino skupne ocene je prineslo tudi upravljanje, v kar smo šteli delo z daljinskim upravljalnikom (ali dve­ma) ter menije televizorja. Neposrece­nih ali nepravilnih prevodov menijev znova nismo tockovno kaznovali, smo pa z veseljem ugotovili, da je »slov­nicno izzvanih« modelov na trgu ven­darle vse manj – pa še to gre po na­vadi za novince, ki ocitno varcujejo pri prevajalcih. Pogled v laboratorij D Zlati Monitor okratni preizkus digitalnih televizorjev in nagrado Zla­ti monitor je med vec kot du­cat preizkušenimi televizorji osvojil te­levizor Philips 55POS9002, in to predvsem zaradi odlicne kakovosti sli­ke, za katero je zaslužna matri­ka OLED, vsestranskosti in uravno­teženosti – pri vseh obravnavanih kri­terijih je nadpovprecen. Aduti Philip­sa 55POS9002 so tako poleg matri­ke še odlicen slikovni procesor P5, ki se izkaže predvsem, ko vire visoke in polne visoke loclji­vosti nadgrajuje v locljivost 4K, eleganten uporabniški vmesnik in bo­gat nabor aplikacij ter vsebin v slo­venskem jeziku. Tristranski sistem osvetljevanja okolice AmbiLight je le še dodaten plus. Eden najdostopnejših televizorjev OLED na našem trgu do­kazuje, da se era televizorjev z matri­kami LCD pocasi koncuje – vsaj v viš­jem cenovnem segmentu. T Panasonic TX-55FZ800E Panasonic TX-65FZ950E Philips 55POS9002 Philips 55PUS7503 velikost zaslona, palcev 55 65 55 55 velikost zaslona, cm 140 165 140 140 tip zaslona OLED OLED OLED LCD z osvetlitvijo LED operacijski sistem my Home Screen 3.0 my Home Screen 3.0 Android TV Android TV posebnosti Najnovejša LG OLED matrika. Odlicna zvocna polica. Dober prikaz iz virov nižjih locljivosti. / prodaja Bolje založene trgovine. Bolje založene trgovine. Bolje založene trgovine. Bolje založene trgovine. cena* (EUR): 2.299 EUR 2.799 EUR 1.399 EUR 720 EUR poraba energije: 142 W (197 kWh / leto) 142 W (197 kWh / leto) 150 W (219 kWh / leto) 103 W (151 kWh / leto) kakovost slike (50%) /100 /100 /100 /100 kakovost zvoka (30%) /100 /100 /100 /100 upravljanje (10%) /100 /100 /100 /100 pametni vmesnik (10%) /100 /100 /100 /100 skupna ocena (100%) /100 /100 /100 /100 Philips 55PUS8503 Philips 65OLED873 Samsung QE55Q7FN Sony Bravia 55XF9005 velikost zaslona, palcev 55 65 55 55 velikost zaslona, cm 140 165 140 140 tip zaslona LCD z osvetlitvijo LED OLED QLED LCD z osvetlitvijo LED operacijski sistem Android TV Android TV Tizen Android TV posebnosti / UHD Premium certifikat. Nepricakovano velika škatla One Connect. Na racun matrike VA nekoliko ožji zorni kot. prodaja Bolje založene trgovine. Bolje založene trgovine. Bolje založene trgovine. www.acssony.si cena* (EUR): 1.133 EUR 3.299 EUR 1.287 EUR 1.729 EUR poraba energije: 91 W (133 kWh / leto) 176 W (257 kWh / leto) 141 W (196 kWh / leto) 143 W (201 kWh / leto) kakovost slike (50%) /100 /100 /100 /100 kakovost zvoka (30%) /100 /100 /100 /100 upravljanje (10%) /100 /100 /100 /100 pametni vmesnik (10%) /100 /100 /100 /100 skupna ocena (100%) /100 /100 /100 /100 Sony Bravia 55AF8 TCL U55C7006 TCL U55DP660 TCL U65X9006 VOX 55DSW400U velikost zaslona, palcev 55 55 55 65 55 velikost zaslona, cm 140 140 140 165 140 tip zaslona OLED LCD z osvetlitvijo LED LCD z osvetlitvijo LED QLED LCD z osvetlitvijo LED operacijski sistem Android TV Android TV Android TV Android TV ni podatka posebnosti Ustvarjanje zvoka z vibriranjem zaslona. Zvocna polica. Videti je dvakrat dražji, kot je. Zvocna polica. Manj posrecen položaj prikljuckov. prodaja www.acssony.si www.bonajo.si www.bonajo.si www.bonajo.si www.panteh.si cena* (EUR): 2.249 EUR 734 EUR 513 EUR 1.500 EUR 438 EUR poraba energije: 149 W (207 kWh / leto) 85 W (126 kWh / leto) 112 W (164 kWh / leto) 154 W (225 kWh / leto) 118 W (172 kWh / leto) kakovost slike (50%) /100 /100 /100 /100 /100 kakovost zvoka (30%) /100 /100 /100 /100 /100 upravljanje (10%) /100 /100 /100 /100 /100 pametni vmesnik (10%) /100  /100 /100 /100 /100 skupna ocena (100%) /100 /100 /100 /100 /100 * Cene na portalu www.ceneje.si na dan 17.6.2018. NAJBOLJŠI 40 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 41 JULIJ-AVGUST 2018 Skok nazaj k racunalniku Na teh straneh sem že veckrat pisal o tem, da se prodaja osebnih racunalnikov že kar nekaj let ohlaja. To velja tako za namizne kot za prenosne. Pri zadnjih tudi sami opažamo, da je vsako leto manj novosti in da je hitrost sprememb vse manjša – pocasi se menjavajo procesorji, po korakih se izboljšujejo zasloni, pogoni SSD postajajo cenejši in hkrati vecji. Jure Forstneric zrokov za pocasnejšo prodajo je seveda vec, eden izmed zanimivej­ših je dejstvo, da se vse bolj za­našamo na telefone (in v manj­ši meri na tablice). Pisal sem že o znancih, ki doma enostavno nimajo vec osebnega racunal­nika. Za vsa opravila se namrec najde vec aplikacij, ki so seveda prilagojene tej rabi – bodisi ko­munikacija (Facebook Messen­ger, Slack, WhatsApp), nacrto­vanje dopustov (AirBnB, FlixBus, eBooking), bancništvo (vse naše banke imajo že zelo dobre apli­kacije), spremljanje novic (Face­book, Twitter, Pocket), itd. Pogosto se tudi norcujem iz našega urednika, ki je doma brez resnega racunalnika. Ima sicer neki starejši prenosnik, a njegova »resna« mašina je služi­la bolj ali manj le še za poganja­nje programa Kodi, ki je na te­levizorju predvajala serije in fil­me. Pa še za to ima zadnje case neko majhno androidno škatli­co. A vendarle se je tudi njemu zgodil zanimivi preobrat – Fort­nite. Njegova otroka sta bila do ne­davnega povsem ravnodušna do racunalnikov. To, kar je naša ge­neracija našla v umazano belih »kištah«, zdajšnja mladina vidi v telefonih. A stvari so se spreme­nile s skokovito popularnostjo igre Fortnite. Ta v ospredje poti­sne sodelovanje, saj gre za igro preživetja, v kateri si zgradimo utrdbo in jo obranimo pred hor­dami zombijev. Minecraft skri­žan s Half-Life, recimo. Zani­mivo, da je v svet resnejših iger potegnila ogromno novih igral­cev, takih, ki so se do zdaj drža­li predvsem bolj preprostih (tele­fonskih) iger. Veckrat sem pisal že tudi o tem, da je segment racunal­ništva, ki pokriva zahtevnejše igricarje, najbolj zdrav, vsaj ce govorimo o domacih potrošni­kih. In s primerom Fortnite se lepo pokaže, da lahko tu racu­namo na še kar nekaj rasti, tako pri prodaji samih iger kot stroj­ne in druge opreme. Ko sem že pri tej temi: kolega je po po­šti ravno prejel malo boljše slu­šalke, take, ki se jasno hvalijo z napisom »Gaming«. Poskusil sem mu dopovedati, kaj vse ga še caka, a se za zdaj otepa idej o novih nakupih. Namrec, ce na hitro pobrskamo po spletnih straneh z racunalniki in elektro­niko, bomo takoj našli kup »nuj­no potrebnih« dodatkov. »Igral­ne« tipkovnice, miške, tudi pod­loge za miši, celo pisarniške sto­le z raznobarvnimi šivi in napisi, s katerimi se bomo bahali pred kolegi in dokazovali, da smo najbolj zagrizeni med zagrize­nimi. Ceprav se morda sliši, da sem do vsega skupaj zelo skepticen, je v resnici ravno obratno. Tudi sam sem si pred dobrim letom z navdušenjem sestavil racunal­nik, v katerem bije Nvidijina Ge­Force GTX 1060, na mizo je po­gosto pritrjen tudi Thrustmaster­jev dirkalni volan. Resda se mi zdi nepotrebno kupovati slušal­ke (podloge za miši, stole, itd.), ki so zavoljo nekakšnih napisov dražje, kot bi sicer lahko bile, a ce je to cena za nekoliko bolj zdravo prodajo racunalnikov, se mi sploh ne zdi slabo. Ne nazadnje, v tej številki smo preizkusili novo razlicico igri­carskega prenosnika, Acerje­vega modela Predator. Gre za hudo zmogljivo zverino po hudo zverinski ceni, ki pa naj bi tudi pri nas našla kar nekaj kupcev. Samo cakam, kdaj bo moral naš urednik zavracati želje po naku­pu takih dragih igrac.. V s Pogosto se norcujem iz našega urednika, ki je doma brez resnega racunalnika. MONITOR LABORATORIJ NAJBOLJŠI > TELEFONI Huawei P20 Lite Huaweii serije Lite so od nekdaj mišljeni kot strojno nekoliko slabša in cenejša razlicica obicajnega modela in tudi tokrat je tako, le da je treba besedico »cenejša« tokrat vzeti z nekoliko rezerve. 36 PRENOSNI RACUNALNIKI Acer Predator Helios 500 Procesor Intel Core i9, graficna kartica nVidia GeForce GTX 1070, 17-palcni zaslon locljivosti 4K, 32 GB pomnilnika. Vse kar potrebujemo za resne igre! 37 NAJBOLJŠI TELEFONI TELEFONI NAJBOLJŠI > > 42 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 43 ? Huawei – »ker se cenim!« Ocenjevanje telefonov Pri preizkusu vse telefone, ki jih preizkusimo, razvršcamo na lestvi­co. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Ocenjujemo: hitrost delovanja, kakovost izdelave, kakovost zaslo­na, kakovost zvoka, velikost in teža, zmogljivost akumulatorja, eko­sistem. Ocene so odvisne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spremenjenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 72  TELEFONOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   28 cenejših telefonov • 44 dražjih telefonov Huawei je med pametnimi telefoni vsekakor svetovni velikan. Ne cudi torej, da so temu primerne postale tudi cene njihovih telefonov. Škoda. . Huawei P20. Huawei P20 Pro, ki smo ga preizkusili v prej­šnjem Monitorju, je eden bolj­ših telefonov letošnjega leta, ki preprica predvsem s svojo avto­nomijo. 4000 mAh velika bate­rija v tankem ohišju v navezi s programsko opremo, ki skrbi za smotrno porabo energije, sta ra­zlog za nakup tega telefona. Hu­awei je sicer vec oglaševal fotoa­parat, ki je pri razlicici Pro zelo dober, a neke hude revolucije ni prinesel. »Le« postavil se je ob bok najboljšim telefonom. Pricakovanja ob modelu P20 (brez »Pro«) so bila tako kar ve­lika, saj smo si obetali zelo soli­den telefon, ki bo kompromise v primerjavi z dražjim bratom is­kal na pravih mestih. Žal so pri Huaweiju varcevali na napac­nih mestih. Najbolj nerazumlji­va poteza je velikost baterije, saj je pri P20 ta manjše zmogljivosti - 3400 mAh. P20 od modela Pro ni dosti manjši (5,8 proti 6,1pal­ca), razlika v debelini pa je le 0,1 mm, zato je res škoda, da so ba­terijo toliko zmanjšali. Manj gre zameriti izbiro IPS zaslona, ki je sicer zelo soliden, a gre za pricakovan korak nazaj od zaslona OLED pri modelu Pro. Enako lahko recemo za fotoapa­rat, ki ima pri P20 »le« dve leci, a kljub temu dela zelo dobre sli­ke. Te seveda niso na ravni naj­boljših telefonov, a fotoaparat zajema dovolj dobre slike, da mu ne moremo nicesar zameriti. Še najbolj nadležno je Huaweijevo pojmovanje zajemanja slik, ker nam hoce v samodejnem naci­nu fotoaparat prevec pomagati. Že pri modelu Pro je ob zajemu portretne slike s prednjo kamero nemogoce popolnoma izklopi­ti »lepotne« ucinke. Enako je pri P20, tako da vsak portret deluje malce umetno. Pocasi se bo tre­ba resno vprašati, okus katerega proizvajalca nam bolj prija. Tipa­la so povsod dobra, a imajo proi­zvajalci zelo razlicne ideje o tem, kako naj telefon ob zajemu sliko obdela. iPhone in Pixel sta tu bolj naravna, Samsung ima rad moc­nejše barve, Huawei pa »lepo­tne« ucinke. To je sicer grobo po­sploševanje, a razlike so in treba se jih bo navaditi. Malo presenecenje pri P20 je strojna moc, ki je skoraj enaka P20 Pro. Osemjedrni procesor Kirin 970 ima sicer na voljo »le« 4 GB pomnilnika (pri modelu Pro 6), a je telefon enako odzi­ven. Oblikovno sta tu spet zare­za na celu zaslona in bralnik pr­stnih odtisov na bradi. Ta odloci­tev še vedno bega, saj naj bi za­reze na prednji strani zagotovi­le cim vec zaslona. Huawei pa se je odlocil za zarezo, potem pa na dnu zaslona še debel rob z bral­nikom. Huawei P20 je soliden telefon, ki v primerjavi z dražjim P20 Pro sklepa napacne kompromi­se in ne upravici le 200 EUR niž­je cene. Anže Tomic . Huawei P20 Lite. Huawei ob vsaki prestavitvi novih mode­lov višjega razreda predstavi tro­jico – »navadnega«, Pro in Lite. To velja tako za jesenske telefo­ne serije Mate, kot za pomladne iz serije P. P20 Lite je tako še zadnji »P«, ki nam je ostal v preizkus. Lite Huaweii so od nekdaj mišljeni kot strojno nekoliko slabša in ce­nejša razlicica obicajnega mode­la in tudi tokrat je tako, le da je treba besedico »cenejša« tokrat vzeti z nekoliko rezerve. Telefon ima odlicen 5,8-palc­ni zaslon tipa IPS LCD, ki zase­da velik del sprednje strani, na spodnji strani celo vec kot njego­va dva vecja in dražja brata, saj ima bralnik prstnih odtisov na zadnji strani (Huawei, odloci se že!), je lahek in prijetno tanek in prijetno sede v roko. Z zarezo na zgornji strani (ki jo lahko pro­gramsko »skrijemo«) v resnici iz­gleda kot – modri iPhone X. Fotoaparat premore dva objektiva (tu se ne hvalita z besedico Leica) zaradi pri por­tretih zmore zamegljevanje oko­lice, vendar kakovost izdelanih fotografij vseeno ne navduši. Navduši pa hitrost delovanja telefona, cetudi procesor Kirin 659 premore le varcna in poca­snejša jedra A53 (vendarle so šti­ri od osmih navita na 2,36 GHz). Dejansko je telefon zelo tekoc in ponuja gladko delovanje, ba­terija pa zdrži dovolj (do konca dne), ceprav je precej manjša od modelov »Pro« in »neLite« (4000 / 3400 / 3000 mAh). Huawei P20 Lite je res simpa­ticen in dovolj dober telefon, te­žava je le v tem, da se Huawei zadnje case »ceni«, kar pomeni, da si dovolijo nekoliko višje cene, primerljive s kljucnimi konku­renti, kot je denimo – Samsung. Ce bi bil Lite približno 100 evrov cenejši, bi ga lahko le priporocili. In pa - Androidno preobleko EMUI moramo spet nekoliko po­grajati. Kot tudi množico pred­naloženih aplikacij, ki se v veli­ki meri prekrivajo z Googlovimi. Matej Šmid . Nokia 8 Sirocco. Nokia le­tos vedno znova navdušuje z do­bro narejenimi telefoni. Ti so del programa Android One, ki zago­tavlja posodobitve neposredno od Googla. Predvsem pa pome­ni dobro uporabniško izkušnjo, ki smo je bili prej vajeni pri nexu­sih in pixlih. 8 Sirocco tako žene goli an­droid, ki pa nima Googlove apli­kacije za slikanje. Nokia je na te­lefon namestila svojo, ki omogo­ca vec rocnih nastavitev. Slike, ki jih Sirocco zajema, so na ravni naprave, ki se hvali z dvema fo­toaparatoma (12 in 13 MP). Ne doseže najboljših telefonov letos, a gre za zelo dober fotoaparat. Pozitivno preseneti tudi za­slon. 5,5-palcni OLED z loclji­vostjo 2560 x 1440 je videti do­bro in je na robovih ukrivljen. A ne tako mocno kot zasloni Sam­sungove serije S, kjer zaslon re­snicno potone v rob telefona. Pri Nokii se zaslon ustavi dosti pred tem. V celu zaslona je (podpov­precna) prednja kamera in v bradi na žalost ni še enega zvoc­nika. To omenimo le zato, ker je letošnji trend tak, da ima telefon zarezo in veliko zaslona, ce pa zareze ni, dobimo vsaj dva zvoc­nika. Strojno je Sirocco za letošnjimi najboljšimi telefoni, a Snapdra­gon 835 z osmimi jedri in s šesti­mi gigabajti pomnilnika Android 8.1 upravlja brez težav. Baterija je spodobna z 3260 mAh in nas je mirno pripeljala cez dan. Te­lefon napajamo prek vhoda USB C, ki služi tudi kot vhod za slu­šalke, saj klasicnega ni. Zvocnik je spodoben in bralnik prstnih odtisov dovolj hiter, zato mu ne moremo nicesar ocitati. Zadnja stranica je steklena in podpira brezsticno polnjenje. Oblikov­no je Sirocco lep telefon, ki pa v roki ne sede najbolje. Leva in desna stranica sta preostri, saj se prednja in zadnja površina sreca­ta v ostrem robu. Tam so na de­sni strani še gumbi, ki so nareje­ni tako grobo, da vcasih nismo vedeli, ali pritiskamo na rob te­lefona ali smo dejansko zadeli gumb. Nokia poskuša s Siroccom uje­ti najboljše, a jim to letos še ni uspelo. Strojno je malo podhra­njena, fotoaparat mora še napre­dovati in ergonomija bo morala narediti korak naprej. Vseeno pa gre za dober telefon s spodobno strojno mocjo, ki ga žene goli an­droid. Le upamo lahko, da je to precedens, ki bo projekt Android One pripeljal korak bliže k temu, da bomo deležni naprav z golim androidom ne glede na cenovno postavko. Anže Tomic HUAWEI P20 Prodaja: Operaterji. Cena: 670 EUR X Zaslon, strojna moc. Z Manjša baterija kot pri razlicici Pro. HITROST DELOVANJA 8,5 KAKOVOST IZDELAVE 9 NOKIA 8 Sirocco Prodaja: Operaterji. Cena: 670 EUR X Zaslon, goli android. Z Oblika. HITROST DELOVANJA 7,5 KAKOVOST IZDELAVE 7,5 HUAWEI P20 Lite Prodaja: Operaterji. Cena: 390 EUR X Zaslon. Z Nekoliko visoka cena za ponujeno. HITROST DELOVANJA 8,5 KAKOVOST IZDELAVE 8 NAJBOLJŠI PRENOSNI RACUNALNIKI PRENOSNI RACUNALNIKI NAJBOLJŠI > > 44 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 45 ? Ocenjevanje prenosnikov Pri preizkusu vse prenosne racunalnike, ki jih je ta hip mogoce dobiti na sloven­skem trgu, razvršcamo na lestvico. Vsak mesec popravimo njihove cene, dodamo nove modele in zbrišemo tiste, ki niso vec naprodaj. Pri prenosnikih ocenjujemo: zgradbo in opremo, kakovost in locljivost zaslona, kakovost tipkovnice in sledilne plošcice, hitrost delovanja, cas trajanja akumula­torja, velikost in maso prenosnika, ceno in garancijske pogoje. Ocenjevani parametri so pri razlicnih kategorijah razlicno obteženi (npr. pri ce­nejših prenosnikih igra cena vecjo vlogo kot pri dražjih prenosnikih). Ocene so od­visne od trenutne konkurence, zato se (lahko) vrstni red najboljših zaradi spreme­njenih cen ali novih modelov na tržišcu iz meseca v mesec nekoliko spreminja. 46  PRENOSNIH RACUNALNIKOV NA www.monitor.si/najboljsi-izdelki   20 lahkih • 13 cenejših • 13 dražjih. 3400 evrov za prenosnik? Vrhunski osebni racunalniki še vedno stanejo veliko denarja, še posebej, ce so prenosni. Toda, ce želite (prenosno) igrati vrhunske igre, prav veliko izbire v resnici ni. . Acer Predator Helios 500. Acer je pred kratkim predsta­vil novo generacijo prenosnikov iz serije Predator Helios, ki zdaj nosijo oznako 500. Gre seveda za vecje mode­le, namenjene igricar­jem, s primerno zmoglji­vo strojno opremo in hla­dilnim sistemom. Kot vecina igricarskih modelov tudi ta navzven ne razocara. Gre za poja­ven prenosnik spoštljive de­beline slabih štirih centime­trov, ki pa vseeno ni prevec kricec. Ohišje je iz kakovo­stne temne plastike, ki od te­mno sive že vlece na modro. Logotip znamke Predator (na­mesto Acerjevega) je obrobljen s svetlo modro, v enaki barvi naj­demo tudi nekatere detajle, de­nimo na hladilnih rebrih zadaj in nekaterih tipkah tipkovnice. Ko smo že pri tej – gre za odlicno tipkovnico z dobrim ho­dom tipk, všecnim razmikom in zelo dobrim povratnim odzi­vom. Pohvalimo lahko tudi nor­malno velike tipke za premik kurzorja, te so namenoma raz­porejene kot na klasicnih tip­kovnicah, seveda za lažje igra­nje iger. Sledilna plošcica je do­volj velika in natancna, ceprav bomo za igre raje priklopili na­vadno miš. Vmesniki so dobro izbrani, na desni strani imamo dva klasic­na USB po standardu 3.0, zra­ven sta še locena vhoda za slu­šalke in mikrofon, na levi najde­mo še en USB (spet 3.0) in dva USB-C (oba podpirata standard Thunderbolt). Dodan je še kla­sicni omrežni vmesnik. Zanimi­vo, da so vhod za napajanje in izhoda HDMI ter DisplayPort (v polni velikosti) namestili zadaj, med oba izpusta za vroci zrak. Rešitev sploh ni slaba – sprosti prostor na obeh straneh racunal­nika, hkrati nas prisili, da ga ne moremo potisniti prevec k steni in s tem oslabiti hlajenje. Zanimivo, da prenosnik kljub svoji velikosti nima vec opticne enote. Sami je nismo pogrešali, tudi igre se danes vecinoma pre­naša neposredno s spletnih stori­tev (Steam, GOG in podobni). Zaslon meri klasicnih 17,3 palca, v preiz­kušenem modelu je bil vgrajen mat za­slon locljivosti 4K (torej 3840 × 2160) z matriko IPS. Na voljo je tudi zaslon loclji­vosti FullHD, v tem primeru po­nuja višjo frekvenco (144 Hz na­mesto 60 Hz). Po našem mne­nju je zaslon 4K namenjen tudi kakšnim graficnim programom (delno zaradi matrike IPS), za­slon FullHD z višjo frekvenco pa igricarjem (ta tudi zniža ceno prenosnika za vec sto evrov). Za grafiko sicer skrbi Nvidiji­na GeForce GTX 1070, izredno zmogljiva kartica, ki bo brez te­žav poganjala igre tudi v loclji­vosti 4K – za najbolj tekoce de­lovanje z vsemi mogocimi efek­ti sicer vseeno priporocamo raje FullHD. Ob njej je vgrajen še novi Intelov šestjedrni pro­cesor Core i9-8950HK in kar 32 GB pomnilnika. Za operacijski sistem in zahtevnejše programe imamo na voljo SSD velikosti 256 GB, ob njem je na voljo tudi klasicni vrtljivi HDD velikosti 1 TB. Surova moc seveda pome­ni, da ne moremo prevec racu­nati na vgrajeni akumulator. Pri našem preizkusu je zdržal uro in 38 minut, ob nežni rabi bi sicer utegnil še nekaj dlje, ob zahtev­nih igrah pa še par deset minut manj. Hladilni sistem kar dobro dohaja strojni zasnovi. Ob igra­nju ga bomo sicer slišali, a ni pre­hudo glasen. Pri Acerju so poskrbeli tudi za morebitne prilagoditve ob po­moci programske opreme, ime­novane PredatorSense. Tam lah­ko nastavljamo moc hlajenja, ra­hlo lahko tudi na­vijemo graficno kartico (po na­ših ugotovitvah ob preizkusu se to sicer pozna le za nekaj odstot­kov), nastavimo lahko tudi de­lovanje namenskih tipk v levem zgornjem kotu. Ena zabavnej­ših možnosti je nastavitev barv, s katerimi se osvetlijo posame­zni deli tipkovnice – vsakemu iz­med štirih odsekov lahko doloci­mo razlicno barvo. Novi Predator Helios je odlic­ni prenosnik, tako za zahtevno delo kot za igranje iger. Poleg opisane sestave so na voljo tudi druge, nekoliko manj zmogljive, denimo s procesorjem i7 (name­sto i9) in manj pomnilnika. Dej­stvo je, da je namrec ravno cena ahilova peta tega modela. Jure Forstneric . Acer Aspire 3 A315-41-R3NG. Acerjev novi Aspire 3 z oznako A315 je zanimiv pred­vsem, ker gre za naš prvi preiz­kus prenosnika s procesorjem AMD nove družine Ryzen. Gre za prvo resno konkurenco Intelu v kar nekaj letih, namizni proce­sorji Ryzen pa so nas sicer pred casom že navdušili. Prenosniki Aspire so sicer namenjeni doma­cim uporabnikom, gre za preno­snike z dobrim razmerjem med ceno in zmogljivostmi. Najšibkejša plat tega prenosni­ka je njegovo ohišje. Po videzu je sicer še kar solidno, na hitro se zdi, kot da bi bilo iz crnega bru­šenega aluminija, dotik pa raz­krije, da gre za dokaj povprecno plastiko. Zaslon je sicer solidno vpet, slabše je s tipkovnico, sploh z desno stranjo, kjer je vpetje sla­bo, tipke dajejo plehak obcutek. Ohišje tako ne navduši. Seveda prenosnik meri na uporabnike, ki po tej plati niso prevec zahtevni. Zaslon je povprecen, pri dia­gonali 15,6 palca ponuja loclji­vost 1920 × 1080 in mat prevle­ko. Minus je povprecni vidni kot, kjer ob nagibu hitro opazimo ble­de, nenatancne barve. Sledilna plošcica je za ta cenovni razred kar dobra, dovolj velika in na­tancna. Vmesniki ne preseneca­jo, na voljo so trije klasic­ni USB (eden po hi­trostnem standardu 3.0), omrežni vme­snik in izhod HDMI, zraven je še bralnik pomnilniških kar­tic SD. Omenili smo že uporabo pro­cesorja AMD Ryzen, konkretno Ryzen5 2500U s taktom 2 GHz. Ta naj bi bil približno ekvivalen­ten Intelovim procesorjem seri­je i5. Procesor se dobro odnese, sploh pri opravilih, ki koristijo vec jeder, konkretno imamo šti­ri in tehnologijo AMD Simulta­neous Multi-Threading, primer­ljivo z Intelovo Hyper-threading. Ob tem sta na voljo pomnilnik 6 GB in pogon SSD veli­kosti 256. Sku­paj gre za zelo dobro zasno­vo, ki bo brez te­žav poganjala vecino opravil. Za grafiko poskr­bi integrirana AMD Vega 8, ki se obnese nekoliko bolje od Intelo­vih integriranih rešitev, a vseeno ne pride blizu locenim graficnim karticam. Acerjev novi Aspire 3 je sicer na voljo tudi z Intelovimi pro­cesorji v razlicnih konfiguraci­jah, a se nam zdi tudi ta preizku­šena kombinacija zelo posrece­na. Najšibkejša clena sta plastic­no ohišje in zaslon z razmeroma slabimi vidnimi koti, a za nezah­tevne uporabnike, ki bodo pre­nosnik vecino casa uporabljali na pisalni mizi, res ne gre za sla­bo izbiro. Jure Forstneric . Lenovo Thinkpad Yoga X380 . Lenovo v svoji seriji po­slovnih modelov Thinkpad po­nuja tudi kar nekaj hibridnih prenosnikov in ti nosijo oznako Yoga. Pred kratkim smo preiz­kusili model Yoga X1, zdaj pa je na vrsto prišel še nekoliko ce­nejši X380. Še vedno gre sicer za odlicen model s tankim, z lah­kim in zelo kakovostnim ohiš­jem, v primerjavi z dražjim mo­delom je ta malenkost manj­ši (diagonala zaslona meri 13,3 palca namesto 14) in za trohico debelejši. Ohišje je odlicne kakovosti, enako velja tudi za tipkovnico. Ko zavihtimo zaslon, se tipkov­nica za nekaj milimetrov spu­sti v ohišje. Tipkovnica je osve­tljena od zadaj, vgrajena kame­ra (nad zaslo­nom) ima tudi tipalo za IR, ki ga lahko uporabljamo s sistemom za prepoznavo obraza za prijavo v Windows (Windows Hello). Za­slon je kakovosten, v uporabi je matri­ka IPS, locljivost je 1920 × 1080. Kot pri vseh teh na­pravah, obcutlji­vih na dotik, je tudi tu v upora­bi svetleca prevleka. Kljub tan­kosti je vmesnikov dovolj. Po­leg dveh vmesnikov USB (oba po standardu 3.0) so na voljo še vmesnik USB-C, lastni vme­snik za omrežni prikljucek (Le­novo priloži namenski adapter) ter izhod HDMI. Ob strani opa­zimo še režo, v katero pospravi­mo priloženo pisalo. Strojno gre za zelo spoštljivo napravo, katere osnovo predsta­vlja Intelov Core i7-8650U. Zra­ven je 8 GB pomnilnika, kar je po našem mnenju za ta razred prenosnika nacelno dovolj (pre­izkušena Yoga X1 je sicer ime­la 16 GB). Seveda je vgrajen pogon SSD, konkretno velikosti 512 GB. V tankem ohišju ni rav­no veliko prostora za hudo zmo­gljiv akumulator, a tudi slabe šti­ri ure, kolikor je prenosnik zdr­žal na našem preizkusu, je soli­den rezultat, sploh ker lahko ob bolj »rahlem« delu racunamo tudi na uro ali dve vec. Yoga X380 je odlicen poslov­ni prenosnik, ki v primerjavi z X1 zamenja slab palec diagonale in nekaj pomnilnika za kar obcutno razliko v ceni. Vseeno pa še ve­dno ne gre za ravno ugoden pre­nosnik, saj bomo zanj v taki se­stavi odšteli 1800 evrov. Na vo­ljo so tudi druge, cenejše sesta­ve, a se tudi te zacnejo pri dobrih 1500 evrih. Jure Forstneric ACER Predator Helios 500 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1182. Vecpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati­on): 1738. Trajanje delovanja: 1 ura 38 minut. Mere: 32,4 × 21,7 × 1,6 cm. 1,1 kg. Znacilnosti: Intel Core i9-8950HK, 2,9 GHz, 32 GB RAM, 256 GB SSD, 1 TB HDD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Blue­tooth. Zaslon: 17-palcni, 3840 × 2160 pik. Operacijski sistem: Windows 10 Home. Cena: 3400 EUR. Prodaja: www.diss.si. X Zmogljivost, tipkovnica, vmesniki, zaslon. Z Cena, velikost in teža. ZGRADBA IN OPREMA 10 VELIKOST IN TEŽA 3 LENOVO Thinkpad Yoga X380 ACER Aspire 3 A315-41-R3NG Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 1361. Vecpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati­on): 1434. Trajanje delovanja: 3 ure 51 minut. Mere: 31,3 × 22,2 × 1,8 cm. 1,4 kg. Znacilnosti: Intel Core i7-8650U, 1,9 GHz, 8 GB RAM, 512 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth. Zaslon: 13,3-palcni, 1920 × 1080 pik. Operacijski sistem: Windows 10 Pro. Cena: 1800 EUR. Prodaja: www.alterna.si, www.mikropis.si, www.diss.si. X Zmogljivost, mere in teža, kakovost izdelave. Z Cena. ZGRADBA IN OPREMA 10 Poslovni indeks SYSmark 2014 (Office Productivity): 981. Vecpredstavnostni indeks SYSMark 2014 (Media Creati­on): 1154. Trajanje delovanja: 3 ure 44 minut. Mere: 38,2 × 26 × 2,1 cm. 2,1 kg. Znacilnosti: AMD Ryzen5 2500U, 2 GHz, 6 GB RAM, 256 GB SSD, WLAN 802.11 b/g/n/ac, Bluetooth. Zaslon: 15,6-palcni, 1920 × 1080 pik. Operacijski sistem: Windows 10 Home. Cena: 625 EUR. Prodaja: www.diss.si. X Solidna zmogljivost glede na ceno. Z Plasticno ohišje. VELIKOST IN TEŽA ZGRADBA IN OPREMA 7 6 VELIKOST IN TEŽA 5 DOSJE MORSKA FOTOGRAFIJA MORSKA FOTOGRAFIJA DOSJE P P 46 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 47 as je za dogodivšcine, pod vodo, nad njo, blizu nje in še kje, kjer se ele­ktronika ravno ne pocuti najbolj domace. Kar pomeni, da mora biti ustrezno zašcitena, torej že v osnovi dobro zatesnjena ali v po­sebnih ohišjih. In tu pridejo vo­doodporni