5. Hrovat : Kraška i l o v i c a . L jub l jana 1953 6. I lešič: Geogra f i j a prsti in rast ja. L jub l jana 1960 - skripta 7. Kosov: Razvite ovraženoj eroz i i v pr i rodnih zonah SSSR. Vopr . geogra f i , Moskva 1960 8. Rajner: Urejanje hudourniških območi j . Zapiski s predavanj na Gozdarski f aku l te t i v L jub l jan i 1969/70 9. Spir idonov: K izučenju ovraženoj e roz i i . Voprosy geogra f i i , Moskva 1950 10. Sukl je: Mehanika ta l . L jub l jana 1967 - skr ipta 11. Terzaghi: Erdbaumehanik auf bodenphysikal ischer Grund lage , Le ipz ig 1925 12. Vasovič : Uputstva za ispi t ivanje eroz i je zeml j iš ta . Beograd 1957 Mar jan KLEMENČIČ. POLJSKA VČERAJ, DANES, JUTRI Namen č lanka je podati - ob običajnem "šolskem" znanju geograf i je Poljske - nekatere znač i lne po- jave in procese, ki b istveno vp l i va j o na sedanjo podobo države in na njen pr ihodnj i razvo j . O b i l i c a problemov, i zha ja joč ih iz burnega zgodovinskega razvoja in iz močne pestrosti pr i rodnih pogojev za gospodarsko dejavnost , onemogoča, da bi se prelomno obdobje pol jskega gospodarstva (zgodovine) po- dalo v k ra tk i o b l i k i . Zato je treba ta č lanek razumeti kot av tor jevo že l j o , da seznani geografe ne to l i ko z razvojem a l i stanjem raz l i čn ih elementov pr irodnega oko l ja in družbenih razmer (glej r a z l i č - ne p r i r očn i ke ! ) , pač pa kot že l j o predstavit i regionalne raz l ike v družbenogospodarskem razvoju Po l j - ske kot izhodišče pri uresničevanju načrtov za opt imalno izkor iščanje prostora v naslednj ih t r ideset ih l e t i h . Naše sorazmerno slabo poznavanje Poljske (uradni naz iv zan jo je Poiska Rzeczpospol i ta Ludowa, okr PRL) vzbu ja v nas predstavo o n jen i precejšnj i oddal jenost i , odmaknjenost i . Pri ob jekt ivnem ocen jeva- nju dežele pa se predstave, dobl jene z opazovanjem šolskega atlasa o enol ičnost i pokra j ine , o v e l i k i enotnosti Poljske kajkmalu i zkaže jo za zmotne. In če hočemo spoznati družbenogospodarsko strukturo, moramo poseči naza j , v včera j . Za spoznanje g l ob l j i h vzg ibov de lovan ja , miš l jen ja in čustvovanja Pol jaka pa se moramo ozret i še bo l j naza j , v "predvčera jšn j i " dan. Brez dvoma je današnja družbenogospodarska s l ika Poljske posledica razvoja od druge polov ice 18. s to le t ja da l j e . To je čas, ko je Poljska i zg i n i l a s po l i t i čnega zeml jev ida Evrope ( 1772 prva in 1973 druga de l i tev Pol jske, 1795 dokončna razde l i tev ) , pa tudi začetek nove dobe v gospodarskem in d ruž - benem razvoju Evrope ( f i z iok ra t i zem, kasneje začetek indus t r i a l i zac i j e , začetek ob l i kovan ja d ržavne- ga aparata i t d . ) . Poljska kot država je b i l a iz ločena iz ak t ivnega ob l i kovan ja novih družbenogospo- darskih odnosov. Za družbenogospodarski in p o l i t i č n i razvoj Poljske do prve svetovne vojne je znač i l no dvo je : boj Po- l jakov za obnovi tev poljske države in ko lon ia ln i nač in izkor iščanja gospodarskega potenc ia la predelov, ki so si j i h pr isvo j i le sosednje velesi le (Prusija, Rusija, habsburška monarhi ja) . Tradic ionalen odpor do vseh ob l i k nadrejenosti je vod i l Poljake v stalne bo je , tako s sosedi kot tudi v medsebojne obračune. Pomanjkanje zavesti državne pripadnosti je v n a j v e č j i meri nadomesti la z a - vest nacionalne in verske pr ipadnost i . Poljska pomeni za Pol jaka na j več jo vrednoto, zato ni čudno, 18 če so se