PETROL
10. julij 1978 Leto XVII
9
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE
Polne cevi po napovedi
TOKRAT DVOMI ODVEČ
Kar navajeni smo že pomislekov, ko se srečujemo z napovedmi o času uresničitve velikih in zahtevnih gospodarskih načrtov, o izpolnitvi obsežnih nalog do načrtovanega dne, zlasti še, ko se lotimo naložb, pri katerih nimamo nikakršnih izkušenj. Pa vendar ni vselej tako. Gradnja plinovoda, enega od naj večjih in najzahtevnejših objektov pri nas, je pregnala vse dvome, nejevernost in črnogledost, da bo plin iz SZ, kot so obljubljali investitor in graditelji do srede julija že zapolnil cevi to-
stran	avstrijsko—jugoslovan-
ske meje. »Glavni plinovod od Ceršaka do mejne postaje v Rogatcu bomo z zemeljskim plinom začeli polniti 15. julija« zatrjuje brez sleherne zadržanosti direktor TOZD »Zemeljski plin« inž. Vinko' Wernig. Ta dosežek gotovo ni splet ugodnih naključij, ampak posledica neumornega dela majhne, a dobro ubrane operativne skupine 'Strokovnjakov, ki so že v priprave na ta »velik zalogaj« slovenskega	gospodarstva
vtkali polno mero odgovornosti, prizadevnosti in skrbi, da se ognejo pomotam ali neljubim zagatam, ki utegnejo ovi-
rati ter zavlačevati potek gradnje. Prvi del slovenskega plinovodnega omrežja je malone za njimi, četudi se ne kaže slepiti, da njegovi gradnji kdaj pa kdaj niso botrovali zapleti in težave, toda te nevšečnosti graditeljev nikoli niso doletele nepripravljene, zato so vse nadejane in nenadejane čeri toliko bolj spretno premostili.
NOV ENERGETSKI VIR DO PORABNIŠKIH VENTILOV
Do začetka avgusta bo zemeljski plin najbrž oskrboval že prvi dve tovarni. To bosta omogočila odcepna plinovoda do tovarne lesovine in lepenke v Ceršaku ter do Sladkogorske na Sladkem vrhu, ki lahko pričakujeta prve količine novega energetskega vira že 18. julija. Mejna postaja v Rogatcu bo dan poprej lahko začela pošiljati plin v hrvaški plinovodni priključek, medtem ko bo odcep za Maribor zgrajen do 20. julija, Lendava pa pričakuje plin 1. avgusta, kjer je na njegovo porabo že pripravljena Ina- Nafta. Maribor ta čas še pestijo težave pri gradnji mestne mreže, čeravno so proizvodni priključki v Tamovi TOZD tovarno tirnih vozil. Elektrokovini, Mariborski livarni, Zlatorogu nared. Vseh 48 porabnikov ali bolje tisti, ki so časovno uskladili izgradnjo svoje notranje plinsko omrežje z načrtom gradnje plinovoda,, bo nanj priključeno postopoma v dveh mesecih. Tako bodo zvezni plinovod od Rogatca do Celja začeli polniti po 1. avgustu, s tem pa bo plin stekel tudi v celjsko mestno mrežo, v priključka od Štor in odcepni plinovod za Ravne. Proti koncu avgusta bo »oživel« zvezni plinovod od Podlo-
ga proti Ljubljani, po odcepih cevovodnih pa plin pričakujejo Kresnice, Domžale in Kamnik. Ljubljana naj bi ga predvidoma dočakala septembra, s čimer bi se sklenil prvi del slovenskega plinovodnega omrežja. Razlogov za zamudo plina torej ni, naslednji korak pa je v domeni porabnikov. Tako ga je označil inž. Vinko Wering: »Čim hitreje in čim več plina bodo poraniki prevzeli iz plinovodnega omrežja, toliko več pogodbene količine ga bomo lahko porabili in toliko gospodarnejše bo obratovanje plinovodnega omrežja, kar bi ugodno vplivalo tudi na ceno plina v letošnjem letu«.
PRAVI CAS TUDI DO ZADNJEGA METRA PLINOVODA
Graditelje slovenskega plinovodnega omrežja uspeh ob prvem delu ni zanesel v samozadovoljstvo, kajti čakajo jih še dolgi kilometri drugega dela in seveda obljubljeni roki. Prihodnjih nalog so se lotili, kakor da jim je bilo dosedanje delo le dragocena izkušnja za naprej. Tako jim gre polaganje cevi od Vodic mimo Kranja do Jesenic bolje od rok kot so pričakovali. Plinovod, ki bo oskrboval porabnike na Gorenjskem bi naj po načrtih končali do konca leta, toda vse kaže, da bo zemeljski plin tod stekel kar koncem oktobra. Ta uspeh se bo seveda obrestoval pri zmanjšanju stroškov plino-vovdnega omrežja, saj bi z velikimi industrijskimi porabniki na Gorenjskem izkoristili še toliko več pogodbeno določene količine zemeljskega plina. Bistveno bi izboljšali tudi oskrbo Slovenije z drugimi energetski-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Kongres jugoslovanskih komunistov -akcijski dogovor za jutrišnji dan
Z gromkimi aplavzi, ki so nenehno potrjevali idejno in politično enotnost zveze komunistov, se je po štirih dneh dela v Beogradu končal 11. kongres jugoslovanskih komunistov. Soglasno in prepričljivo je bila izpričana volja blizu 2300 delegatov, da s še jasnejšim pogledom v prihodnost in s še hitrejšim korakom stopimo v nove akcije za samoupravno socialistično demokracijo in človekovo srečo. Slednjo pa si moramo izboriti sami, kajti nihče nam je ni in nam je ne bo podaril. To za jugoslovanske komuniste ni novo spoznanje, zakaj vse kar danes imamo, do česar smo se dokopali v minulih desetletjih, smo morali potrditi kozi neštete preizkuse in krize. Kongres je znova poudaril, da smo iz vseh težav ob nedvoumni politični orientaciji vselej našli pravo pot, ki je socialistični družbi jugoslovanskega tipa odpirala samostojno in neodvisno perspektivo.
V enotnosti naših narodov in narodnosti, ki jo je tako silovito in brezkompromisno manifestiral in potrdil 11. kongres ZKJ pa je kajpak tudi nova spodbuda. Ne samo za članstvo ZK in vsakega komunista posebej, temveč za celoten delavski razred, vse delovne ljudi, narode in narodnosti Jugoslavije.
Nikoli se namreč nismo predajali iluzijam, da bi bili lahko zadovoljni s tem, kar smo v določenem obdobju dosegli. To je bilo in je poroštvo nezadržnega razvoja družbenih odnosov in proizvajalnih sil.
V tem smislu moramo razumeti tudi referat predsednika ZKJ in obe kongresni resoluciji, ki terjajo, kot je dejal tovariš Tito, da že jutri krenemo v akcijo. Tembolj, ker smo vseskozi poudarjali, da je ta kongres — kongres akcije. Zdaj moramo to dokazati.
Pri tem je odgovornost ZK toliko večja, ker je njena vodilna družbena vloga v tem, da nenehno spodbuja ustvarjalne sile in krepi samo-upravljalsko zavest milijonov delovnih ljudi. Naloge, ki jih je jasno začrtal 11. kongres ZKJ, narekujejo znatno večjo odgovornost, saj so mnoge pomanjkljivosti, na katere so opozarjali delegati, predvsem posledica dejstva, da so se tudi komunisti do mnogih obveznosti pogosto vedli preveč brezbrižno in podcenjujoče, tako da imajo razne težave in napake predvsem subjektivni značaj.
Enajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije je nesporno dokazal, da ima socialistična samoupravna in neuvrščena Jugoslavija trdne in trajne temelje svoje prihodnosti. Danes in jutri.
Resolucija o razvoju samoupravljanja
Razvijati sprejeti sistem
»Zveza komunistov usmerja svoje konkretno idejno in politično angažiranje predvsem k razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, kajti prav tu teče najpomembnejša bitka za dosledni razvoj samoupravljanja,« že v začetku poudarja resolucija o razvoju samoupravljanja, kajti: »ZK ima zgodovinsko odgovornost in nalogo, da se na čelu vseh socialističnih sil bori za usklajevanje interesov v družbi, z ma-
terialnimi in družbenozgodovinskimi interesi in cilji delavskega razreda kot celote in s pridobitvami naše socialistične revolucije.
Delegatski sistem ustvarja pogoje za odločilni politični družbeni položaj delavskega razreda. Zato se mora ZK nenehno zavzemati za krepitev in razvoj delegatskega sistema in premagovanje začetnih slabosti na sedanji stopnji njegovega uresničevanja.«
Zato se bo, pravi resolucija, ZK nenehno angažirala pri doslednem učinkovitem delovanju sistema socialističnih samoupravnih odnosov ter pri ustvarjanju pogojev, da bodo delavci v temeljnih organizacijah neposredno in suvereno odločali o dohodku in njegovi delitvi ter na tej osnovi širili materialno osnovo združenega dela.
Nadaljevanje na 3. strani
Nekatere misli in poudarki iz uvodnega referata predsednika ZKJ Josipa Broza-Tita na plenarni seji 11. kongresa
01 Obdobje med 10. in 11. kongresom ZKJ je bilo po uspehih in rezultatih eno najplodnejših, saj smo medtem izvedli bistvene spremembe v našem družbenem bistvu, usmerjene k oblasti združenega dela in resnični politični moči delavskega razreda in delovnih ljudi.
^ Velike uspehe smo dosegli po zaslugi prizadevanj delovnih ljudi ter idejne enotnosti in dejavnosti Zveze komunistov.
£ Socializem že dolgo ni več omejen z državnimi, regionalnimi ali blokovskimi mejami in se kot svetovni proces nezadržno krepi in napreduje.
% Ugled, ki si ga je socialistična in neuvrščena Jugoslavija pridobila v svetu s svojo načelno angažirano zunanjo politiko, je tolikšen, da je naša država zelo aktiven in vpliven dejavnik v mednarodnih odnosih in se njen glas in mnenje vse pogosteje slišita in upoštevata.