fotoaparati in njim podobne naprave še kako prav. Ceprav je cedalje vec vodote­snih telefonov, podvodno foto­grafiranje z njimi toplo odsvetu­jemo, še posebej v morski vodi. Razlogov je kar nekaj, prvi in med pomembnejšimi je cena na­prave, ce gre kaj narobe. In na­robe gre lahko zelo hitro, proi­zvajalec oziroma servisi pa zna­jo v takih primerih zelo radi iska­ti dlako v jajcu (in jo velikokrat tudi najdejo). Tudi upravljanje z zaslonom na dotik pod vodo ne deluje najbolje, ce sploh. Skrat­ka, tokrat bomo telefone pustili ob strani in se posvetili dobri sta­ri klasiki z manjšim odklonom, ki mu recemo akcijske kamere. Kaj pravzaprav pricakujemo od naprave, ki jo bomo odne­sli na plažo oziroma pod vodo? Oziroma v kakšno globino bi jo radi ponesli, kakšno kakovost posnetkov oziroma videa želi­mo in na kakšne druge nacine jo bomo še trpincili? Po doma­ce povedano – dobro je, da je od­porna tudi proti padcem, mrazu ali pritisku. Možnosti je veliko, razpon cen pa od slabih 50 evrov do novega avta spodnjega razre­da. Cena naraste predvsem zara­di dodatne opreme, kamor sodi­jo posebna ohišja, podvodne luci in bliskavice, saj zna kakovost na tem podrocju hitro preseci ceno fotoaparata. Tako kot v klasic­nem svetu fotografije, le da smo tu z izbiro še bolj omejeni. Akcijske kamere V Sloveniji smo kot blagov­no znamko posvojili Mobitel za mobilne telefone, v tujini je ena­ko »ponarodel« Gopro. Posne­movalcev ima dobesedno na sto­tine, vse kitajske klone je sko­raj nemogoce sešteti, vsak dan se najde kakšen nov. A takoj, ko se kateri izmed njih poskuša pri­bližati izvirniku, naraste cena in original kar naenkrat niti ni vec tako drag oziroma se razlika tako rekoc iznici. Kaj pravzaprav pricakujemo od spodobne akcijske kamere? Ce vas zanima oboje, se pravi fo­tografija in video, ogromna veci­na kitajskih klonov odpade, celo nekateri bolj znani posnemoval­ci se znajdejo v tej odpadli sku­pini. Strogo fotografsko usmer­jenih akcijskih kamer skoraj ne boste našli, se pa zato kar nekaj modelov odkupi s snemanjem v locljivosti 4K, kar je v resnici fo­tografska locljivosti osem milijo­nov pik. S tem dobite dvoje: viso­kolocljivostni video in fotografije hitrosti 30 posnetkov na sekun­do, kar daje dobro možnost, da izlušcite dober kader. Ker bomo imeli mlincke s seboj vsepovsod, je zelo pomembno tudi to, kako so zašciteni. Gopro ima od modela Hero 5 zatesnjeno celo kamero, veli­ka vecina ostalih, razen nekate­rih Sonyjevih modelov, pa zahte­va dodatno ohišje. To sicer mal­ce poveca napravo, a ne prav ve­liko. Upravljanje s tem posta­ne bolj zoprno, saj kar nekaj teh igrac omogoca spreminjanje na­stavitev le prek zaslona, obcutlji­vega na dotik. V praksi to pome­ni odpiranje ohišja in v mokrem okolju to ni najbolj priporocljivo. Ohišja so vecinoma zatesnje­na do globine 30 ali 40 metrov, nekatera tudi vec. V globini pod 10 metri je svetlobe že zelo malo oziroma rdecega dela spektra za­radi absorpcije skoraj ni vec, kar takoj za seboj potege podvodne filtre oziroma mukotrpno po­pravljanje na racunalniku. Moc­ne podvodne luci hitro stanejo krepko vec kot sama akcijska ka­mera in od tod naprej je meja le globina vaše denarnice. Pri videu bi lahko celotno za­devo krepko zapletli, z razlicni­mi kodeki ali s hitrostmi snema­nja, a za domaco rabo je polna HD-locljivost vec kot dovolj. Za zabavni del poskrbi snemanje pri 120 posnetkih na sekundo ali vec, ko se že lahko igramo z upo­casnjenimi posnetki. Žal boste tu hitro na suhem, saj velika vecina pozna najvec 60 posnetkov na sekundo ali manj. Tudi snemanje v locljivosti 4K zna biti pri marsi­kateri kitajski kopiji problematic­no, saj ne zmorejo normalnih 25 oziroma 30 posnetkov na sekun­do, ampak manj, nekatere le 15, druge pa še manj. Bolj problematicno je napi­hovanje locljivosti, zato morate biti pri nakupu akcijskih kamer zelo pozorni na tehnicne lastno­sti. Velik napis 4K še ne pome­ni, da kamera v resnici to zmo­re, ce ima tipalo le pet milijonov pik. A to se ne zgodi le pri ne­znanih imenih, tudi Olympus in Pentax sta imela s svojima akcij­skima kamerama podobno teža­vo, kjer sta sicer malo, a vseeno napihovala locljivost. Kar je bolj žalostno, tudi kakovost fotografij je bila pod ravnjo teh dveh proi­zvajalcev. V osnovi odlicno nare­jeno in tehnicno dobro oblikova­no kamero jim je uspelo pohabiti do te mere, da smo vsi hitro po­zabili na njiju. Vecina akcijskih kamer ima objektiv ribje oko, ki ga zna mar­sikatera tudi elektronsko prede­lati v klasicni širokokotni objek­tiv. Razlike v kakovosti objekti­vov so dokaj majhne, a fotogra­fu utegne kromatska aberaci­ja oziroma cvetenje robov poje­sti vse veselje do fotografiranja. Namesto ostrega prehoda med dvema barvama (obicajno med ostrim svetlim in temnim delom) se namrec pojavi dodatni vijo­licasti odtenek, ki tam v resnici nima kaj iskati. Med redkimi, ki se temu uspe izogniti, je Gopro Hero, pri vecini ostalih pa boste ta nezaželeni efekt videli, še po­sebej zdaj, ko smo vas na to opo­zorili. Širina kota je pri vecini kamer okoli 150 stopinj, nekatere jih zmorejo 170, že prej omenjena Olympus in Pentax pa 206, kar pomeni, da vidita že malo na­zaj. V praksi je že 150 stopinj ci­sto dovolj, saj boste na racun ri­bjega ocesa ujeli veliko vec, kot bi si vcasih želeli. Svetlobna vrednost je pri veli­ki vecini akcijskih kamer f2.8 in seveda brez opticne zaslonke, kar predvsem fotografom ne bo najbolj všec. Nobenih lepih zvez­dic iz tockastih svetlobnih virov, razen naknadno v obdelavi. Tudi na vgrajeni filter ND, ki ga po­znajo nekateri kompaktni foto­aparati, lahko pozabite, ostane­jo vam zunanji. A po drugi stra­ni kar nekaj modelov premore shranjevanje posnetkov v suro­vem formatu, vecina jih premore pod- oziroma nadosvetlitev, tudi rocna izbira obcutljivosti je na voljo. Nekatere akcijske kamere premorejo rocno izbiro casa, kar zna priti prav ne le pri fotografiji, ampak tudi snemanju videa. Ce sodite med skrajno tehnic­ne osebke, bosta vgrajeni mo­dul GPS in tipalo za pospeške kot narocena. Sony in Garmin, re­cimo, imata posebno program­sko opremo za obdelavo videa, ki zna te podatke uporabiti in jih prikazati na posnetku. Sicer pa, to boste uporabili le nekajkrat in nato izklopili, ker jemlje dodatno energijo in krajša cas snemanja. Za konec pa krmiljenje akcij­ske kamere na daljavo, prek mo­bilnega telefona seveda. Da, ve­cina jih to omogoca, a nekate­re rešitve so boljše, druge slab­še. Gopro tudi tu kaže pravo pot, ceprav kitajski Yi prav nic ne za­ostaja. Vsekakor je povezljivost privlacna lastnost, saj lahko po­snetke objavimo zelo hitro ozi­roma jih pregledamo na vsaj pri­bližno ustrezno velikem zaslonu. Trpežni kompakti Za akcijskimi kamerami pride­jo na vrsto malo zmogljivejše na­prave, ce nic drugega, so bolj fo­tografsko usmerjene. Kar pomeni vsaj nekaj spre­menljive gorišcnice, normalno velikost in cel kup fotografskih možnosti. Raznolikosti je tu bi­stveno manj, a še vedno dovolj, da se najdejo fotoaparati od do­brih 100 evrov navzgor, zakljuci­jo pa se malo pod 500. Tudi pod­jetij, ki jih izdelujejo, je bistveno manj, pomembnejše lahko pre­štejemo na prste ene roke. Glede na to, da je vecina poceni kom­paktov že davno iz igre, prese­neca dejstvo, da vecina zgoraj omenjenih proizvajalcev še ve­dno obcasno obnovi linijo ozi­roma doda nekaj novega. Olym­pus in Nikon naredita to tako, da se izplaca preskociti vsako dru­go generacijo, Fujifilm pa že ne­kaj let dela bolj kot ne le kozme­ticne popravke. Pri vodotesnem kompaktu sta obicajno le dve možnosti. Išcete poceni nadome­stek za pametni telefon, za kate­rega vas je strah, da bi ga odne­sli blizu vode ali v vodo, posnet­ke pa bi vseeno radi imeli oziro­ma išcete fotoaparat, ki ga bo­ste brez težav dali v roke mladi­ni. Druga kategorija je resen vo­dotesni kompakt, ki bo z vami povsod, ne glede na vremenske razmere, in bo preživel tudi ka­kšno hujšo zlorabo, kot je padec ali mraz, obenem pa boste lah­ko z njim naredili spodoben po­snetek, za katerega vam ne bo žal, da nimate s seboj DSLR. V prvi kategoriji so resni kandida­ti Nikon, Panasonic in Fujifilm, v drugi ostaneta le Nikon in Olym­pus. Zadnja sta naredila odlicna žepna fotoaparata, ki sta lahko bistveno vec kot le trpežna žep­nika. Oba imata odlicen makro nacin, celo vrsto scenskih nasta­vitev in hitri zaporedni zajem po­snetkov, Olympus pa celo ponuja kar nekaj dodatkov v obliki kro­žne makro bliskavice, nastavka za filtre ali širokokotni nastavek, ki poveca kot s 24 mm na 18. Preden zakljucimo s kompak­ti, moramo nujno omeniti še dva fotoaparata, Leico X-U in Sealife DC2000. Ce niste navdušeni pod­vodni fotograf, verjetno še niste slišali za nobenega od njiju, ce­prav ste ob omembi Leice verje­tno rahlo privzdignili desno obrv. Oba fotoaparata sta zelo zanimi­va, DC2000 ima enopalcno tipa­lo in objektiv, primerljiv z 31 mm, X-U pa tipalo APS-C in objektiv, primerljiv s 35 mm. Pri obeh je vrednost zaslonke dokaj podob­na, f1.8 pri prvem in f1.7 pri dru­gem. Samo ohišje pri obeh zdrži 15 metrov globine, z ohišjem še vec. Temu primerna je tudi cena: Sealife stane okoli 600 evrov, medtem ko ima Leica sebi pri­merno ceno, dobrih 3000 evrov. Brezzrcalni svet Nekoc so fotografi imeli Niko­nos. Legendarni podvodni foto­aparat, ob katerem se še danes marsikateremu fotografu orosi oko. Zgodba sega v leto 1963, v Francijo, kjer je podjetje La Spi­rotechnique razvilo 35-milime­trski podvodni fotoaparat, izde­lavo pa je prevzel Nikon. Sledi­lo je še pet fotoaparatov, zadnji v letu 1992, ki je imel v primerja­vi s prejšnjimi celo možnost upo­rabe objektivov s samodejnim ostrenjem. O tem, da so bili fotoaparati zgrajeni tako rekoc kot najboljše podmornice, ni treba izgublja­ti besed. Zdržali so pritisk do 100 metrov pod morsko globino, imeli so nabor objektivov in bli­skavic, skratka vse, kar podvodni fotograf potrebuje. Ker elektroni­ka ni najbolj združljiva z vodo, je razvoj podvodnih fotoaparatov v digitalnem svetu skoraj zamrl. Obudil ga je spet Nikon z mo­delom AW1, kot kaže, pa je pro­jekt dokoncno zastal. V osno­vi je AW1 brezzrcalni fotoapa­rat iz serije 1, ki je vodotesen do globine 15 metrov. Na voljo sta tudi dva objektiva, 10 mm in 11–27,5 mm, s spremenljivo gorišc­nico. Za pretvorbo v 35-milimetr­ski format je treba gorišcnico po­množiti s faktorjem 2,7 x, da do­bimo 27 mm in od 30 do 74 mm. Za prvo silo dobro, a manjka še vsaj ribje oko ali drug širokoko­tnik ter vsaj en makro objektiv za celoten sistem. S tem bi ga pod­vodni fotografi hitro vzeli za svo­jega, saj drugih resnih alternativ tako rekoc ni. Glede na to, da se v liniji 1 že lep cas ni nic spremeni­lo, lahko na brezzrcalni podvodni fotoaparat pozabite in zacnete razmišljati o alternativah, kot so podvodna ohišja. Brez njih boste katerikoli drugi brezzrcalni fo­toaparat odnesli pod vodo le tri­krat, prvic, zadnjic in nikoli vec. Pravi format Ce je Nikonu uspelo izdela­ti vsaj en brezzrcalni fotoapa­rat, je digitalni zrcalno refleksni svet ostal na suhem. Dobesedno. Oziroma smo spet pri podvodnih ohišjih, katerih cena hitro prese­ga tisocak, da o kakšnem dodat­ku niti ne govorimo. Proizvajalci podvodnih ohišij so se v digital­nem svetu srecevali z veliko teža­vo, za kateri model naj naredijo podvodno ohišje. Fotoaparati so se namrec še nekaj let nazaj me­njali na letni osnovi in nov mo­del, ce nic drugega, je prinesel drugacen razpored tipk, kar je seveda pomenilo nov razvoj pod­vodnega ohišja. Zaradi tega so ta na voljo predvsem za srednji in višji razred digitalnih fotoapara­tov. Vcasih se tudi sami proizvajal­ci potrudijo za celovito rešitev, ne le s podvodnim ohišjem, am­pak tudi z ustreznimi svetlobni­mi telesi. Vecina jih je omejena na globino 40 metrov, ki je tudi meja za amaterske potapljace, ce želite kaj vec, pa je treba poseci po neodvisnih proizvajalcih. Ti ponujajo ohišja, ki zdržijo globi­no vec kot 100 metrov. A kot smo omenili že na zacetku, stroški tu hitro zrastejo prek vseh meja, ce želite biti dobro opremljeni in fo­tografirati v globinah, vecjih kot 20 metrov. Ustrezno ohišje, vec razlicnih kupol, dve bliskavici ali mocni svetilni telesi ter ne naza­dnje tudi veliko vaje so potrebni za nastanek dobrega posnetka. Na vsak nacin pod vodo Ce vam ni do nakupa nove opreme in bi radi z obstojeco raziskovali podvodni svet, vam preostanejo vodotesne vrecke in podvodna ohišja. Prve so dokaj poceni in namenjene predvsem raziskovanju plitvin, z drugimi greste lahko tudi globje, a so tudi krepko dražja. Vodotesno vrecko se dobi že za manj kot 100 evrov, odvisno od velikosti fotoapara­ta. Vsekakor pred nakupom pre­verite, ali gre vaš fotoaparat z iz­branim objektivom vanjo, zato nakup prek spleta odsvetujemo. Ker globine hitro stisnejo zrak v vrecki, postane upravljanje foto­aparata vse prej kot enostavno, zato, cetudi omogocajo potope do 15 metrov, ne pricakujte, da boste tam lahko naredili kaj pa­metnega. Vodotesna ohišja so seve­da veliko zanimivejša, a mora­jo biti narejena oziroma prireje­na prav za tip fotoaparat. Ce ima izmenljive objektive, mora tudi sprednji del (polobla ali tulec za objektiv) temu ustrezati. Cene so hitro od 1000 evrov navzgor, kar nas vrne na akcijske kamere ozi­roma trpežne kompakte. Ce ima­te starejši kompaktni fotoaparat, se izplaca pobrskati po spletu za rabljenimi ohišji, pred leti so ji proizvajalci radi izdelovali za boljše modele. Cena zna biti krepko ugodnejša, seveda je vse odvisno od ohranjenosti oziroma srece pri nakupu. Velja opozori­lo, da je treba tesnila obvezno preveriti, po možnosti zamenjati oziroma jih zatesniti s silikonsko mastjo pred prvo uporabo. Fujifilm XP130 Eden redkih proizvajalcev, ki že tako rekoc od samega zacet­ka izdeluje vodotesne fotoapa­rate, je Fujiifilm. Ce imate sreco, lahko še vedno kje najdete njihov podvodni filmski fotoaparat za enkratno uporabo, tako mimo­grede. Zadnji model XP130 izhaja iz serije, stare dobrih osem let, in v tem casu so predstavili devet fotoaparatov, približno enega na leto. Med seboj so si zelo po­dobni, zadnjih pet let imajo vsi 16-milijonsko tipalo, pred tem pa enak objektiv in skoraj ena­ko ohišje. Spremembe so tako majhne, da se cudimo proizva­jalcu, ki vsako leto predstavi nov model. Morda racunajo na ti­ste, ki so unicili ali »utopili« prej­šnjo razlicico, ampak naše izku­šnje pravijo, naj v tem primeru uporabnik raje poskusi sreco z drugim proizvajalcem. Skratka, objektiv z razponom gorišcnice pet, dokaj neugoden 28-milime­trski zacetni kot, ki pod vodo ni prav nic širok, in hitrost ostrenja, ki je ostala v prejšnjem desetle­tju. Dobesedno za vse nastavitve moramo poseci v menije, celo za izbiro nacina fotografiranja. A kljub vsemu temu fotoaparat po­streže s spodobno kakovostjo sli­ke in z dosegljivo ceno. To pa je tudi tisto, kar uporabniki išcemo. Sony RX0 Ce bi nas vprašali, na katerem podrocju je Sony resnicno naj­boljši, je to pomanjševanje. Od radijskih sprejemnikov v 60-ih letih in »vokmena« do fotoapara­tov v zadnjem casu. RX0 je tako tipicen primer tega, a po drugi plati izdelek, za katerega se spra­šujemo, cemu tocno je name­njen. Na eni strani velikost manj­še akcijske kamere, na drugi objektiv, primerljiv s 24 mm, ki premore celo samodejno ostre­nje. Prej fotoaparat ali kamera z neobicajnim objektivom. A malcek premore marsikaj, od fotografiranja v formatu RAW do snemanja videa z 980 posnet­ki na sekundo. Glavno presene­cenje sledi: namesto klasicne­ga majhnega tipala se notri skri­va enopalcno tipalo, kot ga pre­morejo zmogljivejši kompakti. Zato ima tudi samodejno ostre­nje, ki je relativno hitro in ostri po vecjem delu tipala. Vse te mo­žnosti hitro zbledijo ob tako re­koc mikroskopskem LCD-zaslo­nu, prek katerega nastavljamo vse možnosti. Snovalci so pre­prosto povzeli klasicen Sonyjev meni, kar pomeni zelo majhne crke in nepreglednost nastavitev, za še vecjo zmedo pa so nekatere možnosti med foto in video naci­nom enako poimenovane. Razo­cara tudi najdaljši cas, ki je skro­mne Ľ sekunde. Glede na tipalo bi lahko bil ta tudi 60 sekund. Koncni udarec sledi v viso­ki ceni, kar bo marsikoga odvr­nilo od nakupa, kljub nekaterim zelo vabljivim možnostim. Ce bi Sony namesto objektiva 24 mm uporabil klasicno ribje oko, kot ga ima velika vecina akcijskih ka­mer, in dodal zaslonko ali vsaj vgrajen filter ND, bi kljub visoki ceni postal nesporni zmagovalec med akcijskimi kamerami, tako pa je bolj kot ne le dokaz izredno sposobnega inženirstva. Nikon W300 Ko se je Nikon lotil prvega podvodnega kompakta, je bolj kot ne poskušal slediti drugim, z eno manjšo spremembo – GPS­-sprejemnikom in vgrajenim sve­tovnim zemljevidom. To so bili še casi, ko so pametni telefoni šele kazali zobe, in ce bi se s fo­toaparatom izgubili na kakšnem samotnem otoku, bi vsaj vedeli, kje se nahajate, ce nic drugega. Danes je potrebno veliko vec in tudi Nikon se je temu prila­godil. Objektiv je dobil širši kot in malo daljšo gorišcnico, pro­gramskih možnosti je veliko, tudi upravljanje je preprosto. Makro nacin je odlicen, ostrenje hitro, med posebnimi nacini pa se najde tudi zelo spodoben noc­ni nacin, ki omogoca vecurne ek­spozicije. Fotoaparat ima le eno manjšo lepotno napako, nima zapisa RAW. Na sreco zna odlic­no izravnati belino, tudi šum do­bro odstranjuje. Cenovno si je zelo blizu z Olympusom TG-5, ki ima zelo podobne tehnicne lastnosti in možnost uporabe nekaterih že omenjenih dodatkov. Tudi sne­manje v locljivosti 4K mu ne pov­zroca težav, le dovolj hitro po­mnilniško kartico potrebuje. Ce povzamemo: dober fotoaparat za zahtevnejšega uporabnika, ki želi od kompakta kaj vec ozi­roma mu v dolocenih primerih brez težav nadomesti DSLR ali brezzrcalca. Nikon W100 Igraca, malo bolj resna, a vse­eno zanimiva in uporabna. Ni­kon se je tega fotoaparata lo­til zelo pragmaticno, saj je od vecine vodotesnih konkretno debelejši zaradi objektiva. Ta se v nasprotju z ostalimi izvle­ce, kot pri vecini kompaktov, a je ta del skrit v ohišju. Drugace po­vedano, klasicni kompaktni fo­toaparat so zaprli v vodotesno ohišje. Trikratna spremenlji­va gorišcnica z zacetnim kotom 30 mm ni ravno najboljša po­potnica za podvodno fotogra­fijo, a se objektiv cisto spodob­no obnese v makro nacinu. Pro­gramske nastavitve so predvsem samodejne, a se dobro obnesejo. Video ima polno locljivost HD, 4K je za ta denar težko prica­kovati. Skratka, nic posebnega, a ravno dovolj dosegljiva cena, ki zna prepricati marsikaterega kupca.. Skok v morje Cas je ravno pravi, da poskusimo narediti tudi kakšno zunajserijsko fotografijo ali videoposnetek. Ce smo na to še ustrezno pripravljeni, nas kakšna kaplja, pesek ali druga nevšecnost ne bi smela zmotiti. Alan Orlic C rne Hodalic, fotograf, profesor, biolog, pravi, da je morje njegov drug dom, zato ima tudi vso potrebno opremo za fotografiranje pod vodo z ustre­znimi ohišji in lucmi oziroma bliska­vicami. Trenutno je to še Nikon 3S, a ga bo kmalu nadomestil D850. Kljub temu meni, da je danes vecina fotoaparatov, tako klasicnih digital­nih kot brezzrcalnih, dovolj dobrih za podvodno fotografijo, saj vecina zmore visoko stopnjo obcutljivosti brez pretiranega šuma. Pomembno je dobro podvodno ohišje, ki pa hi­tro stane tisocak ali vec, potem so tu še ustrezne kupole za objekti­ve in seveda bliskavice ali vsaj moc­ne luci, brez katerih se ne da delati resno, razen ce fotografiramo v pli­tvinah. Pomembno je tudi, da je bli­skavica cim dlje od osi objektiva, kajti v morski vodi in tudi drugje je veliko trdih delcev ali mikroorganiz­mov, od katerih se svetloba odbije, in tako dobimo na posnetkih neže­lene bele pike. Za lažje delo so pri­porocljive bliskavice, ki so združljive s fotoaparatom, a ce proracun tega ne dopušca, so tudi rocne vec kot dobrodošle. Pri objektivih priporoca cim bolj širokokotne, tudi ribje oko pride zelo prav. Za ljubitelje ma­kro fotografije je makro objektiv se­veda nuja, ce ohišje omogoca roc­no ostrenje, toliko bolje. Preprostej­ši tehniki lovljenja ostrine sta upo­raba LCD-zaslona in možnost cvete­nja robov (peaking). Priporoca tudi redno pregledovanje podvodne­ga ohišja, predvsem tesnil, še pose­bej pred prvim potopom v novi se­zoni. Takrat je bolje preizkusiti ohiš­je brez fotoaparata. Tudi pred sa­mim potopom je že na gladini do­bro pregledati, ali slucajno kje ne vdira voda (kapljice se hitro nabere­jo na kupolastem delu ohišja in so dobro vidne), a obicajno velja, ce na gladini oziroma globini enega me­tra ne pride do vdora, tudi globje ne bo prišlo, saj tesnila zaradi pritiska dodatno stisnejo in preprecijo vdor. Podvodna fotografija je seveda zah­tevnejša, a koncni rezultat zna toli­ko bolj presenetiti in zaradi nenava­dnosti tudi navdušiti. MNENJE Kaj pravijo resni uporabniki? . Arne Hodalic. Foto: Katja Bidovec. A s Z globino narašca vpijanje rdecega spektra vidne svetlobe, zato vse skupaj hitro dobi modri pridih. To lahko naknadno popravimo ali uporabimo ustrezen rdec filter. . Za Gopro in nekatere klone se dobi dokaj poceni kupolasta ohišja, ki omogocajo fotogra­firanje pol nad in pod vodo. Obstajajo tudi še cenejši kloni. arja Štravs Tisu, fotografinja, novinarka, radijska voditeljica in novopecena ljubiteljica morskih globin, ima fotoaparat tako rekoc vedno pri roki. Tudi pod vodno gladino ga rada odnese in za to ji za zdaj služi Canon S90 v podvodnem ohišju. Ceprav je foto­aparat že relativno star, se še vedno dobro obnese, poleg tega je tudi v podvodnem ohišju dokaj majhen in preprost za upravljanje. Kar pogreša, je predvsem širši kot, o podvodnih bliskavi­cah ali luceh pa trenutno ne razmišlja. Naslednji fotoaparat, ki bo z njo šel pod vodo, je Canon EOS M6 z objektivom 11–22 mm in ustreznim ohišjem, po možnosti s kupolo namesto klasicnega stekla pred objekti­vom. S tem bo fotoaparat še vedno majhen in okreten pod vodo, kar ji je tudi najbolj pomembno. MNENJE Kaj pravijo resni uporabniki? D . Darja Štravs Tisu Zlati Monitor erjamemo, da je za vecino podvodna fotografija privlac­na, ce nic drugega, zaradi dru­gacnosti. A kot smo že veckrat omeni­li, je za dober rezultat potrebno kar ne­kaj dobre opreme, da o casu, ki ga po­trebujemo za to, niti ne govorimo. Tudi najboljša oprema vam ne bo prine­sla dobrih rezultatov, ce ne boste va­dili, kar pomeni vložiti cas. Za to vam toplo svetujemo, da dobro razmisli­te, kaj res želite in ali sploh imate cas to uresniciti. Naše priporoci­lo je preprosto: ne pretiravaj­te. Poleg tega tudi razmislite, dobro podvodno opremo boste lahko upo­rabljali štiri mesece, morda šest, odvi­sno od vaše druge podvodne opreme (predvsem debeline neoprena). Preo­stali cas se bo nanjo nabiral prah, po­leg tega tudi njeno vzdrževanje ni rav­no poceni. Po drugi plati pa boste lah­ko trpežen kompakt ali akcijsko kame­ro uporabljali tako rekoc povsod, kako­vost posnetkov pa za doma­co rabo ne bo veliko slabša. Le redko boste namrec pri­kazovali slike v višji locljivosti kot HD, tudi s tiskom do forma­ta A3 ne bi smeli imeti težav. Nikon Coolpix W300 je široko upo­raben mlincek, ki pride prav tudi ob planinarjenju ali drugih aktivnostih. Gopro Hero 5 ali 6 sta zelo spodob­ni akcijski kameri, kjer je glavna meja vaša domišljija, kako ju izkoristiti. Za njiju je na voljo tudi posebno kupola­sto (dome) podvodno ohišje, ki omo­goca fotografiranje pol v vodi pol zu­naj, in kar je najlepše, kitajske kopi­je stanejo od dobrih 60 evrov dalje. Skratka, domaci proracun zaradi tega ne bi smel trpeti. Za Gopro se dobi še cel kup drugih dodatkov, od plov­cev oziroma držal do za podvodno fo­tografijo bolj zanimivih luci LED. Te so ravno prav majhne in uporabne tudi v druge namene oziroma jih lahko brez težav uporabimo tudi ob fotografiji z drugimi fotoaparati. Ce potegnemo crto, za spodoben rezultat ni treba prodati ledvice ali pljucnega krila, le pricakovanja mora­te malo zmanjšati. V DOSJE DELO NA YOUTUBU DELO NA YOUTUBU DOSJE P P 52 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 53 red dobrim mesecem je vec vidnih ustvarjal­cev vsebin na priljublje­ni video platformi oznanilo, da enostavno ne zmorejo vec in da potrebujejo premor. Med njimi tudi tretji najbolj priljubljen you­tuber, Rubén Gundersen, bolj znan kot El Rubius. Kljub skoraj tridesetim milijonom narocni­kov je oznanil premor za nedo­locen cas. Devetnajstletna Ellie Mills, ki ima prek milijon naroc­nikov, se je pred kamero spraše­vala, zakaj je tako nesrecna, ce je dosegla vse, o cemer je sanjala. Celo mogocni PewDiePie, imet­nik najbolj priljubljenega kana­la na Youtubu, je pred casom na­redil premor. Vzrok je preprost – izgoreli so. Pomembnejše je vprašanje, zakaj. Izgorelost zaradi stresa seveda ni nobena novost niti ni omejena na samostojne ustvarjalce. Ven­dar pa je kljucna razlika od obi­cajne službe v tem, da youtuber­ji obicajno nimajo nikogar, ki bi jih usmerjal, jim svetoval ali skr­bel za njihovo zdravje in dobro pocutje. Tako mnogi ne opazi­jo opozorilnih znakov stresa, do­kler ni že prepozno. Živijo v sve­tu naglih sprememb, kar še po­vecuje anksioznost ustvarjalcev. Mnogi delajo v divjem ritmu, ki so si ga sami nastavili. Tako, denimo, Tyler Blevins, alias Ninja, zažene igro ob pol desetih zjutraj in igra vsaj šest ur. Nato si res vzame kakšne štiri ure premora, ki ga preživi z družino, vendar pa ob sedmih zvecer zno­va zacne. Igra in oddaja do dveh ali treh zjutraj, kar pomeni, da pogosto ne spi niti šest ur. Mnogi youtuberji niti ne dou­mejo, da je njihov hobi cez noc prerasel v kariero in da zdaj nji­hovo obcinstvo pricakuje doloce­no osebnost in frekvenco objav. Na racun zaslužka – ta za najve­cje ustvarjalce presega 100.000 evrov letno – zanemarijo zaseb­no življenje ali pa se proti svojim željam udinjajo publiki, kar pri­pelje do frustracij. PewDiePie je javno spregovoril o tem, kako je igral igro, ki se je je že davno na­velical, saj so tako želeli njego­vi gledalci, ob tem pa se je mo­ral pretvarjati, da mu je v uži­tek. V tem pocetju pa prav goto­vo ni bil edini. Že pred nekaj leti je, denimo, cez noc izginil Hu­skySC, zelo uspešni komentator E-športne igre StarCraft 2. Kljub priljubljenosti je enostavno pre­gorel, v enem svojih zadnjih vi­deov pa povedal le, da mu je zdravje krepko opešalo, saj že dolgo ni bil na soncu ali se gibal. Ceprav je za tem objavil še tri ali štiri posnetke, so ti prihajali v dolgih razmakih, sam pa ni bil vec s srcem pri stvari in je kmalu enostavno odnehal. Nejasna pravila igre K anksioznosti ustvarjalcev vsebin na Youtubu prav nic ne pripomore netransparentno de­lovanje samega podjetja. Zaradi ekstremne kolicine objav se na­mrec zatekajo k algoritmom, ki poskušajo odstraniti neprimer­ne vsebine. Še vec, ker se mora podjetje udinjati oglaševalcem, morajo biti pozorni, da se njiho­va imena ne pojavljajo ob dolo­cenih posnetkih. Pred nekaj casa so, recimo, nehote objavljali re­klame ob videu islamskih ekstre­mistov, ki so novacili za ISIS. Vendar so tako ocitni primeri redki, mnogo pogosteje podjetja ne želijo svojih izdelkov oglaše­vati ob videih z resno ali s spor­no tematiko, kot so politicne de­bate, pogovori o smrti ali trage­diji in podobnih vsebinah. To na­mrec lahko ustvarjalce mocno udari po žepu, saj pripelje do de­monetizacije videa, nemara pa tudi do prepovedi objav. Težava je v tem, da Youtube ne podaja jasnih napotkov, ki bi se jih mo­rali ustvarjalci držati. Celo ne­davno preminuli igricarski kri­tik John Bain, znan kot TotalBi­scuit, je imel hude težave, ko so se ustvarjalci igre, ki jo je raztr­gal, pritožili, da vsebina videa – torej prvoosebni prikaz igre s spremnim komentarjem – ni bila v skladu s fair play pravili Youtu­ba in naj bi posegal v intelektu­alno lastnino razvijalca. Ceprav je bil primer uspešno rešen, je bil sporni video za nekaj casa uma­knjen, Bain pa tacas ni mogel