Pol jaki z enako vnemo bor i l i za Poljsko kra l jes tvo, za Poljsko med obema vojnama, a l i pa za današnjo socia l is t ično Poljsko. Se posebno je to prišlo do izraza v drugi svetovni vo jn i : herojski odpor Pol jakov prot i nemški armadi , sodelovanje oddelkov po l jske vojske v bo j i h prot i nemškemu oku- pator ju na Norveškem, v F ranc i j i , na Nizozemskem, v I t a l i j i , v Sovjetski z v e z i , v A f r i k i , v l e t a l - skih in pomorskih b i t kah ; nadčloveški napor i , da bi z vstajo sami osvobodi l i Varšavo, srce Poljske; sodelovanje v bo j ih Rdeče armade vse do končnih operaci j v Berl inu - vse je b i l o žr tvovano za en sam c i l j , za Poljsko. V ta okvir spadajo tudi dogodki po prvi svetovni v o j n i , ko se je pol jska arma- da z vso vnemo podala na "osvobajanje" vzhodnih delov na novo nastale Poljske in zaradi not ran j ih težav Sovjetske republ ike začasno zasedla ce lo K i j e v . Premirje s Sovjetsko zvezo I. 1922 je pome- n i l o konec ob l i kovan ja predvojne Poljske. Druga Rzeczpospoli ta (histor ični naziv za pol jsko d r ž a l o tvorbo) je mer i la 388 tisoč m2. V pr imer ja - vi z današnjimi mejami so le - te potekale ve l i ko bo l j prot i vzhodu, tako da je pol jska država v k l j u - čeva la precejšnja območja Belorusi je, Polesja in Ukra j ine , ni pa imela v svojem okviru obsežnih pre- delov na zahodu in z Bal t ikom jo je vezal le ozek pas ozeml ja . Razl ike v gospodarskem, kul turnem in pravnem stanju posameznih delov je še pog lab l ja la pestra narodnostna struktura prebiva ls tva, saj je b i l o od skupnega števi la 27 mi l i j onov prebivalcev Pol jakov ce lo manj kot 70 %. Najš tev i lne jše ne- poljske narodnostne skupine so sestavl ja l i Uk ra j i nc i , Belorusi, N e m c i , L i tvanc i in Z i d j e . Vendar je b i l to le del dedišč ine, katero je mladi držav i zapust i la preteklost . Ne smemo pozabi t i na ogromne raz l ike v stopnji gospodarskega razvoja med posameznimi p rede l i , posebno med vzhodnimi in zahod- n im i , z zak l jučen im prometnim omrežjem območ i j , ki so b i l a prej v okv i ru posameznih držav . K l jub burnemu notranjepol i t ičnemu razvoju je Poljska med vojnama dosegla nekaj pomembnih uspehov, pred- vsem v izenačevanju raz l i k med gospodarsko bol j in manj razv i t im i predel i in v povezovanju države v enotnejši družbenogospodarski in po l i t i čn i prostor. Poseben pomen sta imel i za tedanj i čas ogromni i nves t i c i j i : zgradi tev pristanišča v G d y n j i ter industri jskega kompleksa okrog Sandomierza. Konec druge svetovne vojne je prinesel Poljski sprememb;« meja in spremembo po l i t i čnega sistema. K l jub sorazmerno majhni izgubi ozeml ja (pr ib l ižno 75 tisoč km2) je dož ive la Poljska ogromne spre- membe, predvsem v smeri notranje konso l idac i je . Končno je prišla v sklop PRL ce la S lez i ja , del h i - s tor ičnih Luž i c , Ve l i kopo l j ska oz. ozemlje do Odre , Pomorsko pobrežje in pojezer je ter Mazur i . I z - gub i la pa je PRL obsežna ozeml ja na vzhodu, to je beloruski in ukra j insk i de l . Posebno izguba zad- njega de la teži nac ionalno ču teča srca nekater ih Pol jakov. Ne smemo pozab i t i , da so b i l a na tem območju mesta po l jska, čeprav je b i l o podežel je povsem ukra j insko. Podobna s l ika , samo obrnjena, je b i l a pred drugo svetovno vojno na zahodu: mesta so b i l a nemška, na podežel ju pa večinoma p o l j - sko prebivalstvo. Tudi to je de js