0 Do neupravičenega podvajanja zmogljivosti in do drugih nesmotrnih investicij prihaja ponavadi takrat, ko se odloča mimo delavcev.
(Nadaljevanje s 1. strani)
mi viri, zlasti še s tekočim naftnim plinom, čigar veilik porabnik je prav jeseniška železarna.
Nič manjša pozornost graditeljev ne velja plinovodni smeri od Ljubljane do Nove Gorice. Najzahtevnejši kraški teren do Gola je pravzaprav že za njimi, naprej pa so v teku šele zemeljska dela, vendar na 1. januar 1980. leta, ko bi naj bil sklenjen drugi del slovenskega plinovodnega omrežja, nihče ne gleda z nezaupanjem. Najbrž nihče, ker je dosedanje vestno izpolnjevanje nalog investitorjev in graditeljev pri eni najodgovornejših Slovenskih gospodarskih naložb naj-večje poroštvo za optimističen pogled.
Skromna investicijska vlaganja
Nadaljevanje z 2. strani
Izhajajoč iz tega so poglavitne naloge ZK v prihodnjem obdobju naslednje: uresničevanje dinamičnega razvoja gospodarstva in drugih dejavnosti, povečanje zaposlovanja, uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela, nenehno izboljševanje življenjskih razmer in standarda, vsestranski gmoti in kulturni razvoj narodov in narodnosti, republik in pokrajin, krepitev splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, dosledno uresničevanje družbenega načrta razvoja do leta 1980, porast produktivnosti dela, uresničevanje načel svobodne menjave dela, razvijanje enotnega in jugoslovanskega trga, hitrejši razvoj premalo razvitih republik, uresničevanje gospodarske stabilizacije.
ZK se bo zavzemala, da bi v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti še uspešneje uveljavljali vpliv združenega dela. Brez njegovega soglasja ni mogoče sprejemati odločitev o izločanju sredstev iz dohodka.
ZK se bo angažirala, da postane socialistična zveza družbeni temelj najširše politične organiziranosti in uresničevanja politične in akcijske enotnosti.
Komunisti se morajo boriti proti sektaštvu v svojih vrstah glede sodelovanja vernikov pri delu družbenopolitičnih organizacij. Verniki so enakopravni člani naše družbe ter imajo popolno svobodo enakopravnega vključevanja v proces samoupravnega odločanja, v samoupravno politično življenje. ZK pa se bo seveda tudi v prihodnje borila proti pojavom klerikalizma, proti zlorabi svobode veroizpovedi v politične namene.
Na področju obveščanja in propagande se bo ZK še nadalje zavzemala za razvoj in uspešno delovanje celovitega sistema obveščanja in propagande. Sistem informiranja mora omogočiti delovnemu človeku, da je informiran ter da ima pravočasno na voljo izvirno in popolno informacijo o dogodkih v svoji TOZD in ožjem okolju, o dosežkih in problemih v republikah in pokrajinah, o dogodkih v naši državi in svetu. Naše obveščanje se mora razvijati, delovati in potrjevati kot odgovoren, samostojen in vpliven družbenopolitični dejavnik samoupravnega razvoja.
Leto se je že nagnilo v drugo polovico, ko smo po ustaljenem postopku izoblikovali investicijske programe v naši delovni organizaciji. Vzrok temu je prav gotovo v pomanjkanju sredstev, kajti predlog letoš-
njih investicij je bilo moč pripraviti šele po dolgotrajnem iskanju virov sredstev in po usklajevanju potreb z realnimi možnostmi, tako v strokovnih službah, kot v temeljnih organizacijah in poslovnih enotah.
Delavski svet DO Petrol je na svoji seji 20. junija ugotovil, da so programi na ravni temeljnih organizacij sprejeti in da je usklajevalni postopek zaključen ter s tem program za delovno organizacijo v celoti sprejet.
V TOZD Trgovina na debelo so največ sredstev namenili izgradnji skladišča naftnih derivatov v Celju. Med večje investicije sodijo še nabava cisterne za aeroservis, ureditev upravnih prostorov v Kopru in rekonstrukcija bencinskega servisa Tabor v Grosuplju.
V TOZD Trgovina na drobno je predvidena gradnja štirih novih bencinskih servisov in sicer Bistrica ob Sotli, Kozje, Koper in Izlake ter rekonstrukcija bencinskega servisa na Tržaški cesti v Mariboru.
V TOZD Avtopark-delavnica bodo nabavili nekaj novih vozil, prikolic in šasije za montažo cistern na starih vozilih.
V Rafineriji bodo nakupili nekaj pisarniške opreme, orodje za izdelavo plastenk, laboratorijske aparate, polnilni stroj, merilec pretoka in črpalke. Odločili so se tudi za ureditev transporta polnilnice in naredili bodo nadstrešek nad polnilnico.
V TOZD Gostinstvo sta največji postavki letošnjega investicijskega programa restavracija Tepanje in motel Bistrica ob Sotli, za kar so zagotovljeni tudi precejšnji bančni krediti. Poleg tega so predvidena še manjša investicijska vlaganja v vseh poslovnih enotah, v motelih Lom, Čatež in Podlehnik ter v restavraciji Tržič.
Nenavadna investicija
Delegat sveta PE Brežice Trgovina na debelo je na seji pripomnil, da bi bilo za skladišče v Novem mestu potrebno nabaviti novega psa čuvaja, ker je sedanji že precej star.
Kdo ve ali bodo na eni izmed prihodnjih sej sklepali o »odpisu« ali »odpravnini«?
Dokaj kritično stanje na naših skladiščih se počasi izboljšuje. Lani so na primer končali z obnavljanjem skladišča v Ajdovščini (od koder so tudi naši posnetki) in ga tako usposobili za nemoteno poslovanje.
Zgradili so novo skladiščno halo, polnilnico cistern in vkopali nekaj rezervoarjev. Gradnja skladišča v Račah se bliža koncu in bo začelo z obratovanjem še letos. Tudi v Celju se je vsa stvar premaknila z mrtve točke.
Zaenkrat je najbolj kritično v skladišču Novo mesto, kjer naj bi z rekonstrukcijo začeli prihodnje leto.
Delo samoupravnih organov Delo sam
Delavski svet TOZD Gostinstvo je na svoji seji 6. junija po obsežni razpravi v poslovnih enotah sprejel dva pravilnika, in sicer Pravilnik o uresničevanju družbene samozaščite v TOZD Gostinstvo ter Pravilnik o enotnem načinu oblikovanja cen za proizvode in storitve ter o pogojih za prodajo proizvodov in storitev v DO Petrol — TOZD Gostinstvo. Slednji začne veljati, ko bodo dali nanj soglasje občinski organi za cene tistih občin na območju katerih se nahajajo Petrolovi gostinski obrati.
DS je potrdil predlog stanovanjske komisije o razdelitvi posojil. Letos so stanovanjsko posojilo v skupnem znesku
740.000	din razdelili med osemnajst prosilcev.
Delegati so nadalje spregovorili o letošnjih investicij ah in sprejeli predlagani investicijski program.
Zahtevi za varstvo pravic delavca, ki se ni strinjal z osebno ocenitvijo, DS ni ugodil in je potrdil sklep sveta poslovne enote.
Zaradi precejšnjega nereda v nekaterih obratih glede dnevnih primanjkljajev, ki jih je treba po obračunu naslednji dan poravnati, je delavski svet sklenil, da se vsi primanjkljaji, ki jih ugotovijo pri izračunu izmene in presegajo 100 din, štejejo kot hujše kršitve delovne obveznosti. Proti kršilcem je treba takoj uvesti disciplinski postopek, razen v primerih, ko je očitno, da izhaja razlika iz morebitno slabo izvedene primopredaje. Kadar pa primanjkljaj presega 1000 din, je potrebno kršilca, poleg uvedbe disciplinskega postopka, prijaviti javnemu tožilcu zaradi poskusa prisvajanja družbene imovine. Hujšo kršitev delovne dolžnosti predstavlja tudi primanjkljaj, ki je sicer manjši od 100 din, a se je najmanj trikrat zapored pojavil pri isti osebi.
Delavska sveta TOZD Trgovina na debelo in Trgovina na drobno sta največ pozornosti namenila investicijam v tem letu. Delegati DS TOZD Trgovina na drobno so obsežno spregovorili o primanjkljajih blaga, ki se pojavljajo pri dobavah iz rafinerij in zahtevali pojasnila strokovnih služb, kaj je bilo storjenega v prid izboljšanja že skoraj nevzdržne
situacije na bencinskih servisih.
Delavski svet TOZD Trgovine na debelo pa je dobršen del razprave namenil problematiki osebnih dohodkov. Kot povod za razpravo je služila informacija iz Zaloga, kjer ocenjujejo, da prav zaradi nizkih osebnih dohodkov ne morejo dobiti delavcev. Dokaj kritično so spregovorili o delu komisije za spremljanje delovanja samoupravnega sporazuma o OD, o zapletenosti izračuna vrednosti točke za skladišča in o prepočasnem pripravljanju pravilnika o delitvi OD. Obsojali so sprejemanje teh pomembnih aktov »po hitrem postopku« in izrazili mnenje delavcev, da v tako kratkih rokih, kot smo jih v zadnjem času namenjali tem aktom, ne bodo več sodelovali v razpravah. Glede na številne pripombe je delavski svet zadolžil komisijo, da čimprej začne z delom, pii čemer naj vsekakor upošteva zaključke obsežne razprave.
O DELU SVETOV
,PE — TOZD TRGOVINA NA
DEBELO
PE Ajdovščina
Prva seja sveta je bila 12. maja 1978. Po izvolitvi predsednika, soglasno je bil izvoljen Batagelj Bogomir, so delegati obširno spregovorili o poslovanju TOZD in njihove PE v prvem trimesečju ter o investicijskem programu. Iz dela sredstev minimalne amortiza-
cije, s katerim razpolaga poslovna enota, so se odločili za nakup kombija in kontejnerja za pisarne v hali avtomateriala. Za manjše nepredvidene investicije jim je ostalo približno
50.000	din. Sprejeli so tudi cene letovanja v avtocamp prikolicah in sicer v avtokampu Lanterna 35,— din, v Punatu pa 50.— din na dan.
