Leto XXIV., št. I95
upravmSrroi LJubljana, fuconijevj olio S. Telefoo h. 91-22. 41-23, 51-24
Imerauu jddeltki Liubliana, Pnconiieva Bl>
a 5 — Telefoo ta $1-25, 31-26 Podružnica Novo mesto > Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo a Oglase iz Italije io Inozemstvo; UPI S. A^ MILANO
Računi s za Ljubljansko pokrajine pn pottno-čekovnem zavoda h. 17.749, za ostal« kraj«
Italue: Servtao Cooti. Cbtt. Post. No 11-3118
Fpfrnlua pitana 9
Postgebiihi bat
Ljubljana, sobota 26. avgusta 1944
Prds — Cena 1.— L
izbaja nak dan razeo ponecietjua Mesečna naročnina 25 iir
Oraooietv«i
Li Ju bi Jana — Pucdnljeva ulica 8t 6. Telefon St. 81-22 Sl-23 81-24.
Rokopisi se oe vračajo
Heftige Strassenkampfe In den westlichen Stadtteiien von Pariš
Stiitzpunkte in Siidfrankreich verteidigen sich erbittert — Im Siiden der Ostfront kampfen sich die deutschen Truppen auf Pruth und Sereth zuriick — Zwolftagiger erfolgreicher Abwehrkampf im Weichselbriickenkopf — Ober-leutnant Hartmann errang seinen 301. Luftsieg — Der Erfolg unserer U-Boote im Nordmeer: Am 23. 8. ausserdem ein Hilfsflugzeugtrager und vier Zerstorer
ver senkt
Aus dem Ftthrerhauptquartier, 25. Aug.
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
Im Raum nordwestlich Pariš folgte der Feind mit starken Kraften von VVesten und Siiden unseren Divisionen, die sich in Rich-tnng auf den Fnterlauf der Seine abgesetzt haben. Besonders heftig vvar der Druck siidlich Elbeuf, \vo im Verlauf des gestri-gen Tages eine Frontliicke im Gegenangriff gesehlossen vvurde.
Westlich Pors trat der Feind, von zahl-roichen Pnnf -r unterstiitrt, zum Angriff an nnd drang bis an den vvestlichen Stadt-rand vor. In den ausseren Stadtteiien sind heftige Strassenkiimpfe entbrannt.
Vfrsuehe des Gegners, vvestlich Melun <*le Selne zu iibersehreiten, vvurden im Gegenangriff zcrschlagen. In einem Abschnitt halten s:ch noch feindliche Krafte auf dem Ostnfer des Flusses.
Im Raum von Toulon und Marseille vvird rveiter erbittert gekampft. In einzelnen Stut'*pnnkten verteidigen sich unsere Bo-satzungen, von Kiistcnartillerie vvirksam untf. rstiitzt, und ermoglichen datlurch Ab-setzbevvegungen aller iibrigen Truppen ln Kirhtung auf Lyon. Im Goblrgsgeliimle ostlieh der Rhone kampfen unsere Flan-ken^icherungen mit feindlichen sehnellen Verbanilen die sich unseren Bevvegungen im flhone-Tal vorziilegen versuehen.
\ orpostenboote versenkten vor der Schel-de-Mundung ein feindliches SchneHboot und sehossen mehrere andere in Brand. Nach liartem Kampf ging dabei ein eige-nes Boot verloren.
Im belgiseb-franzosisehen Raum vvurden 202 Terroristen im Kampf niedergemacht.
D:;s Vergeltungsfeuer auf den Gross-rauri von London vvurde bei Tag und Nacht in verstiirktem Masse fortgesetzt.
Aus Itailrn vveruen ausser beiderseitiger A nf kturnngstatigkeit kcine besonderen Er-gebrisse gemeklet.
Im Siiden der Ostfront kampfen sich unsere Truppen, nachdem Teile der rumani-s -hen Verbšinde suf Aufforderung der ko-niglichen Verschworer-Clique den Wider-stand gegen die Bolschcvvisten eingestellt habon, vveiter auf Prntb und Sereth zuriick. Zahlreiche feindliche Panzer vvurden dabei vernichtet.
Z^ischen den Karpathen und der Weieh-sol vvurden starke ortliche Angriffe der J/off chevvisten zersohlagen.
Im Weichselbriickenkopf nordvvestlich Baranow haben unsere Infanterie- und Panzerdivisionen, von Fliegern und Flak-artillerieverbanden vvirksam unterstiitzt, feindliche Durchbruchsversuche nach Nor-den in harten Abvvehrkampfen und erfolg-reichcn Gcgenangriffen vereitelt. Zvvei Panzer- und zvvei mech. Korps, sovvie 12 Schutzenclivisionen der Sovvjets erlitten dabei schvverste Verluste. In der Zeit vom 11. bis 23. August vvurden in diesen Kampfen 434 feindliche Panzer und 634 Ge-schiitze erbeutet oder vernichtet. Zvvischen Bug und Narevv vvurde auch gestern der vom Feind erstrebte Durchbrueh in erbit-tertem Ringen vereitelt. 39 feindliche Panzer vvurden dabei abgeschossen.
\Vest lich Modohn scheiterten vviederhol-te feindliche Angriffe. Auch nordostlieh Maik blieben erneute Angriffe der Bol-schevvisten erfolglos. In mehrtagigen Kampfen vvurde hier der Ansturm von 10 sovvjetischen Schiitzendivisionen, die durch Panzer- und Granatvverferverbande ver-starkt vvaren, abgeschlagen. Im Raum von Dorpat fingen deutsehe und estnisehe Truppen starke feindliche Angriffe auf.