tvo, da je b i l Lvov med obema vojnama izredno močan ku l turn i in izobraževa ln i center (univerza) , ki je dal s svoj imi znanstvenik i in ku l tu rn i k i medvojni Poljski močan pečat , v dobršni meri pa tudi povojnemu kulturnemu in znanstvenemu de lu . Sprememba meja je povzroč i la ogromne premike l j ud i : iz zahodnih in severnih delov se je i zse l i lo 3 mi l i j one Nemcev , iz vzhodnih pol m i l i j ona Belorusov in Uk ra j i ncev , poldrugi m i l i j on Pol jakov je zapusti l predvojno pol jsko ozemlje na vzhodu, I . 1939 p r i k l jučeno Sovjetski z v e z i , 2 , 7 m i l i j ona oseb pa je zaje l not ran j i tok se l i tev . Vse premalo je obdelan in znan pomen teh m ig rac i j , v g lavn i č r t i usmerjenih od vzhoda prot i zaho- du , čeprav je ogromen; v kratkem času S'J b i l a delovna mesta gospodarsko najpomembnejših območi j zapoln jena z mlado de lovno s i lo in zače lo se je sorazmerno močno mešanje duhovnih in mater ia ln ih posebnosti posameznih delov Pol jske, kar je v v e l i k i meri u t rd i l o občutek pripadnosti enotni skupno- st i , predvsem državn i . Tako so se v precejšnj i meri om i l i l a regionalna nasprot ja. NEKATERI K A Z A L C I R E G I O N A L N I H RAZLIK V STOPNJI IN N A Č I N I H IZRABE PROSTORA D e m o g r a f s k e r a z m e r e Demografska sl ika današnje Poljske je v ve l i k i meri odraz dveh procesov; - obsežnih povojn ih migrac i j v na novo dobl jena območja na zahodu in delno na severu; 19 - in tenz ivn ih sel i tev prebivalstva s podežel ja v mesta. V 60. le t ih so se na Poljskem izob l i kova la naslednja osnovna demografska območja: 1. Z a h o d n o , k i ga označujeta več j i delež moškega prebiva ls tva, kot je poprečje za Pol jsko, ter ze lo visok delež prebivalstva v predprodukci jsk i dob i . Nasprotno sta ostal i dve skupini prebivalstva - v produkci jski in poprodukci jsk i dobi - skromni. Stopnja nata l i te te in stopnja naravnega prirasta sta b i l i znatno n i ž j i , kot je znašalo poprečje za vso državo, srrrtnost pa je b i l a n i ž j a od tega poprečka. M ig rac i j sk i saldo za razdobje 1952-1960 je b i l poz i t i ven . 2. S e v e r n o o b m o č j e se je raz l i kova lo od zahodnega po v iš j i stopnj i na ta l i te te in pr irodnega prirasta, vendar je b i l migrac i jsk i saldo negat iven. 3. SI e z i j s k o - k r a k o vs k o o b m o č j e je opredel jeval ze lo nizek de lež prebivalstva v predprodukci ski dobi in ze lo ve l i k de lež v produkci jsk i dob i . Za G OP (Gorn ješ lez i jsko industr i jsko območje) je b i l znač i len izredno visok de lež moškega prebivalstva in na jn i ž j i pr i rodni prirast na Poljskem. 4 . O s r e d n j e i n v z h o d n o o b m o č j e j e karak ter iz i ra l nadpoprečno visok de lež prebivalstva v produkci jsk i dob i . S topn j i umr l j i vos t i je b i l a znatno nad poprečjem, stopnja rodnosti in pr i rodni p r i - rast sta b i l a b l i zu poprečnih vrednosti za celo Poljsko. M ig rac i j sk i saldo je b i l negat iven. To območ- je je od vseh najmanj enotno. V 70. le t ih smo pr iča precejšnj im spremembam v strukturi in d inamik i prebivalstva na posameznih ob- moč j ih . Predvsem se je jasno i zob l i kova la tendenca koncentrac i je prebivalstva vzdo lž razv i j a j oč ih se gospodarskih osi: sudetsko-šlezi jske, š lez i jsko-centra lne (G OP-^c5dž-Varšava), de lno vzdolž l i n i j e )L(Ai. -Gdarisk . Poleg omenjenih območi j so za močnejše dosel jevanje zan imiva