PE Brežice
Prva seja sveta enote je bila 24. maja. Za predsednika so izvolili Ludvika Ilovarja. Svet je nato obravnaval in sklepal o razdelitvi sredstev sklada skupne porabe za gradnjo, dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš ter o investicijah v tem letu.
Tovariš Stanič je med drugim povedal, da so letošnja sredstva za investicije zelo skromna, zato ne bodo mogli zadostiti vsem potrebam te enote. Najbolj kritično je skladišče v Novem mestu. Prav tu pa letos niso planirali manjših investicijskih del, ker so računali na rekonstrukcijo skladišča še letos. Zaradi pomanjkanja sredstev je bil to »račpn brez krčmarja«.
PE Koper
Svet enote se je na 1. seji sestal 11. maja 1978. Po poročilu volilne komisije in verifikaciji mandatov je bil za predsednika izvoljen Aldo Fikon, za namestnika pa Gregorič Aleksander.
Pri razdelitvi sredstev stanovanjskega sklada niso imeli prevelikih težav, saj razpolaga
enota le s 25.000 dinarji, zato so se odločili, da ta znesek v celoti vežejo v banki.
Spregovorili so še o letošnjih investicijah in o poslovanju v prvem trimesečju.
PE Maribor
Svet se je sestal 17. maja in po konstituiranju je bil za predsednika izvoljen Lešnik Tihomir, za namestnika pa Kek Milan.
Delegati so nadalje prisluhnili poročilu predsednika komisije za stanovanjska vprašanja tov. Jožetu Štebihu. Dvema prosilcema so dodelili kredit za gradnjo stanovanjske hiše, za enega delavca pa so se odločili za nakup stanovanja, za kar bi letos plačali le pred-kupnino. Delegati so se strinjali, da morebitna manjkajoča sredstva predkupnine stanovanja krijejo iz sklada skupne porabe. Svet enote je nato razpravljal o premestitvah nekaterih delavcev in ugodili želji dveh gasilcev, da se udeležita tečaja za polnjenje gasilnih aparatov. Predsednik je delegate seznanil z možnostjo letovanja v Jelši na Hvaru, nakar je svet odobril sredstva, ki jih je treba plačati Turističnemu društvu in lastnici hiše, ki že več let oddaja sobe Mariborčanom.
PE Postojna
Novoizvoljeni svet se je sestal 22. maja. Za predsednika je bil izvoljen Koren Jože. Svet je nato obravnaval investicijski program. Odločili so se, da vseh sredstev minimalne amortizacije le ne bi odstopili TOZD Trgovini na debelo, temveč bi zadržali 150.000.— din za soin-vestiranje internega servisa pri tovarni pohištva Brest v Cerknici ter 60.000.— din za nakup črpalke za točenje kurilnega olja EL na skladišču v Postojni. Spregovorili so še o kadrovskih vprašanjih po reorganizaciji.
PE Zalog
Svet enote se je 9. junija sestal že drugič. Na prvi seji, 10. maja so po konstituiranju sklepali o razdelitvi stanovanjskih posojil, razpravljali o kadrovskih vprašanjih in investicijskem programu. Zavzeli so se, da bi vsaj prihodnje leto začeli z gradnjo pralnice sodov in
V delovni skupnosti skupnih služb smo 9. junija izvolili delegate v delavski svet. Novoizvoljeni delegati so se prvič sestali 16. junija in za predsednika izvolili Avgusta Križana. Na posnetku Biserka Ciee-rov, predsednica volilne komisije in Dragar Franc
oupravnih organov Delo samoupravnih
skladiščnih hal na severnem delu skladišča. Za to so bila prvotno že rezervirana sredstva, ki pa so jih nato namenili za gradnjo skladišča v Celju.
Delegati so dokaj obsežno spregovorili o pomanjkanju delovne sile za opravljanje skladiščnih del, kajti že na večkrat objavljeni razpis ni interesentov za to delo. Ker je eden izmed vzrokov za to prenizki OD, so tudi temu vprašanju namenili precejšnjo pozornost. Svet enote je izrazil željo, da bi pristojne komisije v TOZD začele čimprej z urejanjem delovnih razmerij in pravilnika o osebnih dohodkih. Menijo, da bi bilo potrebno nemudoma popraviti nižje ocenjena delovna mesta.
PE Murska Sobota
Prva seja sveta je bila 16. maja. Za predsednika je bil izvoljen Rengeo Ivan, za namestnika pa Gregorič Jože. Obsežno so spregovorili o kadrovski problematiki na skja-dišču in imenovali komisijo za ogled stanovanjskih razmer delavcev, prosilcev za kredite.
Svet se je že 30. maja sestal na drugi seji. Glede na majhno vsoto sredstev za stanovanjsko gradnjo (35.700.— din), so celoten znesek odobrili edinemu prosilcu Štefanu Jančariču.
Tudi tokrat so precej časa namenili reševanju perečih kadrovskih vprašanj in prerazporedil nekaj delavcev na upravi enote.
Svet enote pa nadalje iz sredstev sklada skupne porabe dodelil sredstva sindikalni organizaciji.
PE Komerciala
Na prvi seji 16. maja so za predsednika izvolili Janeza Bizjaka ter imenovali komisijo za dodelitev stanovanjskih posojil-
Na drugi seji 26. maja so razpravljali o predlogih komisije za stanovanjska posojila. Sedmim delavcem so odobrili posojilo v skupnem znesku 398.000,— din.
TOZD Trgovina na drobno: PE Nova Gorica
Svet enote se je sestal 17. maja 1978. Po poročilu volilne komisije in verifikaciji manda-
tov je bil za predsednika izvoljen Brus Alojz, poslovodja bencinskega servisa v Idriji. V odbor za delovna razmerja pa so bili izvoljeni Gabrijelčič Cvetko, Kavčič Bernard in Cečko Bojan.
Upravnik enote Gregorič Alojz je delegate seznanil s poslovanjem TOZD v prvem trimesečju in podal poročilo o izobraževanju prodajalcev v Podlehniku in Novem Sadu.
Svet enote je na predlog komisije razdelil stanovanjska posojila v višini 633.600.— din šestnajstim delavcem.
Iz sredstev minimalne amortizacije je svet odobril dodatna sredstva za adaptacijo bencinskega servisa Nova Gorica II.
PE Brežice
Za predsednika sveta enote je bil na prvi seje 24. maja izvoljen Baničič Srečko. Svet je imenoval komisijo (in sicer dve: eno za območje Brežic, drugo pa za Novo mesto) za stanovanjska posojila, obravnaval plan investicij v tem letu in sprejel sklep o združeva-vanju dela sredstev minimalne amortizacije na ravni TOZD.
Glede na to, da prihajo na svet enote številne prošnje za finančno pomoč društev in krajevnih skupnosti, so se delegati odločili, naj bi tovrstni zneski ne presegali 1000.— din, ugodili pa naj bi predvsem gasilskim društvom, AMD, ZB in krajevnim skupnostim. Delegati so imeli precej pripomb na vrednost točke v mesecu maju in to je bil povod za obsežno razpravo o osebnih dohodkih ter o precejšnjem nezadovoljstvu delavcev zaradi prenizkih osebnih dohodkov. Svet je predlagal, naj ustrezne strokovne službe in družbenopolitične organizacije čimprej temeljito analizirajo dohodkovne odnose med temeljnimi organizacijami.
PE Celje
Na prvi seji 2. junija je bil za predsednika sveta enote izvoljen Vipotnik Zmago.
Delegati so nato temeljito obdelali investicijski program in se zaradi pomanjkanja sredstev odločili res za najnujnejša dela.
Imenovali so komisijo za odpis blaga in se zavzeli, za čim-manjše odpise, kar bi delno dosegli tudi z reklamacijami
ob prevzemu. Menili so tudi, da bi lahko marsikatero blago, ki je sicer za odpis, prodali po nižji ceni. To vprašanje bo proučila imenovana komisija in na eni izmed prihodnjih sej poročala svetu o svojih ugotovitvah.
PE Koper
Svet PE Koper je na 2. seji
29.	maja obravnaval in sklepal o investicijah v poslovni enoti in sprejel delavce na bencinski servis Bertoki I. in avtone-govalnico Koper.
Delegati so se obširno pogovarjali o novostih in spremembah, ki jih je prinesel zakon o združenem delu, spregovorili so tudi o samoupravnih splošnih aktih ter poudarili, da bo potrebno čimprej pripraviti pravilnik o osebnih dohodkih in delovnih razmerjih. Moti jih zlasti normativ za izračun dodatne vrednosti točke za bencinske servise.
Predsednik sveta enote je Adolf Magajna.
PE Maribor
Tudi v tej enoti so se nanovo izvoljeni delegati sestali že drugič. Na prvi seji 16. maja, so po konstituiram ju sveta izvolili za predsednika Milana Mastena, za namestnika pa Alojza Leskovarja. Obravnavali in sklepali so o razdelitvi sredstev za stanovanjska posojila ter reševali kadrovska vprašanja.
Na drugi seji, 8. junija pa so največ pozornosti namenili investicijskem programu.
PE Ljubljana
Prva seja sveta je bila 24. maja v Tržiču. Za predsednika je bil izvoljen Grosek Anton.