In Luftkampfen und durch Flakartillerie verloren die Sovvjets gestern 58 Fiugzeuge. Hiervon schoss der mit dem Eichenlaub mit Schvvertern zum Ritterkreuz des Eiser-nen Kreuzes ausgezeiehnete Oberleutnant Hartmann, Staffelkapitiin in einem Jagd-gesehvvader, allein 11 Fiugzeuge ab und errang damit seinen 301. Luftsieg.
Bei einem erneuten Luftangriff anf einen nordnorv.egischen Marinestiitzpunkt vvurden von Marineflakartillerie und Siche-rungsfahrzeugen 20 britisehe Fiugzeuge abgeschossen.
Bei einer Operation unserer Untersee-boote im Nordmeer vvurden ausser dem am 23. August gemeldeten Kreuzer ein Hilfs-flugzeugtrager und 4 Zerstorer versenkt. Ein vveiteres Kriegsschiff vvurde durch Tor-pedotreffer schvver besehiidigt.
Nordamerikanische Bomber griffen mehrere Orte in Nord- und Mitteldeutschland sovvie im Sudetenland und in Bohmen an. Hierbei vvurden besonders die Stadte Kiel und Pardubitz getroffen. Luftverteidigungs-krafte brachten bei diesen Angriffen 48 feindliche Fiugzeuge, darunter 43 viermo-torige Bomber, zum Absturz.
■s^eBss
© načelih vojnega vodstva
'lasek dr. 0©l3belsa v tedniku „Das Reich"
Krrlin, 25. avg'. Minister dr. Goebbels pi-v najnovejši številki tednika »Das Reich« »O načelih vojnega vodstva«. Kot neizbežno označuje, da nastopajo v kritičnih trenutkih vojne položaji, v katerih se zdi, kakor da nasprotuje vrsta argumentov, ki i/.hajajo iz napačne modrosti, višji uvidevnosti narodnega vodstva. Prav tu pa mora potoni poseči vmes velika zgodovinska vodilna osebnost. Zvestoba in čast. nadaljuje minister med ostalim, sta načeli vojnega vodstva, ki sta povsem nerazdružljivi in se zato o tem sploh ne da več razpravljati. Kakšen pomen bi tudi imela prisega na zastavo. če bi se ji lahko vsakdo glede na vojni položaj ali po svojem lastnem mne-nj' odrekel in šel svojo lastno pot. Veliki zgodovinski uspehi narodov držav v preteklosti in sedanjosti slonijo v glavnem na tem, da so ostali zvesti svojim načelom tudi takrat, če so bili ogroženi in če se je j-.dclo, da so izgubili moč. Videli smo tudi v tej vojni pri drugih kot svareč primer, da je dovedlo naspr otno stališče prav kmalu do grozovite usode narodov, ki so to za-krivili in se ožigosali pred vso zgodovino. Država brez načel ne more obstojati. Kmalu bi zašla v zmedo, predvsem v tako razgibanem času, kakor je današnji. Zato je dolžnost narodnega vodstva posebno v vojni. da bdi strogo in neizprosno nad spoštovanjem državnih načel, da jih brani proti nboerim in bogatim, velikim ali malim in da kaznuje tudi najmanjši prekršek proti njim z najostrejšimi in najtršimi kaznimi, zakaj, če lahko to vojno dobimo in jo bomo dobili, potem lahko odločuje le narod, ki je združen v eni ideji in pod enim vodstvom. Narodni socializem je prinesel s seboj nevo pojmovanje našoga političnega in narodnega življenja. Sicer lahko kdo zagovarja ta ali oni program, toda nihče ne more trditi, da ni on največja temveč tudi edina možnost rešitve nemškega naroda. O tem dvomiti ni le veleizdajst.vo, marveč tudi izdaja domovine. Več kot naivno pa je misliti, da bi se ga dal nadomestiti z navadnim državnim ustrojem.
Dr. Goebbels je nato omenil 20. julij, ki ga je označil kot zmago državne ideje aad državnim mehanizmom Stroj odpove takrat, ko stopi na plan živ in razgledan t°v politično utrjen človek. Pred ljudskim sodiščem je izjavil eden izmed obtoženih kolovodij, da je bila osnovna napaka vsega upora, da vodilni možje niso imeli pojma, kako daleč je prodrla narodno-soeialistič-na ideja v nemško vojsko in da zato tudi niso imeli pojma o nienem narodnosociali-stičnem zadržanju Biti proti državi in proti njeni nasilni narodnosocialistični ideji ali pa ji samo s pridržki stopiti naproti, je lahko danes le slaba in omalovaževanja vredna predpravica nekaterih zastaranih pojav, ts-da, kaj ima to skupnega z našim narodom bojevnikov, delavcev, kmetov, izobražencev. inženjerjev izumiteljev, organizatorjev in politično mislečih in ravnajo čih mož javnega življenja na vseh področjih? Stari svet je dokončno izumrl in ne bo nikdar več vstal, živimo v dobi strojev. Ali damo milijonom nov ideal in smo tudi
pripravljeni zanj se boriti, in nikdar omagati v tem boju, ali pa gredo množice svojo lastno pot. Zato je tudi potrebno, da postavimo zanje ne glede na stanovske in družabne zveze in predstave nove vrednote in načela, da ljubosumno bdimo nad njimi in da z najtežjimi kaznimi kaznujemo prelom ali izdajstvo teh načel, ki so sveti ideali naroda in države. Državna tvorba brez načel ne more obstojati v tem viharju, ki gre preko celin in uniči vse, kar ni močno in trdno. Vsaka taka državna tvorba bi propadla in z njo narod, čigar vodstvo je preslabo, da bi varovalo ta načela in jib v potrebi tudi branilo z vsemi sredstvi. Vojna, ki smo jo danes prisiljeni voditi, je v resnici sveta ljudska vojna in od njenega izida sta odvisna življenje in bodočnost Reicha. Zato moramo nad tem pazljivo bdeti in paziti posebno takrat, če preti nevarnost in ko bi bili omahljivci morda pripravljeni omahovati v tem mračnem oblaku, ki zatemnuje obzorje, in ko bi izgubili iz vida zvezdo, kateri moramo slediti. To zahteva zakon, na katerega pot smo stopili. Stoji nad nami vsemi, nad narodom, vodstvom in Reichom.