le več ja mesta, pred- vsem središča vojvodstev. Za Poljsko je znač i lna precejšnja stopnja u rban izac i j e , saj je I. 1972 ž i ve l o v mestih kar 53 % vse- ga prebiva ls tva, medtem ko je takoj po vo jn i znašal ta delež 32 %. V povojnem razdobju je mestno prebivalstvo naraslo za ce l ih 10 mi l i j onov preb iva lcev , in sicer po treh poteh: z dosel jevanjem s po- deže l j a , s pr irodnim prirastom mestnega prebivalstva ter z administ rat ivnim šir jenjem mestnih meja. V istem času se je š tev i lo podeželskega prebivalstva zmanjšalo skoraj za m i l i j o n . Iz omenjenih podatkov je razv idno, da gre ves pr i rodni prirast podeželskega prebivalstva na račun povečanja števi la p reb i va l - stva v mestih; lahko si predstavl jamo s l iko strukture prebiva ls tva, ki ostaja na vasi. Delež mestnega prebivalstva je raz l i čen po vo jvodstv ih . Lahko rečemo, da višina de leža mestnega pre- b iva ls tva govor i o stopnj i gospodarskega razvo ja . Na jugovzhodnem delu države ž i v i le t re t j i na p reb i - valstva v mestih. N a j v i š j o stopnjo urban izac i je izkazu je katov/ icko vojvodstvo (77 % ) , kateremu pa takoj s ledi ta gdarfsko (71 %) in szczecir isko (68 %). O stopnj i u rban izac i je znotraj posameznega v o j - vodstvo govor i predvsem podatek, ko l i ko mestnih preb iva lcev pride na km2 površine celotnega vo j vod - stva. Zopet je na prvem mestu katovvicko vojvodstvo, in to p rep r i č l j i vo (306). S led i jo mu vojvodstva z na jveč j im i aglomeraci jami preb iva ls tva, kar zopet govor i o v e l i k i pr iv lačnost i n a j v e č j i h mest (gdaK- sko 95, wroclawsko 88, krakovsko 84, l(5dzko 80, varšavsko 75). M e s t a i n m e s t n e a g l o m e r a c i j e Leta 1972 so imela naslednja mesta več kot 300 000 preb iva lcev: Varšava 1 356 000 Poznarf 486 000 L6dž 774 000 Gdan'sk 378 000 Krakov 610 000 Szczecin 350 000 Wroclaw 542 000 Katowice 309 000 Gospodarsko so od omenjenih mest pomembnejše t . i m . m e s t n o - i n d u s t r i j s ke a g l o m e r a c i j e , saj predstav l ja jo g lavne člene družbenogospodarskega ž i v l j e n j a države. Vsako aglomeraci jo sestavl ja- ta dva dela: mestno središče, ob iča jno kompaktno pozidano, ter obmestje z mnogo redkejšo zaz ida - vo. 20 Poijski p laner j i ugo tav l j a j o šestnajst mestno- industr i jskih ag lomeraci j (števi lo prebival cev v t isočih) : 1. ka towicka z Rybnikom 3 032 9. wroclawska 510 2. varšavska 1 782 10. poznarfska 501 3. krakovska 985 11. opolska 474 4. I(5dzka 932 12. bydgosko-torurfska 399 5. podsudetska 722 13. cz^stochowska 398 6. staropolska 633 14. szczecirfska 331 7. gdarfska 618 15. lubl inska 230 8. b ie lsko-b ia lska 553 16. b ia lostocka 172 Mestno- industr i jske aglomeraci je obsegajo koncent rac i jo preb iva ls tva, industri jske produkc i je , obrt i i td . G lede na vel ikost in f unkc i j o lahko raz l iku jemo nekaj t i pov , kot so n . p r . metropol itanska varšav- ska aglomeraci ja (metropoli tanska reg i ja ) ; pristaniški ag lomerac i j i (gdarfska in szczecirfska); aglome- r a c i j i , nastal i na osnovi premogovništva in težke industr i je (ka towicka , podsudetska); cglomeraci je, nastale na osnovi mnogovrstne predelovalne industr i je (staropolska, b ie lskobia lska, opolska cz^stochow- ska); aglomeraci je z družbenogospodarskim značajem (krakovska, wroc lawska, poznanska, bydgosko- torunska) in druge. G o s p o d a r s k a s t r u k t u r a Današnja s l ika