Tovariš upravnik je nato delegate seznanil z investicijskim programom, v katerem so zajeta najnujneša dela v tem letu v skupnem znesku 7,950.000 din. Predlagani program je bil v celoti sprejet. Ob koncu je upravnik PE Ljubljana Janez Šilar seznanil delegate z vsebino razširjenega sestanka upravnikov, na katerem je stekel pogovor tudi o nadaljnji reorganizaciji v TOZD Trgovina na drobno. Pozval je delegate, da nadaljujejo z delom, ki ga je začel svet enote, predvsem pa naj storijo vse, da bi se sklepi dosledno uresničevali, kajti nji-
hova zamisel o reorganizaciji TOZD Trgovina na drobno je še vedno prisotna in je ne gre zanemariti. Analiziral je tudi podatke o prometu in številu zaposlenih v posameznih poslovnih enotah ter prikazal ekonomsko upravičenost ter funkcionalnost združitve nekaterih enot, tako na podočju trgovine na drobno, kot trgovine na debelo. Tako naj bi bile po tem predlogu v trgovini na drobno štiri temeljne organizacije v trgovini na debelo pa pet temeljnih organizacij.
PE Postojna
Svet enote se je sestal 15. maja. Za predsednika sveta je bil izvoljen Rudi Šuštar.
Na podlagi komisije za dodelitev stanovanjskih posojil je svet enote razdelil vsa razpoložljiva sredstva šestnajstim prosilcem.
Na drugi seji, 29. maja pa so spregovorili o investicijskem programu in o razdelitvi bencinskega servisa v Postojni na Tržaški cesti.
Sestanek komisije za varstvo pri delu in požarno varnost
V Ljubljani se je 5. junija sestala komisija za varstvo pri delu in požarno varnost DO Petrol ter obravnavala predlog pravilnika o varstvu pred požarom za temeljni organizaciji Trgovina na drobno in Trgovina na debelo. Do konca junija pa bodo pripravili predloga pravilnika za TOZD Rafinerijo in Avtopark-delavnice.
Zakon o varstvu pred požarom namreč nalaga vsem organizacijam ter državnim organom pravico in dolžnost, da sprejmejo svoj pravilnik o varstvu pred požarom.
Pravilnik ureja organizacijo varstva pred požarom v temeljni organizaciji, ukrepe za varnost pred požarom, ki jih zahtevajo pogoji dela v TOZD, način poučevanja v njej zaposlenih delavcev, o požarnih ne varnostih in ukrepih za varnost pred požarom, ter o načinu uporabe razpoložljivih sredstev za gašenje požara.
Komisija je nadalje obravnavala in dala v razpravo pravilnik o osebnih zaščitnih sredstvih in osebni varstveni opremi za vse temeljne organizacije.
O delovnih razmerjih
V TOZD Trgovina na drobno so v začetku junija organizirali posvetovanje o novostih, ki jih prinaša zakon o delovnih razmerjih. Namenjeno je bilo predvsem tistim delavcem v poslovnih enotah, ki se srečujejo z reševanjem vprašanj s področja delovnih razmerij.
Obširno informacijo o novem zakonu je podal tov. Igor Kresal iz pravne službe, ki je nato tudi odgovarjal na številna vprašanja udeležencev posvetovanja. Postavljenih je bilo precej vprašanj o sklenitvi delovnega razmerja, od objave in vsebine oglasa, pravilne izbire možnega kandidata, pisanja zapisnika, poskusnega dela pa do obrazložitve, ko se komisija za določenega kandidata ne odloči. Precej pozornosti so namenili odgovornosti do delovnih obveznosti in delovanju disciplinske komisije, premestitvam delavcev iz kraja v kraj, pa tudi na polurni odmor med delom (malica) niso pozabili in to še zlasti takrat, ko je na delu en prodajalec. Prav o tem vprašanju bomo morali sami najti najustreznejšo rešitev, kajti zakon le daje pravico do polurnega odmora med delom vsem delavcem. Bomo torej v takem primeru bencinski servis zaprli, ali pustili stranko čakati? Najbrž ne!
Še precej je takšnih vprašanj na katere zakon ne odgovarja povsem konkretno, zato bo potrebno v pravilnikih o delovnih razmerjih čimbolj natančno opredeliti sleherno vprašanje, ki vanje sodi.
Hkrati pa ne smemo pozabiti na pravico in dolžnost vseh nas, da se čimbolj aktivno vključimo v razpravo o pred-
laganem aktu in skušamo določene stvari spremeniti ali dopolniti pravočasno, ne pa da se oglasimo šele tedaj, ko smo prizadeti. Tedaj kritiziramo podolgem in počez prav tisto, za kar smo morda komaj pred dobrim mesecem dni dvignili roko.
Namesto delovnih mest - dela in naloge
Ko zakon o združenem delu omenja vprašanje sklenitve delovnega razmerja ali zahtev in potreb dela, ne omenja več pojma »delovno mesto«, temveč govori o »delu« oziroma »nalogah«. Tako zakon prekinja večletno tradicijo, ki jo je leta 1967 vpeljal temeljni zakon o delovnih razmerjih.
Zaradi navajenosti na izraz »delovno mesto« se je marsikdo vznemiril ob opustitvi tega izraza v zakonu. V tisku so se pojavili v zvezi s tem komentarji, da zakon odpravlja delovno mesto in da zato tudi ne bo problemov v zvezi z odpiranjem in ukinjanjem delovnih mest, prav tako pa ne bo več potrebna sistemizacija delovnih mest.
Seveda so bila to le neutemeljena ugibanja, ki so temeljila predvsem na nepoznavanju problematike, ki jo je želel zakon o združenem delu razjasniti in s tem rešiti vsa nasprotja, ki so izvirala iz pojma »delovno mesto«.
S temeljnim zakonom o delovnih razmerjih je dobil pojem »delovno mesto«, kot čisto organizacijski pojem, tudi pravni pomen. To pa je bilo
tisto, kar je povzročilo vsa protislovja in vsestranske zlorabe tega pojma. Naj omenim le naj pomembne j še.
Delovnemu mestu je bila v praksi vselej pripisana določena vrednost kot osnova za nagrajevanje dela. Da določanje te vrednosti so imele pogosto naj večji vpliv najzahtevnejše naloge, zbrane v okviru delovnega mesta, ne glede na to, da jih je bilo treba redko opravljati. Delavec je zato na takem delovnem mestu pogosto dobival dohodek ne glede na to, ali je naloge izpolnil ali ne, hkrati pa je bil tako nagrajen še za zahtevnejše naloge, ki jih je opravljal le v manjši meri. Tako je delavec dobival osebni dohodek ne glede na delovni prispevek in ustvarjen dohodek.
Delavci so pogosto sprožili delovno-pravne spore, če so jim na delovnem mestu dodali ali spremenili naloge, ki jih je bilo treba opraviti. To pa je, v
pogojih dinamičnega prilagajanja delovnih organizacij tržnim in drugim razmeram, nujno.
Toga fiksiranost nalog, zapisanih v opisu delovnega mesta, je pogosto povzročala, da je delavec odklanjal izvedbo nekega opravila z izgovorom, da to ni v opisu njegovega delovnega mesta. Kopičenje novih ali spremenjenih nalog, ki jih ni bilo mogoče opraviti z že zaposlenimi delavci, je pogosto terjalo odpiranje novih delovnih mest.
Vse to, hkrati pa tudi celovita zasnova novih odnosov v združenem delu, je vodilo oblikovalce zakona o združenem delu, da omilijo togo in enostransko pojmovanje delovnih mest, ki je sprožilo mnogo problemov pri nagrajevanju, pri nameščanju in premeščanju delavcev ter pogosto dopuščalo njihovo samovoljo, predvsem pa spodbujalo delovnopravne spore.
Nadaljevanje na 8. strani
Udeleženci posvetovanja so pozorno prisluhnili novostim, ki jih prinaša zakon o delovnih razmerjih
DELAVSKI SVET DO PETROL
Obsežno
o osebnih dohodkih
V zadnjem času skorajda ne mine seja kateregakoli samoupravnega organa, ne da bi delegati spregovorili tudi o osebnih dohodkih ter o samoupravnih aktih, ki urejajo to problematiko in jih moramo sprejeti še letos. Tako je tudi delegate delavskega sveta DO Petrol, preden so začeli z obravnavanjem predloga samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo in statuta delovne organizacije zanimalo, kdaj bomo spregovorili o samoupravnem sporazumu o enotnih merilih za razporejanje dohodka in osebnih dohodkov ter sprejemali pravilnike o delitvi OD v temeljnih organizacijah. V razpravi pa se je kmalu izkazalo, da glavni kamen spotike niso omenjeni akti, temveč povečanje mase sredstev za osebne dohodke.
Dejstvo je namreč, da z osebnimi dohodki v naši delovni organizaciji dokaj okorno stopicamo za marsikatero organizacijo združenega dela, bodisi v gospodarstvu ali družbenih dejavnostih. S tem se je precej težko sprijazniti, saj smo bili pred leti navajeni, da so bili nasip ovprečni osebni dohodki vedno nekje na vrhu trgovinske dejavnosti. Niso bili redki primeri, ko bi lahko za osebne dohodke namenili mnogo več, pa so nas pri tem ovirali razni dogovori, panožni sporazumi in resolucije. Prav zato se sedaj nikakor ne moremo sprijazniti, da denarja resnično ni in kar je še huje, nekateri celo sumijo v podatke in živijo v prepričanju, da sredstva so, le »nekateri« pri Petrolu nimajo posluha za reševanje tovrstne problematike.
Delavski svet je takšno obnašanje posameznikov obsodil, hkrati pa se je zavzel, da je rešitev treba najti, četudi na račun še manjših investicijskih vlaganj. Po daljši razlagi generalnega direktorja in direktorja finančno-računskega sektorja so delegati spoznali, da nam vsaka prenagljena odločitev lahko več škodi kot koristi. Zato bodo o povišanju osebnih dohodkov spregovorili ob polletnem pregledu poslovanja.
Delavski svet je zadolžil strokovne službe, da pripravijo sporazum o enotnih merilih, nakar bodo komisije začele s pripravami pravilnikov o delitvi OD v temeljnih organizacijah. Nikakor ne smemo čakati zadnjega trenutka in te akte na hitro sprejemati, kajti izkušnje so pokazale, da ak postopek povzroča med delavci precejšnje nezadovoljstvo.