ob­javljati novih vsebin. Morda še bolj izrazit problem so nekatere priljubljene, a sporne vsebine, denimo orožje. V skladu s politiko podjetja in regulativo ZDA namrec ni legalno objavljati posnetkov o dolocenih modifika­cijah, recimo o tem, kako prire­diti puško v avtomatsko. Vendar pa se z orožjem v raznih pojavnih oblikah ukvarja kopica ustvarjal­cev. Težava napoci pri ljudeh, ki se bolj kot z »orožno pornografi­jo« ukvarjajo z zbirateljstvom ali zgodovino orožja. Cetudi so taki videi namenjeni le inženirski pla­ti dolocenega kosa, so lahko de­monetizirani brez pojasnila. Po­leg Patreona, ki je postal pribeža­lišce nišnih ustvarjalcev s proble­maticnimi temami, mnogi išce­jo alternative, kjer bi lahko ohra­nili svoje vsebine. Le bi bile tako manj ranljive za kaprice umetne pameti in arbitrarne odlocitve uslužbencev. Zacetek konca? V Youtubu je v zacetku leta pri­šlo do še ene kljucne strateške odlocitve, ki bo krepko zaznamo­vala bodocnost platforme. Odlo­cili so se namrec, da bodo demo­netizirali vse ustvarjalce, ki imajo na svojem kanalu manj kot tisoc narocnikov. Ta odlocitev je sila pomembna, saj je doslej veljalo, da je Youtube pribežališce drob­nih ustvarjalcev, ki s svetom de­lijo svoja razmišljanja in hobije. Nekakšna spletna obljubljena de­žela, kjer lahko vsakomur uspe. Razlicni kanali so tako pocasi in trudoma gradili svoj profil in pri­dobivali gledalce, spodbuda za to pa jim je bilo nekaj sto dolarjev, ki so jih letno prejeli od oglasov. Danes tega ni vec, kar za no­vopecene ustvarjalce predstavlja dodatno oviro. Youtube je hkra­ti objavil, da bodo zaposlili de­set tisoc ljudi, ki bodo pregledo­vali videe petih odstotkov najbolj gledanih kanalov. Obe odloci­tvi kažeta na to, da se je ta video platforma odlocila omejiti svo­jo rast in se osredotociti na naj­bolj gledane vsebine, saj je koli­cina podatkov postala neobvla­dljiva. Nekako tako, kot se glas­beni menedžerji raje osredotoci­jo na nekaj uspešnih skupin, kot pa na plejado drobnih avtorjev najrazlicnejših žanrov. Novi ustvarjalci se bodo tako morali lotiti svojih vsebin brez fi­nancne podpore ter s cedalje ve­cjimi omejitvami pri vsebini svo­jih posnetkov. Zato se bodo ver­jetno raje odlocili za katero dru­go priljubljeno platformo, kot sta Instagram ali Twitch. Nema­ra še pomembneje je, da Youtube po novem ne bo vec pribežališce drobnih, enkratnih videov, cetu­di bodo imeli na milijone ogle­dov. Vevericka, ki jezdi na doma­ci macki, bo lahko še vedno viral­ni hit, vendar pa ati, ki je vse sku­paj objavil, od tega ne bo videl niti centa. Kar bo, znova, pripe­ljalo do eksodusa manjših ustvar­jalcev, ki delajo Youtube tako za­nimiv. Ostali bodo cistunski, ne­škodljivi plagiati, ki ne psujejo, ne omenjajo nobenih podjetij, se ne spušcajo v politiko, ne razmi­šljajo o travmaticnih izkušnjah in venomer pozivajo h klikanju na gumbek subscribe, saj bodo v na­sprotnem pac ostali brez novcev. Majhen ribnik z veliko krokodili Zaradi opisanega stanja ne preseneca, da so mnogi, tudi naj­vecji, enostavno pregoreli in da se cedalje vec nišnih ustvarjal­cev odloca za iskanje sponzor­jev prek Patreona ter se selijo na druge, bolj odprte platforme. Cas, ko je bil Youtube pribeža­lišce kritikov znanstvenofanta­sticnih knjig, navdušencev nad doma izdelanimi srednjeveškimi oklepi ali posreceno ujetih vide­ov psov v razpoloženjskih pozah, ocitno mineva. Ustvarjalci se bodo soocali s cedalje vecjim pritiskom, da bi ostali relevantni. Mnogi bodo enostavno pregoreli in odnehali, drugi bodo najemali prave pro­dukcijske ekipe, da si bodo olaj­šali delo. Hobi bo tako postal ka­riera, ne dosti drugacna od film­skega zvezdništva ali pa, zacuda, preprodaje drog. Freakonomi­ja, veda o ekonomiji vsakdanjega življenja, ki jo je razvil priznani ekonomist Steven Levitt, namrec opisuje zanimiv pojav. Nekate­re karierne poti so si po ucinkih na posameznika zelo podobne, na primer misic ali pa prekupce­valcev, zagotovo pa bi v to kate­gorijo lahko uvrstili tudi uspešne tvorce vsebin na Youtube. Sku­pno jim je, da so na vrh prišli iz zelo širokega nabora posamezni­kov, oziroma to, da veliki vecini enostavno ne uspe. Tisti, ki jim, so bolj nezaupljivi, nimajo veliko prijateljev in morajo biti prilago­dljivi na trende ter brezobzirni do tekmecev, ce želijo ostati na vrhu. Kar vodi v cedalje vecjo osamlje­nost, depresijo in v stres. Zacara­ni krog se bo tako vrtel dalje.. Stresna tuba P Mnogi med nami bi si želeli biti premožni in priljubljeni, prave internetne zvezde, vendar le redkim to tudi uspe. Zakaj se torej toliko vidnih ustvarjalcev na Youtubu pritožuje nad izgorelostjo in se v cedalje vecjem številu odloca za daljše premore? Gregor Stamejcic s PewDiePie je javno sprego­voril o tem, kako je igral igro, ki se je je že davno navelical, ob tem pa se je moral pretvarjati, da mu je v užitek. . Ellie Mills se v svojem videu sprašuje, kako je lahko pri devetnajstih tako nesrecna. Od uspeha na Youtubu je pricakovala zadovoljstvo, ne pa stresa in cedalje hujše depresije, zaradi cesar se je odlocila za premor. . Vimeo: Platforma, namenjena nadobudnim filmarjem. Velik po­udarek je na kakovosti videa, zato je tudi manj motecih elementov v ozadju. Poglavitna težava tega servisa je omejena kolicina, ki jo lahko ustvarjalec tedensko naloži - le 500 MB brez narocnine ali 5 GB z njo. . Twitch: Dobra alternativa za igricarje, saj na platformi vsakodnevno v živo oddaja na tisoce ljudi. Omejena je le s samo tematiko ter nekoli­ko nižjo kakovostjo streama. Kljub priljubljenosti je dohodek za ustvar­jalce bistveno nižji kot na Youtubu. . Metacafe: Vsebinsko zanimiva alternativa, ki pa trpi zaradi 90-se­kundne omejitve pri videih. Vseeno je dobra platforma za skupnostne vsebine. . Flickr: Cetudi je platforma namenjena objavi fotografij, omogo­ca nalaganje videov, ki ne presegajo 90 sekund. Vseeno alternativa za smešne videe psov in mack. . Photobucket: Po zasnovi podoben Flickru, vendar brez njegovih omejitev. Težava je le v tem, da je trenutno na njem zelo omejeno šte­vilo posnetkov. . Dailymotion: Verjetno najboljša alternativa ta hip, omejena le s kakovostjo posnetkov (locljivost 4K ni podprta) in dolžino do 4 GB. Po drugi plati pa ima bistveno manj omejitev kot Youtube, vmesnik pa je zelo podoben. OSTALI Konkurenca ne spi . Cedalje bolj restriktivna politika Youtuba do dolocenih oglaševalcem neljubih tem mnoge uspešne kanale sili, da išcejo alternative. Eden od njih je InRangeTV, kjer avtorja (brez politicne agende) preizkušata orožje. Odlocila sta se, da bosta svoje vsebine ponudila tudi na pornografski strani Pornhub, kjer so ju sprejeli odprtih rok. NOVE TEHNOLOGIJE TEHNOLOGIJA V ŠPORTU TEHNOLOGIJA V ŠPORTU NOVE TEHNOLOGIJE O O 54 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 55 Kako deluje sokolje oko i bilo veliko teniških partij, ki bi tako odlo­cilno vplivale na priho­dnost tega športa kot tista s cetr­tfinala ameriškega odprtega pr­venstva med Sereno Williams in Jennifer Capriati leta 2004. Ko je sodnica Mariana Alves še tre­tjic v zadnjem nizu odlocila, da je bila žogica zunaj polja, je Wil­liamsovi prekipelo. Glasno je šla protestirat k njej, a vse skupaj ni pomagalo. Williamsova je na koncu niz izgubila, Capriatijeva pa je nadaljevala pot v polfina­le, kjer je tudi koncala svoje pr­venstvo. Spornih odlocitev v športu ne manjka, a omenjeni dvoboj jih je vseboval res veliko. A v resni­ci niso bile sporne, temvec pre­prosto napacne. Med dvobojem so namrec preizkušali sistem Au­to-Ref, ki je tedaj resda koristil le gledalcem pred televizijskimi za­sloni, a je jasno pokazal, da so bile vse sporne žogice v resnici v polju. Williamsova, ki je na ti­skovni konferenci pokazala izje­mno profesionalnost, je nasle­dnji dan prejela uradno opravi­cilo organizatorjev, Alvesova pa na turnirju ni vec sodila, ceprav je kasneje kariero uspešno nada­ljevala. Sodniki so ljudje in dela­jo napake. Imajo slabe dni, ko je teh napak vec, kakor je bilo nedvomno tega usodnega 7. sep­tembra 2004. To je bil prelomni trenutek, ko se je tenis resno za­cel pripravljati na uvedbo video sistema tudi pri sojenju. Leta 2005 so na turnirjih že preizku­šali sistem Hawk-Eye, ki je pre­miero doživel leto pozneje na turnirju Nasdaq-100 Open v Mi­amiju, prvi grand slam z njim pa je bil New York istega leta. Odtlej je Hawk-Eye stalni spremljevalec teniške karavane, le na pesku ga ponekod ne uporabljajo, ker tam žogica pusti sled. Pred zacetkom uporabe, ko je postalo jasno, da je sistem dovolj natancen, so bili glavni pomisle­ki casovni. Ce se bodo preverja­le vse dvoumne odlocitve, bi to lahko igro razvleklo in naredi­lo nezanimivo za gledalce. To se ni zgodilo. Vsak igralec lah­ko izpodbija odlocitev sodnika (challenge) z zahtevo po analizi Hawk-Eye. Na voljo ima tri na­pacne zahteve na niz ali drugace povedano – ko mu Hawk-Eye tretjic ne pritrdi, ga v istem nizu ne more vec uporabiti. Tenis za­radi tega ni nic manj zanimiv, nekateri bodo rekli, da je celo še bolj. Sokolje oko Sokolje oko ali Hawk-Eye je gotovo najpriljubljenejši sistem za video pomoc pri sojenju, ki še zdalec ni omejen le na tenis. Po­treba po tem sistemu je obstajala že pred famoznim teniškim ob­racunom iz leta 2004, zato tudi njegova zgodovina sega v prej­šnje tisocletje. Paul Hawkins je zacel Hawk­-Eye razvijati že leta 1999 in pr­vikrat ga je preizkusil leta 2001 na tekmi v kriketu, kjer je bil namenjen le televizijskim gle­dalcem. Hawkins je doktoriral iz umetne inteligence in se leta 1999 zaposlil v podjetju Roke Manor Research, tedaj Siemen­sovi podružnici, kjer je šefe pre­prical o prihodnosti, ki jo bo so­kolje oko imelo. Ni mu jih bilo treba dolgo prepricevati, da je dobil ekipo, ki je delala pri pro­jektu. Skupaj z Davidom Sher­ryjem sta leta 2001 poskušala sistem tudi patentirati, a jima ni uspelo. Tehnologijo je prevzelo novo­ustanovljeno podjetje Hawk-Eye Innovations, ki jo je kasneje ku­pila skupina investitorjev pod­jetja Wisden Group. Med njimi je bil tudi Mark Getty, ki ga po­znamo po Getty Images. Get­ty je leta 2011 vse skupaj prodal Sonyju, ki je še danes lastnik teh­nologije Hawk-Eye. Sokolje oko za delovanje po­trebuje vec kamer, ki lahko sne­majo z veliko hitrostjo (2000 slicic na sekundo) in visoko lo­cljivostjo. Pri tenisu jih obicaj­no uporabijo deset, ki so name­šcene nad igrišcem. Sliko kamer sprejema racunalnik in na vsaki slicici prepozna množico tock, ki ustrezajo žogici. Glede na sli­ko na vseh kamerah iz modela igrišca, ki je bil predhodno na­ložen, izracuna tridimenzional­no lokacijo žogice. Hkrati izri­še tudi modelno sliko, na kateri lahko iz poljubnega kota pogle­damo trajektorijo žogice. Ta po­snetek potem uporabijo sodniki pri sojenju. Matematicno gledano gre za racunski problem, ki je predefi­niran. Žogico imamo posneto z vec kamerami, kot bi jih matema­ticno potrebovali za trigonome­tricno dolocitev njenega položa­ja, da je rezultat natancnejši. So­kolje oko ima natancnost 3,6 mi­limetra, kar predstavlja pribli­žno pet odstotkov premera teni­ške žogice. Po navadi je to dovolj, a v finalu Wimbledona leta 2007 je Hawk-Eye eno izmed žogic na dvoboju med Rafaelom Nadalom in Rogerjem Federerjem ocenil kot milimeter v polju, kar je manj od natancnosti sistema. To je te­daj ujezilo Federerja, ki pa je na koncu vseeno dvignil pokal. Situacijo dodatno zaplete dej­stvo, da na svetu ni idealnih to­gih teles. Teniške žogice se pri odboju zacasno mocno deformi­rajo, prav tako lahko ob dotiku tal podrsajo za 10 centimetrov, pojasnjuje Hawkins. Odtis zato ni krožen, temvec elipsast. Vse­ga tega televizijske kamere (25 znakov na sekundo) ne morejo pokazati, ker snemajo prepocasi. Hawkins je povedal še, da je 3,6 milimetra povprecna natancnost sistema, ki je namenoma narejen tako, da je najnatancnejši na za­dnji liniji. Hawk-Eye je veckrat nagraje­na in široko razširjena tehnolo­gija, ki je prejela nagrade BAF­TA, Emmy, Logie in nagrado za najboljšo tehnologijo po izboru Britanskega racunalniškega dru­štva. Danes se uporablja v teni­su, snookerju, kriketu, badmin­tonu, ragbiju, odbojki in drugih športih. Tehnologija ne manjka Hawk-Eye ni edini tehnicni pripomocek, ki se danes upora­blja v tenisu (in drugih športih). Poleg zdaj že upokojenih Cyclop­sa (glej okvir), MAC-cama in Au­toRefa (predhodnika Hawk-Eye) je eden preprostejših Net Cord Sensor. Njegov glavni del je pi­ezoelektricni element, ki je pri­trjen na mrežo. Piezoelektric­ni elementi zaznajo tresljaje in proizvedejo elektricni odziv, ki ga preprosto merimo. Lahko jih uporabljamo tako za (neucin­kovito) proizvodnjo elektricne energije iz mehanske ali kot de­tektorje. Na teniških igrišcih so jih prvikrat uporabili leta 1974 in so še danes pogosti, a ne stal­ni spremljevalci na treningih ali tekmah. SecondSight je IBM-ov sis­tem, ki so ga razvili leta 2011 in preizkusili v Wimbledonu. Gre za podporni sistem, ki je namen­jen igralcem in trenerjem, lah­ko pa tudi gledalcem, za analizo igre. Posebne kamere za glavnim sodnikom spremljajo igralca, po­datke pa racunalnik vestno bele­ži in na koncu izracuna cel kup zanimivih statistik. Ogledati si je mogoce 3D-skico gibanja igralca, dobljenih in oddanih tock ipd. Moderni loparji imajo celo vgrajene cipe, ki merijo podat­ke o številu zamahom z beken­dom in s forhendom, jakosti za­mahov, trajanju kontakta, raz­dalji do žogice oziroma mestu udarca, rotaciji in podobno. Ti mikrocipi, ki jih izdelujeta na primer Zepp in Sony (Babolat pa prodaja že gotove loparje), so na koncu loparja in po tekmi omogocajo podrobno analizo dogajanja. Z njimi lahko komu­niciramo kar prek pametnega telefona. Kanadski igralec Mi­loš Raonic, ki je eden izmed pr­vih rednih uporabnikov pame­tnih loparjev, jih hvali. Kot pra­vi, vcasih to, kar igralec cuti o udarcih, ni resnica. Lopar poka­že, kolikokrat je udarec natan­cen, kako hiter je in s kolikšno hitrostjo odleti žogica. Danes obstaja vrsta pripomoc­kov, ki jih lahko na svoje lopar­je pripnejo tudi rekreativci, da lahko s pametno aplikacijo spre­mljajo svojo igro. Tehnologija prodira tako v profesionalni svet in sojenje kakor tudi med rekre­ativce. Nogomet Športnotehnološke zgodbe se­veda ne moremo koncati pri te­nisu, ne da bi omenili najpo­membnejšo postransko stvar na svetu. To je seveda nogomet, kjer so debate o upravicenosti sodniških odlocitev in razvelja­vljenih ali priznanih zadetkih se­stavni del folklore. Že vec let so glasne debate o nujnosti uved­be video tehnologije v sojenje, a spremembe se dogajajo z lede­niškim tempom. Letos pa je ven­darle napocil cas. Medtem ko so ostali športi so­razmerno hitro uvideli predno­sti video tehnologije, so šele leta 2012 spremenili pravila nogo­meta tako, da je postala tehno­logija GLT (goal-line technology) sploh dovoljena. Izmed vec sis­temov je IFAB leta 2012 (organ za dolocanje nogometnih pravil) izbral Hawk-Eye in GoalRef kot najprimernejša za nadaljnje pre­izkušanje. Hawk-Eye je isti sis­tem kamer kot iz tenisa, GoalRef pa je danski rokometni sistem, ki uporablja elektromagnetno in­dukcijo. Tuljave v vratnicah in precki ustvarjajo nizkofrekvenc­no magnetno polje. Ko žoga, v kateri je pasivno elektricno vezje (RFID), precka to polje, na tulja­vah registriramo odziv. Z analizo signala je mogoce ugotoviti, ali je žoga s celim obsegom preca­kala crto, kar šteje kot zadetek. Informacijo dobi sodnik na svojo uro. Na svetovnem klubskem pr­venstvu na Japonskem leta 2012 so na enem stadionu preizkusi­li Hawk-Eye, na drugem pa Go­alRef. Danes v nogomet prihaja vi­deo sodnik, ki se imenuje VAR (video assistant referee). Prav te dni v Rusiji poteka svetovno pr­venstvo, ki je prvo, kjer sodeluje­jo video sodniki. Uporabljajo sis­tem Hawk-Eye. Ekipo sestavljajo VAR in trije pomocniki (AVAR1-3). Ti imajo na voljo ponovljene posnetke z vseh dostopnih ka­mer. V Rusiji je to 33 kamer, iz­med teh osem super slow-mo­tion, štiri ultra slow-motion in dve kameri za prepovedani polo­žaj. Glavni sodnik bo lahko spre­jel mnenje ekipe VAR ali pa si bo ob robu igrišca incident ogledal sam. Pomemben del tehnologi­je je tudi navidezna crta prepo­vedanega položaja, ki jo bo sis­tem znal sam in pravilno narisa­ti na sliko kamer, saj ga pred po­stavitvijo umerijo. Sistem deluje v treh dimenzijah, torej upošteva tudi dejstvo, da so razlicni deli telesa na razlicnih višinah. Po­dobno kot Hawk-Eye deluje tudi sistem GoalControl-4D, ki mu je FIFA tudi podelila licenco. Eden izmed ocitkov naspro­tnikov tehnologije je bila potrata casa, ceš da bodo pregledi raz­vlekli tekme. VAR bo po trenu­tnih pravilih vskocil le ob zadet­kih, 11-metrovkah in izkljuci­tvah. Analize kažejo, da se tek­me ne bodo podaljšale vec kot za poldrugo minuto. Dogajali pa so se že zanimivi pripetljaji: na tekmi nemške lige med Ma­inzem in Freiburgom aprila le­tos so se morali igralci vrniti na igrišce, ker je VAR pokazal, da je potrebna 11-metrovka, potem ko so že odšli na premor ob polca­su. Bili so tudi primeri, ko VAR ni deloval zaradi tehnicnih težav ali ker je kameri pogled z zasta­vo prekrival kakšen navijac. Fi­nale letošnje avstralske lige je za­sencila odpoved sistema VAR pol minute pred edinim zadetkom, za katerega so druge kamere po­kazale, da je padel iz prepoveda­nega položaja, a sodnik ni imel dostopa do sistema VAR. Ko so ga cez nekaj minut znova uspo­sobili, je bilo že prepozno. Vseeno pa je VAR pozitiven napredek, ki ga uporabljajo že nekatere najmocnejše lige, deni­mo nemška in italijanska. Njego­va prihodnost je mocno odvisna od tega, kako se bo odrezal na le­tošnjem svetovnem prvenstvu, kjer so se odlocili za Hawk-Eye in ne za GoalRef. . N Odkar je šport postal sila resen posel, so napake pri sojenju nezaželene. K sreci se je hkrati s profesionalizacijo športa razvijala tudi tehnologija, ki danes omogoca zelo natancno sledenje žogam in žogicam. Tehnologija, ki uspešno deluje v tenisu, badmintonu, odbojki in številnih drugih športih, je dovolj izpopolnjena za uporabo na najvišjih ravneh. Trka celo na nogometna vrata. Pomisleki so le še športni, družbeni in poslovni. Matej Huš . Ena izmed tock v cetrtfinalu ameriškega odprtega prvenstva leta 2004 med Jennifer Capriati in Sereno Williams, ki jo je sodnica napacno razsodila. e ob servisu tehniška žogi­ca zadene igrišce za zadnjo crto, torej zunaj polja, sliši­mo glasen pisk. Gre za zelo star racu­nalniški sistem, ki se imenuje Cyclops in so ga prvikrat uporabili v Wimble­donu leta 1980. Pred vsakim servi­som sodnik vkljuci sistem, ki na igri­šce projicira šest infrardecih svetlob­nih snopov 10 milimetrov na tlemi. Prvi žarek je tik pred crto v polju, preostalih pet pa je na drugi stra­ni zunaj polja. Ce žogica prekine prvi žarek, se ostali izkljucijo. Ce pa pre­kine katerega izmed ostalih, sistem zapiska. Tak primitivni racunalniški sistem je namenjen razlocevanju, ali so bili servisi na meji v polju ali zu­nja njega, medtem ko zelo predolgih servisov jasno ne zazna. Sistem je deloval le pri servisu. Cyclops je bil dotlej komercialno najuspešnejši sistem, ni pa bil prvi. Že leta 1974 sta Geoffrey Grant in Robert Nicks na turnirju v Dalla­su preizkusila sistem, ki so ga se­stavljali senzorji pritiska na prevo­dni plastiki iz mylarja. To plastiko sta namestila okrog zadnje linije, kjer je zaznavala, ali je bil servis v polju ali ne. Sistem je locil med hi­trim udarcem žogice in pocasnim pritiskom igralceve noge. V poveza­vi z mikrofonom, ki je slišal trenu­tek udarca žogice, pa je lahko sis­tem na drugi strani igrišca zaznal tudi prestop igralca, ki je serviral. Sestavni del sistem je bil tudi pie­zoelektricni element na mreži, ki je zaznal dotik. Odkar so uvedli Hawk-Eye, se Cyclops in predhodniki na veli­kih turnirjih ne uporabljajo vec. V Wimbledonu so ga odstranili leta 2007, saj so 2006 zaceli uporablja­li Hawk-Eye. RAZVOJ Prvi sistemi že v 70. letih C . Cyclops je star in primitiven, a presenetljivo ucinkovit sistem za zaznavanje predolgih servisov v tenisu. . Geoffrey Grant in Robert Nicks ob svojem izumu, to je prvem racunalniškem sistemu na liniji avta, ki sta ga preizkusila leta 1974. . Net Cord Senzor je piezoelektricni element, ki zazna vibracije in s tem dotik mreže med servisom. s Teniške žogice se pri odboju zacasno mocno deformirajo, prav tako lahko ob dotiku tal podrsajo za 10 centimetrov. . Pametni loparji imajo mikrocipe za beleženje informacij o udarcih, ki si jih lahko ogledamo na pametnem telefonu. . IBM SecondSight beleži igralcevo statistiko med igro za kasnejšo analizo. Slika: IBM . Elektroindukcijski sistemi potrebujejo posebne žoge. Slika: Adidas . Kamere, ki jih imajo na voljo video sodniki na svetovnem nogometnem prvenstvu v Rusiji. Slika: FIFA Konkurencni tehnologiji v nogometu ajbolj dodelano tehnologijo uporablja kriket, ki ima celosten sistem UDRS (Umpire Decision Review System). Sistem sesta­vljajo že omenjeni Hawk-Eye za analizo trajektorij, posnet­ki televizijskih kamer, sistem mikrofonov Real Time Snicko, ki slišijo še tako neznatne udarce, ter infrardeci kameri Hot Spot, ki jasno pokaže­ta, ali se je žogice dotaknil clovek s telesom ali kaj drugega. Hawk-Eye so uporabljali že leta 2001. UDRS kot celoto so prvikrat na tekmi preizkusili leta 2008 med Indijo in Šrilanko, na najvišji ravni (Twenty20 International) pa se je zacel uporabljati oktobra lani. Odzivi so v povprecju pozitivni. TEHNOLOGIJA Kriket najbolj tehnološko podkovan Hawk-Eye GoalRef Razvil Hawk-Eye Innovations, danes Sony. Razvila Select Sport in inštitut Fraunhofer. Vec hitrih kamer na razlicnih mestih, ki ustvarijo 3D-posnetek dogajanja. Šibka magnetna polja v okolici gola. Posnetke obdeluje programska oprema. Pasivno elektronsko vezje v žogi. Sistem izriše 3D-pot žoge. Ko žoga precka magnetno polje, tuljave to zaznajo. Posnetek vidita video sodnik in glavni sodnik. Sodnik dobi informacijo o zadetku na pametno uro. Deluje z vsako žogo. Potrebuje posebno žogo. V aktivni uporabi. Certificiran, a se trenutno ne uporablja. N . Sistem UDRS, ki ga uporabljajo pri kriketu, je trenutno najbolj dodelani sistem tehnicne pomoci pri sojenju v športu. Slika: Fox Sports . Moderna tehnologija pri izrisu linije prepovedanega položaja upošteva tudi tretjo dimenzijo, torej višino dela telesa, ki je odlocilen za dolocitev položaja igralca. Slika: FIFA NOVE TEHNOLOGIJE STEGANOGRAFIJA STEGANOGRAFIJA NOVE TEHNOLOGIJE O O 58 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 59 Umetnost skrivanja oderno šifriranje, ki je s trenutnimi racunal­niki lahko nezlomljivo, ce ga izvedemo pravilno, ne od­pravlja potrebe po steganografi­ji. Predstavljajte si, da doma hra­nite zelo dragocen nakit ali ve­cje kolicine gotovine, zato ku­pite najboljši sef, ki ga nikakor ni mogoce ukrasti ali vanj vdre­ti. Vseeno tak sef pritegne precej pozornosti: sosede bo zanimalo, zakaj neki ga potrebujete, tato­ve, kaj neki imate v njem, država pa si utegne podrobneje ogleda­ti vaše finance. To bi bila analo­gija šifriranja. Ce pa dragoceno­sti res dobro skrijemo, tega ne bo vedel nihce. To je steganografija. Izraz izvira iz grških besed stega­nos (prikrit) in graphein (pisa­nje). Seveda lahko pristopa tudi kombiniramo, saj lahko skrije­mo cel sef – podatke lahko šifri­ramo in potem še skrijemo s ste­ganografijo. Nemški opat Johannes Trithe­mius je leta 1499 izdal knjigo z naslovom Steganographia, v ka­teri je pisal o umetnosti šifrira­nja in skrivanja. Knjiga v treh zvezkih na videz govori o magi­ji in komuniciranju z duhovi, a je stoletje pozneje postalo jasno, da prva zvezka obravnavata kripto­grafijo in steganografijo. Petsto let pozneje so analize pokazale, da je tak tudi tretji zvezek. Ste­ganographia ni obskurna knjiga o carovništvu, temvec prva knji­ga o kriptografiji v Evropi, ki za namecek svoje sporocilo skrije s steganografijo. Steganografijo so v zgodovi­ni na razlicne nacine zelo po­gosto uporabljali. Nevidno cr­nilo, skrita sporocila v da Vinci­jevih slikah, tetoviranje sporocil na obrito glavo starogrških su­žnjev, cez katera so potem zrasli lasje, mikrotocke na dokumen­tih vohunov v drugi svetovni vojni ali vozli v Morsejevi abe­cedi na preji so nekateri zgodo­vinski primeri rabe steganogra­fije. V vseh primerih gre za pre­nos informacij na nacin, ki ga nasprotnik ne pricakuje in zato tudi ne preverja. Baconova šifra Eden najstarejših nacinov skrivanja informacij v besedilo je uporaba Baconove šifre, ki jo je Francis Bacon razvil leta 1605. Ce imamo na vo­ljo dvoje razlicnih pisav, lah­ko sporocilo skrijemo v pov­sem obicajno besedilo tako, da razlicne crke zapišemo z eno ali drugo pisavo. Bacon je pokazal, kako lahko besedilo razkosamo v skupke petih crk, tako da vsak tak skupek kodi­ra eno crko skrivnega besedila. V petih znakih lahko z dvema razlicnim pisava shranimo 32 (2^5) bitov informacij, torej do­volj za zapis z latinicno abecedo. Uspešnost tega pocetja je od­visna od tega, kako razlicni sta pisavi. Na primer vzamemo lah­ko eno serifno in eno neserifno (serifi so tisti zakljucki na kon­cu crk v besedilu, ki omogocajo lažje branje, medtem ko so na­slovi obicajno natisnjeni brez njih). Ce sta pisavi zelo podob­ni, tvegamo izgubo informaci­je ob reprodukciji sporocila, ce pa sta zelo razlicni, bo že na da­lec vidno, da je s sporocilom ne­kaj narobe. K Baconovi šifri se bomo še vrnili. Digitalna steganografija Skrivanje informacij v besedi­lo je težavno, ker ima tekst zelo malo nepotrebne in dodatne in­formacije (redundance). Posku­simo lahko s spreminjanjem obli­ke pisave (Baconova šifra) ali z vsebinskim posegom v besedilo, kar pa je zapleteno. K sreci so ra­cunalniki z vecpredstavnostni­mi datotekami (slike, zvok, vi­deoposnetki) poskrbeli za ideal­ne steganografske medije. Vse te vrste datotek imajo ogromno re­dundance, kamor lahko skrijemo sporocila. Klasicen primer so fotografi­je, ki jih sestavlja množica (mili­jon in vec) tock oziroma pikslov. Vsaka tocka ima informacijo o barvi, ki jo za obicajne barvne sli­ke podamo s 24 biti. Ce spreme­nimo en bit, bo fotografija ostala skoraj enaka, saj bo le minimalno drugacen odtenek ene tocke. Ker fotografije obicajno niso popolne in ker algoritmi za stiskanje z iz­gubo (npr. JPEG) vedno poskrbi­jo za popacitev, rahlo deformira­ne fotografije niso sumljive. Tehnicno lahko podatke v fo­tografije skrivamo na vec na­cinov: v prostorski domeni (spreminjanje vrednosti tock), frekvencni domeni (frekvenc­na transformacija fotografije), s popacitvijo (zato za razvozlanje sporocila potrebujemo tudi ori­ginalno fotografijo) in z maski­ranjem ali s filtriranjem (spremi­njanje svetlosti ipd.). V vseh pri­merih je osnovna premisa ena­ka: rahlo spremenjena fotografi­ja ni sumljiva. Zelo podobno deluje tudi ste­ganografija na zvocnih datote­kah in videoposnetkih. Vedno kadar imamo algoritem za sti­skanje z izgubo, kar je zvok in video pravilo, bo steganografi­ja enostavna. Vsaka datoteka bo namrec »defektna«, zato doda­tne distorzije zaradi steganogra­fije niso opazne. Omrežna steganografija Še en zelo zanimiv vektor za skrivanje podatkov so omrežni protokoli. Pri klasicni stegano­grafiji podatke skrijemo v digi­talni medij (npr. sliko), ki ga pre­našamo. Omrežna steganografi­ja, kot jo je leta 2003 poimenoval Krzysztof Szczypiorski, ceprav sega sam koncept v 80. leta, pa izkorišca dejstvo, da imajo omre­žni protokoli veliko redundance. Paketki, s katerimi se prenašajo informacije, imajo glavo ter niz prometnih in servisnih podatkov, ki skrbijo za pravilno delovanje. Podatke je zato mogoce skrivati v kontrolne elemente protokola ali v samo logiko protokola. Možnosti je veliko. Manipuli­ramo lahko podatke na kateri­koli izmed sedmih plasti, ki se­stavljajo moderne telekomuni­kacijske protokole (fizicna, pove­zovalna, mrežna, prenosna, sej­na, predstavitvena, aplikacijska plast). Spreminjamo lahko vsebi­no, zaporedje ali casovni zamik med posameznimi deli paketkov. Zaradi svoje popularnosti se je najpogosteje uporabljal TCP/IP, v modernih casih pa se fokus seli v aplikacije. Skype in BitTor­rent sta idealna kandidata za pri­krito komunikacijo. Vsi ti nacini so zelo ucinkoviti, ker stegoana­liza (iskanje skritih sporocil) naj­veckrat analizira podatke (dato­teke), ne pa minljivih podrobno­sti v izvedbi protokola. FontCode Poglejmo še en primer moder­ne steganografije, ki so ga letos razvili raziskovalci na univerze Columbia. Pokazali so, kako je mogoce podatke skriti kar v be­sedilo. Vzeli so enako zamisel kot Bacon in jo dodelali v skla­du z zmožnostmi moderne teh­nologije. Pristop so poimenovali FontCode in deluje z vsemi naj­priljubljenejšimi pisavami (Ti­mes New Roman, Helvetica itd.). FontCode deluje tako, da informacijo skrije v drobno popacitev crk. Ta ni tako ocitna, kot bi bila pri zamenjavi pisave, je pa zadostna za zaznavo. Spre­minjajo višino crk, obliko serifov, debelino potez, krivulje ipd. Od Baconove šifre, ki je v znanstve­nem clanku sploh ne omenijo, kar avtorjem štejemo v zlo, se pri­stop razlikuje v kompleksnosti, saj so popacitve crk manjše, dru­gacen pa je tudi algoritem za do­locanje, katere moramo popaci­ti in kako. Za zaznavanje teh res majhnih sprememb so izurili ne­vronsko mrežo, hkrati pa je algo­ritem tak, da je informacijo moc rekonstruirati tudi ce cetrtino po­pacitev napacno preberemo. Kot pojasnjuje vodilni avtor raziskave Cangši Dženg, ima FontCode vec možnosti upora­be. Ni nujno, da vedno želimo na skrivaj prenašati podatke. Vca­sih želimo v besedilo, ki je pr­venstveno namenjeno cloveškim ocem, dodati še informacijo za racunalnike. Namenske QR-ko­de, ki to odlicno opravljajo, so pac vidne in motece. Ce bi isto informacijo stlacili v besedilo, bi bil koncni izdelek ocesu prije­tnejši, obstoj skrivnega sporoci­la pa neznan. Hkrati FontCode podpira tudi šifriranje, tako da je lahko izdelek odporen tudi za odkritje steganografije. Steganografija je povsod Ob tem moramo priznati, da FontCode ni prva izvedba ste­ganografije v besedilu. Znani so primeri, ko so podatki skri­ti v spreminjajoco se širino pre­sledkov in druge vizualne ma­nipulacije z besedilom. Glav­ni prednosti FontCoda sta inte­ligentnejši algoritem in upora­ba nevronskih mrež pri iskanju sporocila, kar prinaša doloceno mero odpornosti za napake pri prenosu. V resnici pa bo steganografi­ja na tak ali drugacen nacin po­stajala cedalje pomembnejša. V svetu, kjer racunska moc neza­držno raste, je vcasih skriti rav­no tako pomembno kot zašciti­ti. In ker steganografija ni teh­nologija, ampak koncept, je ne moremo izkoreniniti ali ukalu­piti.. M Šifriranje sporocil je z razvojem racunalništva in matematike napredovalo do te mere, da poznamo algoritme, za katere lahko matematicno dokažemo, da so za vse prakticne namene nezlomljivi. Toda vcasih to ne zadostuje, saj bi želeli prikriti samo dejstvo, da sploh komuniciramo. Umetnost skrivanja informacij v vsem dostopnih na videz neškodljivih podatkih se imenuje steganografija. Uporablja se že stoletja, osebni racunalniki in vecpredstavnostne datoteke so ji dodali novo razsežnost, internet pa je postal idealno gojišce zanjo. Matej Huš . Bacon je leta 1605 predlagal nacin za skrivanje informacij v besedilo z dvema pisavama. Kriptografija je šifriranje sporocila in pošiljanje v šifrira­ni obliki. Steganografija je skriva­nje sporocila v drugo nedolžno sporocilo. Vodni znak (watermark) upo­rabi podpis za sledenje viru in­formacije (npr. na splet pobe­glih filmov). . Steganografija je umetnost skrivanja informacij v neškodljive datoteke. Zakaj skrivati Pogosto vprašanje je, zakaj sploh uporabljati steganografijo, ce pa kriptografija podatke zanesljivo zavaruje pred nepovabljenimi pogledi. Odgovorov je vec, segajo pa od zelo plemenitih do kriminalnih. Svet ni samo Evropa, temvec tudi precej manj demokraticni režimi, kjer je uporaba šifriranja lahko zelo sumljiva ali nezakonita. Šifriranje vam ne pomaga popolnoma nic, ce vas režim vtakne v zapor in muci, dokler ne izdate kode. Vse do leta 2000 je bil izvoz programske opreme za mocno šifriranje prepovedan celo iz ZDA. Številne države se poigra­vajo z zamislijo, da bi prepovedale mocno šifriranje brez stranskih vrat v programih za hipno komuniciranje. Steganografijo uporabljajo tudi hekerji, da zlonamerno programsko kodo spravijo mimo protivirusnih programov in požarnih zidov. Kadar želijo krasti podatke iz zašcitenih sistemov, morajo to storiti skrivaj. Pre­nos velike šifrirane datoteke iz banke bo takoj sprožil varnostne alarme, zato morajo podatke neopazno prenesti prek omrežja. ansko porocilo o varnosti, ki ga je izdal McAfee Labs, kaže na povecanje rabe steganografije v internetnih napadih. Virus Duqu iz leta 2011 je bil prvi internetni napad, ki je za komuni­kacijo uporabljal steganografijo, ko je podatke skrival v JPG-datoteke. Od tedaj steganografija cedalje popularnejša, saj jo uporablja cedalje vec virusov in drugega malwara. Veliko virusov redno preverja Twitter, kjer lahko upravljavci v navidezno neškodljivih objavah izdajajo ukaze. Stegoanaliza je tehnika iskanja skritih sporocil ali vsaj njihovega ob­stoja. V nasprotju s kriptoanalizo tu ne vemo, ali ima neki vzorec skrito sporocilo ali ne. Pristop je zato statisticen. Obicajno analiziramo vecjo kolicino varnih datotek iz enakega vira (npr. posnetih z istim fotoapra­tom) in potem analiziramo, ali neznana datoteka statisticno pomemb­no odstopa v katerem od parametrov. Preproste steganografske meto­de povzrocajo statisticno znacilne napake, zato jih lahko odkrijemo. Ti­ste naprednejše pa je zelo težko najti. Zato se problem rešuje na drugem koncu. Zagotoviti je treba, da pro­gramska oprema prihaja iz varnih virov (uradni repozitoriji), izvajati po­drobno analizo sumljivih datotek (zlasti slikovnih), biti pozoren na ste­ganografsko programsko opremo in nadzorovati spletni promet. Stega­nografija je tako trdovratna, ker ni tehnologija, temvec koncept z mili­jonom razlicnim implementacij. UPORABA Steganografija popularna med pisci virusov L . V sliko lahko podatke skrijemo tako, da spremenimo najmanj pomembne barvne bite, kar skoraj ne vpliva na podobo slike. . Razlicni nacini popacitve crke a v FontCodu. Slika: Columbia University Skrivnostni nagrobnik Na pokopališcu v Arlingtonu v ameriški prestolnici sta pokopana tudi William in Elizabeth Friedman, ki sodita med najpomembnejše strokov­njake za kriptografijo v zgodovini. Po Williamovi smrti je njegova žena na nagrobnik vklesala napis Znanje je moc (Knowledge is power). Šele pogled zelo od blizu razkrije, da niso vse crke enake. Nekatere imajo se­rife, druge pa ne. V resnici piše knowledge is power, kar po Baconovi šifri pomeni WFF – William F. Friedman. . Napis na grobu Friedmanovih vsebuje skrito sporocilo. Slika: Klaus Schmeh . Kako FontCode skriva informacijo v besedilo. Slika: Columbia University. NOVE TEHNOLOGIJE AMAZON REKOGNITION AMAZON REKOGNITION NOVE TEHNOLOGIJE O O 62 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 63 Racunalniško prepoznavanje posnetkov za vsakogar ravzaprav je tako z vsako novo tehnologijo. Ko so bili racunalniki novost, so jih uporabljali le veliki strokov­njaki. Ko je bil internet še v povo­jih, je bil dostop omejen na majh­no skupino ljudi, ki je razumela tehnicno latovšcino in imela in­teres za priklapljanje piskajocih škatel na racunalnike. Danes je racunalnik z dostopom do inter­neta na skoraj vsaki pisalni mizi. Spocetka sta bila strojno ucenje in prepoznavanje vsebine posnet­kov takisto rezervirana za visoko usposobljene. Zdaj nic vec. Ob koncu preteklega leta je Amazon svojo AWS (Amazon Web Services) nadgradil s stori­tvijo Amazon Rekognition Video, ki dopolnjuje slikovni Rekogniti­on. Ta je na voljo od decembra 2016 in je do danes znatno na­predoval. Kljub svojim zmožno­stim pa Rekognition v javnosti ni tako znan, kot bi lahko bil. Kaj je Amazon Rekognition? Gre za knjižnico (API), ki jo uporabimo v svojih aplikacijah, da dobimo dostop do prepozna­vanja predmetov, ljudi, besedi­la, aktivnosti in pokrajine ter ne­primerne vsebine. To pomeni, da bo Rekognition identificiral ljudi tudi na skupinskih fotografijah ter na njih prepoznal, kdaj igra­mo odbojko, in razbral napise na skodelicah. Fotografije in video posnetke za to pocetje prepro­sto shranimo z Amazon S3 (to se izvede samodejno, lahko pa pri­pravimo tudi vecjo kolicino po­datkov za paketno obdelavo) in nadnje pošljemo Rekognition. Rekognition sestavlja vec raz­licnih API. DetectLabels anali­za fotografijo in vrne oznake (la­bels), ki ji ustrezajo. Te oznacuje­jo predmete (drevo, miza), do­godke (poroka, zabava), kon­cepte (vecer, narava) in aktivno­sti (igranje odbojke, vožnja avto­mobila), ki opisujejo fotografi­jo. DetectFaces pridobi podatke o obrazih, torej kje na fotografi­ji je obraz, kje so oci, nos, usta, kakšna custva kaže ipd. Za pre­poznavanje zvezdnikov služi Re­cognizeCelebrities, medtem ko CompareFaces primerja, ali je na dveh fotografijah ista oseba. Ce imamo zajetno zbirko, lah­ko tako izvajamo prepoznavanje oseb. DetectModerationLabels pa ugotavlja, ali so fotografije neprimerne. To je uporabno, da raznih necednosti ni treba rocno prebirati ljudem. Iste operacije lahko izvajamo tudi na video po­snetkih, le API se imenujejo dru­gace. Kaj bomo torej z Rekogniti­on poceli, je odvisno od potreb. Storitev seveda ni zastonj, temvec se obracunava po dejan­ski porabi, narocnine pa ni. Na evropskih strežnikih, ki so na Ir­skem, stane analiza minute video posnetka 10 centov, ce je shranjen vnaprej, in 12 centov, ce gre za živo sliko. Analiza fotografij stane od 0,4 do 1,0 dolarja na 1000 fo­tografij, odvisno od kolicine (vec je ugodneje). Shranjevanje me­tapodatkov s fotografij obrazov, ki jih potrebujemo za prepozna­vanje, stane cent za tisoc obrazov mesecno. Brez te zbirke prepo­znavanje oseb seveda ne deluje. Kako deluje Razumljivo Amazon na dolgo široko opisuje, kako lahko Reko­gnition uporabljamo, precej red­kobesednejši pa je pri opisu, kako deluje. Iz dokumentacije in pred­stavitev izvemo le, da uporablja vrsto strojnega ucenja (deep le­arning), ki ga je Amazon imple­mentiral v svoje storitve s podro­cja umetne inteligence (AI). Dodaten namig se skriva v Amazonovi opombi, da se Re­kognition ves cas uci in da se z uporabo izboljšuje. Upora­blja nevronske mreže, ki jih je tudi Amazon razvil in preizku­sil. Podrobno smo o nevronskih mrežah pisali pred dvema leto­ma (Racunalniki se ucijo, Moni­tor 01/16) in osnovni koncep­ti so enaki. Za trening nevron­ske mreže potrebujemo veliko kolicino vhodnega materiala, za katerega poznamo želeni odziv. Mreža se potem tako dolgo uci, da je sposobna to reproducirati. Potem je, vsaj v teoriji, nared za delo na nepoznanem materialu. Amazonova storitev združu­je razlicne namenske nevronske mreže, denimo opticno razpo­znavanje besedila, prepoznava­nje obrazov in analizo video po­snetkov, v paket, ki je enostaven za uporabo. Hkrati ima tudi vso potrebno strojno opremo, da uporaba ni težka. In res, indu­strija je navdušena. Industrija in policija sta navdušeni Maja letos je neprofitna orga­nizacija ACLU (American Civil Liberties Union) dobila informa­cije, da Amazon nudi Rekogni­tion nudi tudi policiji. Trenutno ga uporabljajo vsaj v Orlandu na Floridi in v okrožju Washington v Oregonu. V Orlandu Rekognition izva­ja prepoznavanje obrazov na posnetkih prometnih kamer po mestu, da med njimi išce iska­ne osebe. Zbirka 300.000 lju­di, ki so bili že aretirani (ima­jo njihove posnetke, t. i. mu­gshots), je na razpolago Reko­gnitionu. Pogovarjajo se že, da bi tehnologijo prenesli tudi na telesne kamere, ki jih ponekod nosijo policisti. Niso pa zanimivi le kriminal­ci, je na konferenci aprila letos v Seulu pojasnil vodja projekta Amazon Rekognition Ranju Das. Vcasih želijo vedeti, ali je mogo­ce župan na dolocenem mestu, ali slediti kakšni drugi zanima­nja vredni osebi. ACLU se je seve­da odzval s številnimi pomisleki, da gre za uvajanje samodejne­ga množicnega nadzora, in sku­paj z vec deset drugimi organi­zacijami na Amazonovega izvr­šnega direktorja Jeffa Bezos na­slovil odprto pismo z zahtevo, da preneha sodelovati s policijo. To se seveda ni zgodilo. Amazon je v odzivu dejal, da tehnologije ne smemo prepovedati samo zato, ker bi jo bilo mogoce uporabiti v nezakonite namene, saj bi bilo naše življenje precej slabše brez (katerekoli) tehnologije. Rekognition so uporablja tudi v nekoliko manj sporne name­ne. Na letošnji poroki britan­skega princa Harryja in Meg­han Markle je britanska televizi­ja Sky News sodelovala z Ama­zonom. Njihov Rekognition so uporabljali za iden­tifikacijo gostov, da so lahko gledalci pred televizijskimi zasloni videli, kdo vstopa v cerkev Sv. Jurija v Windsor­ju. Ker Rekogniti­on ne prepoznava le ljudi, temvec tudi predmete in bese­dila, so Amazonove stranke tudi Pinterest, C-SPAN in pa Motoro­la Solutions, ki proizvaja telesne kamere za policiste. To je prihodnost Ce si to želimo ali ne, je pre­poznavanje vsebine fotografij in video posnetkov z nevronski­mi mrežami prihodnost. Ama­zon ni edini, ki ponuja te stori­tve v komercialni obliki. To poc­ne tudi Google in še kdo. Tehno­logije tudi ni mogoce prepoveda­ti, saj gre za algoritme in (mate­maticne) koncepte. Nekoc so že­leli prepovedati tudi šifriranje, pa seveda ni uspelo. Tehnologija je po eni strani ko­ristna. Predstavljajte si aplika­cijo, s katero fotografirate neki napis, pa vam ga prevede. Ali pa sistem, ki sam išce neprimer­ne fotografije in jih briše, da ni treba ljudem gledati posnetkov nesrec ali otroške pornografije. Toda upraviceni so strahovi, da tehnologija vodi v popolni nad­zor. Kamer je cedalje vec, števi­lo posnetkov raste, tehnologija se razvija. Zdi se, da hitreje od zdrave pameti in zakonodaje. . P Minili so casi, ko je bilo treba za uporabo racunalniškega prepoznavanja posnetkov poznati vse podrobnosti te tehnologije, jo vecidel samostojno sprogramirati in imeti hkrati dovolj lokalne racunske moci. Amazon že nekaj casa ponuja knjižnice (API), ki to za nas pocno na Amazonovi programski in strojni opremi. Sadovi strojnega ucenja so tako na voljo vsem. Matej Huš . Rekognition poišce oznake, ki najbolje opisujejo fotografijo. Slika: Amazon . Rekognition zna brati fotografije in video posnetke. Slika: Amazon anski finale lige prvakov v valižanskem Cardiffu je bil za britansko policijo kot na­lašc, da preizkusi svojo novo igrac­ko. Kamere, ki vkljucujejo samodej­no prepoznavanje obrazov in identi­fikacijo ljudi, bi lahko bistveno olaj­šale preiskavo izgredov in kaznivih dejanj, zato je bila omenjena tekma idealna priložnost, da prvikrat upo­rabijo to tehnologijo. Rezultati so bili tako katastrofalni, da jih Britan­ci sploh niso želeli razkriti, in šele le­tos so po zahtevku za dostop do in­formacij javnega znacaja morali pri­znati, da v Cardiffu ni šlo vse po na­crtih. Policija je s kamerami spremljala množico 170.000 ljudi, ki so 3. juni­ja 2017 pripotovali v Cardiff na tek­mo med Real Madridom in Juventu­som. Sistem je med njimi prepoznal 2470 ljudi kot kriminalce, kar je ne­verjetno veliko. Izkazalo se je, da je bila velika vecina napacno identifici­ranih. Od »kriminalcev« je bilo 2297 napacno identificiranih, kar pre­stavlja 92 odstotkov lažno pozitiv­nih rezultatov. Policija je dejala, da sta bila vzrok za to slaba kakovost posnetkov in dejstvo, da so sistem uporabili prvic. A niti drugic ali tretjic ni bilo nic bolje. Oktobra 2017 je sis­tem na boks­arskem dvoboju med Anthonyjem Joshuo in Kubratom Pu­levom zabeležil 90 odstotkov lažnih pozitivnih (46 izmed 51), novembra na ragbijski tekmi pa 88 odstotkov (42 izmed 48). Wales vztraja, da je sistem kori­sten, cetudi ni popoln. V letu dni uporabe so identificirali vec kot 2000 kriminalcev in aretirali okrog 500 lju­di. Poudarjajo, da vsak zadetek pre­verijo ljudje, ki zavržejo nepravilne identifikacije. Toda ce je takih 90 od­stotkov, koliko casa potrošijo? Polici­ja v Walesu pravi, da se sistem vse­eno izplaca. POLICIJA Britanci vse obraze prepoznali kot kriminalce L . Policija v Walesu ima v kombijih opremo za prepoznavanje obrazov in identifikacijo v realnem casu. Slika: South Wales Police nasprotju z Britanci (okvir na prejšnji strani) Kitajci te­žav z ucinkovitostjo prepo­znavanja obrazov, vsaj uradno, nima­jo. Letos so se pohvalili, kako je nji­hov sistem s kirurško natancnostjo 7. aprila v Nanchangu na koncertu med 60.000 obiskovalci uspešno identifi­ciral iskanega ubežnika. Policija ga je še med koncertom prijela. Sporo­cili so le, da ga išcejo zaradi krimina­la belih ovratnikov. Ce upoštevamo, da ima Kitajska 1,4 milijarde prebi­valcev, ki so v njenih zbirkah, je taka natancnost osupljiva. A treba je pri­znati, da se moški ni poskusil zakri­ti ali kako drugace spremeniti svo­jega videza, saj je bil preprican, da ga v množici ne bo nihce prepoznal. Imel je prav: prepoznal ga ni nekdo, temvec nekaj. Kitajski policisti so v Pekingu že dobili pametna ocala, ki so poveza­na s centralnim sistemom za prepo­znavanje obrazov in identifikacijo vozil. Po državi tudi kar mrgoli nad­zornih kamer (CCTV), ki jih je bilo konec preteklega leta 170 milijonov, v naslednjih treh letih pa namerava­jo njihovo število potrojiti. POLICIJA Kitajci težav nimajo V . Kitajski policisti v Pekingu imajo pametna ocala, ki jim omogocajo enostavno identifikacijo vozil in prepoznavanje potnikov. Slika: AFP . Kitajci so v 60.000-glavi množici uspešno identificirali kriminalca in ga pridržali. Slika: China Daily . Amazon Rekognition je pomagal Sky Newsu identificirati goste na Harryjevi poroki maja letos. Slika: Sky News arca je ogromno prahu dvignilo razkritje, da Google sode­luje s Pentagonom pri projektu, ki razvija umetno inteligen­co, strojni vid in prepoznavanje slik za analizo posnetkov, po­snetih z ameriškimi brezpilotnimi letali. Projekt, ki se imenuje Maven, ima upraviceno oznako orožarski. Zacel se je aprila lani in se bo izte­kel leta 2019. Prvi del projekta je razvoj sistema za ucinkovito analizo posnetkov, ki jih je prevec, da bi jih mogli pregledati ljudje. Pentagon pred projektom ni znal uporabljati modernih tehnologij umetne inteligence, kamor so­dita tudi big data in strojno ucenje. Del projekta je tudi sledenje posa­meznikom na posnetkih, ki jih identificira in spremlja njihovo gibanje med lokacijami. Po razkritju se je na Google usulo veliko nestrinjanja, tako od javno­sti kakor lastnih zaposlenih, izmed katerih so nekateri celi podali odpo­vedi, vec kot 4000 pa je podpisalo peticijo proti projektu. Junija je Goo­gle sporocil, da prihodnje leto ne bodo podaljšali pogodbe o sodelova­nju pri projektu Maven. Dodajmo, da je Maven sorazmerno skromen projekt s proracunom deset milijonov dolarjev. Pentagon je za umetno inteligenco v zadnjih letih zapravil vec to sedem milijard dolarjev. Prav tako to ni edini pro­jekt, kjer Google sodeluje z obrambnim ministrstvom. Ko je kupil Bo­ston Dynamics, so, na primer, poskusili robotske pse prodati ministr­stvu. Ko pa je kupil Skybox, ki se ukvarja s sateliti, je ta prekinil pogod­be z obrambnim sektorjem. AFERA Google v nemilosti zaradi sodelovanja s Pentagonom M IZ TUJEGA TISKA KIBERNETICNA OROŽJA KIBERNETICNA OROŽJA IZ TUJEGA TISKA 2 2 66 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 67 apad z izsiljevalskim programom WannaC­ry, ki je onemogocil ra­cunalnike po vsem svetu in one­mogocil delo britanskih bolni­šnic, je bil izpeljan z enim od orožij iz tega arzenala in je izko­ristil ranljivost Microsoftovega šifriranja. V NSA niso znali povedati, ko­liko orožja jim je bilo speljanega iz arzenala. Ce bi ZDA izgubile nadzor nad jedrsko bojno glavo, bi bil ves svet ogorcen, saj to ne­varno orožje ureja mreža med­narodnih dogovorov. Za kiber­neticno orožje, ki bi lahko ohro­milo infrastrukturo neke države, pa ni takšne ureditve. Morda menite, da je to tema­tika za tehno grozljivko in izraz kiberneticno orožje je zagotovo pretirano dramaticen za nekaj, kar je navsezadnje le nekajvr­sticna koda. A zlonamerna pro­gramska oprema povzroca oti­pljivo škodo. Države, kot je Ukra­jina, doživljajo redne napade, marsikdo jih povezuje z Rusijo. Ker je Nato prosil clanice, naj po­leg tankov in letal ponudijo na razpolago tudi svoje kibernetic­ne zmogljivosti, bi morali zaceti globalen pogovor o tem, kako ta­kšno orožje uporabljati. ZDA so to razpravo zacele z novo politiko v zvezi z razkri­vanjem ranljivosti v racunalni­ških sistemih, med drugim v ta­kšnem, kot so ga uporabili napa­dalci z WannaCry. Nova pravila uravnavajo, kako dolociti, kdaj izdelovalce programske opre­me obvestiti o razpokah v var­nosti – odkrite hrošce bi bilo na­mrec mogoce izrabiti za povzro­citev škode. Bi te smernice lahko pomenile zacetek nadzora nad kibernetic­nim orožjem? So ZDA z njimi na pravi poti? »Vsekakor je to zelo zgodnji previdni prvi korak v to smer,« je komentiral Stevens. Smernice opisujejo najpo­membnejše razloge za in proti, o katerih je treba razmisliti pred razkritjem. Po eni strani obvesti­lo programskemu podjetju, da ima nevarnega hrošca, omogoca popravke in zavarovanje uporab­nikov. Po drugi strani pa ameri­ška vlada tega hrošca lahko iz­koristi, ce ga zamolci. Smerni­ce pravijo, da bi se o tem moral odlociti odbor za revizijo in svojo odlocitev posredovati kongresu. A smernice so le navodila, ne pravno zavezujoci zakoni. Ed­ward Snowden, ki je leta 2013 razkril tajni ameriški program nadzorovanja, je bil kriticen do razpok, zaradi katerih so neka­tere odkrite ranljivosti izjema in o njih ni treba obvešcati razvijal­cev programske opreme. »Škoda za javnost, ce deset zelo hudih napak ostane skritih, dalec pre­tehta koristi razkritih devetdese­tih bolj nedolžnih,« je napisal na Twitterju. Poleg tega je tu še vprašanje, kdo odloca, kaj razkriti. Odbor za revizijo sestavljajo skoraj iz­kljucno varnostne in obvešceval­ne agencije, predstavnikov jav­nosti in programskih podjetij pa v njem ni prav veliko. Kakorkoli, ranljivost zaradi razpok v varnosti je le eno orožje v digitalnem arzenalu. Predsta­vljajte si hišo, pravi raziskovalec kiberneticne varnosti Max Sme­ets s Stanfordske univerze. Raz­poka v varnosti omogoca, da iz­berete kljucavnico na vhodnih vratih, a to vam popolnoma nic ne koristi, ce sploh ne morete priti do hiše. Crv Stuxnet, na primer, ki naj bi ga ustvarili ZDA in Izrael za napad na iranske jedrske objek­te, se je razširil z okuženim kljuc­kom USB, saj ciljni racunalniki niso bili priklopljeni v internet. »Ta politika je dalec od popolne­ga razkritja ameriških zmogljivo­sti,« je preprican Smeets. A cetudi bi bilo nasprotno, bi ucinkovita politika v zvezi s ki­berneticnim orožjem morala za­jemati številne države. »Nujna je mednarodna razprava o tem,« je dodal Stevens. Ugotavljanje, kaj države skrivaj pripisujejo dru­ga drugi, bi prav tako prepreci­lo zaostrovanje, je prepricana strokovnjakinja za mednarodno pravo Louise Arimatsu z london­ske ekonomske fakultete. »Vsi se skušamo izogniti neposrednim konfliktom.« Programska inventura Kakšen bi bil torej videti nad­zor nad kiberneticnim orožjem? Pri drugem orožju je treba do­lociti jasne meje in se dogovo­riti za postopek inšpekcijskega pregleda, ki zagotavlja spoštova­nje teh meja. Pri kiberneticnem orožju bi bilo to težavno ali celo nemogoce. »Ko se je pred nekaj leti zacelo govoriti o nadzoru nad kiberne­ticnim orožjem, so mislili, da se bodo lahko oprli na izkušnje z je­drskim in kemicnim arzenalom in v desetih letih dosegli spora­zum,« je povedal Smeets. »Zdaj ugotavljajo, da je kiberneticno orožje nekaj posebnega.« Pri konvencionalnem orož­ju je posameznim državam mo­goce omejiti kolicine in poten­cialno škodo, ki bi jo lahko pov­zrocile. Sporazum o omejevanju obsega jedrskih poskusov iz leta 1974 prepoveduje jedrsko orož­je, mocnejše od 150 kiloton, na primer. Pri kiberneticnem orož­ju takšne omejitve niso mogo­ce, saj se zlonamerna koda lahko širi nepredvidljivo, kot se je zgo­dilo z WannaCry. »Pri kodah ne morete napovedati, kakšno ško­do bodo povzrocile,« opozarja Smeets. Cetudi bi se dogovorili za omejitve, bi jih bilo težko nadzo­rovati. Inšpektorji lahko obišcejo obrate za bogatitev urana in pre­gledajo zaloge. Kako pa bi pre­gledovali kiberneticne progra­me, uporabljene kot orožje? »Ne­mogoce je pregledati vsak klju­cek v državi,« je težavo ponazo­ril Smeets. In nazadnje so orodja za izko­rišcanje ranljivosti orožje le, ce ostanejo tajna. Po pregledih, s katerimi bi jih odkrili, bi posta­la neuporabna, s tem pa se ne bo sprijaznila nobena država, je opozoril Smeets. Po Smeetsovem mnenju bi se morali bolj posvetiti širjenju in ne toliko samemu orožju. Drža­ve bi morda lahko prepricali, naj kiberneticnega orožja ne proda­jajo nevarnim državam, na pri­mer. In ce ne moremo nadzo­rovati samega orožja, bi drža­ve lahko sklenile vsaj dogovor o sprejemljivi rabi, na primer da si za cilj ne bi izbrale pomemb­ne infrastrukture in financnega sistema. Arimatsujeva pravi, da mor­da sploh ne potrebujemo spora­zuma o nadzoru nad kibernetic­nim orožjem, saj mednarodni za­koni že urejajo, kaj države smejo in cesa ne. Ce država krši suvere­nost druge države ali povzroca škodo znotraj njenih meja, ni po­membno, na kakšen nacin je bilo to storjeno. Težava se skriva tudi v tem, da se države na srecanjih, na ka­terih govorijo o kiberneticnem orožju, o marsicem ne strinjajo. Leta 2004 je OZN sestavila sku­pino vladnih strokovnjakov, da bi izboljšala varnost racunalni­ških in telekomunikacijskih siste­mov na svetu. Po letih pogovorov se je leta 2013 25 držav clanic vendarle dogovorilo, da medna­rodna zakonodaja dejansko ve­lja tudi za internet. »To je bil po­memben preboj,« je poudarila Arimatsujeva. »A nato so se mo­rali dogovoriti, kako velja.« Po dodatnih pogajanjih se je projekt julij-avgusta lani klavrno koncal. Vladni strokovnjaki niso sestavili niti porocila, saj se niso mogli dogovoriti, kaj sploh na­pisati. Kot je povedala Michele Markoff, ameriška predstavni­ca v tej skupini, nekatere države ocitno menijo, da njihove sple­tne dejavnosti ne smejo biti ome­jene. »To je nevarno in nespreje­mljivo stališce, ki ga odlocno za­vracam,« je povedala. Smeets meni, da so pogovori propadli, ker se države niso znale dogovoriti, kakšen naj bo interne­tni prostor. Vecina zahodnih dr­žavah verjame v svobodni in od­prti internet, druge, kot Kitajska, pa menijo, da bi morale biti sple­tne meje, ki jih država ureja in varuje kot svoj podaljšek. Tretje, med njimi Kuba, se bojijo milita­rizacije kiberneticnega prostora. Ta pomislek ni brez osnove. Julij-avgusta je Nato napove­dal, da bo okrepil svojo kiberne­ticno obrambo in bo med 29 dr­žav clanic razdelil vec tehnolo­gije in znanja. Nato se je odlocil tudi, da bi ob kiberneticnem na­padu lahko uveljavili 5. clen svo­jega sporazuma, kar pomeni, da bi napad na eno od Natovih cla­nic veljal kot napad na vse – in dejanska bi bila možnost povra­cilnih ukrepov. Odziv bi lahko bil povracilni kiberneticni napad, sankcije ali celo raba konvencio­nalnega orožja. Nekateri, kot je Stevens, so prepricani, da je bil sestanek skupine vladnih strokovnja­kov naša zadnja priložnost za ši­rok mednarodni sporazum o teh vprašanjih. Zdaj lahko upamo kvecjemu na to, da bo nekaj dr­žav, denimo ZDA, dalo zgled, ki bi dobil posnemovalke, je bil pe­simisticen. A tu gre še za drugo vprašanje. Pri kiberneticnem orožju je težko ugotoviti, kdo ga je uporabil, še težje je to dokazati brez varno­stnega tveganja. Vrnimo se k primeru s hišo. Lahko bi namestili kamero, ki bi posnela vlomilca. Cloveka bi lah­ko celo poznali, a ce bi svoje do­kaze pokazali drugim, bi jim raz­krili svoj varnostni sistem. »Na­slednjic, ko boste skušali vlomi­ti v mojo hišo, se boste znali iz­ogniti kameram,« je bil nazoren Smeets. Kiberneticni prostor torej osta­la skrivnosten kraj. »Ni verjetno, da bomo dosegli mednarodni dogovor o uporabi tega orožja,« je preprican Smeets. »In cetudi bi ga, ne bi bil uresnicljiv.