AssfHia i»o<i?, tožo ?,V 1"
ženeva, 25. avg Agencija Reuter javlja, da so padali v noči na četrtek in v četrtek na Anglijo valovi izstrelkov »V 1«. Napadi so bili izvedeni v večjem obsegu kakor doslej.
Zatemnitev ot! 211. de 5.
poulični boji v zapadnih predeljh Pariza
Oporišča v južni Franciji se ogorčeno branijo — Na jngu vzhodnega bo^šča se prebijajo nemške čete nazaj na Prut in Seret — Uspešen 12dnevni obrambni boj na predmostju ob Visli — Nadporočnik Hartmann dosegel svojo 301. letalsko zmago — Uspeh nemških podmornic na Severnem morju: 23. avgusta so poleg pomožne letalonosilke potopile štiri rušil ce
Fiihrerjev glavni stan, 25. avg. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja:
Na področju severnooapadno od Pariza je sledil sovražnik z močnimi silami od zapada in juga našim divizijam, ki so se odmaknile v smeri proti spodnjemu toku Seine. Posebno silen je bil pritisk južno od Elbeufa, kjer je bila s protinapadom zaprta neka bojiščna razpoka.
Zapadno od Pariza je pričel sovražnik s podporo številnih oklopnikov napad. Prodrl je do zapadnega mestnega roba. V zunanjih mestnih delih so se razplamteli silni poulični boji.
S protinapadom so biil razbiti nasprotnikovi poizkusi, da bi zapadno od Meluna prekoračil Seino. V nekem odseku se še drže sovražnikove sile na vzhodnem bregu reke.
Na področju Toulona in Marseilia se bl-jejo nadalje ogorčeni boji. V posameznih oporiščih se z učinkovito podporo obalnega topništva branijo naše posadke ter omogočajo s tem odmikaJne pokrete vseh ostalih čet v smeri proti Lyonu. Na gorskem ozemlju vzhodno od Rhone se borijo naše bočne začitniee s sovražnikovimi br-zimj oddelki, ki skušajo prehiteti naše premike v dolini Rhone.
Stražni čolni so potopili pred izlivom reke Schelde sovražnikov hrzi bojni čoln in zažgali več ostalih. Po trdem boju je bil izgubljen en lastni čoln.
Na belgijsko-francoskem področju sta bila v boju uničena 202 terorista,
Povračilnj ogenj na velepodročje Londona se je nadaljeval podnevi in ponoči v ojačeni meri.
Iz Italije ne poročajo, razen o obojestranskem izvidniškem delovanju, o nikakih posebnih dogodkih.
Na jugu vzhodnega bojišča se prebijejo naše čete dalje nazaj na Prut in Seret, ker so deli rumunskih oddelkov na poziv kraljeve zarotnlške klike prenehali odpor proti boljševikom. Pri tem smo uničili številne sovražnikove oklopnlke.
Med Karpati in Vislo smo razbili močne krajevne boljševiške napade.
Na predmostju ob Visli severnozapadno od Earanova so naše pehotne in oklopni-ške divizije, ki jih uspešno podpirajo letalci in oddelki protiletalskega topništva, v hudih obrambnih bojih in z uspešnimi protinapadi preprečile sovražnikove prebijalne poizkuse proti severu. Dva oklop-niška in dva mehanizirana zbora ter 12 sovjetskih strelskih divizij je utrpelo pri tem težke izgube. V času od 11. do 23. av-
gusta smo v teb bojih zaplenili ali mučili 434 sovražnikovih oklopnikov in 634 topov. Med Bugom in Narevom smo tudi včeraj v ogorčenih borbah preprečili prodor, ki ga je hotel izvesti sovražnik. Pri tem je bilo uničenih 39 sovražnikovih oklopnikov.
Zapadno od Modohna so se izjalovili ponovni sovražnikovi napadi. Tudi severno od Valka ponovni boljševiški napadi niso imeli uspehov. V večdnevnih bojih smo odbili tu naval desetih sovjetskih strelskih divizij, ki so bile ojačene z oklopniki in oddelki metalcev granat. Na področju Dorpata so prestregle nemške in estonske čete močne sovražnikove napade.
V letalskih bojih in po protiletalskem topništvu je bilo včeraj sestreljenih 58 sovjetskih letal. Odlikovanec s hrastovim listom z meči k viteškemu križcu Železnega križa nadporočnik Hartmann. k rdel ni poveljnik nekega lovskega krdela, je sestrelil sam 11 letal in a tem dosegel svojo 301. letalsko zmago.
Pri ponovnem letalskem napadu na neko norveško mornariško oporišče so sestrelili mornariško protiletalsko topništvo in zaščitne ladje 20 britanskih letal.