V razpravi dva pomembna akta
Delavski svet DO Petrol je 20. junija sprejel osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO Petrol in statuta delovne organizacije.
Predlog obeh aktov je bil objavljen v »Obvestilih«, javna razprava pa bo zaključena 10. julija. Tako sporazum o združevanju kot statut delovne organizacije je potrebno sprejeti z osebnim izjavljanjem vseh delavcev. Pričakujemo, da se bo delavski svet delovne organizacije sestal v drugi polovici julija, sprejel dokončen predlog besedila samoupravnih splošnih aktov in razpisal referendum.
Misli iz referata tovariša Tita
0 Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela morajo resnično obvladati celotni proces ustvarjanja in delitve dohodka.
£ Preseči moramo miselnost, ki v vsakem zasebnem delu vidi nevarnost za socializem.
Z graditvijo socialistične samoupravne družbe si ne prizadevamo, da bi uresničili nekakšne nedosegljive, zamišljene cilje in naloge, temveč želimo, da človek sam sebi zagotavlja
„ M
1 ' |J " \ r r "
:
IBlisSiSi
" 'iiffKg
■V ■■ ■ ■■	’
življenjske razmere, ki ustrezajo stopnji družbenega in materialnega razvoja, da vsestransko razvija ustvarjalne sposobnosti in da resnično živi koit človek.
@ Stalna rast produktivnosti dela je edina resnična podlaga za gospodarski vzpon, za krepitev materialnega in socialnega položaja vsakega posameznika in za uspešno reševanje številnih bistvenih vprašanj družbenega razvoja.
I
•v n ■
Stran 8	PETROL
Kuhanje dopustov ■*
V tedniku 7 D smo na zadnji strani, ki je namerna humorističnim prispevkom, zasledili tudi nadnjo dogodivščino, za katero menimo, da se ji vsaj mi, petrolovci, ne bi smeli le nasmejati!
Petrolov čudež
Spet je tu čas dopustov, čas, ko se bomo spočili in okrepili za mesece, ki so pred nami.
Vendar tudi z dopusti povsod ne gre gladko, zlasti ne tam, kjer še nimajo ali pa ne morejo imeti kolektivnih počitnic. Organizatorji dela in proizvodnje rečejo: »Toliko in toliko ljudi mora biti vedno na delu, pa se zmenite, kdaj koga bo!«
In se začne. Najprej je treba spraviti čas dopusta v sklad z dopustom zakonske tovarišice. Potem — kdo naj gre julija in avgusta? Prednost imajo ponavadi tisti, ki imajo šoloobvezne otroke. Kdo bo šel julija, kajti tako bo dopust za dva dni daljši (praznika!)? Ponekod želijo na dopust mnogi šele septembra, kajti prav v tem mesecu je največ dela, medtem ko je v juliju in avgustu še kar »mirno«. In tako dalje.
Planiranje dopustov pa se zaplete, ko se marsikateri zaradi različnih vzrokov premislijo v zadnjem hipu in izberejo drug čas, čeprav so pred
VELIKA GLAVA!
Poslovodja deli sodelavcem zimske čepice. Ivan, ki ima največjo glavo, je ostal praznih rok!
Tebi Ivan pa žal čepice ne ' \orem dati. Priporočam ti, da si pomagaš s kartonom od Val-voTna, da te ne bo zeblo!
O DELOVNIH RAZMERJIH
Nadaljevanje s 6. strani
Zato je razumljivo, da je hotel zakonodajalec »presekati« z okorelim strukturiranjem delovnih mest in s togimi oblikami kadrovanja, ob dejstvu, da se mora organizacija združenega dela dinamično prilagajati tehničnim, gospodarskim in družbenim spremembam.
Tako morajo v smislu zakona o združenem delu in zakona o delovnih razmerjih delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s samoupravnim splošnim aktom določiti razvid del oziroma nalog. Le-ta mora vsebovati vsa dela oziroma naloge, ki jih je treba opraviti, da so izvršeni vsi plani-
tem svojo željo že izrazili pismeno. Nekdo, denimo, prebere, da bo prav takrat, ko je planiral dopust, slabo vreme. Drugi je izvedel za potovanje v Afriko, ki bo takrat, ko bi prav on moral delati. Ob takšnih priložnostih slišiš odgovor: »Prej bi se spomnil, zdaj smo se že dogovorili!« Če ne morejo zamenjati prostih dni, potem se takšni ljudje začnejo prepirati z vsemi. »Argumenti«, ki jih uporabjajo, so po navadi naslednji: »Nikoli ničesar ne prosim, pa še takrat, ko bi potreboval malo uvidevnosti, naletim na gluha ušesa! To je vse, kar sem si zaslužil (ali zaslužila) za garanje! Prav, si bom že zapomnil!«
V glavnem si tudi zapomni. Posledice tega »spomina« pa so, da ne govori s sodelavci vse do odhoda na dopust pa še nekaj dni potem, ko se vrne. In tako gre ponekod iz leta v leto. Ali z drugimi besedami: tudi dopusti so lahko vzrok za skaljene odnose.
Na srečo pa so takšni kolektivi v manjšini.
ZASLIŠANJE!
Prodajalec Jože, je bil zaradi disciplinskega prekrška zaslišan na upravi PE. Po zaslišanju je dobre volje dejal:
Sem mislil, da bo tako kot doma, ko me žena prebuta brez obrazložitve!
rani cilji temeljne organizacije.
Pri razmišljanju o pojmu dela oziroma naloge je treba preseči zastarelo pojmovanje o ozkosti in togem razporejanju in nagrajevanju delavcev za delovno mesto, ter gledati na celotni proces dela in na doseganje skupnih ciljev in rezultatov, od katerih je odvisen dohodek. To pa je možno le, če so vsi delavci, ki so združili delo za skupen cilj, pripravljeni, da se v delovnem procesu v vsakem trenutku razporedijo na tiste naloge, kjer bo njihov delovni prispevek (v okviru sposobnosti in zmožnosti) najbolj donosen. Pri tem je nagrajevanje po posameznih nalogah najbolj objektivno.
V minulih letih sem pisal akcije. Tako pravijo po uredništvih popisom ljudi in dejanj, za katere so uredniki prepričani, da bodo bralcem všeč, podpisanim pa ne.
Ukvarjal sem se z avtomobilizmom, z goljufivimi servisi, vinjenimi vozniki, prekrškarji, pač z vsem kar je v zvezi s štirikolesniki.
Čez vse imenitna akcija je bila tista, zoper plenilce avtomobilskih razbitin ob cestah. Iz miličniških sporočil smo zvedeli, na katerem koncu naše domovine najvestneje in najhitreje pokradejo vse iz teh pločevinastih revčkov. Pokazali so nam na zemljevidu tisto cesto in kraj: 800 kilometrov daleč od Ljubljane! Krenila je torej ekipica tja dol, južno od Beograda. Tamkajšnja milica je pomagala. Na voljo je dala pet mož, ki so se v mrzli, temni noči postavili z novinarji v zasedo. Še prej so za grmovji postavili tri močne žaromete in čakanje se je začelo.
Lepo je bil videti prevrnjeni fičko — nastavljeno past — ob cesti. Noben voznik ga ni mogel spregledati, saj je ležal v ovinku. Mraz je rezal do kosti, ko se je vendar ob »razbitini« ustavil tovornjak, iz njega je prilezel možak in se lotil odvijanja. In takrat, ko je tovoril v svoj tovornjak akumulator, so zažareli žarometi, obkrožilo ga je nekaj mrkih postav. Krohot vseh mož na preži je sprožilo dognanje, da smo šli 800 kilometrov daleč po pristnega, domačega Vrhničana, doma nekaj km od Ljubljane. Adi j o akcija!
Zdaj ne pišem več takih odkritij, prikazujejo se mi pa kot
na traku. Ampak — poslednja prilika, v obliki tehniškega čudeža, ki se mi je razkril na pe-trolovi črpalki v Ljubljani, na Celovški 226, dne 21. maja 78, ob 16.30, me je pa prevzel.
Z avtom sem se pripeljal tja in ustavil ob tlačilki za zrak. Nobenega ni bilo k meni, pa sem počakal, da tudi ni bilo nobenega avta, ki bi rabil bencin. In ko ni bilo nobenega, so me vsi trije uslužbenci milo gledali iz steklene gajbe. Odvil sem okno, zapeljal h gaj bi in ogovoril fanta v plavem:
»Zakaj, lepo prosim, ni bilo nobenega, ki bi mi natlačil zrak?«
»Zato, ker sta obe tlačilki pokvarjeni.«
»Zakaj mi niste od daleč pomigali, da zastonj čakam?«
»Kako naj pa vem, zakaj vi tam ob tlačilki čakate?«
Rahlo se mi je zvišal pritisk. Ne v gumah, ampak v glavi, in sem pač odpeljal toliko jezen, da tudi bencina nisem maral. Z zrakom in z bencinom so mi prijazno postregli na drugi strani ceste. Med čakanjem sem si ogledoval črpalko čez cesto in zagledal sem čudež!
Najprej sta se oba fanta v plavem odpeljala z majhnim rumenim avtom v gostilno Viator ter pustila tovarišico samo. Revica je komaj zmogla vtikati pipo in pobirati denar. Kavalirski vozniki so si pa kar sami tlačili zrak v gume. Zares! Tlačilki sta se samodejno popravili, medtem ko sta možakarja tankala kakšno kislo vodo. Ali pa sta nemara zavila še v takšen hram, kjer je bila čudežno uslišana njuna molitev za čudežno popravilo tlačilk?
Albert Papler
Tujce zanima iz česa so izdelani naši avtomobili, ker so tako dragi.