« Arimatsujeva je bolj optimistic­na. Napoveduje, da se bodo pogo­vori nadaljevali, ko bo vec držav prizadetih zaradi kiberneticnih napadov. »Države so sebicne,« je pojasnila. »Ko pa bodo kršene nji­hove lastne pravice, se bodo skli­cevale na mednarodno pravo.« Copyright New Scientist, distribucija Tribune Content Agency Zatrite hrošca Ameriške obvešcevalne agencije so izpadle precej neumne, ko je skupina, imenovana The Shadow Brokers, predstavljala kiberneticna orožja, ki jih je ukradla ameriški nacionalni varnostni agenciji NSA. Douglas Heaven, New Scientist N . Crv Stuxnet, ki naj bi ga ustvarili ZDA in Izrael za napad na iranske jedrske objekte, se je razširil z okuženim kljuckom USB, saj ciljni racunalniki niso bili priklopljeni v internet. s Ce bi ZDA izgubile nadzor nad jedrsko bojno glavo, bi bil ves svet ogorcen. Na kiberneticno orožje, ki bi lahko ohromilo infrastrukturo neke države, pa niti ne pomislimo. NASVETI NASVETI = = 68 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 69 Zajezimo apetite spletnih velikanov ratica GDPR predstavlja novo Splošno uredbo EU o varstvu podatkov, ki doloca nova pravila varstva osebnih podatkov. Veljati je za­cela 25. maja letos, še preden je Slovenija dobila prenovljen Za­kon o varovanju osebnih podat­kov (ZVOP-2), ki bo podrobneje urejal to podrocje. Preverili smo, kako se z uredbo GDPR soocajo spletni velikani in kaj lahko ob novih pravicah na podrocju rav­nanja z našimi osebnimi podatki ukrenemo sami. Facebook Družba Facebook v povprecju premore bržkone najvec osebnih podatkov o posamezniku na sve­tu. Njen izvršni direktor Mark Zuckerberg se je pred Evropsko komisijo zavezal, da bo podjetje delovalo v duhu uredbe GDPR, kar pomeni, da bo državljanom evropskih držav priznal iz ome­njene uredbe izvirajoce pravice. A še pred tem je poskrbel za po­tezo, ki kaže, da se zbranim po­datkom in njihovi obdelavi še zdalec ne namerava odpoveda­ti. Družba je namrec podatke o uporabnikih, ki niso prebivalci ZDA, hranila na svojih strežni­kih v podatkovnem centru na Ir­skem, a ker je ta pristal na teri­toriju, za katerega veljajo nove pravice varovanja osebnih po­datkov, se je Facebook (nepre­senetljivo) odlocil, da bo prene­sel podatke 1,5 milijarde upo­rabnikov (tako rekoc vseh, ki ne domujejo v državah EU) na ob­mocje zunaj pristojnosti EU – na strežnike v ZDA, kjer še vedno veljajo bistveno manj strogi za­koni o zasebnosti in obdelavi po­datkov. Aprila je Facebook poso­dobil svoje splošne pogoje in podatkovno politiko (newsroom.fb.com/news/2018/04/new-privacy­-protections/) ter jih uskladil z do­locili uredbe GDPR. Ob tem je pozval vse svoje uporabnike, naj se odlocijo, ali želijo imeti prika­zane oglase na podlagi podatkov partnerjev družbe Facebook in še naprej deliti obcutljive infor­macije (kot jih doloca GDPR) v svojih profilih. Pomembna spre­memba je tudi sprejem odloci­tve, ali želi uporabnik vklopiti funkcijo prepoznavanja obrazov, ki omogoca, da se ga identificira na fotografijah in videoposnet­kih, za namene hitrega oznace­vanja pri prijateljih. Prej je bila ta funkcija v Evropi prepovedana zaradi pravil zasebnosti, vendar pa nova uredba daje izbiro upo­rabniku. To možnost pa je Face­book takoj izkoristil in ponudil možnost vklopa omenjene funk­cionalnosti, pri cemer jasno na­vaja, katere podatke obdeluje in za katere namene. . Kako povrniti osebne po­datke? Facebook že sicer upo­rabniku omogoca, da prene­se vse podatke, ki jih ta ima o njem (navodila najdemo na povezavi www.facebook.com/help/1701730696756992). Njego­vo novo orodje za dostop do po­datkov pa nam omogoca nadalj­nje pregledovanje podatkov, ki smo jih objavili ali delili z dru­gimi, na primer všecke, komen­tarje, videoposnetke, lokacijo in zgodovino iskanja. V svojem ra­cunu lahko pregledamo in upra­vljamo stvari, ki jih damo v svoj dnevnik dnevnikov, in izbrišemo vse, kar nam ni všec. Izbrišemo lahko tudi celoten Facebook ra­cun in vse podatke, ki jih vsebu­je. Vse naštete možnosti so zdaj tudi precej bolj dostopne, prikli­cemo jih tako, da kliknemo pu­šcico navzdol v zgornjem de­snem kotu Facebooka in izbe­remo Nastavitve (settings), po­tem pa Moji Facebook podat­ki (Your Facebook Information). Zdi se, da je za povecano pregle­dnost še najbolj zaslužna afera Cambridge Analytice, bolj kot pa uredba GDPR, vendar smo vese­li, da se Facebook koncno ukvar­ja z vsaj nekaj skrbmi na podro­cju zasebnosti. Podjetje je ob­javilo tudi nacrt za možnost Iz­brisa zgodovine, ki uporabniku omogoca, da s klikom na gumb (https://www.facebook.com/zuck/po­sts/10104899855107881) odstrani podatke o vseh vsebinah, ki smo si jih ogledali, spletnih mestih, ki smo jih obiskali, in drugih aktiv­nostih. Google Pregovorno podatkovno lac­ni (požrešni?) Google je prav tako moral opraviti številne spre­membe, da je dosegel skladnost z uredbo GDPR, vkljucno z ome­jevanjem obdelave podatkov uporabnikov, ki še niso dopol­nili 16. leta starosti, in pri pod­pori podjetjem, ki želijo na sple­tu prikazovati nepersonalizirane oglase. V e-poštni storitvi Gmail je dodal možnost zašcite zaupne e-pošte z geslom, ki omeji e-spo­rocila na »branje in odgovarja­nje«, preden jih izbriše po v na­stavitvah dolocenem casu. Ko gre za pridobitev izrecnega so­glasja, se zdi, da je Google to možnost prepustil oglaševalcem in založnikom, kot je pojasnil v spletnem dnevniku (adwords.goo­gleblog.com/2018/03/changes-to-our­-ad-policies-to-comply-with-the-GDPR.html). Tako bodo morali ti uvesti dodatne korake pri pridobivanju soglasja svojih uporabnikov za prikaz razlicnih vsebin. . Kako povrniti osebne podat­ke? V nadzorni plošci (Dashbo­ard) uporabniškega racuna Google (myaccount.google.com/da­shboard) si lahko ogledamo vse podatke, ki jih Google hrani o nas, vkljucno z zgodovino iska­nja, shranjenimi lokacijami, sin­hroniziranimi zaznamki, napra­vami Android in še veliko dru­gih stvari. Na isti strani lahko onemogocimo zbiranje doloce­nih podatkov tako, da izklopi­mo Zgodovino lokacij (Location History), dejavnosti v spletu in aplikacijah (Web&App Activity) ter zgodovino ogledov na sple­tišcu YouTube (YouTube Watch History). Prav tako lahko vse ali izbrane podatke prenesemo v svoj racunalnik v obliki dato­teke s koncnico ZIP ali TGZ. Ce želimo izbrisati dolocene podat­ke, ki jih je Google zbral, se od­pravimo na povezavo myactivity.google.com/myactivity in izbere­mo možnost Izbriši dejavnost (Delete activity by). Na povezavi myaccount.google.com/deleteaccount pa imamo na voljo možnost iz­brisa celotnega racuna. Microsoft Za uskladitev z uredbo GDPR je tudi Microsoft posodobil svo­jo pogodbo o nudenju storitev. Ta je po novem precej bolj pre­gledna in informativna glede podatkov, ki jih velikan iz Red­monda zbira o nas. Prav tako je uvedel preverjanje soglasja star­šev za otroške racune. Novi po­stopek preverjanja pristnosti od staršev in skrbnikov zahteva, da uporabnikom, mlajšim od 16 let, dovolijo, da odprejo Microsoftov racun, zato je mogoce podatke o otroku zakonito obdelovati v skladu z novimi pravili EU. Pre­verjanje lahko vkljucuje zaracu­navanje majhne nevracljive pri­stojbine, placljive s kreditno ali debetno kartico (podrobnosti najdete na support.microsoft.com/en-us/help/4090274/microsoft-acco­unt-parental-consent-and-child-acco­unts). Microsoft je prav tako pri­pravil orodje za upravljanje skla­dnosti, poimenovano Complian­ce Manager, namenjeno pred­vsem podjetjem. Storitvi Office 365 in Azure pa sta prejšnji me­sec pridobili tudi zavihka, poi­menovana Zasebnost podatkov (Data Privacy), v katerih pro­gramski gigant podrobneje raz­laga, kaj in zakaj pocne z našimi osebnimi podatki. . Kako povrniti osebne po­datke? Ce želimo znova prido­biti podatke, ki jih je Microsoft pridobil z orodji, kot sta Bing in Cortana, obišcimo zavihek Za­sebnost (Privacy) na poveza­vi account.microsoft.com/privacy. To stran je Microsoft zagnal že lani, torej se je na uredbo GDPR teme­ljito pripravil. Nadzorna plošca deluje podobno kot Googlova rešitev in omogoca ogled ter iz­bris vseh podatkov, ki jih je pod­jetje zbralo o naših dejavnostih, vkljucno z zgodovino brskanja in iskanja, lokacijami, ki smo jih prejeli (zbranih prek GPS), gla­sovnimi ukazi, ki smo jih upora­bili, in celo podatke o naših in­teresih. Ce želimo izdelati arhiv teh osebnih podatkov, na vrhu strani kliknemo možnost Prenos podatkov (Download your data). Nadzorna plošca ponuja tudi po­drobnosti o tem, kako prilagodi­ti nastavitve zasebnosti za Micro­softove izdelke, kot so Windows, Skype in Xbox, ter nam omogo­ca izklop spletnih oglasov, ki so »prilagojeni vašim interesom na podlagi prejšnjih dejavnosti, is­kanja in obiskov na spletnem mestu«. WhatsApp Tudi WhatsApp je moral dvi­gniti najnižjo starostno mejo za soglasje na 16 let (prej 13), saj uredba GDPR navaja, da je ob­delava otrokovih podatkov za­konita šele, ko je ta star vsaj 16 let. V nasprotju s Facebookom, ki od mladih, starih od 13 do 15 let, zahteva dovoljenje skrbni­ka za deljenje podatkov, What­sApp ne zahteva dodatnih pra­vic za zbiranje osebnih podat­kov. Namesto tega bodo mora­li evropski uporabniki potrdi­ti, da so stari 16 let ali vec, pre­den bodo lahko zaceli upora­bljati aplikacijo za sporocanje. Najnižja starost bo sicer ostala enaka za uporabnike v drugih delih sveta. WhatsApp je v luci GDPR posodobil svoje pogoje zagotavljanja storitve in politiko zasebnosti (www.whatsapp.com/legal?eea=1#terms-of-service). Ta je zdaj jasnejša in opredeljuje, katere podatki WhatsApp zbi­ra o nas in zakaj. Podatki drža­vljanov EU se po novem hranijo na Irskem. Kot zanimivost velja omeniti, WhatsApp trdi, da tre­nutno ne posreduje naših oseb­nih podatkov Facebooku, a v isti sapi dodaja, da se to v prihodnje lahko spremeni. . Kako povrniti osebne podat­ke? WhatsApp je v svojo aplika­cijo implementiral funkcijo, poi­menovano Zahteva za informa­cije o racunu (Request Account Info), ki nam omogoca pregled in prenos podatkov ter nasta­vitev o racunu. Do nje dosto­pamo tako, da v zgornjem de­snem kotu aplikacije kliknemo na ikono s tremi pikami, izbere­mo možnost Nastavitve (Settin­gs), Racun (Account) ter Zahteva za informacije o racunu (Reque­st Account Info). Zatem klikne­mo na možnost Zahtevaj poro­cilo (Request report). Naše po­rocilo naj bi bilo na voljo v treh dneh, nato pa ga lahko prenese­mo in izvozimo v drugo aplikaci­jo (datoteke ne bomo mogli od­preti v WhatsAppu). Ce nam vse­bina porocila ni všec, nam osta­ne le ena možnost – izbris What­sApp racuna (to lahko storimo v nastavitvah racuna). Twitter Tudi Twitter je bil primoran znatno spremeniti svojo poli­tiko in nastavitve zasebnosti v luci sveže evropske uredbe. Skla­dno z zahtevo, da morajo pod­jetja svoje politike zasebnosti pojasniti z uporabo preprostega jezika, je Twitter razširil in spre­menil vsebino ter pojasnila o rabi podatkov o naši lokaciji in podat­kov, ki jih Twitter deli z oglaše­valskimi partnerji. 25. maja smo uporabniki, ki domujemo v drža­vah EU, prejeli sporocilo, ki poja­snjuje spremembe pogojev rabe storitve in politike zasebnosti ter novo pravno podlago obdelavo osebnih podatkov. Za uporabni­ke v ZDA pa se pricakovano ni spremenilo nic. . Kako povrniti osebne po­datke? Konec maja nas je Twit­ter usmeril na svojo stran Nasta­vitve in zasebnost in nas prosil za pregled trenutnih nastavitev – na primer kdo nas lahko ozna­cuje na fotografijah, poišce z e­-poštnim naslovom ali s telefon­sko številko pa tudi cilja s prila­gojenimi spletnimi oglasi. Po no­vem lahko pregledamo in prene­semo podatke, ki jih družba Twi­tter premore o nas. Nahajajo se v razdelku Vaši Twitter podatki (Your Twitter data) na strani Na­stavitve in zasebnost. Ti vkljucu­jejo spol (ocenjen na podlagi na­šega profila in dejavnosti), loka­cije, ki smo jih uporabljali za tvi­tanje, podatke o brskalnikih in napravah, ki jih uporabljamo, ter tudi Twitterjevo »sodbo« o na­ših interesih. Vse zbrane podat­ke lahko tudi preklicemo. Na dnu strani se nahaja tudi gumb Zah­tevaj podatke (Request data), ki sproži zahtevek za osebne podat­ke. Te bomo prejeli kot prilogo e­-pošte. Podobno zahtevo lahko sprožimo tudi za vse oglaševal­ce, ki so z oglasi merili (in še me­rijo) na nas. Instagram Po škandalu Cambridge Analytice so nekateri uporabni­ki Instagrama zahtevali, da sto­ritev za izmenjavo fotografij po­nudi enakovredno orodje za pre­nos podatkov s svojega racuna, kot ga nudi Facebook. Instagram je storil prav to, uporabnikom je dal na voljo orodje, s katerim lahko zberejo vse svoje slike in osebne podatke ter jih celo pre­nesejo v druge spletne storitve. . Kako povrniti osebne podat­ke? Ce želimo prenesti svoje fo­tografije, videoposnetke, podat­ke o profilu, sporocila in druge podatke iz storitve Instagram, obišcemo povezavo www.insta­gram.com/accounts/login/?next=/download/request/. Nato se prija­vimo v storitev in izberemo mo­žnost Zahtevaj prenos podatkov (Request Download). Instagram bo ustvaril datoteko, ki vsebuje vse vsebine, ki smo jih dali v sku­pno rabo, in nam prek e-pošte poslal povezavo za prenos. Kot navaja ponudnik, priprava po­datkov lahko traja do 48 ur. Mo­žnost prenosa je na voljo tudi v Instagram aplikacijah za Andro­id in iOS. eBay Spletna tržnica eBay je bila sprva zelo skrivnostna glede tega, kako bo uredila podrocje osebnih podatkov, da bo skla­dno z GDPR. Forumska sku­pnost uporabnikov je že vide­la vrsto teorij zarote, a v zacet­ku maja le docakala spreme­njena pravila zasebnosti. Spre­membe vkljucujejo jasnejše in­formacije o tem, kdaj eBay iz­briše naše podatke, in povecuje preglednost razlicnih namenov, za katere uporablja naše osebne podatke. »Vaše osebne podat­ke uporabljamo za uresniceva­nje naših legitimnih interesov, ce vaše pravice in svobošcine ne prevladajo nad temi interesi,« še vedno trdi precej grozljiv del novih pogojev uporabe storitve. V zadnjem casu so nekate­ri uporabniki odkrili, da se e-poštni naslovi kupcev ne pojavljajo vec pri placilih s stori­tvijo PayPal, kar je morebiti lahko povezano z uredbo GDPR. . Kako povrniti osebne podatke? Ne bo lahko. eBay se je namrec odlocil, da bo zah­tevke obravnaval posamezno v okviru t. i. središca za zasebnost (Privacy Centre), zato želi prejeti e-pošto na naslov privacy.office@ebay.com. V nastavitvah racuna si v omenje­nem središcu sicer lahko ogledamo podrob­nosti podatkov, ki jih eBay hrani o vas, kaj pocne z njimi in komu jih posreduje. Omo­gocena je odjava od neposrednega oglaševa­nja in oglaševanja tretjih oseb. Spletna tržni­ca sicer že dolgo omogoca prodajalcem mo­žnost prenosa aktivnih oglasov in evidenc o prodaji ter zgodovini za zadnje tri mesece. S klikom na gumb Ustvari zahtevo za prenos (Create a Download Request) se bo odprl pa­dajoci meni, kjer bomo lahko izbrali podat­ke, ki jih želimo prenesti. Amazon Ce uporabljate storitve Amazon Web Ser­vices (AWS), že veste, da so te skladne z GDPR. To vkljucuje šifriranje osebnih po­datkov, posodobljene sporazume za obde­lavo podatkov in izboljšane procese za oce­njevanje varnosti podatkov. Amazon je prej­šnji mesec še podrobneje opisal ucinek spre­memb skladnosti z GDPR za stranke, ki upo­rabljajo njegova spletna mesta, aplikacije in naprave, kot je npr. pametni zvocnik Echo. Mimogrede, edina omemba pametnih zvoc­nikov v dokumentaciji GDPR je tocka, ki pravi: »Oseba, na katero se podatki nana­šajo, ima pravico, da ne bo predmet odlo­citve, ki temelji samo na samodejni obde­lavi, vkljucno s profiliranjem.« To pomeni, da morajo pametni zvocniki, kot sta Echo in Google Home, »sami« poiskati soglasje uporabnikov (morda med namestitvijo) za obdelavo njihovih podatkov. . Kako povrniti osebne podatke? Nekaj podatkov si lahko ogledamo že v zgodovini brskanja (Your Browsing History), ki se na­haja na povezavi www.amazon.co.uk/gp/histo­ry – vkljucno z nedavno ogledanimi predme­ti, narocili in javnim profilom. Ce želimo po­novno pridobiti doloceno stopnjo zasebno­sti, izbrišimo zgodovino brskanja in izkljuci­mo njeno funkcijo, prav tako pa velja vklopiti možnost Ne uporabljaj za priporocila (Don’t use for recommendations) poleg predmetov, ki smo jih kupili. Svoje zgodovine narocil v trgovini Amazon ne moremo izbrisati, saj jo trgovina obravnava kot transakcijski zapis, podobno kot to pocne naša banka za kredi­tne kartice. Edina možnost za popolni »mrk« je izbris racuna. Apple Apple se že dlje casa hvali kot podjetje, ki veliko da na zasebnost uporabnikov. Potem ko je uredba GDPR stopila v veljavo, bomo uporabniki ob zagonu nove naprave Apple (velja za iPhone, iPad, MacBook ali Apple TV) videli novo obvestilo o rabi podatkov in zagotavljanju zasebnosti, kjer bo natanc­no navedeno, kako Apple obdeluje naše po­datke. Tehnološki velikan pravi: »Ko upora­bljamo podatke za ustvarjanje boljših izku­šenj za vas, si mocno prizadevamo, da to sto­rimo na nacin, ki ne ogroža vaše zasebnosti.« . Kako povrniti osebne podatke? S prijavo v svoj Apple racun (Apple ID) lahko v nasta­vitvah poišcemo možnost, ki nam omogoca prenos kopije vseh osebnih podatkov, ki jih o nas hrani družba Apple. To vkljucuje stike, fotografije, koledar, skladbe, ki jih predvaja­mo prek Apple Music in osebne preference. Spletno mesto nam omogoca tudi popravke dolocenih osebnih podatkov in zacasen iz­klop racuna pa tudi njegov popolni izbris.. Uredba GDPR je podjetja pa tudi spletne velikane prisilila k spremembam ravnanja z našimi osebnimi podatki. Razkrivamo, kako so se odzvali spletni giganti, in svetujemo, kako se ponovno polastiti zasebnosti oziroma svojih podatkov. Miran Varga K . Za vecjo zasebnost v družabnem omrežju Facebook velja izklopiti možnost samodejnega prepoznavanja obraza. s Za uskladitev z uredbo GDPR je tudi Microsoft posodobil svojo pogodbo o nudenju storitev. . Microsoft je združljivosti z uredbo GDPR namenil dveri, prek katerih uporabniki in podjetja natancno urejajo zbiranje ter obdelavo podatkov. . Zgodnje delo na skladnosti z uredbo GDPR je številnim uporabnikom storitve Twitter za omejen cas onemogocilo dostop do racunov. . Z uredbo GDPR so se zadnje leto ukvarjala skoraj vsa podjetja v državah EU. . Instagram je podobno kot številne druge aplikacije uporabnikom precej grobo vsilil branje novih pogojev uporabe storitve. NASVETI = NASVETI CISTO PRAVI RACUNALNIK CISTO PRAVI RACUNALNIK NASVETI = = 72 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 73 ametna hiša je želja marsikaterega tehno­loškega navdušenca. A kljub široki in pestri ponudbi iz­delkov je izbira pristopa pri ta­kem projektu vse prej kot eno­stavna. Pri resnejših projektih se lahko zacetno navdušenje hi­tro umakne racionalnemu raz­mišljanju o raznolikih tehnolo­ških standardih, hitri zastarelo­sti in drugih hibah divje razvi­jajoce se ponudbe. Pri enostav­nejših rešitvah, kamor prišteva­mo pametne žarnice in stikala, tudi toplotne crpalke, klimatske naprave in množice razlicnih ti­pal, pa ugotovimo, da stvari ko­likor toliko povezano delujejo le, ce uporabljamo vse izdelke iste­ga proizvajalca. V nasprotnem primeru smo obsojeni na kopi­co rešitev dvomljive kakovosti s slabim vzdrževanjem, o enostav­nosti povezovanja pa lahko le sa­njamo. Mnogi se strinjajo, da rešitev ocitno ni enoten proizvajalec ali vsaj poenoteni standardi, ampak storitev, ki vse mogoce standar­de poveže v celoto, se nepresta­no razvija in nadgrajuje. Verje­tno ste že slišali za rešitev IFTTT (ifttt.com), ki jo podpirajo mno­ge pametne rešitve in na osnov­ni ravni pocne prav to – povezu­je tipala, naprave in tudi storitve razlicnih proizvajalcev. Omogo­ca, da sestavimo navodila, kjer sprememba statusa v eni storitvi povzroci akcijo v neki drugi; reci­mo samodejni vklop luci ob pri­hodu domov. A za bolj zagrete ponuja storitev IFTTT premalo. Enako lahko zapišemo za rešitve, ki jih ponujajo operacijski sistemi mobilnih telefonov, torej Google Home in Apple Home Kit. Sploh pa, ali si res želimo, da bi tehno­loški velikani vedeli za vsak naš prihod domov in za vsako kuha­nje jutranje kave? Za zahtevnejše K sreci obstajajo odlicne alter­native in ena izmed njih je Ho­mey (www.athom.com), ki ponu­ja bistveno naprednejše pove­zovanje med napravami razlic­nih proizvajalcev. Okroglih tri­sto evrov vredna naprava v obliki lepe bele steklene krogle, ki naj bi se znala povezati s kar 40.000 razlicnimi napravami, tipali in storitvami, omogoca popolno avtomatizacijo doma, povezova­nja pa lahko gradimo tudi sami. A v tej rubriki nas zanima­jo rešitve, ki jih lahko sestavi­mo sami, in izkaže se, da je tudi takih kar nekaj. Zelo priljubljena rešitev je openHAB (www.open­hab.org), ob naših preizkusih pa nas je najbolj navdušil Home Assistant, krajše imenovan kar HASS. Gre za odprtokodno plat­formo za avtomatizacijo doma, pisarne ali lokala. Po nekaj te­dnih preizkušanja lahko potrdi­mo, da gre za odlicno rešitev, ki po nekoliko težjem zacetnem na­stavljanju omogoca izjemno veli­ko svobode. Ce smo v prejšnjih dveh clan­kih opisali rešitvi, ki ju prenese­mo s spleta in zapišemo na po­mnilniško kartico, imamo tokrat možnost uporabe tehnološko ne­koliko zanimivejše rešitve. Pripo­rocamo, da namesto standardne namestitve uporabite možnost uporabe tehnologije »kontejner­jev«, ki jo ponuja sestrski projekt HASS.IO. Tak pristop zelo poe­nostavi namestitev in pomeni, da bomo na pomnilniško kartico prenesli le operacijski sistem, ki bo ob prvem zagonu s spleta pre­nesel vse potrebne komponente in zacetne nastavitve, kasneje pa na enak nacin poskrbel tudi za vse nadaljnje nadgradnje. Lotimo se dela Ko boste sliko programske opreme preslikali na pomnilni­ško kartico, jo vstavili v Rasp­berry Pi in tega prikljucili na na­pajalnik, bo trajalo približno 20 minut, da se bo prenesel še celo­ten kontejner. Ko bo to opravlje­no, lahko Raspberry Pi postavite kamorkoli, pomembno je le, da je prek domacega omrežja pove­zan s spletom. Že ob prvem za­gonu se bo povezal s pametnimi stikali, z žarnicami, ogrevalnimi in s hladilnimi napravami, televi­zorji, z omreženimi predvajalniki in drugimi komponentami. Tre­nutno je takih, ki jih HASS po­zna, skoraj 1100. Med njimi pa niso le fizicne naprave, ampak tudi vremenske, navigacijske, fi­nancne, poslovne in druge stori­tve ter seveda pametni pomocni­ki, konkretno Google Assistant in Alexa. To omogoca sestavljanje res neverjetnih scenarijev. Nazoren primer je avtomatiza­cija, ki zjutraj na razlicnih avdio napravah po hiši sporoci, koliko casa boste potrebovali do šole ali službe, ali taka, ki zvecer vkljuci zalivalne naprave, zapre garažna vrata, vklopi luci in še kaj. Moc avtomatizacijam dajejo informa­cije o okolici, torej vremenu, pro­metu in podobno, pa tudi priso­tnost ali odsotnost družinskih clanov v domu. Tako lahko, de­nimo, narocimo zagon pametne­ga sesalnika nekaj minut za tem, ko vsi družinski clani zapustijo dom. Ker gre za odprtokodno re­šitev, je na spletu na voljo mno­go blogov, posnetkov na YouTu­bu, celo poddaj, iz katerih lahko crpamo ideje in spoznavamo, kako so HASS uporabili drugi. Naprave s HASS ni treba pri­klapljati na zaslon, tam tudi ne boste kaj veliko videli. Le brskal­nik usmerite na vrata 8123, šte­vilko IP pa boste morali ugoto­viti na usmerjevalniku ali kako drugace – pricakal vas bo nasta­vitveni portal. Nastavitve naprav, prikazov in avtomatizacij lahko opravite prek graficnega vmesni­ka, a slej kot prej se boste morali nauciti brati in urejati konfigura­cijske datoteke. Najpomembnej­ša je configuration.yaml, v kate­ri boste vklopili storitve in napra­ve. Najlažje boste do nje dostopa­li tako, da boste vklopili dodatek za storitev Samba in odprli dato­teko prek omrežne povezave. Ker ima HASS storitev, ime­novano Discovery, ki po omrež­ju samodejno išce naprave, bo nekatere domace naprave sis­tem prepoznal kar sam. Med na­šim preizkusom je tako samo­dejno našel pametna stikala TP­-Link in WeMo, predvajalnik Chromecast, Kodi in strežnik Plex. Za dodajane ostalih na­prav in storitev smo pobrskali po spletni pomoci. Ne spreglejte, da spremembe konfiguracije ne ucinkujejo takoj, ampak bo treba prek spletnega vmesnika sproži­ti njihovo ponovno branje, v pri­meru vecjih sprememb pa po­novno zagnati HASS. Uredimo si zadeve Ko smo nastavili prve napra­ve, lahko zacnemo razmišljati o razporeditvi kartic na portalu in preimenovanju naprav in stori­tev, da se bomo med njimi lažje znašli. To bomo opravili v dato­teki groups.yaml, za uveljavljanje sprememb pa bo dovolj sprožiti ponovno branje datoteke. Prava zabava se zacne, ko zac­nemo sestavljati scenarije za av­tomatizacijo. Vsaka avtomati­zacija je sestavljena iz prožilca (trigger, primer je Davidov pri­hod domov), pogoja (condition, primer je, da je zunaj temno) in akcije (action, primer je »prižgi luci pred vhodom«). Urejanje av­tomatizacij lahko opravimo prek graficnega vmesnika, ki omogo­ca osnovne zadeve, a ta hitro po­stane prevec okoren. Takrat bo­ste spoznali datoteko automa­tion.yaml, kjer boste verjetno preživeli najvec casa. Poleg naprav, tipal in storitev ter seveda njihove avtomatizaci­je pozna HASS še dodatke (add-ons). To so lahko enostavne za­deve, kot, denimo, v spletni vme­snik vgrajen urejevalnik konfi­guracijskih datotek (Configura­tor) ali strežnika Samba in SSH za oddaljeni dostop do strežniko­vih datotek, pa tudi naprednejše storitve, kot sta prikaz avtomati­zacij za tablice in vgradne zaslo­ne (Home Assistant Control Pa­nel) ter omrežna storitev Pi-Ho­le (ki se ji bomo posvetili v enem od naslednjih clankov). Z nekaj spretnosti pa lahko na domacega pomocnika dodamo tudi strežni­ke RetroPi, Kodi in sorodne. Govoreca hiša Avtomatizacije, ki jih HASS omogoca, so izjemno zanimive, a poseben car jim daje zvocno ko­municiranje s hišo. Po eni stra­ni to pomeni, da hiša govori – to­rej glasovno sporoca spremembe statusov, razna sporocila ali kar­koli si zamislimo. Za to uporablja eno zmed podprtih storitev TTS (text to speach). Hiši lahko glasov­ne ukaze posredujemo prek pa­metnih zvocnikov ali namenskih omreženih mikrofonov, najbo­lje pa se obnesejo zdaj že dobro uveljavljeni pametni odjemalci. HASS prek oblacnega podaljška podpira tako Amazon Alexo kot Googlovega Pomocnika, z upora­bo dodatka HomeBridge pa boste lahko HASS povezali tudi z Apple HomeKit oziroma s Siri. Zanimiv koncept, ki ga upo­rabniki HASS s pridom izkori­šcajo, je t. i. Presence. Na raz­licne nacine lahko ugotavlja­mo, ali je oseba v domu ali zu­naj in celo, kako oddaljena je. To lahko ugotavljamo po podat­kih o prikljucenosti mobilnika te osebe v domace omrežje ali pa z eno izmed storitev, ki lokaci­jo telefona sama sporoca v sis­tem domacega doma. To odpi­ra mnoge zanimive scenarije, ne da bi žrtvovali zasebnost, saj podatkov ne posredujemo niko­mur zunaj doma. HASS vsebuje mnogo možno­sti, vsak mesec pa je na voljo nadgradnja s popravki in z no­vimi podprtimi napravami ter možnostmi avtomatizacije. Ker gre za odprtokodni projekt, reši­tve prispevajo predani clani zelo razvite skupnosti, ki se je razvila okrog izdelka. Za zapis, ki bi za­jel napredne možnosti, imamo na tem mestu bistveno prema­lo prostora. Idej in nacinov upo­rabe je mnogo, zato vsakomur, ki ga je kdaj zamikala avtomati­zacija hiše, pa ce sta želja in ide­ja še tako enostavni, priporoca­mo, da si ogleda HASS, prebere kakšen blog in pogleda video. Že ce boste v ocean zmožnosti in in­formacij pomocili le prst, ne bo­ste ostali