Pri operacijah naših podmornic na Severnem morju smo potopili poleg 23. avgusta javljene križarke še neko pomožno letalonosilko in 4 rušilce. Neko nadaljnjo vojno ladjo smo s torpednimi zadetki težko poškodovali.
Severnoameriški bombniki so napadli več krajev v severni in srednji Nemčiji ter na Sudetskem in na Češkem. Pri tem so bila prizadeta zlasti mesta Kiel in Pardu-bice. Protiletalske obrambne sile so sestrelile pri teh napadih 48 sovražnikovih leta', med njimi 43 štirimotornih bombnikov.
Dodatek k vojnemu psroaiu
Fuhrerjev glavni stan. 24. avgusta. DNB. K današnjemu vojnemu poročilu (24. 8.) javljajo dodatno:
Zbor protiletalskega topništva pod vodstvom generalnega poročnika Reimanna, ki se je že večkrat obnesel, je dosegel v težkih obrambnih bojih v velikem Visli-nem loku 3000. sestrelitev od pričetka vojne na vzhodu. V jstem obdobju so uničile edinice tega zbora 2600 sovjetskih oklopnikov.
Nadporočnik Hartmann je zvišal včeraj s sestrelitvijo 8. sovjetskih letal število svojih letalskih zmag na 290.
Ostre borbe na francoskem področju
Težišče bojev ob spodnji Sani in jugovzhodno od Pariza
Berlin, 24. avg. V gredo je ležalo težišče britanskih in amerišpkih naadov na področju zapadno od spodnje Seine in jugovzhodno od Pariza. Močne britanske sile so napadale ob Toucqusu ob obeh straneh Pont l'Evequa, pri Lisieuxu ter pri Orbe-cu. Glavni sunki so sledili na teh področjih in so se zrušili z izgubami za sovražnika. Posebno ogorčeni so bili boji severovzhodno od Lisieuxa. Južno od mesta je napravil sovražnik dva vdora, proti katerim so v teku protiukrepi. Američani so istočasno napadli zapadno od spodnje Seine z juga ob obeh straneh Evreuxa.
Majhno mesto Conches jc bilo z osmimi zaporednimi napali angloameriških bombnikov skoraj popolnoma poi-ušeno. Preko razvalin so se sovražnikovi oklopniški klini pomaknili nekoliko proti severu. Pri Evreuxu sovražnikovi napadi niso imeli uspeha. Vzhodno od mesta je nasprotnik po težkih bojih napredoval ob Euri proti spodnjemu toku Avre. Tamkaj so se razvili zelo težki boji.
Nepregledno gozdno in grmičasto ozemlje zapadno od spolnje Seine nudi mnogo možnosti za boj v hitro ustvarjenih odpornih gnezdih Sili pa tudi nasprotnika k močni uporabi njegovih oklopniških in bombniških oddelkov. Od jutra pa do mraka pretresajo bombe normanske gozdove. Nad njimi vise oblaki dima. v njih pa silijo nemški navadni in oklopniški grenadirji sovražnika često le z nekaj strojnicami. da razvije vse svoje množice.
Primer za to nam je nudila te dni
Nim ukrepi za totalno v&fevanfe
Berlin, 24. avg. Državni opolnomočenec za totalno vojevanje dr. Goebbels jc objavil, da se je nemško kulturno življenje tudi v petem letu vojne nadaljevalo v obsegu, v kakršnem ni bilo v drugih bojujočih se državah niti v mini. Dočim so Angliia in Združene države zaprle in razpustile svoje opere, orkestre in ostale kulturne zavode že kmalu po pričetku vojne, se ie nadaljevalo kulturno življenje v Nemčiji doslej v normalnem, deloma celo v ojačenem obsegu. Spričo totalnega sodelovanja nemškega naroda v vojni so s^daj postale tudi na tem področju potrebne globoko segajoče omejitve. V bodoče bosta le še film in radio prinašala kulturne vrednote, zabavo in razvedrilo vojakom na bojišču in delujoči domovini.
Proste sile bodo, v kolikor so sposobne za boj, dodeljene borbenim edinicam. Vse ostale bodo uporabljene za oboroževalno in vojno proizvodnjo.
Vsi orkestri, glasbene šole in konserva-toriji bodo razen nekaterih vodilnih, ki služijo tudi radiju, prenehali s svojim umetniškim delovanjem.
Umetniške razstave, tekme, akademije, umetniške šole ter zasebne umetniške in slikarske šole se bodo zaprle.
Izdajanje leposlovne, zabavne in slične literature bo prenehalo. Nadaljevalo se bo le še izdajanje prirodoznanstvenih in tehničnih del oboroževalnih in šolskih knjig ter gotovih političnih standardnih del.
Zato bodo lahko številne založbe prenehale s svojim delom in dale oborožitvi na razpolago mnoge strokovne sile.
Dnevni tisk bo nadalje skrčen Ustavilo se bo izdajanje tedenskih ilustriranih časopisov. z izjemo dveh najvažnejših
Minister za znanost prosveto in ljudsko vzgojo naj izdela načrt za omejitev, oziroma delno ali popolno ukinitev številnih naprav na vzgojnem polju
S 16. oktobrom 1944 bodo uvedene nove živilske nakaznice, ki bodo združile dosedaj posamezno izdane nakaznice za kruh. meso, mast itd. S tem bo prihranjenih okrog 300 milijonov živilskih nakaznic, kar predstavlja mnogo papirja in Številne delovne sile.