Prvenstvo posameznikov in parov KPL v kegljanju
Ponoven dokaz kvalitete
Po nedavnem uspehu naše moške vrste, ko je na moštvenem prvenstvu Kegljaške pod-zveze Ljubljana zasedla odlično tretje mesto takoj za KK Gradisom in KK Slovenija cestami, se serija letošnjih uspehov naših kegljačev nadaljuje. Na pravkar končanem prvenstvu posameznikov in dvojic KPL, so le-ti zabeležili nov uspeh, za katerega menim, da je celo večji, kot pa je bila osvojitev 3. mesta na ekipnem prvenstvu. Tako pred zaključkom letošnje kegljaške sezone — 3. junija je na sporedu še finale 16 najboljših ekip iz tekmovanj v t. i. »mali ligi« — že lahko rečemo, da je 'bila le-ta (spomnimo pa se še na natanko pol ducata osvojenih medalj z jesenske naftiade!) daleč najbolj uspešna od vseh dosedanjih. Pred našimi dekleti in fanti je treba v znak priznanja prav zares sneti klobuk!
Prav tako kot ekipno tekmovanje je tudi tekmovanje posameznikov in dvojic KPL potekalo v štirih skupinah. V skupini, kjer je nastopal KK Petrol, je pričelo tekmovanje 80 posameznikov in 40 parov, iz vsake skupine pa se je v finalni nastop uvrstilo po 15 posameznikov in 10 parov. Za naš klub je nastopilo 10 posameznikov in 5 dvojic, v finalni del pa sta se uvrstili dve dvojici in štirje posamezniki: Curk, Gernedel, Giacomeli in Kos, le za malo pa so zgrešili finale Šimenc, Sajovic in Grmek.
V finalu posameznikov je imelo 60 najboljših tekmoval-
cev s področja K,PL dva nastopa: 22. in 23. aprila na kegljišču KK Saturnusa ter 6. in 7. maja na kegljišču KK Hidro v Medvodah. Naši tekmovalci so na koncu zasedli naslednja mesta (v oklepaju pomeni prva številka rezultat dosežen na Saturnusu, druga pa rezultat iz Medvod): 8. mesto Curk (938, 833), 12. mesto Kos 902, 844), 14. mesto Gernedel (844, 885) in 38. mesto Giacommeli (853, 798). Med prvih 15 posameznikov se je plasiralo 7 članov Gradisa 3 Petrola, 2 Slo veni j a-cest ter po en tekmovalec Tekstila, Medvod in Ljubljane, vmes pa ni niti enega tekmovalca znanih klubov kot so: Saturnus, Brest, Kočevje, Ilirija Hidro Medvode in drugi.
V finalu dvojic na kegljišču v Cerknici sta za naš klub zaigrali dvojici Curk-Kos in Ba-kovnik-Gernedel. Njuna uvrstitev je bila slabša kot smo pričakovali, nekje med 10. in
30.	mestom. Kapetan Petrolove ekipe je imel pri sestavi dvojic v tej sezoni zares nesrečno roko. 2e pri tekmovanju v okviru I. tekmovalne skupine so kasnejši dogodki pokazali, da bi kakršnakoli (!!) drugačna sestava dvojic prinesla Petrolu najmanj tri mesta v finalu, v Cerknici pa bi se dvojica Kos-Gernedel predvsem po zaslugi odličnega nastopa našega kapetana uvrstila med prvih pet dvojic!
Kljub temu pomeni nastop na posamičnem prvenstvu KPL ponovno potrditev že dokazane kvalitete!
MIG
namiznoteniški ligi v Mariboru, v panogi, ki je najbolj razširjeno sindikalno tekmovanje na področju Maribora. Sprva, ko smo se prijavili v to tekmovanje smo se trudili, da bi v ekipo vključili čim več članov, da bi nekje dobili prostor — manjšo dvorano, kjer bi lahko vključili še ostale člane kolektiva, ki so se v takratni anketi prijavili za namizni tenis. Vendar je ostalo le pri poskusih. Ni nam uspelo dobiti v najem primernega prostora, kjer bi se lahko naši člani kolektiva uk-kvarjali z namiznim tenisom.
Tako smo se leta 1973 vključili v Mariboru v najbolj razširjeno sindikalno tekmovanje v namiznem tenisu. V tem namiznoteniškem tekmovanju nastopa na področju Maribora in okolice v petih moških in ženski ligi 84 ekip raznih organizacij združenega dela. Moške ekipe, v kateri nastopajo trije člani, so razdeljene po jakosti: v prvo, drugo in tri tretje lige. Tako smo pričeli s tekmovanjem v tretji ligi —A—, vendar smo takoj prvo sezono zasedli v tej III. ligi —A— prvo mesto in se uvrsti v višjo kakovostno II. ligo. V drugi ligi že nastopamo četrto sezono s spremenljivo srečo. Prvo sezono smo zasedli osmo mesto, lansko leto smo pa zasedli že odlično četrto mesto. Z nekoliko več sreče bi namreč lahko zasedli celo drugo mesto, s tem bi se pa uvrstili v najkakovost-
nejšo I. ligo. Kasneje se z razpredelnice vidi, da smo sicer za drugouvrščeno ekipo zaostali za deset točk, vendar se zavedamo tega, da nismo imeli športne sreče, kajti celo pet tekem smo izgubili z najmanjšim izidom 4:5. Omenimo pa lahko tudi to, da smo zadali edini poraz prvo uvrščeni ekipi carinarnice s 5 : 2!
Razpredelnica 1977:
		<D	0)	—i	
		6	M	N nj	0)
			g	n	>o
		•4->	N	ft	+->
1.	Carinarnica	26	25	1	50
2.	Livarna	26	23	3	46
3.	M. stik	26	22	4	44
4.	Petrol	26	18	8	36
V ekipi Petrola nastopajo Weisseinsteiner Peter, Senica Jože in Lešnik Oton. Poskušamo sicer pridobiti še kakšnega dobrega igralca, ki bi lahko kdaj koga nadomestil, vendar nam doslej to še ni uspelo.
Letošnje tekmovanje smo pričeli z zmago proti dokaj solidni ekipi elektrokovine s 5 :1. Upamo in želimo si, da se bo tako dober začetek nadaljeval in da bomo ob koncu tekmovanja vsi veseli in zadovoljni. Vsem članom Petrola po vsej Slovenije lep pozdrav. K sodelovanju vas vabi namiznoteniška ekipa Petrola iz Maribora.
Lešnik Oto
Delovanje namiznoteniške sekcije v Mariboru
Že naslov članka pove, da našega podjetja v Mariboru. To nameravamo spregovoriti o de- delovanje se nanaša samo na lovanju namiznoteniške sekcije delovanje ekipe v sindikalni
Prebrali smo ...
Vpliv
»človeškega faktorja« na nesrečah pri delu
Vtisi s potovanja po Keniji
Pri analizi nesreč pri delu se v ugotavljanju vzrokov vse prepogosto zadovoljimo kar z ugotovitvijo: zaradi neprevidnosti se je urezal, zaradi nepravilnega postopka dela se je udaril, na spolzkih tleh si je iz neprevidnosti zvil nogo in podobno.
Vprašajmo se torej: KAJ Je
vzrok, da Človek ravna NEPREVIDNO? Za odgovor se nam torej pokažejo številne možnosti, kot so slab vid, bolezen, skrbi, pomanjkljivo delovno znanje, utrujenost, nezainteresiranost za delo in podobno. Vsa ta stanja ali razmere tičijo v posamezniku in so t. i. »človeški element«; lahko jih upravičeno imenujemo človeške faktorje.
Če bi torej lahko analizirali naravo vzrokov za vsako nesrečo tako daleč, da bi prišli do človeškega faktorja, bi nam bilo to v veliko pomoč, saj bi lahko le na ta način ugotovili, zakaj je prišlo do neprevidnega ravnanja.
Seveda pa to ni mogoče, ne samo zaradi časovne stiske, pač pa tudi zaradi tega, ker vse nevarne okoliščine izvirajo iz človeških faktorjev.
Ni težko najti tehtnega primera za trditev, da imajo vse nevarne okoliščine svoje poreklo v človeških faktorjih. Poglejmo si torej nekaj primerov:
Dotrajani stroji lahko ustvarjajo nevarno okolje, ki utegne povzročiti nezgodo. Toda, če bi bil stroj primerno vzdrževan in obrabljeni deli pravočasno zamenjani, bi se dotrajanosti izognili in do nevarnosti sploh ne bi prišlo. Zakaj torej delavec stroja ni vzdrževal tako kot bi bilo treba? Kateri človeški faktor je povzročil to brezbrižnost?
In drugi primer: lahko poči parna cev in povzroči nesrečo. To je na prvi pogled videti nevarna okoliščina, kjer ni udeležen noben človeški faktor. Toda parne cevi je treba periodično preizkušati, koliko pritiska lahko prenesejo in zanemarjanje tega sodi k delavčevemu ravnanju. Ponovno se lahko vprašamo: Zakaj je bil delavec brezbrižen?
Še bolj nazorno pa lahko vidi-dimo vpliv človeškega faktorja na naslednjem primeru: Delavec je delal na stroju že več let in naenkrat stegnil roko v območje vrtečih se valjev. Posledica — raztrganina dlani. Posledica je torej jasna, toda vprašanje zakaj je do tega prišlo pa je ostalo brez točnega odgovora. Ali je bil res kriv samo stroj, ki je normalno deloval, ali je bil mogoče vzrok nesreče to, da je delavec z željo po večjem zaslužku, ker pač gradi hišo, prehiteval delovne operacije, ali zato ker je bil utrujen, ko je celo dopoldne pomagal zidariti in še in še vprašanj se nam pojavlja.
Z zavestjo, da za delavčevo notranje počutje, obremenjenost in skrbi tik pred začetkom dela ne moremo praktično ničesar storiti, smo se pri reševanju prej omenjene nesreče lotili zaščite stroja. Dodatno smo namestili zaščitno napravo in ga maksimalno zavarovali. Toda čez mesec dni drug delavec, druga roka. Stroj in zaščitna naprava sta delovala pravilno, torej je bila napaka nekje drugje. Ponesrečenec je izjavil, da ta dan ni hotel v službo delat in da bi najraje ostal doma. Toda kaj je bil vzrok, da je sploh prišel. Čepa je že prišel ali je tudi pozabil na svojo delovno dolžnost, da bi neposrednemu vodji priznal, da je za delo nerazpoložen iz takega ali drugačnega razloga.