ravnodušni. . Platforma za pametni dom Raspberry Pi lahko služi za mnoge namene, dva zanimiva in zabavna nacina uporabe smo v tej rubriki že opisali. A ce gledanje filmov in serij ter igranje starih igric za vas niso prava stvar, vas mogoce premami platforma, s katero lahko vaša hiša, stanovanje, pisarna postanejo prav zares pametni. David Vidmar P . Ker HASS.IO uporablja tehnologijo Docker, so nadgradnje in dodatne storitve le klik stran. HASS.IO Platforma za avtomatizacijo doma. Kje: www.home-assistant.io Cena: Brezplacno. X Odprta koda, hiter razvoj, izmena skupnost, zmožnosti, dokumentacija. Z Raziskovanje in igranje vam bosta vzela zelo veliko casa. Kaj potrebujemo: • Raspberry Pi, vsaj 2 Model B, priporoceno Raspberry 3 Model B+ • kartica SD velikosti 16 GB, priporoceno 32 GB, Class 10 • ustrezen usmernik, priporoceno Raspberry Pi Universal Power Supply • dober urejevalnik datotek yaml, json in sorodnih, priporocamo Visual Studio Code • pametne naprave, kot so žarnice, stikala, s spletom povezane naprave Dodatne komponente: • kabel HDMI in zaslon ali še bolje TV z vmesnikom HDMI • Raspberry Pi USB Wifi Dongle ali drug združljiv vmesnik USB, ce ne uporabite modela, ki ima vgrajen vmesnik wifi. • uradno ohišje Raspberry Pi Case ali drugo ustrezno ohišje • Pri intenzivni uporabi Raspberryja Pi je priporocena uporaba hladil­nega rebra za procesor. . Home Assistant prepozna vsaj 66 vrst pametnih žarnic, med njimi Hue, Xiaomi, WeMo, TP-Link in IKEA, ki so priljubljene v Sloveniji. NASVETI NASVETI ZA APPLE NASVETI ZA APPLE NASVETI = = 74 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 75 porabniki Applovih na­prav imamo datoteke obicajno shranjene v na­pravi, oblaku ali na kljucku USB. Ko na njem zmanjka prostora, si po navadi omislimo novega, medtem ko je vecanje oblacne kvote in še bolj diska že zaple­tenejša in predvsem draga za­deva. V teh primerih se s težavo spopademo v drugi, bolj logic­ni smeri. Na naslednjih straneh bomo razkrili, kako se znebiti nepotrebnih dokumentov, pre­glednic, slik, filmov, glasbe in drugih odvecnih datotek, ki za­sedajo dragoceni prostor na ra­cunalniku, telefonu, tablici ali v oblaku. Mac Vecina smeti obicajnega upo­rabnika racunalnikov Mac se na­haja v imeniku Downloads. Ce iželimo izbrisati najvecje potro­šnike prostora, na primer name­stitvene datoteke DMG, v iskal­nik raziskovalca vpišemo disk image, kliknemo na gumb plus ter dodatno pod Kind razvrstimo prikazano vsebino z Archive. Isti cilj dosežemo tudi po poti, kjer s klikom na ikono ugriznjenega ja­bolka v levem zgornjem kotu na­mizja, z izbiro About This Mac, zavihka Storage in gumba Mana­ge pridemo do zmogljivega orod­ja za upravljanje razpoložljive­ga prostora na lokalnem disku. Med zmožnostmi pripomocka je Reduce Clutter, ki s klikom na Re­view Files prikaže najvecje dato­teke na disku. Odvecne odstra­nimo z uporabo znaka x za ime­nom datoteke. Lokalno shrambo precej za­sedajo priponke, ki jih prejme­mo z elektronskimi sporocili. Ce jih shranimo na namizje ali v imenik Downloads, jih kasne­je ni težko najti ter izbrisati. Ce pa jih odpremo z dvojnim kli­kom, hitro naletimo na težavo, saj se tako odprta datoteka sa­modejno shrani v imenik Mail Downloads, skrit v mapi Library. Imenik je zato priporocljivo re­dno cistiti, da ni napihljiv kot ba­lon. Do imenika Mail Downloads najhitreje pridemo, ce njegovo ime vpišemo v iskalnik Spotlight (Cmd + Space). Ce nam iz ka­kršnegakoli razloga lažja pot ni povšeci, lahko imenik, ki samo­dejno shranjuje v Mailu odprte priponke, poišcemo tudi z razi­skovalcem Finder, ce v njem iz­beremo Go, Go to Folder in pot ~,Library, Containers, com.apple.mail, Data, Library, Mail Downloads vpišemo rocno. Ob sleherni cistilni akciji v ra­cunalništvu omenjamo predpo­mnilnik. Cišcenje predpomnilni­ka najveckrat pomaga pri teža­vah s spletnim brskalnikom, a ne škodi niti na drugih podrocjih. Mac v datoteke predpomnilnika namrec shranjuje presneto veliko stvari, saj mu tovrsten pristop za­gotavlja hiter dostop do veckrat iskanih informacij. Na žalost da­toteke predpomnilnika niso imu­ne za poškodbe in druge proble­me, hkrati pa zasedejo drago­ceni prostor, zato jih je treba re­dno nadzirati. Brisanje odvecnih po želji opravimo rocno, tako da ustrezne imenike (npr. ~, Libra­ry, Caches) izpraznimo z razisko­valcem Finder, ali pa si omisli­mo sposobno orodje, ki težavno delo in vec opravi namesto nas. Taka je aplikacija Coctail, ki po­leg predpomnilnika pocisti tudi spletne piškotke, popravi po­škodovane nastavitvene datote­ke, ponovno vzpostavi nekatere zbirke podatkov in podobno. Ob redni rabi programa je zahteva­nih sedemnajst evrov dobra kup­cija. Nekatere aplikacije ob name­šcanju v operacijski sistem ma­cOS ustvarijo datoteke in ime­nike, ki jih preprosto premika­nje programa v koš nikoli ne od­strani, zato se na lokalnem dis­ku hitro naberejo smeti. Pripo­rocamo uporabo brezplacnega pripomocka AppTrap, ki se na­seli v nastavitve System Preferen­ces in deluje v ozadju. Ko nežele­no aplikacijo premaknemo v koš, AppTrap poišce vse z njo poveza­ne datoteke in imenike ter jih na­mesto nas izbriše. Ce spremlje­valnih datotek ne želimo brisa­ti, lahko AppTrapu ukažemo, da se jih pri odstranjevanju progra­ma izogne. Ta mehanika pride prav pri posodabljanju nekaterih namešcenih aplikacij. AppTra­pu podobnih programskih pripo­mockov je na trgu precej, vendar je za številne treba placati, hkrati pa niso vsi enako strojno zahtev­ni in lahko vplivajo na delovanje celega sistema. V operacijskem sistemu ma­cOS obstaja tudi dodatna mo­žnost odstranjevanja aplika­cij. Ce pod ikono ugriznjenega jabolka izberemo About This Mac, Storage, Manage, lahko programe odstranjujemo s se­znama Applications. S klikom na znak plus ob imenu aplikaci­je odvecen programski izdelek odstranimo iz sistema, a se vse datoteke zares izbrišejo le apli­kacijam, ki smo jih namestili po poti tržnice Mac App Store. Te odkrijemo, ce seznam Applica­tions sortiramo po stolpcu Kind. Programi s tržnice Mac App Store so oznaceni z etiketo App Store. iOS Applovi telefoni in tablice že od samega zacetka skoparijo s podatkovnim prostorom, zato se njihovi uporabniki veckrat znaj­demo pred težko nalogo, ko mo­ramo z naprave pobrisati manj ljube fotografije, že videne po­snetke, glasbo in drugo digital­no kramo, ki se scasoma nabere v lokalni shrambi. Na sreco živi­mo v povezanem svetu, kjer sta telefon in tablica nenehno na internetu, omrežju vseh omre­žij, ki gosti številne oblacne sto­ritve, s katerimi si pomagamo ob prostorski stiski mobilnih na­prav. Namesto da vse hranimo lokalno, uporabljamo pretocne in druge oblacne storitve. Najprej v nastavitvah Settin­gs, General, iPhone (iPad) Sto­rage preverimo, koliko prosto­ra še imata telefon iPhone in ta­blica iPad, nato naredimo revi­zijo najvecjih porabnikov. Na is­tem zaslonu je zapisanih tudi nekaj koristnih nasvetov. Prvi, Offload Unused Apps, v primeru stiske s prostorom iz sistema od­strani malo uporabljane progra­me, a obdrži njihove dokumente oziroma druge datoteke. Odstra­njene aplikacije so na zaslonu telefona ali tablice poslej pred­stavljene z znakom oblaka pred imenom posamezne ikone. Ce se jih dotaknemo, sprožimo nji­hovo ponovno namestitev. Na­stavitev aktiviramo, ce uporabi­mo ukaz Enable, ki je pripet na­svetu, ali v namenskem razdelku nastavitev Settings, iTunes & App Store. Zacasno brisanje aplikacij Offload Unused Apps deluje pov­sem v ozadju. Medtem ko obicaj­no brisanje aplikacije na telefonu iPhone ali tablici iPad aktiviramo z daljšim dotikom neželene iko­ne in izbiro znaka x, ki se pojavi, ko ikone zajame tresavica, je za­casno odstranjevanje skrito v na­stavitvah. Ce želimo zacasno bri­sati tocno doloceno aplikacijo, se odpravimo v nastavitve Settings, General, iPhone (iPad) Storage, pocakamo, da se na zaslonu po­javi seznam z namešcenimi apli­kacijami, izberemo (ne)želeno ter uporabimo ukaz Offload App. Drugi nasvet nas želi preprica­ti o uporabi zmožnosti Optimise Photos. Ce funkcijo omogocimo z gumbom Enable, se bodo foto­grafije in video posnetki vecjih locljivosti preselili v oblak iClo­ud, medtem ko bodo na telefonu shranjene zgolj njihove pomanj­šane razlicice. V nastavitvah Set­tings, Photos najdemo vnosa Op­timise iPhone Storage in Downlo­ad and Keep Originals. Gre za isto funkcionalnost kot v primeru Optimise Photos, kjer prvi vnos zmožnost vklopi, drugi pa izklo­pi. Ce nam brezplacni prostor v oblaku iCloud ni dovolj, ga pove­camo z nakupom dodatne kvote ali z uporabo konkurencne stori­tve Google Photos, ki za shranje­vanje fotografij ponuja neomeje­no prostora. Tretji nasvet je Review Large Attachments, ki nam posreduje zbirko fotografij, pripetih bese­dilnim sporocilom, skupaj s po­datkom o datumu njihovega na­stanka in z velikostjo prostora, ki ga posamezna slika zaseda v lokalni shrambi. Tako sporoci­la kot priponke nam lahko sa­modejno cisti sistem, ce mu željo povemo z nastavitvijo Settings, Messages, Message History, Keep Messages, kjer se odlocimo med letnim (angl. 1 Year) ali mesec­nim (angl. 30 Days) brisanjem. Mobilne aplikacije na lokalno shrambo vcasih zapišejo dolo­cene informacije in datoteke, da lahko z njimi drugic uporabniku hitreje postrežejo. Odvecne vno­se pobrišemo v nastavitvah po­sameznih aplikacij. Predpomnil­nik spletnega brskalnika Safari praznimo z nastavitvijo Settings, Safari, Advanced, Website Data, Edit, glasbo iz Applovega servisa Music pa s Settings, Music, Down­loaded Music, Edit. Glasbena pre­tocna storitev Music nam s sple­tno povezavo že v osnovi omogo­ca, da uživamo v glasbi brez po­trebe po shranjevanju pesmi na lokalno napravo, podobno strež­bo si omislimo tudi za uživanje v filmih, knjigah, stripih in drugih svojih digitalnih slabostih. iCloud Applov oblak iCloud sleherni­ku brezplacno ponuja 5 GB pro­stora za shranjevanje podatkov. Ceprav se zastonjska kvota spr­va zdi ogromna, v praksi izgi­nja (pre)hitro, zato jo je pripo­rocljivo obcasno ocistiti navlake. V oblaku se med drugim morda nahajajo datoteke aplikacij, ki jih ne uporabljamo vec, ponesre­cene fotografije, video posnet­ki, nepomembni dokumenti in drugi zapisi, za katere je škoda dragocenega prostora. Ce ne že­limo izgubljati denarja za veca­nje oblacne kvote, je treba oblak vsake toliko casa pospraviti. Ci­šcenje poleg varcevanja s prosto­rom prinaša tudi druge postran­ske koristi, kakršno je lažje iska­nje po licno zloženi vsebini. Stanje v Applovem oblaku iCloud preverimo z raziskoval­cem Finder, kjer v levem stolpcu izberemo opcijo iCloud Drive, na­kar se vsebina prikaže v desnem delu zaslona. Obicajno je vide­ti urejena, a gre zgolj za opticno prevaro, saj je precej elementov, shranjenih v oblaku, privzeto skritih. Odkrijemo jih z aplikaci­jo Terminal in vpisom ukaza de­faults write com.apple.finder AppleShowAllFiles TRUE. Raz­iskovalca nato ob pomoci pro­grama Force Quit, ki ga najdemo pod logotipom ugriznjenega ja­bolka v zgornjem levem kotu za­slona, ponovno zaženemo (angl. Relaunch). Po ponovnem zago­nu Finder koncno prikaže skrite datoteke in imenike oblaka iClo­ud, vendar jih ne more brisati, kar ugotovimo, ko se želimo zne­biti enega izmed imenikov, ki jih je pustila za sabo nakljucna apli­kacija, za katero smo že pozabi­li, da smo jo nekdaj sploh upora­bljali. Oblak iCloud datoteke ob za­pisu na internet shrani tudi lo­kalno. Kopije na racunalniku vi­dimo, ce v raziskovalcu Finder s pritisnjeno tipko Option (Alt) iz­beremo Library. Med prikazano vsebino poišcemo imenik Mobile Documents, kjer so lokalno shra­njene kopije dokumentov in dru­gih datotek iz oblaka iCloud. Bri­sanje skritih smeti je, žal, one­mogoceno. Na sreco obstaja za brisanje vsaj nekaterih nežele­nih datotek in imenikov alterna­tivna pot. Ce v nastavitvah Sys­tem Preferences, iCloud izbere­mo gumb Manage, se na zaslonu prikaže seznam aplikacij, ki za­sedajo oblacni prostor iCloud. S seznama izberemo aplikacijo, ki je ne potrebujemo vec, in z uka­zom Delete Documents and Data pobrišemo njene sledi iz oblaka ter sprostimo shrambo.. Reševanje prostorske stiske Živimo v digitalnem svetu, kjer je vecina stvari zapisanih v bitih, niclah in enicah. S številom racunalnikov, telefonov, tablic in drugih naprav v sodobnem domu se množi tudi kolicina proizvedenih datotek najrazlicnejšega porekla. Med njimi je logicno zelo veliko smeti. Ker imajo hitrejši diski in lokalne shrambe obicajno precej omejen prostor, se je nepotrebnih datotek priporocljivo cim prej znebiti. Boris Šavc U . Predpomnilnik, spletne piškotke in druge odvecne datoteke nam pomaga ocistiti vsestranski programski pripomocek Cocktail. . Mac nam z nasveti, kako se znebiti odvecnih datotek in povecati razpoložljivi prostor na disku, postreže, ce pod ikono ugriznjenega jabolka izberemo About This Mac, zavihek Storage in gumb Manage. . Odstranjevanje aplikacij ob pomoci seznama About This Mac, Storage, Manage, Applications popolnoma, z vsemi pritiklinami izbriše le izdelke, namešcene s tržnice Mac App Store. . Offload Unused Apps je precej nova zmožnost Applovega operacijskega sistema iOS, ki malo rabljene namešcene programe z mobilne naprave zacasno odstrani, a obenem obdrži vse povezane datoteke. . Odvecne informacije in datoteke obicajno brišemo v nastavitvah zanje krive aplikacije, predpomnilnik spletnega brskalnika Safari v Settings, Safari, Advanced, Website Data. . Tudi Applov oblak iCloud je navsezadnje le shramba, ki se tako kot disk (pre)hitro polni. < Applov oblak iCloud sleherni­ku brezplacno ponuja 5 GB pro­stora za shranjevanje podatkov. DOMACA VREMENSKA POSTAJA NASVETI NASVETI DOMACA VREMENSKA POSTAJA = = julij-avgust 2018 77 78 julij-avgust 2018 amesto da bi se razbur­jali zaradi napacnih vre­menskih napovedi, si lahko že za manj kot 50 evrov omislimo svojo vremensko po­stajo, ki meri notranjo in zuna­njo temperaturo, relativno vla­žnost zraka in zracni tlak, obe­nem pa prikazuje še uro in da­tum. Ceprav pri vecini enostav­nih vremenskih postaj z lastnim graficnim prikazovalnikom po­grešamo povezavo z osebnim ra­cunalnikom ali možnost prenosa zgodovine meritev na podatkov­ni kljucek, si lahko omislimo tudi miniaturne ali modularne vre­menske postaje, brez prikazoval­nikov, ki se prek bluetootha ali WiFija povežejo z aplikacijo pro­izvajalca v pametnem telefonu. Popolne vremenske postaje Med osnovne vremenske po­datke spadajo tudi smer in hi­trost vetra ter kolicina padavin v izbrani casovni enoti. Meril­niki zanje so danes na voljo tudi za vremenske postaje srednje­ga cenovnega razreda. Ceprav so manj kakovostni in manj na­tancni kot tisti pri vremenskih postajah višjega cenovnega ra­zreda, jih moramo za pravilno delovanje vseeno ustrezno na­mestiti. To je v stanovanjskem bloku pogosto nemogoce, zato velja pred nakupom dobro pre­misliti o smiselnosti posame­znih merilnikov. Nekatere vre­menske postaje imajo prilože­ne (ali jih lahko dokupimo) tudi merilnike ultravijolicne svetlo­be in jakosti osvetlitve pa tudi bolj eksoticne merilnike, kot sta merilnika hrupa in kolicine CO2 v zraku. Zadnji je še posebej uporaben pozimi, ko nas pre­velika kolicina CO2 opomni, da moramo prostor prezraciti. Neposredna komunikacija z osebnim racunalnikom pote­ka prek ethernetne povezave, omrežja WiFi ali vrat USB. Veci­na vremenskih postaj hrani ne­kaj izmerjenih vrednosti za na­zaj (predvsem zracnega tlaka), ki jih na zaslonih prikazujejo v stolpcnih ali casovnih diagra­mih. Bazne enote nekaterih proi­zvajalcev omogocajo tudi spreje­manje radijskega signala atom­skih ur, DCF-77, ki zagotavlja tocno merjenje casa tudi brez in­ternetne povezave. Vendar spre­jemnik DCF-77 deluje le, ce je namešcen v prostoru z dobrim sprejemom radijskega signala. Veliko je tudi razlicnih dodatnih funkcionalnosti, kot je prikaz napovedi vremena na osnovi vec vremenskih parametrov. Nekate­re vremenske postaje znajo spro­ti racunati tudi obcutek ugod­ja in tocko rosišca. Napajanje iz omrežja je pri cenejših modelih opcijsko. Srednji cenovni razred, med 50 in 500 evri, sicer pou­darja predvsem vsestranskost, cenenost, estetiko, enostavnost namestitve in sorazmerno majh­no porabo energije. Cena za kakovost in natancnost Polprofesionalna ali profesio­nalna vremenska postaja, kate­re glavni prednosti sta vecja na­tancnost meritev in kakovostnej­ša programska oprema z vec možnostmi napovedovanja vre­mena in povezovanja v spletne skupnosti, stane 500 evrov in vec. Vecina omogoca brezžicno komunikacijo prek omrežja WiFi, nekatere pa imajo za komunika­cijo z zunanjimi merilniki poseb­ne komunikacijske module, ki jih vecinoma povežemo z osebnim racunalnikom prek vrat USB. Za­snova je modularna, kar pome­ni, da lahko dokupimo dodatne merilne enote in jih prek brezžic­nih komunikacijskih kanalov po­vežemo z bazno enoto. Tovrstne vremenske postaje vse izmerje­ne vrednosti zacasno shranjujejo v fiksnih ali prednastavljivih in­tervalih in omogocajo, da jih ka­sneje prenesemo v osebni racu­nalnik in tam obdelamo. Osnov­ni paket navadno vsebuje bazno enoto in osnovna tipala. Sicer so zmogljivost, prilagodljivost in do­datne funkcionalnosti vremenske postaje v veliki meri odvisne od tega, koliko smo pripravljeni od­šteti za dodatne merilne modu­le. Za nekatere vremenske posta­je lahko dokupimo tudi ustrezno zunanjo spletno kamero, ki jo na­mestimo na isti nosilec kot zuna­njo merilno enoto. Vsekakor je pred odlocitvijo za pravšnjo vremensko postajo vredno razmisliti tudi o tem, kje bomo zunanji del vremenske po­staje postavili, saj ustrezna odda­ljenost od hiše kljucno vpliva na tocnost meritev. Enoto z zuna­njimi merilniki obicajno name­stimo na poseben podstavek vsaj nekaj metrov od hiše, lahko pa jo pritrdimo tudi na ustrezen sten­ski ali strešni nosilec, ki se dvi­ga nad streho hiše. Pri samostoj­ni namestitvi velja razmisliti tudi o tem, kako bomo preprecili do­stop morebitnim nepridipravom. Najbolj priljubljene Razpoložljivost brezžicnih po­vezav bluetooth in WiFi pri mo­bilnih telefonih, racunalniških tablicah in (prenosnih) racunal­nikih je mocno vplivala na na­daljnji razvoj digitalnih vremen­skih postaj nižjega in srednje­ga cenovnega razreda. Veliko proizvajalcev opušca namenske barvne prikazovalnike in jih na­domešca z aplikacijami za oseb­ne racunalnike z brezžicno po­vezljivostjo in pametne telefone. Med njimi je tudi Netatmo We­ather Station (stane okoli 140 USD), ki jo sestavljata notranja in zunanja enota v valjastih alu­minijastih ohišjih. Z bazno eno­to vremenske postaje se poveže­mo prek omrežja WiFi in ustre­zne programske aplikacije. Ne­tatmo meri notranjo in zunanjo temperaturo, relativno vlažnost zraka, zracni tlak, vsebnost CO2 in hrup, posebej pa lahko doku­pimo še merilnik hitrosti in sme­ri vetra (100 USD) ter merilnik kolicine padavin (80 USD), kar zagotavlja vse funkcionalnosti polne vremenske postaje. Vre­mensko postajo lahko prek sple­ta povežemo tudi v Netatmovo skupnost osebnih vremenskih postaj. Visoko na lestvicah priljublje­nosti »kotira« tudi polprofesi­onalna vremenska postaja Da­vis Instruments 6250 Vantage Vue Wireless Weather Station, ki stane okoli 310 USD, za oko­li 230 USD pa lahko dokupimo še most za njeno povezavo z in­ternetom in ustrezno program­sko opremo, s katerima se lah­ko vkljucimo v spletno skupnost Weather Underground za osebne vremenske postaje. Vremensko postajo odlikujeta predvsem na­tancnost meritev in kakovost iz­delave. Še posebej natancne so meritve smeri in hitrosti vetra ter kolicine padavin. Med priljubljenimi polni­mi vremenskimi postajami za domaco rabo je tudi AcuRi­te 01014M Weather Station with AcuRite Access. Ta se uvr­šca med rešitve, ki ponujajo naj­vec za vloženi denar (stane oko­li 150 USD). Nekateri mu ocita­jo manjša odstopanja pri meri­tvah temperature med toplimi in soncnimi dnemi, sicer pa se re­lativno dobro odreže pri ostalih meritvah. Programska oprema za brezžicno povezljivost je na voljo za pametne telefone z ope­racijskima sistemoma iOS in An­droid, vendar v primerjavi s po­stajo Netatmo pogrešamo intui­tivnost aplikacijskega graficnega vmesnika. Veliko za vloženi denar ponuja tudi vremenska postaja Ambient Weather WS-2902 Osprey WiFi 10-in-1 (stane okoli 160 USD), ki se napaja z lastnimi socnimi celicami in meri hitrost in smer vetra, kolicino padavin, jakost ul­travijolicne svetlobe, osvetlitev, zracni tlak, notranjo in zunanjo temperaturo ter notranjo in zu­nanjo relativno vlažnost zraka, doloca pa tudi tocko rosenja, in­deks toplote, obcutek mraza itn. Notranja enota osvežuje izmerje­ne vrednosti na barvnem prika­zovalniku LCD vsakih 16 sekund, prek brezžicne povezave WiFi pa omogoca tudi instantno vkljuci­tev v skupnosti vremenskih po­staj Weather Undergroud in Am­bient Weather Network. Kje kupiti? Vremenske postaje lahko ku­pimo v spletnih trgovinah proi­zvajalcev pa tudi v najvecjih sve­tovnih spletnih trgovinah, kot sta amazon.com in ebay.com. Tudi v vecjih slovenskih spletnih trgovi­nah vremenskih postaj ne manj­ka, zato pa so cene nemalokrat zasoljene z visokimi maržami in uvoznimi dajatvami. Tako bomo lahko za enako vremensko po­stajo odšteli tudi dvakrat vec, kot bi v ZDA. Ob morebitnem sple­tnem narocilu cez »lužo« bodi­mo pozorni na poštne stroške in morebitne carinske dajatve …. Moj digitalni vremenar Prihaja poletna vrocina, z njo pa suša, nevihte, mocan veter in toca. Kakovostna vremenska postaja nam pomaga, da se nanje še pravi cas pripravimo. Kakšno potrebujemo? Koliko stane? Jo lahko izdelamo sami? Simon Peter Vavpotic . Modularna vremenska postaja Netatmo. N . Samostojna vremenska postaja v sadovnjaku. atancnost meritve temperature je navadno 0,5 °C, redko 0,1 °C. Vecja natancnost za meritve vremena ni smiselna za­radi šuma digitalnih tipal, ki nastane zaradi analogno-digital­ne pretvorbe izmerjene vrednosti temperature. Boljša digitalna tipa­la sicer zmorejo tudi do desetkrat vecjo natancnost, vendar je izmerje­ne vrednosti težko dovolj dobro linearizirati cez celotno merilno obmo­cje. Proizvajalci vremenskih postaj zato vec kot enega decimalnega me­sta navadno ne prikazujejo. Natancnost meritve zracnega tlaka je navadno 1 hPa (hekto pascal oziroma mili bar). Kakovostna elektronska tipala zmorejo tudi deset­krat vecjo natancnost, vendar je tocnost meritve dostikrat pomemb­nejša od natancnosti. Zracni tlak se spreminja tudi z nadmorsko višino. Agencija Republike Slovenije za okolje zato na spletu za vecino krajev objavlja vrednosti tlaka, preracunane na gladino morja. A preracun je uporaben le do višine 700 m. Izmerjene vrednosti nad to višino ne pre­racunajo. To je dobro vedeti predvsem, ce podatke z domace vremen­ske postaje primerjamo z uradno izmerjenimi vrednostmi na spletu. MERITVE Natancnost in tocnost meritev . Prikaz meritev vremenske postaje Netatmo na spletu. N lektrotehnicni navdu­šenci lahko prepro­sto modularno vre­mensko postajo, ki teme­lji na 32-bitnem mikrokr­milniku, v celoti izdelamo tudi doma. Bazna eno­ta ima graficni prikazoval­nik, na katerem vidimo iz­merjene vrednosti zracne­ga tlaka, relativne vlažno­sti zraka, razlicne tempera­ture ter cas in datum. Me­ritve temperatur na pro­stem ali v drugih prostorih stanovanja ali hiše izva­ja merilna enota, lahko jih je tudi vec, do izvaja ena ali vec do 90 m oddaljenih meril­nih enot, s katerimi se bazna postaja brezžicno poveže v krajših casov­nih intervalih. Vec o projektu je na voljo na spletni strani PC USB Pro­jects (https://sites.google.com/site/pcusbprojects/5-custom-projects/bg-weather-station). NAREDI SAM Doma izdelana vremenska postaja E . Notranja enota doma narejene modularne vremenske postaje PC USB Projects Weather Station s prikljuckoma USB in I2C za graficni prikazovalnik. . Prikaz izmerjenih vrednosti vremenske postaje PC USB Projects Weather Station na PC. . Prikaz izmerjenih vrednosti vremenske postaje Netatmo na mobilnem telefonu. . Vremenska postaja AcuRite na strehi stanovanjske hiše. astniki domacih vremenskih postaj s stalno internetno po­vezavo lahko izmerjene vrednosti ob pomoci ustrezne pro­gramske opreme posredujejo razlicnim spletnim skupnostim za spremljanje vremena, med katerimi sta najbolj znani Weather Un­derground (www.weatherunderground.com) in Weather Stations Onli­ne (www.weatherstations-online.net). Medtem ko prva loceno zbira po­datke s profesionalnih in amaterskih vremenskih postaj (danes jih je po vsem svetu že vec kot 250.000), je zadnja namenjena izkljucno amater­skim vremenskim postajam. Vec o spletnih skupnostih, ki zbirajo vre­menske podatke osebnih vremenskih postaj, lahko preberemo na sple­tni strani en.wikipedia.org/wiki/Category:Meteorological_data_and_ networks. Na spletni strani Weather Underground najdemo tudi podrobna na­vodila za nakup in postavitev združljive vremenske postaje in ustre­zne programske opreme zanjo, sezname izdelovalcev in preprodajal­cev delov za vremenske postaje pa tudi seznam podporne programske opreme za operacijske sisteme Windows, Mac OS X in Linux ter skrip­te za programska jezika Pearl in Pyton za namenske vmesniške module, s katerimi lahko posredujemo vremenske podatke v splet brez uporabe osebnega racunalnika. Prenesemo lahko tudi aplikacije za obdelavo in spremljanje vremenskih podatkov z osebnim racunalnikom. SPLET Delitev vremenskih podatkov v spletu L . Notranja enota z barvnim prikazovalnikom. . Razvejana mreža amaterskih vremenskih postaj ene od spletnih skupnosti v ZDA. . Merilnik kolicine padavin za vremensko postajo Netatmo. NASVETI PRO ET CONTRA = 80 julij-avgust 2018 Vsi malce dražji televizorji se danes hvalijo z locljivostjo 4K. Pa tak televizor v resnici potrebujem ali je dovolj klasicni z locljivostjo FullHD? Ker ni vsebin … Vsebine so! akup novega televizor­ja je obenem stresen kot tudi užitkarski do­godek. Veselje ob pricakovanju nove pridobitve kazi teža odlo­citve. Na trgu je morje razlic­nih modelov, nagovarjanje kup­ca pa se od proizvajalca do pro­izvajalca precej razlikuje. Vca­sih je bilo dovolj, da smo vedeli, kakšno velikost zaslona želimo, medtem ko danes televizor izbi­ramo po obliki, locljivosti, pove­zanosti in drugih malenkostih, ki so za posameznika lahko še pomembnejše. Ceprav vsebin visoke locljivosti na trgu manj­ka, menim, da je pri izbiri nove­ga središca zabave prava ozna­ka od 4K naprej. V casu pretocnosti vse vec to­vrstnih servisov ponuja nadalje­vanke in filme v locljivosti 4K. V Sloveniji dostopen Netflix je na zaslonu s 3840 x 2160 pika­mi videti zares slastno. Upravi­cenost vložka bodo potrdili že prvi navdušeni obiskovalci na­šega doma. Prihodnost visoke locljivosti UHD je blešcece sve­tla, med drugim so z njo pred kratkim prvic opremili preno­se teniškega turnirja na Ro­land Garrosu, na soncni strani Alp pa se v zadnjem casu z njo na veliko šopiri tudi eden vecjih ponudnikov interneta ter televi­zije in le vprašanje casa je, kdaj se mu bodo pridružili drugi. Televizorji UHD so v tem tre­nutku preprosto najboljši na­kup. Ceprav locljivost 4K (še) ni standardna in so te vsebine v manjšini, je tudi obicajna sli­ka na napravah z njo videti bo­lje, saj jo televizorji UHD opre­mijo z dodatnimi slikovnimi pi­kami (angl. upscaling). Proizva­jalci se zavedajo, da so televi­zorji z locljivostjo 4K (ali vec) njihov bodoci kruh, zato vanje vložijo vec truda kot pri obicaj­nih modelih. Rezultati so vi­dni na kilometer dalec, naprave UHD so vitkejše, bolje opremlje­ne, imajo manj roba okoli zaslo­na in bodo zagotovo dlje preje­male strojne programske nad­gradnje, da o posameznih apli­kacijah ne govorimo. Ce redno uporabljamo aplikativni del pa­metnega televizorja, je naprava UHD naložba v prihodnost. Navelican sem tarnanja o po­manjkanju vsebin. Spomnim se prijatelja, ki je pred pravim