gospodarske izrabe prostora izraža dve raz l i čn i razvo jn i f az i : - kap i ta l i s t i čno , s t ih i jsko, s težn jo po i z raz i to "prof i tarskem" načinu izkor iščanja naravnih bogastev, ter - plansko soc ia l is t ično, ki hoče doseči opt imalno o rgan izac i jo prostora. Vsako obravnavanje po območj ih na le t i na težavo zaradi pomanjkanja podatkov. Tudi v našem primeru smo p r i s i l j en i , da se naslonimo na upravne enote najv iš jega reda - vojvodstva. Kot je znano, je Pol j - ska razdel jena na 17 vo jvodstev, poleg n j i h pa obstaja posebna skupina pet ih na j več j i h mest (Varšava, L6dž, Krakov, Wroc law , Poznari), ki so enakovredna vojvodstvom. V začetku pog lav ja podana dejstva govor i jo prot i smiselnosti de l i t ve Poljske glede na zgodovinske mo- mente (pruski, avst r i jsk i , ruski de l ) ; prav tako pa se težnje moderne Poljske še ne odražajo v prostoru v taki mer i , da bi že v ce lo t i mogle zabrisat i dediščino pretek lost i . Upoštevaje naslov č lanka , bi lahko Poljsko razde l i l i na naslednj ih pet enot: južno in jugozahodno, Ve l ikopo l jsko-mazursko po jzer - j e , pr iba l tsko, osrednjo in vzhodno Poljsko. J u ž n a i n j u g o z a h o d n a P o l j s k a (krakovsko, katowiško, opolsko, wroclawsko vojvodstvo). T o območje obsega Slez i jo in del Malopol jske in vk l j uču je skoraj ves v iš j i svet, ki ga premore Poljska. To reg i jo lahko imenujemo gospodarsko hrbtenico Poljske. Da to res zas luž i , nam pove že nekaj po- datkov: na 17 % površine ž i v i 30 % vsega prebivalstva Poljske. Več kot 90 % premoga se nakopl je na tem območju. Polovica poljske energi je se pro izva ja t u , ravno tako več kot 80 % metalurških i z - d e l k o v , skoraj vse neželezne kov ine , 40 % st ro jn ih , t re t j i na e lek t ro tehn ičn ih , 40 % steklarskih in dobra t re t j i na tekst i ln ih i zde l kov . Oč i t no je , da je srce pol jskega gospodarstva ravno na tem območ- j u , posebno ker gre za osnovno, baz ično industr i jo . Produkci ja še nadal je raste, vendar je tempo ra- sti v pr imer jav i z manj razv i t im i območj i precej počasnejši. Tako je I. 1960 odpadlo na to reg i jo 49 % vrednosti industri jske p ro izvodn je , I. 1972 pa še vedno 42 %. V kmeti jstvu je s l ika neko l iko drugačna, vendar daje to območje dobr ih 15 % t ržn ih presežkov, pri čemer ima na jveč jo v logo pro- dukc i j a mesa: 20 % tržne produkci je mesa Poljske izha ja s tega območja. Treba je poudar i t i , da s i - cer še močno kmet i jsko krakovsko vojvodstvo daje izredno skromne tržne presežke, kar je posledica močne razdrobl jenost i kmečk ih gospodarstev. Nasprotno je kmet i js tvo v wroclawskem, v v e l i k i meri tudi opolskem, vojvodstvu izredno razv i to in daje dobr ih 10 % t ržn ih presežkov Poljske. Pri tem gre predvsem za ž i t no -ž i v i no re j sk i t ip kmet i js tva. 21 K r a k o v s k o v o j v o d s t v o naj b i v bodočnosti r azv i j a lo naslednje funkc i je : industr i jsko, ku l tu rno- znanstveno ter tur is t ično. Vse te funkc i je so najširšega pomena, važne .