Iz navedenega nam je torej jasno, zakaj se tolikokrat brezuspešno trudimo, da bi zmanjšali število nesreč pri delu. Prepričana sem, da se tudi vsak posameznik zaveda, koliko lahko s svojo iskrenostjo in poštenim priznanjem doprinese v skupnih prizadevanjih za čim manj nesreč pri delu. Pred pričetkom dela naj se torej vsak vpraša: »ALI SE ČUTIM SPOSOBNEGA, DA SVOJE DELO OPRAVLJAM TAKO, DA NE BOM OGROŽAL SODELAVCEV IN TUDI SAM NE BOM OGROŽEN?«
K. S.
Amboseli park meri 3200 kvadratnih kilometrov; zaradi obilja živali je pravi raj za fotoamaterja. Popoldan se odpravimo na potep po rezervatu. Kilimandžaro, starec s pobeljeno glavo, je deloma v oblakih. Je ugasel vulkan, visok okoli 6000 m, ime pa pomeni v Kamba jeziku »bela gora«. Pod njim leži nižav j e, poraslo z redkim drevjem, med katerim izstopajo značilne dežnikaste akacije. Vozila poskakujejo po neravnih tleh, v daljavi zagledamo čredo slonov, katerih število oceni Bill na 300. Temno-sive gmote se lenobno pomikajo po stepi, samice in mladiči sredi črede, naokrog pa postopajo samci, oboroženi z mogočnimi okli — prizor iz pradavnine. Malo dalje naletimo na osamelega nosoroga; siloni so precej družabne živali, nasprotno pa so nosorogi izraziti samotarji, v njihovem značaju je nekakšna klubovalnost. Približamo se mu na 5 metrov, začudeno strmi v nas, mi pa v njega. Spremlja nas uslužbenec rezervata, živahno se posvetuje z našimi vodniki, iščemo leve. Vozila se zaženejo med grmičevje, oprezamo na vse strani ter jih končno zagledamo — levja družina se v popoldanski vročini leno preteguje v senci grmičevja, samec nam komaj privošči pogled, izgle-da, da ga naša druščina dolgočasi. V tropu je tudi nekaj mladičev, ki so edini razigrani v ddlgočasnem levjem popoldnevu. Levom se približamo na 2 do 3 m, verjetno so že vajeni takšnih obiskov, saj jih ne spravimo iz ravnotežja. Ko družinsko idilo poslikamo, se odpravimo dalje.
»Gepardi«! najavi Bill in res zagledamo skupino treh gepardov, ki se mastijo z ubito gazelo, ob obilni hrani sopejo, boki pa se jim sunkovito dvigajo in spuščajo, pri tem pa opazujejo jato jastrebov — mrhovinarjev, ki 50 m stran čakajo na ostanke pojedine. Gepardi so najhitrejše živali nasploh. Dosežejo hitrost 80 do 90 km na uro, vendar za kratek čas, med katerim morajo plen uloviti.
Malo dalje naletimo na levji par pri lovu: samec preži, na pol zakrit za grmičevjem, na čredo gazel, ki se pase nič hudega sluteč okoli 400 m stran. Za nas se sploh ne zmeni, oči ima nepretrgoma uprte v nič hudega sluteče gazele. Blizu zagledamo levinjo — spominja me na mačko, ki preži na miš. V rezervatu je prepovedano motiti živali pri njihovih vsakodnevnih opravkih, zato ne počakamo na rezultat lova. Prenočili smo v Amboseli Lod-ge kar pomeni zavetišče, je pa bolj podobno hotelu, saj je opremljeno z vsem udobjem za razvajenega turista. Ko se stemni, prižgejo reflektorje, ki z močnimi žarki zavarujejo Lodge pred zvermi v obliki četverokotnika. V toplem večeru sedimo na verandi ter opazujemo hijene in šakale, ki se prikažejo v snopu svetlobe, nakar izginejo nazaj v temo, čarobnega risa pa ne upajo prestopiti. Zjutraj opazimo pred bungalovi slonovo govno — slone svetloba verjetno ne moti preveč.
Odpravimo se v Tsavo park, ki leži še vzhodneje: ko zapu-
Nadaljevanje na 11. strani
Lov v kenijskih rezervatih je prepovedan; »streljajo« lahko le turisti s fotoaparati
Vtisi s potovanja po Keniji
Stanje zaposlenih na dan 31.5.1978
Nadaljevanje z 10. strani
stimo rezervat, naletimo ponovno na Maseje, obiščemo pa tudi njihovo vas — enkang. Vas je obdana z ograjo iz bodičastega grmovja, okrogle kolibe so okoli 2 m visoke, ograje sestavlja vejevje, stene in strehe pa so iz ilovice, pomešane s kravjakom. Ko vstopimo v enkang, se pogreznem v razmočeno ilovico ter kravjak, precej zaudarja, oblegajo me roji muh; vstopil sem v kolibo — v njo vodi zavit hodnik, ki se po 3 m razširi v stanovanjski prostor, oken ni, v steno je izvrtanih nekaj manjših lukenj, ki služijo za zračenje. V prostoru je temno, zato prižgemo vžigalico; na sredi je ognjišče, na steni kopja, nekaj lončene posode na tleh, v enem delu pa je iz ilovice steptano ležišče. Obdajajo me mešani občutki: če bi vstopil pri nas, v Evropi, v stanovanje tujec, ne da bi vsaj potrkal, pregledal spalnico, kuhinjo ter še mogoče shrambo, ga ne bi gledali s prevelikim razumevanjem. Zunaj bučno trgujejo, v glavnem z etnografskimi predmeti, ki nudijo vpogled v masajsko življenje. Zanimive so posode za shranjevanje vode in mleka, iz posušene melonine lupine, usnjeni ročaj je okrašen z nizom steklenih biserov, ki ponazarjajo ženskost. Preskrba z vodo ter molža ste žensko delo. Njihova glavna hrana je mleko, pomešano s krvjo; kravi vržejo okoli vratu usnjeno zanko, jo zategnejo tako, da izstopi vratna žila, v katero izstrelijo puščico; ko jo potegnejo iz rane, bizgne kri v močnem curku v nastavljeno posodo. Nato zanko popustijo, krvavitev pa preneha. Govedo smatrajo za sveto, saj jim pomeni življenje, ravno tako jim je sveta trava, ker je poglavitna hrana za njihove črede. Glavna moč ne pripada plemenskemu poglavarju, temveč je v rokah mladih vojščakov — moranov. Po iniciaciji (obredu zrelosti) se mladi fantje združujejo v skupine bojevnikov, ki so včasih sejale strah vse do Mombase v Indijskem oceanu. Tudi danes se še širijo govorice, da najdejo včasih požgano masajsko vas, prebivalce pa pobite — posledica medsebojnih sporov. Koliko je v tem resnice ne vem, je pa povsem možno, saj tako velikega ozemlja ni mogoče nadzorovati v celoti. Preden smo vstopili v vas, smo plačali na kombi 400
ND, opazen je vpliv vedno bolj množičnega turizma, ki bo verjetno kmalu uničil pristnost ter življensko moč tega čudovitega ljudstva. Po zanimivem srečanju z Masaji odrinemo v Tsavo park, naj večji med afriškimi rezervati, saj meri 20.567 km2, toliko kot Slovenija. Namestili smo se v Ngulia lodge, ki slikovito čepi na 100 m visoki pečini, ki se strmo spušča v pol-puščavsko nižino; kamor seže pogled se proti vzhodu razprostira sušno nižavje, daleč na obzorju poživljajo sliko gore čudnih in ostrih oblik. Večji del popoldneva se prevozimo po rezervatu, mnogo je slonov, sodijo, da jih je v Tsavo parku okoli 20.000; pogosto opazimo podrta drevesa, uničili so jih sloni, da bi prišli do okusnega listja. Ne daleč od kolovoza zagledamo slona samotarja. To so ostareli samci, ki so jih mlajši izgnali iz črede, potikajo se posmič po rezervatu, so zagrenjeni ter agresivni. Eden v naši skupini ga neumno razdraži z vzkliki. Slon se z naprej razširjenimi ušesi požene v napad; le hiter pritisk na plin reši kombi pred pettonsko nevarnostjo. V rezervatu je precej razširjen divji lov; računajo, da je bilo samo v letu 1975 ubitih 1300 slonov ter 400 nosorogov. To je zelo hud problem, saj so živalske vrste močno ogrožene, klub temu, da se kenijska vlada bori z vsemi sredstvi proti divjim lovcem.
Mrači se; pokrajina je tuja, vendar lepa v umirajočem dnevu. Zahajajoče sonce obliva skalovje z nežno rdečkasto barvo, trop gazel v pojemajoči svetlobi, čreda kaferskih bivolov se s približajočo nočjo stiska v obrambni krog; zdi se mi, ko da se je čas ustavil, v enem trenutku so združena tisočletja, nič se ni spremenilo. Na vzhodu grozeča gmota oblakov, znanilcev noči, v kateri gospodarijo zle sile ter zveri roparice; nekaj gorečih polen na ognjišču v borni kolibi daje varnost in toploto. Ponoči se v gostih curkih ulije. Ko sem odprl vrata ter stopil na balkon, je v sobo vdrla armada insektov. Zdi se mi, ko da sem v panju — vse brenči, komarji si me privoščijo za večerjo. Lahko rečem, da je bila to ena izmed najnemirnejših noči v mojem življenju; sosed se je pokril z rjuho preko glave, preklinjajoč komarje ter mene, jaz sem imel lažje delo.