pri­hodom locljivosti FullHD kupil model s HD Ready, saj so ga teh­nološko bolj podkovani prijatelji prepricali, da z višjo locljivostjo še vrsto let ne bo imel kaj poce­ti. Seveda so se kapitalno zmoti­li! Televizor je po hitrem postop­ku romal v druge roke, denarni­ca pa je drugic v zelo kratkem obdobju spet nasankala. UHD je po drugi plati že danes stalni­ca v mojem vsakdanu. Gledam vecinoma Netflix, medtem ko igram na konzoli Playstation 4 Pro, ki se z UHD razume kot sle­herni moški z nogometom (in s pivom v roki). Boris Šavc riznam, video vsebi­ne v locljivosti 4K so na ustreznih televizorjih videti fantasticno. Še posebej, ce in kadar gre za demonstra­cijske vsebine, ki jih proizvajal­ci televizorjev naredijo posebej zato, da bi nas ocarale. Videti je vsako piko, kontrasti so ne­verjetni, gladkost gibanja prav tako. Nic hudega sluteci gleda­lec, ki ga taki posnetki napadejo v trgovini, si ne more kaj, da si ne bi tako odlicnega televizor­ja namestil tudi v svoji domaci dnevni sobi. Težavi sta le dve: take vsebi­ne so posebej narejene za oca­ranje in jih v realnem svetu ve­cinoma ni ter – v resnici tudi obicajnih vsebin v locljivosti 4K ni prav veliko. Z vsebinami Ful­lHD ni vec velikih težav, veci­na TV-programov jih premore, tudi slovenski (v nasprotju s hr­vaškimi, kjer jih še vedno »pre­izkušajo«, trenutno spet – ob nogometnem prvenstvu), vse­bine 4K pa … Da, Netflix jih ima, tu se pa že skorajda konca. Pa Netflix sploh uporabljate? Tega, ki je na voljo pri nas in mu od filmov in serij manjka bolj ali manj vse, kar je uporabnega. Tega, ki nima slovenskih podnapisov. In menite, da bi ga uporabljali v locljivosti 4K? Imate dovolj hi­ter internet, vsaj 13 Mb/s? To­rej optiko. Pa še nekaj dražja narocnina bi zato bila … Kaj pa druge vsebine? Klasic­ni slovenski TV-programi? Ne, ti so v locljivosti FullHD in so na televizorju 4K videti popolno­ma enako kot na FullHD. Filmi DVD? Ne, ti so še v stari loclji­vosti SD, kaj šele FullHD! Prav, filmi na plošcah Bluray? Ima­te ustrezen predvajalnik, boste kupovali plošce? Da? Torej bo­ste imeli filme v locljivosti Full­HD, kajti za 4K potrebujete po­seben predvajalnik in seveda posebne plošce 4K. Torej ostanemo pri »torren­tih«, mar ne? Res je, na tem ne- oziroma pollegalnem »tr­žišcu« je vsebin v locljivosti 4K kar nekaj, vendar se je tre­ba precej potruditi, da najde­mo take, ki locljivosti niso po­kvarili s prehudim stiskanjem. V tem primeru je namrec kako­vost predvajane slike lahko še slabša kot pri »polnokrvnem« filmu locljivosti FullHD. Prav, poiskali in prenesli bomo to­rej »polnokrvne« in le malo sti­snjene filme ali serije locljivo­sti 4K. Ste prepricani, da boste za en film pripravljeni žrtvova­ti 100 GB prostora na disku in nekaj ur, morda celo dni pre­nosa? Verjemite mi, poskusil sem in odgovor je ne. Kajti vse, kar boste tako prenesli, bo ne­izurjeno oko videlo popolno­ma enako kot obicajno vsebino v locljivosti FullHD. Kajti – obi­cajni filmi in serije pac niso pri­lagojeni za ocaranje kot zgoraj omenjene demonstracijske vse­bine iz trgovin … Matej Šmid P N VZPON IN PADEC TELEFONI NOKIA TELEFONI NOKIA VZPON IN PADEC q q 82 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 83 rubriki Vzpon in padec pogosto pišemo o pod­jetjih, ki so nekoc nekaj pomenila, a doživela bridko po­slovno usodo. Tokratna zgodba je malce drugacna. Finska druž­ba Nokia namrec posluje že vec kot poldrugo stoletje, še lani je zaposlovala vec kot sto tisoc ljudi po svetu. Zgodba, kot nalašc za našo rubriko, pa sta njen vzpon in padec na podrocju izdelave in prodaje mobilnih telefonov. V praksi razen Fincev le ma­lokdo pozna bogato zgodovino podjetja Nokia, ki se je zacela leta 1865 s tovarno papirja. Na zacet­ku 20. stoletja se je podjetje zace­lo ukvarjati s proizvodnjo elektri­ke, obutve in izdelkov iz gume – tudi pnevmatik – ter postalo kor­poracija, ki je, tako kot je v sve­tu podjetij s presežnim kapita­lom, iskalo nove izzive. Pred vec kot 50 leti se je odlocilo skladno s takratno svežo poslovno modo ustvariti oddelek za elektroniko. Finci niso želeli le posnemati pre­težno ameriških in azijskih tek­mecev, zato so inženirje spodbu­jali k samostojnemu razvoju no­vih idej in rešitev. Nokijin odde­lek za elektroniko je vrsto let po­sloval z izgubo, a je postavil zdra­ve temelje na podrocju inovira­nja. Eni prvih in nadvse prilju­bljenih izdelkov so bili radii VHF. Prvi stik s podrocjem teleko­munikacij je podjetje opravilo v 70-ih letih prejšnjega stoletja, ko je zacelo proizvodnjo digitalnih stikal za telefonske centrale in jo nato postopoma razširilo še na drugo opremo za omrežja in te­lekomunikacije. Mobilno telefonijo so zagnali pred vec kot 30 leti Inženirji po svetu so že sluti­li, kaj bo naslednji korak v sve­tu telekomunikacij–brezžicne oziroma mobilne komunikaci­je. Tako je podjetje leta 1984 za­celo razvoj omrežja Nordic Mo­bile Telephony (NMT), ki je bilo pomembno tako za samo druž­bo kot državo. Finska se je za­vedala strateške vloge nove teh­nologije, zato je Nokijin oddelek omrežnih rešitev leta 1987 pre­vzela kar sama država in ga leta 1992 prodala nazaj podjetju, ki je nato iz njega ustvarilo hcerin­sko družbo Nokia Telecomunica­tions. Za mobilno telefonijo je postala zadolžena hcerinska družba Mo­bira Oy, ki je 1979 tudi zacela iz­delavo prvih mobilnih telefonov, a so bili ti namenjeni predvsem državnim službam in raziskavam novih tehnologij. Mobilna omrež­ja namrec niso bila zrela za jav­no uporabo, saj je prva generaci­ja komercialnih mobilnih omre­žij NMT na Finskem – med prvi­mi na svetu – zaživela leta 1981. In takoj postala velik hit. Ljudje so se cudili, kako lahko s sicer za da­našnje razmere okornimi napra­vami brez povezave z žico prikli­cejo druge ljudi (pretežno v njiho­ve domove ali pisarne). Mobilna omrežja so rasla kot gobe po dežju Po uspehih na mobilnem po­drocju so podjetje poimenova­li na novo, leta 1989 je to posta­lo Nokia Mobile Phones in posta­vilo prvo mobilno omrežje dru­ge generacije na Finskem. Mobil­no omrežje GSM je že znalo po­leg zvoka prenašati tudi podat­ke ter kratka sporocila (SMS), iz­boljšalo je tudi gostovanje upo­rabnikov v drugih mednarodnih omrežjih. Temelji za nove uspe­he so bili postavljeni. Nokia je bila v idealnem položaju – proi­zvajala je tako terminalsko opre­mo za mobilna omrežja kot mo­bilne telefone, zato je v oceh te­lekomunikacijskih operaterjev postala logicna izbira. Meteorski vzpon Leta 1992 je upravljanje druž­be prevzel Jorma Ollila ter zapo­slenim dal takoj in zelo jasno ve­deti, da se bo Nokia osredotoci­la predvsem na podrocje (mobil­nih) telekomunikacij. To je seve­da zahtevalo nova dodatna in iz­datna vlaganja v tehnologijo in kadre, inženirje pa so pobrali tudi z drugih oddelkov in projektov v podjetju. Specializacija oziroma kar stava na mobilno telefonijo je bila pokeraškega tipa all in. Nokia je verjela v svojo tehnologijo in re­šitve, zato je opustila številne dru­ge obetavne projekte in že uvelja­vljena podrocja (vec v okvirju). Naslednja leta je šlo finski družbi kot po maslu. Že sredi 90. let je na racun mednarodne širi­tve poslovanja povpraševanje po njenih mobilnih telefonih moc­no presegalo proizvodnjo, podje­tje pa stalno nadgrajevalo svoje proizvodne in prodajne zmoglji­vosti. V vsega par letih se je ve­likost podjetja pocetverila. Nokia je vlagala izdatna sredstva in do­bicek nazaj v proizvodnjo mobil­nih telefonov ter razvoj logisti­ke in prodajne mreže. Ni traja­lo dolgo, da je finska družba po­stala prava ikona mobilne telefo­nije. Skoraj desetletje in pol na vrhu sveta Oktobra 1998 je Nokia na le­stvici proizvajalcev mobilnih te­lefonov prehitela Motorolo, še eno pionirsko podjetje, in posta­la številka ena na svetu. Decem­bra istega leta je izdelala že svoj 100-milijonti mobilni telefon. Te­lefoni Nokia so se prodajali za med v Evropi, Afriki, Aziji in Oce­aniji, le na ameriškem trgu niso mogli streti konkurence. A tudi brez številke ena v ZDA je bilo fin­sko podjetje najvecji proizvajalec mobilnih telefonov skoraj desetle­tje in pol (med 1998 in 2012)! Temelje uspeha je predstavlja­la kombinacija privlacnega obli­kovanja, zanesljivega delovanja in enostavnosti uporabe, ki jo je nudil operacijski sistem Symbian (Nokia je bila soustanoviteljica podjetja Symbian). Nokia je iz­delala številne telefone, ki so po­stali prave ikone – tudi med slo­venskimi uporabniki. Tudi Moni­torjevi pisci so pogosto prikima­li finskim telefonom, ki na tre­nutke niso imeli prave konkuren­ce, prodajno izredno uspešna sta bila, denimo, »ljudski« model No­kia 3310 (ta je letos doživel prav­cato »vstajenje od mrtvih«) ter poslovni mobilnik Nokia 6310. Zaspali na lovorikah Desetletje uspehov, oznace­no kot cas, ko so se telefoni bla­govne znamke Nokia tako re­koc prodajali sami od sebe, je družbo dobesedno uspaval. Svežih inovacij, z izjemo tržno ponesrecenega poskusa v obli­ki rocne igralne konzole N-Ga­ge, ni bilo. Ceprav je imela na vo­ljo najrazlicnejše tržne študije in inženirje, je Nokia podcenila hi­trost uveljavitve pametnih telefo­nov. Na zacetku je še nekako dr­žala stik s tekmeci oziroma jim sledila, a ko je predvsem Apple s pametnim mobilnikom iPhone zacel delati daljše korake, je po­stalo jasno, da v Nokijinem arze­nalu primanjkuje tako znanja kot domišljije za dostojen odgovor (denar takrat sploh ni bil noben problem). Nadaljevanje zgodbe danes poucujejo pri poslovnih predme­tih v srednjih šolah in fakultetah. Strm upad prodaje »neumnih« telefonov je Nokii hitro odre­zal velik del prihodkov, zacela so se prva odpušcanja, nato seli­tev proizvodnje v države s cenej­šo delovno silo (avtor tega pri­spevka se še spomni svojih tele­fonov Nokia, ki so bili izdelani na Finskem, v Nemciji, na Madžar­skem in naposled na Kitajskem). Sledila so boleca odpušcanja za­poslenih, v letih 2012 in 2013 so v podjetju opravili »reze« po vec (deset) tisoc ljudi. Nokio je teplo predvsem dej­stvo, da ni želela slediti tekme­cem, temvec je trmasto vztraja­la pri svojem. Operacijski sistem Symbian v praksi ni bil ne gra­ficno ne funkcionalno kos kon­kurencnima sistemoma Android ter iOS, zato je njegov delež hitro upadal – z 62,5 odstotka (2007) na 46,1 (2009) ter 32 (2010), skladno z njim pa so se krcili tudi prihodki družbe Nokia. Z dežja pod kap Nokia je iskala rešitev, zave­dala se je, da se mora ponovno izumiti oziroma biti drugacna. Vodstvo podjetja je leta 2011 sprejelo odlocitev o sodelovanju z družbo Microsoft in uporabi operacijskega sistema Windows Phone, a se je nato izkazalo, da je poteza za obe podjetji prišla prepozno. Slaba prodaja in boj z vedno mocnejšimi tekmeci sta Nokio izcrpala do te mere, da je družba mobilni oddelek apri­la 2014 v celoti prodala Micro­softu. Tudi v Redmondu carov­nije ni bilo in ameriški gigant je dve leti pozneje oddelek mobil­ne telefonije prodal družbi HMD Global. Ta je danes samooklica­ni dom Nokijinih telefonov. Gre za kombinacijo finskega podje­tja s kitajskim solastnikom (Fox­conn), ki pocasi, a vztrajno No­kio vraca na pota stare slave. Pri tem se podjetje opira na prepo­znavne korenine in dedišcino (legendarna igra Kaca), tehnic­no pa telefoni skoraj ne izstopa­jo vec od tekmecev... Nokia – ime, ki ga nikoli ne bomo pozabili Bržkone ni odraslega prebivalca tega planeta, ki ne bi poznal blagovne znamke Nokia, predvsem ob asociaciji na mobilne telefone. Finska Nokia je resnicno opravila mobilni telefonski »sprehod« od raja do pekla, zdaj pa želi vstati kot feniks. Miran Varga V . Mobilni telefon Nokia 1011 iz leta 1992 je zacel, tedaj še nesluten, pohod Fincev v svet mobilnih telefonov. . Igra Kaca na Nokia telefonih je po zaslugi preprostosti in divje igralnosti hitro postala legendarna. esetletja pred koncem tisocletja je zaznamoval tudi vzpon osebnih racunalnikov in racunalništva na sploh. Finci niso želeli sedeti križem rok in zgolj opazovati uspehov America­nov, zato so se odlocili, da se preizkusijo tudi na tem podrocju. Že v 80-ih letih so izdelali vec poslovnih racunalnikov MikroMikko, ki so tekmova­li z modeli IBM. A vse vecji, celo eksponenten uspeh na podrocju mobilne te­lefonije je vodstvu podjetja postavil ogledalo – odlociti se je moralo za eno pot. Racunalniški oddelek Nokia Data je družba leta 1991 prodala britanske­mu podjetju International Computers Limited (ICL), oddelek, ki je proizva­jal racunalniške zaslone (sprva CRT nato pa tudi LCD), pa je leta 2000 pristal v rokah sicer konkurencnega podjetja ViewSonic. Med programi, ki se jim je družba odrekla ob osredotocanju na mobilno telefonijo, so bili tudi DSL-mo­demi in digitalni TV-sprejemniki. NE SAMO TELEFONI Izdelovali so tudi racunalnike D . Nokia je izdelala celo miniaturni prenosnik Nokia Booklet 3G, ki se je hvalil z 12-urno avtonomijo delovanja. . Še tako sveži Symbian je v primerjavi z Androidom ali iOS deloval okorno in zastarelo. . HMD Global je letos prejel svežo stomilijonsko injekcijo in predstavil ducat novih telefonov. Pred kratkim se je tudi pohvalil, da je osvojil dvoodstotni globalni tržni delež. Da, še tako dolga pot se zacne s prvim korakom 84 julij-avgust 2018 IZKLOP POGLED NAZAJ q PRED 15 LETI Microsoft v državnih jaslih onec maja je držav­na uprava Slovenije z Microsoftom podpisala pogodbo o uporabi Microsoftove programske opreme za nadaljnji dve leti in pol. Microsoft je s tem dosegel najvec, kar lahko dose­že veliko in precej monopolistic­no podjetje. Vsak posel z državo, kjerkoli na svetu, je odlicen posel. Drža­va ima vedno denar in praviloma ne zna z njim zelo gospodarno ravnati. Pri državi gre tudi vedno za velike nakupe. Ce država kupi toaletni papir, ga ne kupi nekaj zvitkov, pa tudi ne nekaj vago­nov, temvec nekaj tankerjev; ce kupi svincnike, pade cela hosta. Zato je razumljivo, da se pod­jetja po vsem svetu naravnost te­pejo, da sklenejo posel z državo. Podjetja, ki prodajajo racunalni­ško opremo, se v tem prav nic ne razlikujejo od podjetij, ki prodaja­jo orožje, osvežilno pijaco, luksu­zne avtomobile ali pisalne mize. Roba je roba, posel je posel. Vlada odlocitve seveda ni sprejela kar na pamet, kaj šele, da bi klonila pod kakšnimi pre­povedanimi dejanji v obli­ki provizij (beri: »pod­kupnin«). Ne, za slovensko vlado je mnenje po­dala strokovna komisija. Konec lanskega leta so vzpostavili pro­jekt »Alternativne možnosti pro­gramskega okolja delovnih po­staj«. Zaceli so preucevati mo­žnosti odprte kode, njene pred­nosti in morebitne pasti. Študi­ja je bila kar temeljita. Primer­jali so Windows in Linux, preiz­kusili so tudi slovensko Mozil­lo (1.2.1), slovenski OpenOffice (1.0.1) in Lotus Notes. Rezultati so zanimi­vi. Pri primerjavi okolij Win­dows in Linux so na primer na­vedli pluse in minuse po razlic­nih kategorijah: »podrocje apli­kacij«, »kompatibilnost«, »konfi­guracija«, »GUI« in tako naprej. Cisto solidna primerjava. Šokan­tno sliko pa dobimo, ko sešte­jemo pluse in minuse pri enem in drugem sistemu. Plusov ima Linux 27, Windows 12, minusov ima Linux 10, Win­dows 27. Bolj ali manj naspro­tno, kakor bi pricakovali glede na podpisano pogodbo. Morda pa so se pri objavi re­zultatov zmotili – zamešali slici­ci ob operacijskih sistemih, reci­mo. Skratka, vse kaže, da je stro­kovna skupina ocenila, da ima Linux veliko veliko vec predno­sti in veliko veliko manj slabo­sti kakor Windows. In vendar se je vlada potem odlocila za Win­dows, za Microsoft. K PRED 10 LETI Mobitel tudi s televizijo obitel nadaljuje inten­zivno nizanje novosti v svoji ponudbi v leto­šnjem letu. Tokrat je kot prvi na slovenskem trgu predstavil mo­bilno televizijo, ki jo lahko spre­mljajo vsi Mobitelovi uporabni­ki v živo, potrebujejo pa mobil­ni telefon s podporo omrežjem UMTS ali HSDPA. V promocij­skem obdobju do konca avgusta je spremljanje tv vsebin brezplac­no, deluje pa povsod, kjer je na voljo Mobitelovo omrežje 3,5 G. Na voljo so programi TV Slo­venija 1 in 2, Šport TV, Info TV, Cartoon Network, Carli TV in Golica TV, kmalu pa naj bi jih bilo še vec. Mobilno televizijo spremlja tudi programski vodnik (EPG), iskalnik po naslovih oddaj ter opomnik SMS, ki lahko uporab­nika opozori na zacetek želene oddaje. Dostop do mobilne TV je mogoc z uvodne strani mobilne­ga Planeta ali s pošiljanjem spo­rocila SMS z vsebino P TV na šte­vilko 1919. Med preizkušanjem smo prve dni ugotovili, da storitev ne de­luje, kasneje pa so težave ocitno odpravili. M onudnik T-2 je po nekaj mesecih ugibanja vendarle pred­stavil tudi cenik storitev mobilne telefonije v omrežju T-2 UMTS. Na voljo so vse osnovne storitve v dveh omrežjih. V lastnem omrežju T-2 UMTS, ki s signalom trenutno pokriva zgolj Ljubljano, Celje, Maribor, Kranj, Koper ter Novo mesto, so na voljo storitve tele­fonije, SMS in MMS sporocil in podatkovni prenosi s hitrostmi vse tja do 7 Mb/s do uporabnika in do 2 Mb/s od uporabnika. Tam, kjer še ni pokritosti s signalom T-2 UMTS, uporabnik gostuje v nacionalnem omrežju Mobitel GSM (T-2 MVNO). V tem primeru pa so na voljo zgolj govorne in SMS storitve, prenos podatkov ali sporocil MMS za zdaj ni mogoc. Cene storitev so konkurencne. Narocnina na govorne storitve velja 4 evre na mesec, prenos neomejene kolicine podatkov v omrežju T-2 UMTS pa velja zgolj 10 evrov na mesec. To je ta hip najugodnejša ponudba prenosa podatkov pri nas sploh, saj je cena nižja celo od ponudnikov dostopa prek DSL ali kabelskih omrežij. PRED 10 LETI Tudi T-2 z mobilno telefonijo P MONITOR PRO MONITOR PRO 86 julij-avgust 2018 julij-avgust 2018 91 Kdo bo služil z umetno inteligenco? Novice Ko tiskanje postane storitev Prenova državnih dokumentnih temeljev Pisarniška aplikacija, ki bere misli 88 90 92 94 95 Papirni obracun z uredbo GDPR MIRAN VARGA em, mesec dni je tega, kar ste si grizli nohte ob omembi uredbe GDPR. Identificirali ste vsak drobec osebnih podatkov v svojih siste­mih in datotekah ter analizirali z njim povezano tveganje. More­biti ste omenjeno uredbo izkori­stili še za ureditev drugih vidikov poslovanja, npr. uvedbo identifi­kacijskih kartic ter nadzora do­stopa ali pa celo prenovo proce­sov in pod drobnogled vzeli vsa­ko z dokumenti povezano aktiv­nost ter poskrbeli za njeno skla­dnost z novo evropsko zakono­dajo. Marsikatero podjetje je v svoje digitalno drobovje spusti­lo tudi pravnike in za nagrado poleg potrditve o digitalni doku­mentni higieni prejelo še precej masten racun. Žal so številna podjetja poza­bila na kljucni del zagotavlja­nja skladnosti – ljudi, zaposle­ne. Ko sem se tako ob obisku podjetij v zadnjem mesecu spre­hodil skozi prenekatero pisarni­ško okolje, mi je hitro postalo ja­sno, da bodo (slabe) navade za­poslenih dalec najtrši oreh. V bližnjem košu za smeti je bil na meni vidnem mestu odvržen iz­pis strank z vec kljucnimi postav­kami, seveda tudi osebnimi po­datki. Vsi informatiki, pravniki in drugi samooklicani GDPR-stro­kovnjaki namrec vedno znova pozabijo, da ima uredba GDPR opraviti vec kot zgolj s tehnologi­jo in pravili. Zgolj ravnanje s pa­pirnimi dokumenti z najrazlic­nejšimi osebnimi podatki v po­slovnih okoljih je v nebo vpijoci dokaz, da podjetja ne razumejo, kako bi morala ravnati z njimi. Združljivost z GDPR se v tem pri­meru razblini kot milni mehur­cek, saj so podjetja v prizadeva­njih po digitalni skladnosti pov­sem pozabila na zasebnost na podrocjih tiskanja in skeniranja dokumentov. Scenarijev vsakdanjih kršitev uredbe GDPR ne manjka, naj jih naštejem le par, mogoce se boste hitro prepoznali v njih: • Po sestanku na mizi ostane­jo dokumenti z osebnimi podat­ki, vidi jih lahko katerikoli pri­šlek, saj cakajo, da jih bo pospra­vila tajnica ali pa študent na po­letni praksi. • Vsi unicevalniki dokumen­tov so zasedeni, zato zaposleni pustijo obcutljive dokumente ob njih. • Metka praznuje rojstni dan, zato se ob 16. uri vsi zberejo v bližnji restavraciji. Na mizah ne­katerih zaposlenih ostanejo do­kumenti z osebnimi podatki. Urediti bo treba osnove - zgor­nje vrstice, ki so nic drugega kot nedolžni primeri vedenjskih vzorcev ljudi, dokazujejo, da se za padec na »GDPR-izpitu« ni treba soociti z res naprednimi ki­bernetskimi kriminalci. A to in­špektorjev, ko bodo ti enkrat za­celi obiskovati podjetja, ne bo niti najmanj zanimalo, veselo bodo pisali kazni. Res ne gre drugace? Seveda gre. Vlagati je treba tudi v izo­braževanje in usposabljanje za­poslenih. Konec dneva so ljudje tisti, ki lahko postanejo najboljša obramba pred grožnjami, ki pre­žijo na osebne podatke in zaseb­nost, ali pa najšibkejši clen te ve­rige. Zaposleni se morajo zave­dati, da je zasebnost posamezni­ka resna stvar. Mocno pa si pod­jetja skladnost z uredbo GDPR poenostavijo s prehodom na brezpapirno poslovanje. Sodob­ni dokumentni sistemi so bržko­ne najelegantnejša rešitev, kako ubiti vec muh z enim zamahom. A jih danes uporablja le vsako deseto srednje oziroma veliko podjetje.. V MONITOR PRO KOLUMNA Še vedno se lahko zgodi, da bodo imeli prav tisti, ki svarijo, da se približuje zima in da od umetne inteligence pricakujemo prehitro in prevec. DAVID VIDMAR Kdo bo služil z umetno inteligenco? Pogovorom o umetni inteligenci (AI) v poslovnih krogih se zadnje mesece ni mogoce izogniti. Kljub temu nekateri že svarijo, da se pretirano navdušenje in vsesplošni optimizem pocasi polegata in da je temu treba prilagoditi previsoka pricakovanja. Kdaj in kako mocno bo AI vplival na vsakodnevno življenje, preprosto ne vemo. A nikakor ni dvoma, da govorimo o novi zlati mrzlici, kjer bomo le s težavo našli podjetje, ki ne bo razmišljalo, kako bo trend izkoristilo za povecanje dobicka. rav gotovo ste že bra­li napovedi, da bodo (bomo?) nekateri kma­lu ostali brez službe, ker nas bodo nadomestili taki in drugac­ni roboti. A kdo bo tisti, ki bo s tem najvec zaslužil? Bodo to za­gonska podjetja s svojimi mogo­cimi (in nemogocimi) rešitvami, ki bodo prekucnile današnje veli­kane, ali pa bodo zmagovalci že tako bogate korporacije, ki bodo v razvoj vložile najvec? Bodo smetano morda pobrali tehno­loški velikani, ki vsem ostalim is­kalcem zlata prodajajo lopate in drugo orodje? Denimo podjetje Nvidia, ki svojo prihodnost stavi na razvoj namenske strojne opreme, ki te­melji na znanju, pridobljenem pri razvoju graficnih vezij. Pri­cakovanja na Wall Streetu so res velika, na kar kaže že to, da je delnica podjetja v zadnjih petih letih zrasla za vrtoglavih 1500 odstotkov. Ali pa velikani oblacnih stori­tev, kot so Amazon, Microsoft in Google in sodijo med ponudni­ke rešitev, ki jih za reševanje po­slovnih izzivov uporabljajo pod­jetja in posamezniki. Brez težav jih lahko štejemo med prodajalce lopat, v katere vlagajo ogromne zneske. Skupaj vložijo 20 mili­jard dolarjev letno, zato si vse­kakor ne želijo, da se rast in zani­manje ustavita. Ceprav je bil prav IBM z Wat­sonom prvi, ki je povzrocil valo­ve zanimanja poslovne jasnosti, mnogi verjamejo, da je zdaj Goo­gle tisti, ki na podrocju napre­dnih algoritmov najhitreje napre­duje. Govori se tudi, da pod svojo streho zbirajo najboljše strokov­njake. Nikakor ne smemo poza­biti na Microsoft, ki pocasi, a zelo vztrajno gradi zaupanje poslovne javnosti, za kar je nagrajen z za­vidljivo rastjo vrednosti delnice. Poleg strojne opreme, algo­ritmov in infrastrukture je za strojno ucenje in umetno inteli­genco potrebno magicno gorivo – to so seveda podatki. Pri zbira­nju in obdelavi so najspretnejši pri Googlu in Facebooku. Apple je, kot navadno, bolj tiho, a sluti­ti je mogoce, da si bodo tudi oni želeli odrezati del pogace. Po­leg tega imajo ti trije velikani ne­skoncno globoke malhe, s kateri­mi z lahkoto odstranijo naspro­tnike in kupijo, cesar ne znajo zgraditi sami. V svetu poslovne programske opreme danes kraljujejo SAP, IBM, Oracle in Salesforce. Ali lahko nekoc dominantna IT–podjetja, ki se jim v casih oblac­ne norije tresejo tla pod noga­mi, izdelajo inteligentne rešitve, ki bodo njihove stranke pogna­le v nove uspehe? Tudi ce jih, to še ne bo dovolj. Jih bodo znala prodati in monetizirati? So na to pripravljene njihove stranke? Ce jim uspe, bodo tudi sami bogato nagrajeni. Kaj si lahko od te zgodbe obe­tajo multinacionalke, najvecje svetovne banke, proizvajalci av­tomobilov, kitajski velikani in drugi dinozavri današnjice? Ve­cina jih ima zadostne vire, da se povežejo ali enostavno pokupi­jo majhna inovativna podjetja, pravi izziv pa sta in bosta osta­li sprememba kulture ter moti­viranost zaposlenih za drama­ticne zasuke, ki bodo nedvomno potrebni. Nekateri ubirajo dru­go pot in se strateško povezujejo s tehnološkimi velikani, kate­rih delovanje in razmišljanje sta jim bliže. Ce bodo morali stranke prepušcati izzivalcem, se bodo tresle borze in kriza lahko pospe­ši poslovanje pod taktirko ume­tne inteligence. Za kako velikanske premike gre, prica tudi to, da so v znan­stveno-tehnološko igro umetne inteligence vpletene kar cele dr­žave. Združene države in Kitaj­ska naj bi bile v najboljšem po­ložaju, a tudi evropske države, kot sta Velika Britanija in Nem­cija, se še niso predale. Francoski predsednik je pred kratkim na­povedal naložbo v raziskovanje in uporabo umetne inteligence - v višini milijarde in pol! Glede na velikanske vložke in za zdaj neznano krivuljo vra­canja le teh ni mogoce razbrati, kako bodo razvršceni zmagoval­ci. Ne vemo, ali bodo redki ali bo zmagovalcev mnogo. Ne vemo, kako bodo novosti sprejeli upo­rabniki in ali bodo pripravljeni prepustili krmilo življenja stro­jem. Jasno je, da se bodo dobic­ki drobili in razpršili, a v prime­ru premajhne stimulacije v obliki pricakovanih donosov se še ve­dno lahko zgodi, da bodo ime­li prav tisti, ki svarijo, da se pri­bližuje zima in da od umetne in­teligence pricakujemo prehitro in prevec. Ce se izkaže, da imajo prav, bomo cez nekaj let o AI raz­mišljali kot danes o 3D-televizor­jih. . P MONITOR PRO NOVICE Izjemna rast prodaje strežnikov v prvem cetrtletju 2018 Google bo v oblaku ponujal vecjo zasebnost Analitska družba IDC poroca o zelo velikem povecanju pov­praševanja po strežnikih, v tako rekoc vseh svetovnih regijah, kakršnega racunalniška indu­strija ni zabeležila že vrsto let. Kolicina prodanih se je v prvem cetrtletju 2018 povecala kar za 20,7 odstotka. Skupno so tako na svetu prodali 2,7 milijona strežnikov. Mocno povpraševanje je pov­zrocilo dvig cen in predvsem zaslužkov pri prodaji. Vredno­stno so proizvajalci v tem se­gmentu zabeležili kar 38,6 od­stotka vec prihodkov kot v is­tem cetrtletju leto pred tem. 18,8 milijarde dolarjev predsta­vlja nov rekord vseh casov, kar se tice obsega prodaje. Vzrokov za povecano pov­praševanje je pravzaprav vec. Po eni strani analitiki beleži­jo povecanje prodaje zaradi za­menjave obstojecih strežnikov v poslovnih okoljih. K rasti pa so brez dvoma najvec prispeva­li ponudniki storitev v oblaku, ki še naprej širijo svoje zmoglji­vosti. Hitro narašcanje interesa nad umetno inteligenco in stroj­nim ucenjem, kjer je potrebna velika procesna moc, je morda najbolj pripomoglo k tako hitri širitvi vseh tipov oblakov. Najvecjo rast je zabeležil se­gment malih strežnikov, kar 41,3 odstotka na letni ravni. Ta z 15,9 milijarde dolarjev prodaje pred­stavlja zdalec najvecji segment prodaje strežnikov (skoraj 85 od­stotkov trga). Srednji sloj je ra­sel z 31 odstotki, najzmogljivejši strežniki pa »samo« še 20,1. Med ponudniki strežni­kov na vrhu poteka tesen dvo­boj med prvim, družbo Dell, ki ima 19,1-odstotni tržni delež in 50,6-odstotno rast prihodkov od prodaje strežnikov, ter druž­bo HPE/H3C, ki ima 18,6 od­stotka in 22,6-odstotno rast. Le­novo je na tretjem mestu s 5,8 odstotka, a še vedno lepo rastjo prihodkov, natanko 50 odstot­kov. Temu sledita IBM (5,4) in Cisco (5,2). Ko se podjetja odlocajo za na­jem virtualnih strojev v oblaku, so ti gostujejo v vecnajemniškem (multi-tenant) okolju, kjer