Da se popolno izkoristijo delovne sile, bo znašal delovni čas v uradih javne uprave in v gospodarskih uradih tedensko najmanj 60 ur. Do vojakov na bojišču je pravično, ako se tudi domovina odpove dopustom. Radi tega se odreja takojšnja splošna zapora vseh dopustov.
obramba sovražnikovega prebijalnega poizkusa pri Leiglu. 2e pri pričetku svojega sunka so naleteli sovražnikovi oklopniki na nemške »tigre«. SS Oberscharfiihrer Holte, ki je bil z nekaj »tigri« skrit v gozdu, je dal takoj povelje za protinapad. Brzina, s katero so nemški oklopniki udarili, je bila odločilna za rezultat boja. Tik prei 12. uro sta trčila oba oklepniška klina drug v drugega. Pod silovitim ognjem ameriških »shermanov«, ki so bili številnejši in ki so pod zaščito svojega topništva pričakovali nemški sunek, so pričeli »tigri« svoj napad. Boj je divjal v goščavi in v gozdu cb robu ceste. Sovražnik ni napredoval niti za korak. Tudi se mu ni posrečilo, da bi se osvobodil »tigrov«, ki so s spretnim nameščanjem vedno znova nadaljevali obrambni boj. Ko je moral poveljnik po sedmih urah končno prekiniti boj, da bi obnovil zaloge municije in pogonskih sredstev, je gorelo sedem »sher-manov*. Poleg njih je ležalo več uničenih vlačilcev in tovornih avtomobilov, ki so vczili strelivo in gorivo za sovražnikovo oklopniško formacijo.
Tako se je ob ozki normanski cesti pri Leiglu zaradi junaštva peščica odločnih mož izjalovil široko zasnovan severnoameriški oklopniški sunek, ki bi ga bilo v primeru. če bi se polno razvil, mogoče ustaviti le z največjim naporom.
Ob Seininem loku severno od Mantesa je poizkušal sovražnik razširiti svoje predmostje z napadi pri Le Roche-Guyonu proti severu. Sunki so se zrušili. Nemške čete so nadaljevale s svojim, že prejšnjega dne pričetim protinapadom, zavzele kraj ter prolrle preko Seine v veliko rečno koleno. ki so ga očistile.
Nemško letalstvo je nadaljevalo svoje uspešne napade na pontonske mostove m zbirališča sovražnih čet. Jugovzhodno od Pariza so pritiskale severnoameriške divizije na področju severozapadno od Etam-pesa nadalje proti Seini, ki so jo dosegle pri Cordeilu in Melunu. Ob Tonni so se razv'li novi boji pri Sensu. Sovražnikovi oklopniški izvidniški oddelki, ki so mesto obšli, so napredovali dalje proti vzhodu. Boj; še trajajo.
Na južni francoski obali je pritiskal nasprotnik preko srednje Durance proti se-verozapadu v smeri k spodnjemu Rodanu. Z? sunke ^e na razpolago le nekaj gorskih cest. na katcih so se razvili težki boji z napredujočimi sovražnikovimi oklopniki. Ob obali sami so se vršili boji zapadno od Cannesa. pri La Boca in v Toulonu. Tu je uspelo aneloamoriškim Oklopnikom zasesti nekaj hišnih bkkov ter se prebiti do mor-narišknea povelistva. kjer so branilci sovražnika v bojih iz bližine krvavo odbili. Luka je še nadalje v nemških rokah.
Ii^m;
Poravnafre
naročnino!
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 24. avg. Finsko vojno poročilo javlja:
Na Karelski ožini smo z ognjem težkega orožja razbili zbirališča neke sovražnikove čete. Severnovzhodno od Ladoškega jezera smo zapadno od jezerca Tolba odbili napad majhnega sovražnikovega oddelka. Z ostalih odsekov kopnega bojišča ni nikakih posebnih poročil. Naša protiletalska obramba je zbila eno sovražnikovo letalo.
Velika zmota
V zadnjem času so se komunisti z vso vnemo vrgli na agitacijsko delo, da bi moralno oslabili domobrance. Prav dobro se namreč zavedajo svoje slabosti na eni in domobranske moči na drugi strani. Zato bi radi domobranstvo razrahljali in zanesli vanj zmedo, kakor to tudi odkrito priznavajo. Na jasnem so si, da jim je domobranstvo prekrižalo vse račune o izvedbi njihove revolucije »še pred koncem vojne«, pa zato z obupnimi napori skušajo popraviti svoj položaj s tem, da bi zmanjšali borbenost tistega, ki jim je te špekulacije na škodo slovenskega naroda najbolj preprečil, torej domobranstva.
Podobna je bila taktika komunistov tudi lansko jesen, ko so se z enakimi pozivi kakor sedaj obračali na »belogariste« in jih pozivali, naj se takoj pridružijo »narodno osvobodilni vojski«. Navzlic podpori ba-doljevcev, ki so se v tistih dneh postavili na njihovo stran, pa komunistom ta taktika ni uspela. Pripadniki Vaških straž so se namreč dobro zavedali, zakaj so zgrabili za orožje proti komunistom in njihovim pajdašem, ki so našemu ljudstvu že do takrat povzročili toliko škode.
Kar pa komunistom ni uspelo ob italijanskem razsulu lanske jeseni, jim bo še manj uspelo danes. Proti sebi nimajo več le slabo medsebojno povezanih edinic Vaških straž, temveč strnjeno, čvrsto organizirano in odlično opremljeno slovensko domobranstvo. ki jim prav v zadnjem česu zadaja najhujše udarce. Komunisti so v veliki zmoti, če mislijo, da bi bilo mogoče te zavedne in odločne sile kakor koli zbegati ali celo razkrojiti. Vsa komunistična snubljenja so za slovenske domobrance enako bob ob steno, kakor vse komunistične grožnje. Komunisti so morda pozabili, da so organizirali svoj »osvobodilni« boj samo iz kominternskih špekulacij o »revoluciji« na slovenskih tleh še pred koncem vojne, nikakor pa niso tesa pozabili domobranci, ki so se proti tej komunistični nakani zakleli, da jo bodo preprečili, in sicer prav tako »še pred koncem vojne«.