-a vso državo. N a j v e č j i me- talurški kombinat Poljske (Nova Huta pri Krakovu) naj bi še naprej povečeval produkc i jo že leza in jek la (železovo rudo dovaža jo iz Ukra j ine , premog pa iz b l i žn je S lez i je ) . Poleg t radic ionalne ku l t u r - ne vloge mesta Krakova naj bi se posebna skrb posvečala turizmu (Tat re ! ) , saj l e - t a obsega že da- nes okrog 40 % vsega tur ist ičnega prometa Poljske. K a t o w i š k o v o j v o d s t v o naj b i se razv i j a lo v smeri nada l jn jega izkor iščanja minera ln ih bogastev (črni premog, c inkova , sv inčena, že lezova ruda) ter n j ihove predelave, kar zahteva jo interesi d r žav - nega gospodarstva. V bodočem razvoju bo treba posveti t i posebno skrb odpravi negat ivn ih posledic, ki j i h prinaša tako močna koncent rac i ja industri jske pro izvodn je . Eden najvažnejš ih problemov je oskr- ba z vodo, poleg tega še zgradi tev prometnega omrež ja , sanaci ja industr i jskih in stanovanjskih prede- lov , st ih i jsko zgra jen ih v dobi kap i ta l is t ičnega gospodarstva. O p o l s k o v o j v o d s t v o spada med na jbo l j r azv i te , tako po industr i jski kot kmet i jsk i p ro izvodn j i . G l a v n i problem je pomanjkanje delovne sile ter njena neenakomerna porazde l i tev . V bodoče se bo močneje razv i j a la energet ika , kemična industr i ja in industr i ja e l ek t r i čn ih stro jev. Kmet i js tvo se bo razv i j a l o v okviru obstoječega ž iv inore jsko-ž i tnega sistema. Dosedanja tesna gospodarska povezanost z G O P - o m kot tudi močna izmenjava delovne sile narekujeta sodelovanje pri načrtovanju gospodar- skega in družbenega razvo ja . Za w r o c l a w s k o v o j v o d s t v o se predvideva rekonstrukci ja i n modern izac i ja gospodarstva, z last i izgradnja indust r i je , k i zahteva ve l ike invest ic i je in ki bi izkor išča la bogate zeloge surovin, pred- vsem r javega premoga (Turosz6w) in bakra (Lubin, Legnica). V e č j a pozornost bo posvečena razvoju tur izma, predvsem zdrav i l iškega. V e I i k o p o I j s k o - m a zu r s k o p o j e z e r j e (z ie lenogdrsko, poznarfsko, bydgoszko in olsztynsko v o j - vodstvo). Za do loč i tev neko l i ko nenavadno razpotegnjene regi je obstaja vrsta tehtn ih argumentov - od podobnih pr i rodnih razmer (n iž ina , g l a c i a l n i t ip pokra j ine z množico jezer in ob i l i co industri jske v o - de) , naprednega kmet i js tva , h i t ro se razv i ja joče industr i je pa do sorazmerno redke posel i tve. Na 26 % površine Poljske ž i v i le 18 % njenega prebivalstva. V industr i jski p ro izvodn j i ima pomembnejše mesto le poznarfsko vo jvodstvo; l e - to proizvede skoraj 20% poljske energ i je . K l jub vsemu prispeva to območje 18 % vrednosti industri jske pro izvodn je . Struktura industr i je je pestra, s koncent rac i jo v / e č j i h mestih. V zadnjem času nastajata dva nova industri jska predela, ki vnašata v zunanje l ice pokraj ine kot tudi v gospodarsko strukturo novo ob l i ko - reg iona l - no indus t r ia l i zac i jo . Taka industr i jska reg i ja nastaja okol i Konina na podlagi bogat ih zalog r javega premoga in okol i lnowroc lawa na osnovi kamene sol i . Posebno v logo ima ta reg i ja v ž i v i l sk i industr i - j i , saj ima dobro osnovo v t rad ic iona lno naprednem kmet i js tvu. Vsa vojvodstva da je jo v kmet i js tvu re- la t ivno najv iš je tržne presežke, in sicer ž i t (bydgoszko, poznarisko, zielenog<5rsko), govedi (poznarf- sko, zielenogc5rsko), mleka (bydgoszko, olsztyrfsko). 