TOZD Stanje Poslovna enota 31.12.1977		Prišli	Odšli	Stanje 31. 5.1978	Zaposl. Index
TOZD Trgovina na debelo					
—• PE Ajdovščina	23	2	—	25	109
— PE Brežice	28	1	—	29	104
— PE Celje	41	4	1	44	107
— PE Inst. Srmin	65	—	2	63	97
— PE Koper	7	—	—	7	100
— PE Maribor	52	7	1	58	112
— PE M. Sobota	10	—	—	10	100
— PE Postojna	15	—	—	15	100
— PE Zalog	107	4	5	106	99
—• PE Komerciala	87	3	8	82	94
TOZD Trgovina na debelo					
skupaj	435	21	17	439	101
TOZD Trgovina na drobno					
— PE Nova Gorica	175	10	9	176	101
— PE Brežice	182	6	10	178	98
— PE Celje	275	21	13	265	103
— PE Koper	52	2	n2	52	100
— PE Maribor	279	14	11	282	101
—• PE M. Sobota	76	—	—	76	100
— PE Postojna	157	7	5	159	101
— PE Ljubljana	467	28	18	477	102
— PE Komerciala	12	—	—	12	lop
TOZD Trgovina na drobno					
skupaj	1657	88	68	1677	101
TOZD Gostinstvo					
— PE Motel Čatež	129	2	6	125	97
— PE Motel Lom	72	32	6	98	136
— PE Motel Podlehnik	65	1	—	66	102
— PE Rest Tržič	16	1	—	17	106
TOZD Gostinstvo skupaj	282	36	12	306	109
TOZD Avtopark delavnica	220	6	14	212	96
TOZD Rafinerija M.	Ul	10	10	111	100
TOZD Zemeljski plin	56	16	3	69	123
DSSS	220	23	7	236	107
SKUPAJ	2981	200	131	3050	102
DELITEV ODGOVORNOSTI!
Novoimenovani poslovoja je na sestanku kolektiva dejal: Tovariši, odgovornost bomo v bodoče delili. Če bo poslovanje v redu odgovarjam jaz, v nasprotnem primeru pa vi!
Rešitev križanke iz prejšnje številke
Vodoravno: združeno (delo), irigaitor, deo, Ani, da, stava, nos, enklava, lira, AK, Ema, Gaspari, atonija, Tot, dan, slama, Ira, AV, krohot, emu, Mate, car, ten, tip, le, pevski (zbor), zvok, oro, reva, Baleari, ki, Ah, obisk, amilaza, Rab, letalec.
PETROL
glasilo delovne organizacije ureja uredniški odbor:
Egon Šerbela, Alojz Udovič, Teodor Žnidaršič, Milka Bogataj, Šefman Zlatko in Bojana Pečko
Odgovorni urednik:
Egon Šerbela
Naslov uredništva:
PETROL
Ljubljana, Vošnjakova 2, telefon 312 755, int. 366
Izhaja dvakrat mesečno
Tiska
tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani
v
Čvrsta industrija na plinastih temeljih
Po oceni Sonatrachove študije bo postala Alžirija največji izvoznik tekočega naravnega plina v svetu
Podobno kot drugi energetski velikani v severni Afriki in na Srednjem vzhodu bo tudi Alžirija namenila svoj plinski in naftni iztržek financiranju lastne industrijske osnove. Poročilo Sonatracha, državne hi-drokarbonske družbe, ki je razčlenilo devizne in druge dobičke ter njihovo naložbo v desetletjih dokler alžirsko podzemno bogastvo ne bo izčrpano, trdi: »Ko bo zgrajena, bo industrijska baza zagotovila Alžiriji mehanizem samostojnega gospodarskega, razmaha.«
Analiza, ki sta jo pripravila in financirala Sonatrach in Be-chtel Corp., poglavitni pogodbenik alžirske plinske industrije, je v podrobnostih ilustrirala možnosti in sestavo podzemnega bogastva Alžircev. Poročilo, ki nosi naslov »Hidrokarbon-ski razvojni načrt Alžirije — finančna projekcija od 1976 do 2005« poudarja, da so alžirske zaloge plina pete največje na svetu in da bo v naslednjih letih postala dežela naj večja izvoznica tekočega plina na svetu.
Geološke raziskave so pokazale, da se pod površino Alžirije skrivajo skoraj trije milijoni kubičnih metrov naravnega plina — petkrat toliko kot porabijo ZDA v letu dni. Poleg tega ima dežela okrog 8 milijard sodčkov rezerv nafte, 2 milijardi sodčkov tekočih naftnih plinov in 3 do 4 milijarde sodčkov naftnih in plinskih kondenzatov. Po ocenah alžirskega razvojnega načrta bodo vse sedaj znane rezerve nafte, kondenzatov in tekočega naravnega plina izčrpane v naslednjih treh desetletjih.
Ta desetletja pa bi morala zadostovati, da si dežela industrijsko izdatno opomore. Alžirija si pri industrializaciji obeta zlasti pomoč proizvajalcev energetske opreme, še posebej za predelavo nafte in plina, a tudi od tujih posojilodajalcev. Po sedanjih ocenah naj bi skupni stroški naložb v industrijo med leti 1976 in 2005 veljali okrog 33 milijard dolarjev (po tečaju leta 1976). Približno 17 milijard dolarjev bi naj šlo v mednarodno menjavo in bilo financirano izključno iz tujih posojil. Levji del investicij bi
naj opravili v naslednjih petih letih. Samo med letoma 1978 in 1983 naj bi naložili v nova naftna črpališča in prenosne zmogljivosti okrog 16 milijard dolarjev.
Poročilo omenja, da je Sonatrach že podpisal vrsto dolgoročnih prodajnih pogodb za tekoči naravni plin in z njim zajel ves plin, ki ga namerava Alžirija izvoziti.
V minulih letih je bila največji kupec alžirskega plina Francija, ki je dobivala dve tretjini alžirskega tekočega naravnega plina. Velika Britanija ji je sledila s približno tretjino, ostanek pa sta si razdelili Španija in Združene države Amerike.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu SR Slovenije je 28. junija na naših bencinskih servisih izvedel anketno akcijo »varnostni pas«. Namen ankete je bil ugotoviti, koliko vozil s slovensko registracijo je zapeljalo na bencinske servise z vgrajenimi varnostnimi paovi, koliko šoferjev je bilo pripetih s pasovi in koliko jih uporablja le občasno, na daljših vožnjah.
Naj na primer navedemo, da je na bencinski servis Tržaška cesta v Ljubljani do 14. ure pripeljalo 30 pripetih voznikov, 100 je bilo takih, ki so izjavili, da so le občasno, 60 je redno in 40 voznikov, ki se nikoli ne privežejo.
Svet za perventivo in vzgojo v cestnem prometu je prav takšno akcijo izvedel že lani;
Sestava kupcev pa se bo zagotovo povsem spremenila v naslednjih letih, ko naj bi zlasti ZDA in Kanada ter v manjši meri tudi Belgija, Francija, Italija in ZRN znatno povečale svoje deleže. Severna Amerika bo postala največji alžirski potrošnik: med letom 1978 in 1982 bodo samo ZDA kupovale 27 milijard kubičnih metrov plina na leto. Razvojni načrt predvideva občutne spremembe zmogljivosti plinovodov in sistema proizvodnje tekočega naravnega plina. Plinovodi, preko katerih steče sedaj okrog 23 milijard kubičnih metrov na leto, bodo leta 1985 zmogli 120 milijard kubičnih metrov. Razen tega bodo Alžirci postavili
o uporabi varnostnih pasov so tedaj povprašali dvajset tisoč voznikov.
British Petroleum sodeluje s Sovjetsko zvezo
Predstavnik družbe »British Petroleum Co. Ltd« je izjavil, da vodi družba preliminarne razgovore s funkcionarji Sovjetske zveze o skupnem raziskovanju in izkoriščanju nafte v vodah Barentsonovega morja. Kot je povedal predstavnik »British Petroleuma« je pobudnik razgovorov Sovjetska zveza.
sedem novih predelovalnih tovarn tekočega naravnega plina. Nič drugače ne bo z nafto. Alžirci nameravajo izvrtati v sedaj znanih ležiščih še okrog 2000 novih vrtin. Čeprav so ustrezni plinovodi že zgrajeni, bo zaradi dodatnih črpalnih postaj potrebno še tesneje povezati mesti Hassi Messaoud in Skikda. Zmogljivosti plinovoda naj bi se od 12 milijonov povečale na 30 milijonov ton. Pri tem pa bi postavili še nove rafinerije v Alžiru, Arzewu, Hassi, Messaoudu, Skikdi, Bejaii in In Arnnasu. Naložbe so logične, Sonatrach bo s predelanimi izdelki iztržil več kot doslej s surovimi.
Po ocenah britanske družbe bo, če bo sporazum o sodelovanju tudi sklenjen, potrebno najmanj 10 do 20 let, da bi odkrili, pridobivali tolikšne količine, da bi bile večjega komercialnega pomena.
Nove
rezerve
nafte
Skupina tujih družb, ki izkorišča nahajališča nafte v Čadu, je sporočila, da so ugotovili nove rezerve in da bodo odprli nove zmogljivosti za 70.000 ton nafte letno. Nove zmogljivosti bodo popolnoma zadoščale za kritje potreb Čada po nafti, ki pa so seveda zaradi nerazvite industrije in prometa precej majhne.
Čad je sicer že dolgo cilj iskalcev nafte, že zaradi tega, ker je blizu Libije, ki je med največjimi proizvajalci nafte na svetu in ima podobno konfiguracijo in geološko sestavo tal. Pri izkoriščanju domače nafte je čadska vlada udeležena z 12,5 «/o, s prav toliko tudi družbe Continental Oil, Exxon in Chevron.
Multinacionalni Shell pa je s 50 °/o absolutni gospodar čadske nafte. Doslej se sicer izkoriščanje nafte v tej državi ni kaj prida izplačalo, saj je najbližja rafinerija oddaljena od nahajališč več kot 1000 kilometrov. Nova odkritja pa seveda odpirajo tudi nove možnosti.
Komulativna 1 proizvodnja
nadomestljive rezerve	1
sDokazane jverjetne 3
Jil
plin
l- triljoni kubičnih metrov
1977	2006
1,600
1,200
800
400
400 800 1,200 ; 1,600
nafta
milijoni ton —
1977	2006
Akcija - varnostni pas