Zato se slovenski domobranci v svoji borbi tudi prav nič ne zmenijo za zunanji svet in jih nobeno zunanje argumentiranje ne more spraviti s tira: komunisti so napovedala boj našemu ljudstvu in zato .le to ljudstvo upravičeno in poklicano, da ta boj dokonča, kakor mu to velevajo njegovi življenjski interesi. In ljudstvo se je že davno odločilo, ko je povsod, kjer je le moglo, složno manifestiralo svojo odločno voljo, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi prepreči uresničenje komunističnih načrtov.
Najpopolnejši in najvidnejši izraz te odločne volje našega ljudstva je slovensko domobranstvo, ki se tega svojega visokega poslanstva danes tako globoko zaveda, da ga nič, prav nič ne more več spraviti s poti, ki si jo je začrtalo po volji samega naroda. Njih ne morejo soditi razni komunistični samozvanci. Zgrabili so za orožje, da dobojujejo svoj boj do zmage na zahtevo in po volji našega ljudstva, ki mu je bilo komunistične strahovlade in samo-paštva na naših tleh dovolj. Zato so komunisti v veliki zmoti, če mislijo, da bi lahko dosegli danes, česar niso mogli doseči lani. čeprav jim je takrat priskočila na pomoč izdajalska badoljevska vojska.
„v 1" vor dem Start
Aus guter Deckung vvird »V 1« an die. Ab-schuBstelle gerollt. Der Start erfolgt durch eine PreBluftanlage. Mit Hilfe eine* Fern-lenkverfahrens trifft die »V 1« das be-fohlene Ziel. Die gleich bleibend hohe Ge-sehvvindigkeit, die von keinem Feindjager erreicht vvird, erhalt »V 1« von einem Ra-ketenantrieb. Diese erste deutsehe Vergel-tungsvvaffe ist eine hervorragende Schop-fung unserer Luftriistung.
PK.== Aufn.: Vieth-Atlantic
«v 1" pred odstrelom
V dobrem kritju spravljajo »V 1« na od-strelišče. Odstrel se izvrši s stisnjenim zrakom. S pomočjo naprave za krmiljenj« na daljavo poišče »V 1« odrejeni cilj. Enakomerno veliko hitrost, Id je ne doseže nobeno sovražno lovsko letalo, dobi »V 1« po raketnem pogonu. To prvo nemško povračilno orožje je odlična stvaritev nemške letalske oborožitve
0123532353230202532348010101482353020102015353234853
Izdajstvo rumunskega
Narodna rumunska vlada ugotavlja:
Značilno je, da je bila izjava, da so bili
sprejeti moskovski »mirovni pogoji«, natisnjeni na prvem mestu v kraljevem proglasu. To pomeni, da je ta izdajalska druščina za hrbtom poslujoče vlade navezala niti z Moskvo, torej s sovražniki Rumu-nije, katerih se je skuša'a država obraniti s krvnimi žrtvami svojih najboljših na strami nemških vojakov, da bi tako rešila svoje življenje in svojo svobodo.
Rumunski kralj in njegovi pomagači so svojemu narodu v odločilnem usodnem trenutku hoteli zasaditi nož v hrbet, čeprav dobro vedo, da bi zlom rumunskega življenjskega boja pomenil uničenje rumunskega naroda. Ljudje, ki so se združili s kraljem na čelu, so po'itični ba^kro-terji, ki ne morejo nič izgubiti in nič ne tvegajo.
Brez pomislekov bi vodili rumunski narod v boljševiško suženjstvo, da bi jo potem, ko bi prejeli svoje judeževe grcše, pobrisali. Dva znana politika sta dala svole ime kot izvesek za to »vlado«: Bratir.au in Maniu. Bratinanu je znan kot anglo ilski diplomat stare šole in kot prekanjen star spletkar, Maniu pa si je ves čas romunskega osvobodilnega boja stavil za nalogo da sabotira vse ukrepe maršala Antonesca.
Gotovo je, da si je boljševizem zavaroval že v naprej odločilen vpliv v Rumu-niji. kakor pri vseh sličnih izda alsk h spletkah. Tako se je pojavil sedaj na po-zomici neki Fc|lrescanu, ki velja za moskovskega pooblaščenca. Brez dvoma je on glavna oseba v zaroti in posta-ljen zato, da zastopa moskovsko stvar v Rumu-niTi. Nobe-ega dvoma tudi ni, da se smatrajo rumunski komun;sti in levičarski socialisti samo kot zastopniki Mrskve in da bodo zastavili vse svoje sie za to, da izreče Rumunijo boljševizmu, tako na do in popolno, kakor bi bilo le mogeče, čim bodo prejeli povelje iz Kremlja.
Po oklicu rumunske narodne vlade so se javi»i takej možje, ki hočejo obvarovati Rumunijo pred strmoglavljenjem v pre-
pad. So to možje, ki se zavedajo, da po meni paktiranje z Moskvo konec naredne svobode. Za Rumunijo velja tudi dalje samo eno geslo: Boriti se do poslednjega! Samo tako je mogoče rešiti Rumunijo.