sou­porabljajo strojno opremo in na­stavitve sistema z drugimi upo­rabniki. Ceprav virtualizacija in drugi ukrepi pri upravljanju sto­ritev v oblaku omogocajo viso­ko stopnjo varnosti in zašcite, to vcasih ni dovolj. Vse vec podjetij želi imeti nad­zor nad celotno kopico strojne in programske opreme, ki je v obla­ku, da lahko nadzira vse elemen­te, ki lahko vplivajo na varnost. To je obicajno povezano s potre­bami za zagotovitev varnostne in celo zakonske ustreznosti pri go­stovanju dolocenih tipov rešitev. Google je prisluhnil tem po­trebam in nedavno predstavil beta razlicico nove storitve v sis­tema Google Compute Engine, kjer lahko uporabniki konfiguri­rajo enonajemniške enote (sin­gle-tenant nodes). V tem pri­meru ima najemnik nadzor nad celotno strojno opremo, ki je v podatkovnem centru namenjena samo njemu. Google ponuja celo doloceno stopnjo prilagodljivosti, saj lah­ko najemnik izbira vec razlic­nih konfiguracij, kar se tice tipa in zmogljivosti procesorjev ter velikosti pomnilnika. Najemnik lahko sam upravlja konfiguraci­je ali pa prepusti, da optimizaci­jo opravlja Google, ceprav še ve­dno sistem ostane v enonajemni­škem režimu delovanja. Google je pri tem zadržal že znani sis­tem obracunavanja porabe sred­stev na sekundo uporabe siste­ma, pri cemer je minimalna ob­racunska enota minuta. Zanimi­vo, da Google tudi v tem prime­ru nudi tudi brezplacno razlici­co, ki je namenjena preverjanju uporabe nove storitve. Microsoft za 7,5 milijarde dolarjev kupil GitHub Microsoft bo za 7,5 milijarde dolarjev prevzel priljubljeni re­pozitorij GitHub, ki ga številna podjetja in posamezniki upora­bljajo pri deljenju in organizaciji programske kode ter dokumen­tacije. Kupnino bodo poravnali v delnicah, sicer pa gre za drugi najvecji prevzem, odkar Micro­soft vodil Satya Nadella. Leta 2016 so za 26,2 milijarde dolar­jev kupili LinkedIn. Ceprav so nekateri glede pre­vzema skepticni in se spogledu­jejo s konkurenco GitLab, ima Microsoft z GitHubom resne nacrte. Microsoft že dolgo ni vec sovražnik odprte kode; na­sprotno, decembra so ukinili la­stni Codeplex in zaceli tudi sami uporabljati Github. Microsoft je v resnici najvecji po številu pri­spevkov na GitHubu. GitHub bo dobil novega šefa, in sicer ga bo odslej vodil Nat Fri­edman, ki je bil do Microsofto­vega prevzema vodja Xamari­na. GitHubov dosedanji direktor Chris Wanstrath bo ostal v pod­jetju, a na drugem položaju. Git­Hub bo del odseka za umetno in­teligenco in oblak. U Nizozemska banka odpisala »blockchain« Centralna banka Nizozemske je po triletnem testnem obdobju dokonc­no odpisala tehnologijo veriženja blokov kot primerno za vkljucitev v ni­zozemski monetarni sistem. Banka je tehnologijo zadnja tri leta podrobno preizkušala in med dru­gim razvila štiri »knjige racunov« (ledger), vseeno pa jo je na koncu zavr­nila. Zakaj? Vse rešitve, ki so jih preizkušali (ena je temeljil na bitcoinu, tri pa na neimenovanih kovancih), so se izkazale za »ne dovolj ucinkovite«, predvsem na podrocju cene in energijske ucinkovitosti. Poleg tega so ugo­tovili, da sistem ni zmožen procesirati takih kolicin transakcij, kot jih re­sen monetarni sistem potrebuje, ravno tako pa niso mogli zagotoviti »sto­odstotne zanesljivosti delovanja«. Banka vseeno meni, da bi bil »verižni« bancni sistem varnejši in odpornejši proti vdorom, kar pa ne odtehta zgo­raj omenjenih pomanjkljivosti. Do podobnih zakljuckov so prišli tudi v Veliki Britaniji, kjer so tehnologi­jo preizkušali v obliki kovancev govcoin. NOVICE MONITOR PRO VARNOST Veliko podjetij še vedno slabo ravna z informacijsko varnostjo eprav je informacijska varnost zaradi nagle­ga porasta napadov in vdorov že vrsto let v ospredju po­zornosti podjetij vseh velikosti, marsikje še vedno s tem vidikom uporabe informacijskih tehnolo­gij ravnajo neprimerno. Raziska­ve, ki so jih v zadnjem casu opra­vljali v razlicnih organizacijah, kažejo na to, da podjetja varnost pogosto obravnavajo površno, postransko in šele tedaj, ko sem jim kaj zgodi. Raziskava družbe NTT Secui­rity je razkrila, da je po svetu pri­bližno tretjina podjetij pripravlje­na raje placati odkupnino ob na­padih, ki vkljucujejo zaklep s ši­friranjem datotek, kot da bi inve­stirali v rešitve in ukrepe za po­vecanje informacijske varnosti. Raziskava je tudi pokazala, da je naslednja tretjina negotovih, ali bi placali ali ne, kar pomeni, da je najbrž le polovica pod­jetij pripravljena preven­tivno nekaj storiti, da ne postanejo žrtve informa­cijskih napadov. Avtorji raziskave ob tem opozar­jajo, da je v letu 2017 šte­vilo napadov z zahteva­mi za odkupnine naraslo za 350 odstotkov. Tovr­stni napadi v Evropi predstavlja­jo 29 odstotkov vseh varnostnih napadov. Podjetja se tudi slabo ucijo tudi iz preteklih incidentov, bo­disi zaradi slabe informirano­sti ali pomanjkanja casa oziro­ma osebja. Lep primer je zlo­raba BrowseAloud, ki je pred casom prizadela na tisoce držav­nih spletnih strani po vsem sve­tu. Rešitev za tovrstne zlorabe je že dalj casa na voljo, a po ocenah foruma na konferenci Infosecu­rity Europe 2018 danes le okoli 2,5 odstotka vseh spletnih strani vsebuje teh nekaj dodatnih vrstic kode, ki bi preprecile tovrstne napade. Podobna neažurnost in neaktivnost ob hkratnem obstoju preventivnih rešitev predstavlja najvecje tveganje za bodoco var­nost v podjetjih. Številna podjetja povrhu vse­ga dejanske napade na svoje informacijske siste­me pogosto prikrivajo. Po mnenju strokovnjakov je to zgrešeno in onemogo­ca, da bi se napade in na­padalce identificiralo in s tem zmanjšalo globalni ucinek, ki jih lahko var­nostni napadi imajo. Za­radi tega predstavniki speciali­ziranih enot policije in varnostni strokovnjaki pozivajo k pripravi uredb, po katerih bi morala pod­jetja porocati o tem, ce bi postala žrtve digitalnega kriminala, na primer organizaciji EC3 Europe­an Cybercrime Centre, ki je del Europola. C Podatkovni center na dnu morja Alibaba bo dostavljala pakete z roboti Microsoft je pred casom za­cel eksperimentirati s koncep­tom podatkovnih centrov, ki bi bili postavljeni na morsko dno in s tem omogocili vecjo prila­godljivost pri prostorski ume­stitvi in nižje stroške obratova­nja zaradi enostavnejšega hlaje­nja strežnikov. Zdaj so na osno­vi prototipa, ki nastaja v okvi­ru projekta Natick, naredili ko­rak naprej in pripravili prvi pro­dukcijski podvodni podatkovni center, ki ga bodo postavili bli­zu obale v okolici škotskih oto­kov Orkney. Prvi podvodni podatkovni center vsebuje 12 strežniških omar in skupno 864 strežni­kov. Za delovanje porabi oko­li cetrt megavata, kar bo zago­tavljala elektrarna z obnovljivi­mi viri energije, postavljena na obali. Za potrebe ohlajevanja so razvili poseben sistem, ki iz­korišca nizke temperature vode na morskem dnu. Microsoft namerava v na­slednjih 12 mesecih skrbno spremljati vse parametre delo­vanja, kot so poraba energije, temperatura, stopnja vlažno­sti pa tudi vpliv na okolje. Si­cer je podmorski kontejner, ce lahko tako recemo objektu, ki bolj spominja na batiskaf, zgra­jen tako, da lahko deluje pet let brez vzdrževanja. Zmanjšanje stroškov ener­gije za hlajenje pa je le manjši razlog, da so razvili ta posebni podmorski podatkovni center. V casih storitev v oblaku je vse vec povpraševanja po strežni­ških zmogljivostih, ki jih kup­ci potrebujejo blizu gosto nase­ljenih urbanih središc. Tam pa so zemljišca, okoljske in druge omejitve cedalje dražje, zato ponudniki storitev išcejo alter­native. Pri Microsoftu so, deni­mo, izracunali, da vec kot po­lovica zemeljske populacije živi najvec 120 milj od morske oba­le, zato se zdi postavitev stre­žnikov v bližine velikih mest racionalna in vzdržna alterna­tiva. Kitajski spletni trgovec Alibaba je predstavil robota G Plus, s ka­terim bo naslednje leto dostavljal narocene pakete. Alibaba je robota G Plus za do­stavo narocenih paketov razvi­la skupaj s podjetjem RoboSen­se. Robot pri navigaciji upora­blja sistem LiDAR, ob dostavi pa s tehnologijo prepoznave obraza identificira prejemnika. Podob­no kot avtonomna vozila robot pri vožnji uporablja 3D-nacrt, ki mu pomaga premagovati ovire na poti. Naprava je v osnovi za­klenjena omarica na kolesih, pri­jazna pešcem, zmožna preva­žanja hrane in drugih paketov s povprecno hitrostjo desetih kilo­metrov na uro. Roboti so po be­sedah Alibabe cenejši od avto­mobilov in tovornih vozil tako za proizvodnjo kot pri sami do­stavi, zato jih že pospešeno testi­rajo na ulicah okoli uprave pod­jetja. Množicno proizvodnjo do­stavnih robotov G Plus bodo za­celi konec leta. iOS12 bo omogocil širši dostop do NFC Apple v svoje telefone že dlje casa vgrajuje brezžicne modu­le NFC, a so ti izredno omejeni, saj delujejo le v navezi s placil­nim sistemom Apple Pay. Glav­na omejitev je ta, da lahko tre­tje aplikacije ob pomoci tega cipa le berejo podatke, ne mo­rejo pa jih pošiljati, hkrati mora biti aplikacija v ospredju. Sodec po govoricah, pa naj bi pri Applu z naslednjo razlicico iOS te ome­jitve odpravili, kar bo zelo kori­stno tako za uporabnike kot raz­vijalce. Primer uporabe te teh­nologije so brezsticne placilne storitve, ki so na voljo na napra­vah Android, na iPhonih pa še ne (to ponuja kar nekaj naših bank). Ko tiskanje postane storitev Se mar tudi vaši informatiki vedno znova ubadajo z vzdrževanjem tiskalnikov in izgubljajo dragoceni cas? Torej je cas, da tiskalniško okolje v roke vzamejo specialisti. Vinko Seliškar radicionalno so podjetja kupovala vrsto (pogosto zelo razlicnih) tiskalni­kov, opticnih bralnikov in fotoko­pirnih strojev za rabo v posame­znih oddelkih. Oddelek IT je bil kar privzeto odgovoren za njiho­vo vzdrževanje, predvsem je skr­bel, da so bila crnila in tonerji na zalogi, da je programska opre­ma (beri: gonilniki) delovala ter da se tiskalniki niso (pre)pogo­sto kvarili. Skrbniki IT in vodje oddelkov so si po svojih najbolj­ših moceh prizadevali, da je bilo tiskalniško okolje prilagojeno po­trebam poslovnih uporabnikov, a hkrati iskali rešitve za tiskanje, skeniranje in upravljanje doku­mentov, s katerimi bi zmanjšali število izpisanih dokumentov in skupne stroške. Tako kot v avto­mobilskem svetu velja, da je naj­cenejši tisti kilometer, ki ga ne prevozimo, je tudi v svetu tiska­nja najcenejši tisti dokument, ki ga ne natisnemo. A brez papirja v poslu ocitno ne gre, ceprav se najrazlicnejše rešitve za brezpapirno poslova­nje trudijo dokazati drugace. V zadnjih šestih letih je kljub naj­razlicnejšim prizadevanjem po zajezitvi tiskanja kolicina nati­snjenih dokumentov v poslov­nih okoljih v ZDA zrasla za do­brih devet odstotkov. Prav, ti­skali bomo še naprej. Mar lahko hkrati tiskamo ceneje? Odgovor na to vprašanje so med prvimi našli kar proizvajalci tiskalnikov sami, a ne na nacin, da bi znatno pocenili naprave ali potrošni ma­terial. Izumili so upravljane stori­tve tiskanja. S tiskanjem naj se ukvarjajo specialisti Upravljane storitve tiskanja (MPS) ubirajo drugacen pristop, saj tiskanje, skeniranje in kopi­ranje dokumentov zapakirajo v celovito storitev, za katero skrbi specializirani ponudnik. Podje­tje tako pravzaprav najame im­plementacijo in upravljanje ti­skanja, za vzdrževanje in zalaga­nje naprav s potrošnim materia­lom ter podporo in svetovanje pa skrbi ponudnik. Pri tovrstnih sto­ritvah gre za vec kot zgolj nadzor nad tiskalniki, saj so lahko vklju­cene najrazlicnejše naprave, ki uporabljajo papir (tudi fotoko­pirni stroji, telefaksi ipd.). Po­godba MPS vkljucuje upravljanje vseh naprav za tiskanje in zaje­manje podatkov. Prednosti tiskanja kot storitve Ena ocitnih koristi je seveda prenos skrbi, povezanih z naku­pom, vzdrževanjem in s posoda­bljanjem tiskalniškega okolja, z oddelka IT na zunanjega ponu­dnika. A ker ima ta obilo izku­šenj z optimalnimi ureditvami ti­skalniških okolij, v praksi podje­tja s predajo tiskanja v zunanje izvajanje znižajo stroške tiskanja ter ustvarijo prihranke casa, kar ne nazadnje dviguje tudi pro­duktivnost zaposlenih. Prihranki denarja za podje­tje so lahko tudi zelo veliki. Po­nudniki storitev MPS bodo na­šli razlicne nacine racionalniza­cije in konsolidacije števila tiskal­nikov. Najpogosteje jih nadome­šcajo z oddelcnimi vecopravilni­mi napravami, prav tako pa so novejše naprave bistveno ucin­kovitejše – tiskajo hitreje in cene­je ter nudijo vrsto dodatnih funk­cionalnosti (zlaganje in spenjanje dokumentov ipd.). Na ta nacin ponudnik skrci floto tiskalnikov, ne da bi negativno vplival na pro­duktivnost dela zaposlenih. Pogosto spregledan, a nic manj pomemben vidik upra­vljanih storitev tiskanja je tudi zmanjšanje kolicine odpadkov, saj si ponudnik prizadeva, da bi tiskanje porabilo kar najmanj vi­rov – torej je privzeto vklopljeno obojestransko tiskanje, varceva­nje s crnilom ipd. Manj izpisanih listov pa pomeni manjšo pora­bo potrošnega materiala in manj odpada. Ker je naloga ponudnika, da vzdržuje tiskalnike in dobavlja potrošni material, tako spro­sti pomembne vire v IT-oddelku podjetja, informatiki pa se lah­ko posvetijo drugim projektom. Zaposleni pac ne porabljajo vec casa za popravila tiskalnikov. Vsaka medalja ima dve plati Storitve MPS so idealne za podjetja, ki potrebujejo kar naj­bolj prilagodljivo tiskalniško okolje. A manjša podjetja lahko še vedno dosežejo nižje stroške tiskanja, ce sama upravljajo in vzdržujejo svoje naprave (po na­vadi le tiskalnik ali dva). V luci uredbe GDPR sta pov­sem novo dimenzijo dobili za­sebnost in zaupnost – v centra­liziranem tiskalniškem okolju ju je nekoliko težje zagotoviti. Prav zato podjetja zaposlenim, ki upravljajo obcutljive podatke in dokumente, spet vracajo na mizo tiskalnike, kar pa mocno podraži vse skupaj. Za produktivnost gre Ponudnikom storitev MPS ve­lja dati priložnost – pogosto na­mrec niso le specializirani vzdr­ževalci tiskalnikov, temvec tudi strokovnjaki za skeniranje in upravljanje dokumentov. Kot taki pa lahko podjetju s preno­si dobrih praks pomagajo pre­noviti in izboljšati z dokumen­ti povezane poslovne procese. Prav tako lahko podjetju poma­gajo uvesti oblacno in mobil­no tiskanje, prilagodljiva delov­na mesta itd. Analitsko podje­tje IDC ocenjuje, da predaja ti­skanja v upravljanje zunanje­mu specialistu podjetjem omo­goca do 30-odstotno znižanje stroškov tiskanja, ti pa posta­nejo tudi bistveno predvidlji­vejši. Koliko odstotkov podjetju prineseta vecje zadovoljstvo za­poslenih in novo pridobljeni cas informatikov, pa naj izracuna vsak zase.. T Prenova državnih dokumentnih temeljev te se kdaj spraševali, za­kaj morate na razlicnih okencih in pri stiku z dr­žavnimi uradniki vedno znova v take in drugacne obrazce vpiso­vati vedno ene in iste (osebne) podatke? Hja, kljub vec sto po­datkovnim zbirkam te niso bile prav pogosto povezane med se­boj niti usklajene. Po novem pa bodo. Še letos bodo prvi uporab­niki v javni upravi lahko uživali v novem dokumentnem sistemu in pod njim delujoci arhitekturi. Že prva javna predstavitev prenove informacijskega sistema za pod­poro upravljanju dokumentarne­ga gradiva v javni upravi, vode­nega kot projekt Krpan, je dala precej odgovorov. Domaca IKT­-podjetja je zanimalo predvsem to, kdo je dobil posel in koliko je zaslužil. Ministrstvo za jav­no upravo (MJU) je za izvajalca izbralo konzorcij treh domacih podjetij, in sicer družbe MARG, Avtenta ter APS Plus, ki bodo pri­spevale vsaka svoj kamencek v državni dokumentni mozaik in si v petih letih razdelile 3,4 milijo­na evrov sredstev. Nujna prenova Da slovenska javna uprava potrebuje nov dokumentni sis­tem, je hitro postalo jasno vsako­mur, ki se je poglobil v njen na­cin dela. Obstojeci sistem je star 18 let, zato niti arhitekturno niti funkcionalno ni vec kos zahte­vam sodobnega casa in navadam uporabnikov. Tako vzdrževanje kot sama raba sistema, ki je tre­nutno namešcen v 130 organih javne uprave in upravlja 1355 zbirk podatkov, sta povezana z visokimi stroški. Vec kot 13.000 uporabnikov, ki danes delajo z omenjenim sistemom, bo v na­slednjih mesecih (nekateri pa šele cez vec kot leto dni) posta­lo boljše volje, saj bodo pod pr­ste, ki vodijo miško in uporablja­jo tipkovnico, dobili precej prija­znejšo in modernejšo aplikacijo. »Naše želje oziroma zahteve so narekovale enotno centralno postavitev rešitve, ki bo delovala v državnem racunalniškem obla­ku (DRO) in bo integrirana z ob­stojecimi zalednimi sistemi, za vzdrževanje pa bodo skrbeli dr­žavni informatiki. Nov doku­mentni sistem bo premogel po­sameznim organom in službam prilagojene uporabniške vmesni­ke ter vsebine, dolocene funkcio­nalnosti bodo uporabnikom do­stopne prek mobilnih naprav, naš cilj pa je postati t. i. ponu­dnik mikrostoritev – za podpiso­vanje, odpremo, številcenje itd., kar nam danes predstavlja svo­jevrsten izziv,« je ob predstavitvi projekta Krpan povedala Kristina Valencic, ki na MJU vodi preno­vo dokumentnega sistema. Javni upravi prilagojena poslovna rešitev Temeljni kamen nove reši­tve predstavlja dokumentni sis­tem GovernmentConnect družbe MARG, ki se že dokazuje v števil­nih državnih organizacijah, med drugim na ustavnem sodišcu, mi­nistrstvu za obrambo, Fursu, za­vodu za zaposlovanje, univerzi v Ljubljani, uradu za prepreceva­nje pranja denarja, upravi za jav­na placila in še bi lahko našteva­li. Gospodarske družbe pa to re­šitev za upravljanje dokumentov poznajo pod imenom Business­Connect, pri cemer velja, da se dobre prakse iz poslovnega sveta prenašajo v javno upravo in obra­tno. Omenjeno podjetje bo skrbe­lo tudi za razvoj in prilagoditev vseh potrebnih funkcionalnosti. Poleg številnih standardnih funkcionalnosti dokumentnih sistemov bo ponudnik rešitev prilagodil za postopke dela z vla­dnim gradivom ter omogocil po­drobnejše upravljanje nalog. Kot je povedala Valenciceva, želijo nadrejeni spremljati tudi vme­sna opravila nalog, ki jih opra­vljajo zaposleni, na voljo bo tudi t. i. upravna statistika. Med novi­mi funkcionalnostmi rešitve bo zaposlenim v javni upravi prav prišla enotna podpisna mapa, kjer bo uporabnik na enem me­stu dobil v podpis vse dokumen­te, ne glede na to, kje nastane­jo. Tesnejša bo tudi integracija z drugimi sistemi e-uprave, bla­gajno, MRVL, OPSI itd., pri ce­mer bodo izkoristili že nekatere doslej uporabljane skupne gra­dnike (SI-CES, SI-CAS, Pladenj, SOVD). Tudi Evropa nam privošci ... Dobra novica je, da je projekt Krpan sofinanciran tudi z evrop­skim denarjem, kar pa hkrati po­meni, da mora biti implementi­ran in v uporabi pravocasno (saj nihce ne želi vracati denarja). Za implementacijo nove rešitve v organih javne uprave bosta (po)skrbela dva ponudnika, in sicer družbi Avtenta in APS Plus, ka­terih nalogi bosta tudi usposa­bljanje in podpora uporabnikom – novosti za slednje bo vendarle precej. Javno narocilo je že v izvaja­nju, trenutno ima najvec dela proizvajalec dokumentnega sis­tema, ki še razvija ustrezne prila­goditve, uvedba rešitve pri posa­meznih organih javne uprave pa se bo zacela prihodnje leto in po nacrtih zakljucila leta 2021. . Po skoraj dveh desetletjih bo slovenska javna uprava dobila nov dokumentni sistem. Projekt z odmevnim imenom Krpan je težak 3,4 milijona evrov. Miran Varga S Pisarniška aplikacija, ki bere misli odobni dokumentni sis­temi že dolgo niso vec le aplikacije, ki bi na ure­jen nacin hranile najrazlicnej­še vrste poslovnih dokumentov in zaposlenim v podjetju omo­gocale njihovo hitro iskanje ter urejanje. Znajo še marsikaj dru­gega in lahko ucinkovito vodijo sodelovanje zaposlenih ter tako ustvarjajo konkurencno pred­nost. Razvoj dokumentnih sis­temov bodo v prihodnjih letih mocno krojile tudi tehnologije s podrocja umetne inteligence, kot so strojno ucenje, zaznavno ra­cunalništvo, prepoznavanje go­vora idr. Te obljubljajo pravcato revolucijo nacinov dela in zago­tavljajo, da bodo v prihodnje pri­dobivanje, shranjevanje, obdela­va in arhiviranje podatkov in in­formacij še precej bolj ucinkovi­ti. Kaj bodo torej znali in zmogli moderni dokumentni sistemi? Samodejna klasifikacija in obdelava dokumentov Tehnologija opticnega prepo­znavanja pisav in znakov (OCR) je zadnja leta postala neverjetno uspešna pri prepoznavanju tako tipkanih kot pisanih besedil, a jo umetna inteligenca lahko še ople­meniti. To stori tako, da »prebe­re« podatke v dokumentu in ra­zume (beri: pravilno razloci) in­formacije v njem ter jih v nadalje­vanju pravilno razvrsti in avtoma­tizira delovne tokove, ki sledijo posameznim dokumentom v po­vezanem postopku. Vse to seveda opravi v zgolj drobcu casa, ki ga za isto nalogo porabi clovek. Tak sistem se sprva drži posta­vljenega niza pravil, a tehnologi­ja strojnega ucenja poskrbi, da se njegove sposobnosti identifika­cije in obdelave podatkov stalno izboljšujejo, kar pomeni, da se taka rešitev iz ponavljajoce se iz­postavljenosti podobnim dokumentom s soca­sno analizo ukrepov uporabnikov nauci, kaj z njimi ti pocno. In prej ali slej to poc­ne kar sama. Bržkone smo zdaj na pragu tiste vmesne faze – uporabni­ki bodo sprva potrdili ali pre­klicali opravila, ki jih je v doku­mentih opravila z umetno pame­tjo nadgrajena aplikacija. Dokler ta ne bo postala pri svojem delu tako vešca, da ji bo veljalo zau­pati – takrat pa bo avtomatizaci­ja dokumentnega tokokroga do­živela svoj vrhunec. Od zajema prek obdelave do arhiva bodo minile zgolj sekunde (ce seveda vmesni proces ne bo zahteval in­terakcije uporabnika). Sistem za upravljanje doku­mentov, podprt z umetno inteli­genco, lahko, na primer, s prepo­znavanjem razlicnih elementov, kot so številke racuna, postav­ke vrstic in tako naprej, identi­ficira in razvršca racune, cetudi se ti elementi pojavijo na razlic­nih mestih in v razlicnih pisavah ali velikostih. Da tehnologija de­luje v praksi, kaže primer druž­be PepsiCo, ki se je odlocila av­tomatizirati prej rocno likvida­cijo racunov. Dokumentni sis­tem, opremljen z rešitvijo ABBYY FlexiCapture za prepoznavanje racunov, je v samo treh mese­cih obdelal vec kot 21.000 racu­nov (oziroma 40.000 strani do­kumentov) v petih razlicnih jezi­kih – z minimalnimi napakami. Kakovostna ekstrakcija podatkov Z natancnim branjem infor­macij in razumevanjem konteksta lahko sistem za upravljanje doku­mentov, ki temelji na umetni inteligenci, dvigne delo s podatki na popolnoma novo raven. Podatke, ki jih crpa iz razlicnih doku­mentov, lahko hitro razvr­šca in posreduje drugim poslov­nim rešitvam in uporabnikom ter tako zaposlenim pomaga de­lati bolje, odlocevalcem pa spre­jeti boljše odlocitve. Razvršcanje in spajanje dokumentov Umetna pamet je tudi boljša od ljudi pri povezovanju ogromnih kolicin podatkov oziroma do­kumentov. Sodoben sistem lah­ko skoraj hipno razvrsti vec ti­soc dokumentov v skupine gle­de na predhodno klasifikacijo in uporabnikom pomaga razume­ti, kako so posamezni dokumenti povezani. Umetna pamet pogosto vidi širši kontekst in povezave, ki bi cloveku ostale skrite. Napredna varnost v navezi z biometrijo Umetna pamet v dokumen­tnem sistemu lahko pomaga­jo izboljšati varnost in zavaro­vati podatke o strankah, saj hi­treje in natancneje odkrije ob­cutljive oziroma osebne podat­ke ter poskrbi za ustrezno ravna­nje. V prihodnje lahko pricakuje­mo vecjo navezo dokumentnih sistemov in biometricnih tehnik, kot sta prepoznavanje obraza in prstnega odtisa. Funkciji samo­dejnega razvršcanja in obdelave hkrati pomenita, da dokumen­ti ne ostanejo na nezavarovanih lokacijah, medtem ko cakajo na ustrezne aktivnosti. Podatkovna analitika na steroidih Verjetno najvecji potencial pa poslovnim okoljem predsta­vlja naveza dokumentnega sis­tema in analitike. Cesa bodo to­vrstne tehnologije sposobne, že danes nakazujejo t. i. kognitiv­ne platforme v obliki storitev, kot so IBM Watson, Microsoft Azure Cognitive Services in OpenText Magellan. Strojno ucenje, napo­vedna analitika in napredna vi­zualizacija podatkov na enem mestu lahko podjetjem dajo pov­sem nov vpogled v podatke in omogocijo marsikatero konku­rencno prednost. Medtem ko si zaposleni lahko obetajo pisar­niške aplikacije, ki jim bo malo­dane brala misli, pa se direktor­ji veselijo rešitev, ki jim bodo po­magale brati stanje na trgu. . Umetna inteligenca prinaša povsem novo uporabniško izkušnjo pri delu s pisarniškimi aplikacijami. Tudi dokumentni sistemi pri tem niso izjema. Miran Varga S 96 september 2016 IZKLOP SEPTEMBER 2018 q 28. avgusta nadaljujemo Varnost Varnost v casu vseprisotnih varnostnih kamer, varnost na ravni podmorskih internetnih kablov, varnost na ravni aplikacij za mo­bilno placevanje. Omrežni diski NAS Morda res niso najboljše po toplih žemljicah, kot nas poskušajo prepricati prodajalci, toda omrežni diski NAS rešujejo veliko težav hkrati. Ker je od zadnjega primerjalnega testa minilo že kar nekaj casa, nas bo zanimalo, kateri modeli so najboljši sedaj. MonitorPRO V jesenski prilogi MonitorPro bo ponovno cas za obšir­nejšo prilogo o poslovni programski opremi in informacij­skih sistemih. .w ODGOVORNI UREDNIK Matjaž Klancar POMOCNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA Jure Forstneric UREDNIK Uroš Mesojedec LEKTURA Dora Mali PREVAJANJE Petra Piber LIKOVNA ZASNOVA Peter Gedei OBLIKOVANJE NASLOVNICE Peter Gedei RAC. GRAFIKA IN STAVEK Peter Gedei FOTOGRAFIJE Peter Gedei, fotoarhiv Monitorja, iStock NASLOV UREDNIŠTVA Monitor, Dunajska 51, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 230 65 00 faks: (01) 230 65 10 e-pošta: urednistvo@monitor.si MONITOR V SPLETU www.monitor.si Nenarocenih rokopisov in fotografij ne vracamo. Vse gradivo v reviji Monitor je last družbe Mladina d.d. Kopiranje ali razmnoževanje jemogoce le s pi­snim dovoljenjem izdajatelja. Revija Monitor posebej odlicnim iz­delkom pri svojih preizkusih podelju­je priznanje »zlati Monitor«. To je pri­znanje za konkretni izdelek na kon­kretnem testu. Zato lahko uporablja zlati Monitor v propagandne namene vsako podje­tje, ki ta izdelek trži, s tem da jasno navede, v ka­teri številki Monitorja je bil objavljen test in kateri izdelek je prejel priznanje. IZDAJATELJ Mladina d.d., Dunajska cesta 51, 1000 Ljubljana, dav. št. 83610405 PREDSEDNICA UPRAVE Denis Tavcar PRODAJA OGLASNEGA PROSTORA tel.: (01) 230 65 36, e-pošta: marketing@monitor.si VODJA MARKETINGA IN OGLASNEGA TRŽENJA Ines Markovcic, tel.: (01) 230 65 33 NAROCNINE IN PRODAJA tel. (01) 230 65 30, e-pošta: narocnine@monitor.si TISK Shwartz Print, Ljubljana NAKLADA 4.850 izvodov DISTRIBUCIJA Izberi d.o.o., Ljubljana Poštnina za narocnike placana pri pošti 1102, Ljubljana. V ceno izvodov v malopro­daji s priloženim DVDjem je vkljucen DDV v višini 22%, v ceno ostalih izvodov pa DDV v višini 9,5%. ISSN 1318-1017 Izid je financno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. BERITE MONITOR 25% CENEJE Revijo Monitor lahko narocite tako, da pla­cate letno narocnino in jo od naslednje šte­vilke naprej prejemate na želeni naslov. • Fizicne osebe imajo 25 % popusta na pol­no ceno. • Narocite se lahko z narocilnico, ki je vpe­ta v vsako številko revije, po telefonu, po faksu, ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. • Placilo je mogoce tudi s placilnimi kar­ticami. • Narocnina se placuje enkrat letno. Ce na­rocnik ne zahteva odpovedi, se narocnina podaljša za naslednje obdobje. • Odpoved je možna pisno ali po telefonu. • Vse dodatne informacije lahko dobite po telefonu (01) 230 65 30 ali po elektronski pošti narocnine@monitor.si. Z DVD! DIGITALNI SODNIKI – SISTEMI VAR IN HAWK-EYE ISSN 1318-1017 ZABAVNA ELEKTRONIKA I RACUNALNIŠTVO I NOVE TEHNOLOGIJE JULIJ-AVGUST 2018 U LETNIK 28, ŠTEVILKA 7-8 U WWW.MONITOR.SI CENA: 6,65 EUR 13 modelov 55 – 65 palcev LED in OLED TEST TELEVIZORJEV POGLOBLJENO: fotoaparati za na morje Apple Car Play in Android Auto Raspberry Pi in pametne hiše Youtube kot vir dohodka dokumentni sistemi tiskanje kot storitev javna uprava in projekt Krpan