35 % t ržn ih presežkov ž i t in krompir ja izha ja ravno s tega območja. Z i e I e n og 6 r s k o v o j v o d s t v o je b i l o do pred kratk im močno kmeti jsko z naprednim načinom kme- tovan ja , danes pa že prevladuje industr i jska funkc i j a . Razvoj in perspektive vojvodstva lahko p r imer ja - mo z bydgoszkim; obe vojvodstv i l ež i t a ob važni tovorni prometni pot i prot i morskim pristaniščem (L6dž-Varšava-Gdarfsk oz. G OP-Szcec in ) ter imata ob i lo vodnih za log. Tem ugodnim pogojem se v zielenog<5rskem vojvodstvu pr id ružu je jo še bogate zaloge bakrove rude. P o z n a r f s k o v o j v o d s t v o je i z predvojnega t rad ic iona lno kmet i jskega predela postalo indust r i j - sko-kmet i jsko. Izkor iščanje r javega premoga v Koninu je pospešilo predvsem nastanek industr i je , ki rabi mnogo energi je (a lumin i jeva) , poleg ž i v i l ske , kemične ter industri je e lek t r i čn ih strojev. V o j v o d - stvo bo napredovalo v dosedanji smeri: razv i jan je industr i je v Poznanju in manjših mestih ter kme t i j - stva, tako da bi to območje še naprej ostalo na vodi lnem mestu po in tenzivnost i agrarne produkc i je . B y d g o s z k o v o j v o d s t v o se bo razv i j a l o v treh smereh: v nadal jn jem razv i jan ju že danes močno in tenz ivnega kmet i js tva, industr i je (strojne in kemične) ter prometnega omrež ja . Industr i ja izkorišča 22 ugodno prometno lego ter bogate zaloge vode. Za promet je pomembno, da preko vojvocstva poteke t . i m . "premogova magistrala" ( S l e z i j a - G d y n i a ) . Za o l s z t y r i s k o v o j v o d s t v o , od vseh najredkeje posel jeno, predvideva kratkoročni plan in ten- z ivno indus t r ia l i zac i jo . Predvsem manjši in lokalno razpršeni industr i jski obrati naj bi predelova l i kme- t i jske produkte, z last i mesne, saj je za to območje znač i lna precejšnja tržnost kmet i js tva. P r i b a l t s k a P o l j s k a (szczeciftsko, koszal insko, gdarisko vo jvodstvo) . To reg i jo lahko imenujemo neenotno v svoj i enotnost i , tako v prirodnem kot gospodarskem pogledu. Razgiban in ledeniško močno preobl ikovan svet obdaja na vzhodu in na zahodu raven n iž insk i svet, ki sta ga i zob l i kova l i na j več j i pol jsk i r ek i , V is la in Odra. Dejs tvo, da do l i n i teh rek odpirata Poljsko v Bal t ik oz. v svet, je po- spešilo razvoj gospodarstva in tudi povzroč i lo kopičenje preb iva ls tva; v gdariskem vojvodstvu znaša g o - stota prebivalstva več kot 100 preb iva lcev na km2, v koszalinskem pa le 40. Več kot po lov ica v red- nosti industri jske proizvodnje v tej reg i j i odpade na gdarisko vojvodstvo. V državnem okviru ima nad- poprečno v logo v industr i j i le lad jedeln iš tvo v Gdarfsku. Zaradi posebno ugodnega po loža ja d o ž i v l j a vse območje močan gospodarski razvo j , ki za po lov ico presega poprečni tempo gospodarske rasti cele Poljske. V Gdarisku je v končni faz i izgradnje ve l i ko pr istanišče, imenovano "severna l u k a " . G r a d - n jo je v v e l i k i meri pospešila energetska k r i za , ki je ponovno dv ign i l a ceno premogu. Gdarisko p r i - stanišče naj bi postalo g lavna izvozna luka za pol jsk i premog ("magistra la premoga" Zg . S lez i ja - -Gdar isk) . Ne smemo pozabi t i v loge tu r izma, saj je Ba l t ik eden od g lavn ih polov tur is t ičnega gospo- darstva (poleg Tater, de lno po j ze r j a , z l a s t i mazurskega). Da pr ibal tska regi ja daje razmeroma na jveč je presežke kmet i jsk ih pr ide lkov (na enoto kmeti jske povr - šine), za to je več raz logov: intenzivnost kmeti jske produkci je zaradi b l i ž i ne potrošnih središč, t ra - d i c i o n a l n o napredno kmet i js tvo , predvsem pa visok de lež kmet i jsk ih površin v d ržavn i l as t i (koszal in- sko in szczecirisko vojvodstvo dobra po lov i ca , gdarisko t re t j i na ) . Obravnavano območje je usmerjeno v p r i de lavo krompi r ja in ž i t a r i c , saj daje v državnem okviru 20 % t ržn ih presežkov ž i t a r i c , krompir - ja ce lo nekaj več , medtem ko je ž i v ino re ja neko l i ko bol j v ozad ju . S z c z e c i r i s k o v o j v o d s t v o tareta dva osnovna problema: koncent rac i ja industri je v navezavi na pristaniško funkc i j o ter problem razmestitve preb iva ls tvo oz. nasel i j . Če se gdariska aglomeraci ja razteza preko treh osnovnih koncentrac i j prebivalstva (Gdarisk, Sopot, G d y n i a ) , je tu naselbinski sistem iz raz i to monocentr ičen. Prevladujoča v loga Szczecina bo v bodočnosti poudarjena z razvojem pristanišča in vzporedno pro jek t i rano industr i jo . Okrog tega osnovnega industri jskega jedra se bo po- stopoma ob l ikova l "prstan" sate l i tsk ih nase l i j . Kmet i jska produkc i ja se bo razv i j a la v smeri nada l jn je - ga in tenz iv i ran ja , čeprav dosega že danes v produkc i j i k rompir ja na jv i š je hektarske donose. K o s z a l i n s k o v o j v o d s t v o spada med t is te , k jer še prevladuje kmet i jska produkc i ja nad indust r i j - sko. Srednjeročni plan predv ideva, da bo prev ladala pomembnost industri jske produkci je zaradi pospe- šenega razvoja ž i v i l s ke , lesne in papirne industr i je. Pomembno mesto je namenjeno tur is t ičn i de javno - s t i , saj je danes v ta namen izkoriščena komaj t re t j i na pr irodnega potenc ia la . G d a r i s k o v o j v o d s t v o mora načrte svojega gospodarskega razvo ja v v e l i k i meri podredi t i vsedr- žavnim interesom, to pa zaradi izredno pomembnega po loža ja . V gospodarstvu stopa na prvo mesto pristaniška f u n k c i j a ; de lno nan jo , de lno na bogate zaloge vode (Visla) se je nasloni la industr i ja . O b - močje ima kar 10 % tur is t ičn ih kapac i te t Poljske. Omembe vredni so načr t i ob l i kovan ja pomembnega kuI turno-znanstvenega središča, k i bo nadregionalnega znača ja . N a č r t o v a l c i h i t rega gospodarskega razvoja v tem vojvodstvu se s reču je jo z izredno perečim problemom: pomanjkanjem delovne s i le , ¿ la - sti moške. O s r e d n j a P o l j s k a (varšavsko Iddžko vojvodstvo) . Skupno obravnavanje vojvodstev je povsem uprav ičeno, saj je predvsem povojn i gospodarski razvoj pr ipe l ja l do problemov, ki se v obeh v o j v o d - stvih rešujejo na precej enak nač in . Poleg tega je ze lo močno izražena tendenca po medsebojnem pri b l i ž e v a n j u in z l i t j u varšavske in l<5džke industri jske aglomeraci je . Na 15 % ozeml ja Poljske ž i v i sko raj 20 % njenega preb iva ls tva, od tega t re t j i na v obeh na j več j i h pol jsk ih mestih - Varšavi in Lddzu. Ni povsem brez osnove, če p reb iva lc i Varšave radi neko l iko bahavo pr imer ja jo svoj industr i jski poten c ia I s potencia lom G O P Če pa dodamo še liSdžko industri jsko reg i jo , je ponos do neke mere opra- 23 v i č l j i v , saj skupno da je ta 18 % vrednosti industri jske produkci je Pol jske, torej le en odstotek manj kot G OP. Če je vrednost proizvodnje p r ib l i žno enaka, pa je njena narava bistveno drugačna; ba- z ična industr i ja je tu zamenjana s predelovalno in to tako , ki zahteva ve l i ke naložbe kap i ta la in visoko k v a l i f i c i r a n o delovno s i lo. Industr i ja v l6džkem vojvodstvu je i z raz i to enostranske strukture. Skoraj po lov ico vrednosti indus t r i j - ske proizvodnje mesta Lčdž daj