Vsaka druga pot vocli v prepad *
Berlin, 25. avg. Diplomatski dopisnik DNB-ja dr. Siegfried Horn piše:
Nemški narod je v teku včerajšnjega dne zvedel o dogodkih v Rumuniji. Njegovo ogorčenje nad izdajo dvorne klike okrog kralja Mihaela je tem večje, ker nikdar ni dvomil o zavezniški zvestobi rumunskega naroda in ker mu je bilo samo po sebi razumljivo, da čim bolj možno podpira rumunskega tovariša v orožju. Iz doslej znanih dejstev je razvidno, da je izvršil majhen krog politikov, ki so pristaši Sovjetske zveze in zapadnih sil skupno z dvorom izdajo, ki je grozovit zločin nad narodnim obstojem rumunskega naroda in jo kot tako smatrajo in obsojajo ne le nemški politični krogi, marveč tudi vsi rumunski narodni elementi. Prva reakcija teh domoljubov je bil oklic na rumunski narod in vojsko. Ti krogi so glede na ozadje in na posledice te izdaje ukreniH edino primerne ukrepe. O nemških protiukrepih, ki bodo ukrenjeni ali pa so v teku, sedaj iz razumljivih razlogov še ni možno govoriti, vendar je jasno da bodo glede na splošni evropski položaj kmalu in odločno izvedeni.
Od kralja Mihaela postavljena izdajalska vlada obstoji predvsem iz osebnosti ki so socialno-demokratskega in komunističnega prepričanja. Razen Maniuja in Bratiana. ki sta politično že itak dovolj ožigosana, nobena izmed teh osebnosti doslej še ni nastopala v javnem življenju Eden izmed prvih ukrepov te »vlade« je bil izpustitev vseh političnih jetnikov, namreč vseh bolj-ševikov in ostalih nemirnih elementov, pa tudi sovjetske čete napredujejo le tam, kjer zasedajo tuje ozemlje pod pretvezo osvoboditve in kjer pri?nc takoj delovati izpuščeni politični bacilonosci.
Mmkmih
Stockholm, 24. avgusta. DNB. »Stock-holms Tidningen« objavlja velik načrt Varšave s točno označitvijo mestnih predelov in hišnih blokov, ki so jih bili zasedli poljski uporniki in ki so jih morali potem zopet izprazniti. Na podlagi informacij, ki izvirajo iz krogov poljskega iz-seljeniškega odbora v Londonu, poudarja poročilo k načrtu, da je izjavil 31. julija, ko so stali Sovjeti pred Prago, radie Kosziuszko, da je odbila ura za podtalni pokrei v Varšavi, ki naj sedaj pokaže, kaj zmore. Dne 1. avgusta ob 15. je nato »general Bor« udaril. Od tega trenotka, poudarjajo izrecno v poljskih krogih v Londonu. so sovjetski topovi na bojišču pred Varšavo prenehali streljati, pričakovane sovjetske pomoči pa ni bilo. Mesto tega je Moskva obdolžila varšavske upornike, da so nastopili predčasno in brez stika s sov'etsko armado. Pod temi pogoji se je boril podtalni potkret v Varšavi v brez-upnem boju. proti veliki nemški premoči Pi-ljske izgube so bile grozne.
Stockholm, 24. avg. V londonskih političnih krogih pravijo po vesti Londonskega dopisnika »Svenska Morgenbladefca«, da so Sovjeti pozval Poljake, naj se upro, in da so zato dolžni, da ^im pomagajo.
Kratke vesti
Madrid, 24. avg. EF71 javlja iz Washing-tona. da je v vežbališčih ameriškega letalstva strmoglavilo v sredo več bombnikov. Ob tej priliki je bilo ubitih 28 letalcev.
Tokio, 24. avg. Domei javlja iz Manile, da je izvršil filipinski predsednik dr. Lau-rel v okviru, ki naj nanovo poživi vlado in prilagodi upravni aparat sodobnim zahtevam, izpremembo svojega ministrskega sveta
Ženeva, 24. avg. V številnih angleških občinah vse do velemest veljajo danes še vedno trdi angleški predpisi o nedelji, ki pa se jih ljudje več ne drže. V svojem časopisu »Diocesan Chronicle« je nedavno napisal rochestrski škof, da se življenje ne bo več izplačalo, ako se bo pohlep po nedeljskih zabavah še nadalje izrodil. S to vojno se je vtihotapila tudi podla strast, ki hoče kršiti svetost nedelje. Proti nedeljskim anfrloarneriškim terorističnim napadom pa ta verni škof ni nikdar nič protestiral.
Amsterdam. 25. avg. Kakor javlja britanska poročevalski službi iz Washingtona. je odstopil namestivk predstojnika ameriškega urada za vojno nro zvodnjo Charles E. Wilson. ki je izjavil Rooeeveltu v svoji prošnji za odpust, da so vodil; spori med podrejenimi v uradu za vojno proizvodnjo do neosnovanih napadov na njegovo osebo
Amsterdam, 25. avg. Kakor so uradno obja>-vili v Londonu je prispel v Alžir zastopnik rrvnistrskega predsednka Clemens R Attlee v spremstvu parlamentarnega državnega podtakni!-:? zunanieg® ministrstva Georga Halla.
Stockholm, 25. avg. V četrtek dopoldne sta zasilno pristala na švedskem zopet dva severnoameriška bombnika.
Lizbona, 25. avg. Portugalska letalska družba »Aero Portuguese« je sklenila, kakor javlja »Diario de Moticias«, da bo združila dosedanjo progo Lizbona—Tanger —Casablanca v eno samo letalsko zvezo. Na tej poti bodo sedaj letala letela samo enkrat na teden, in sicer bodo odletela v ponedeljek in se vrnila v četrtek.
Madrid, 25. avg. kehiški predsednik Ca-macho je pozval vse izobražence dežele, naj se prostovoljno in brez odškodnine javijo za poučevanje mladih in doraslih analfabetov, da bi se zboljšal nevzdržen položaj na tem področju, ker je skoraj polovica mehiškega prebivalstva nepismenega Th načrt naj bi zmanjšal število mehiških analfabetov v treh letih za 10 milijonov.
Povprečen človek z ulice ne razume, čemu Sovjeti, ki so le nekaj kilometrov oddaljeni od mesta, ne dobavljajo poljskim oddelkom v Varšavi nikakega orožja.
Moskovske za Iste ve
napram Gretji
Bern, 24. avg. Kakor javlja Reuter. je imel angleški ministrski predsednik \Vin-ston Churchill v Italiji razgovor z ministrskim predsednikom grške begunske vlade Papandreom. Na sestanku je po Reuter ju prišlo do popolnega zedinjenja obojestranskih pogledov na Grčijo.
Kakšno je to »zedinjenje« ln kaj bo rezultat teh razgovorov, za svetovno javnost pač ne more predstavljati nikake tajnosti. Tudi ta razgovor je bil nedvomno popolnoma v skladu z onimi, ki jih je imela Velika Britanija v zadnjem času z zavezniškimi malimi narodi. Dovolj je, ako se spomnimo na primer bivše Jugoslavije, pa bomo tudi v tem primeru takoj vedeli, kakšne nasvete je dal Churchill grški vladi: gotovo je svetoval pripravljenost za sprejem sovjetskih zahtev, ki hočejo, kakor znano, doseči obsežno ojačenje boljševiške-ga vpliva v južnoevropskem prostoru.
Angloameričani se bore za sovjetsko stvar
ženeva, 25. avg. Irski tednik ->Leader« piše, da je postalo splošno znano dejstvo, da so si moskovski boljševiki pridobili vlade vseh onih dežel, ki so jih »osvobodili« Angloameričani. Angloaameriški vojaki so pri tem morali dobiti vtis, da se ne borijo za svojo domovino, marveč za sovjetsko stvar. Angleži in Američani, končuje list, se morajo v lastni deželi bati komunistične nevarnosti, če bodo njihove vlade nadaljevale delo po boljševiških načelih in z njihovimi pristaši, potem so Anglija in Ze-dinjene države izgubljene, pa naj njihovi vodilni možje še toliko govorijo o demokraciji in o boju za njo. Pod praporom teh dveh demokracij bo postajal politični obraz Evrope vedno bolj boljševiški.
Obvestila »Prevoda«
Prodaja mesa
Potrošniki bodo prejeli v soboto 26. tega meseca 8 dkg govejega mesa proti odvzemu odrezkov »št. 3 jn 6 Avg« avgusto-ve živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Mesarji morajo bit; v soboto točno ob 9 uri na Mestni klavnici zaradi dodelitve mesa.
Meso bodo piodajali v soboto popoldne
od 15. do 19. ure.
Delitev krompirja
Potrošniki mesta Ljubljane naj dvignejo takej po 2 kg krompirja na odrezek št. 4 in 5 nove nakaznice za krompir.
Pcleg tvrdk, objavljenih dne 23. t. m., dele krompir še: »Ekonom«, Kolodvorska ul., Konzumno iruštvo — Vič Konzumna zadruga, Medvedova ul. 38 in A. Druško-vič-Ilcvnik, Bernekarjeva 22.
Delitev zaseke na bolniška nakazila ter težkim in najtežjim delavcem
1.	Uravičenci, ki so prejeli od bolniške, ga odseka mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani za nabavo maščob v mesecu avgustu 1944 bolniško nakazilo, bodo prejeli:
a)	olje vsak pri svojem stalnem trgovcu
b)	trde maščobe (zaseke.) v celi nakazani količini pri najbližjem spodaj naštetih trgovcev.
2.	Delavci, zaposleni pri težkih delih bodo prejeli po 50 g zaseke na odrezek dodatne živ Iske nakaznice za mesec avgust »TD 11« in »TD 12« (skupaj 100 g) pri enem spodaj naštetih trgovcev.
3.	Delavci, zaposleni pri najtežjih delih, bedo p. ejeli po 50 g zaseke na odrezek dodatne živilske nakaznice za mesec avgust »NTD 18« »NTD 19«, »NTD 20« m »NTD 21« (skupaj 200 g) pri enem spodaj naštetih trgcvcev.
Zaseko bodo lelili trgovci težkim in najtežjim delavcem tako na ljubljanske dodatne živilske nakaznice (z zeleno črto), kakor tudi na okoliške (violetno črto in zelenim »B«), oz. podeželske (z violetno črto), v kcliker slednji niso dvignili zaseke že v svoji občini.
Zaseko bodo delih sledeči trgovci: Kačar, Vodnikova 87, za severozahoini del mesta (Dravlje. šiška).
Avsec, Bežigrad 13, za severni predel mesta (Bežigrad, Brinje).
Lunder, Rožna dolina, cesta n/2, za jugovzhodni del mesta (Rožna dolina, Vič, področje Tržaške ceste).
Sveina, Kcogiesni trg 3, za osrednji prelel mesta.
Kačiar, Sv Petra cesta 67. za osrednji predel mesta.
šarabon. Zaloška c. 1, za zahodni del mesta CVodmat, Moste, štepanja vas).
Pengov, Karlovška c. 19. za južni in jugovzhodni del mesta (Trnovo, področje Karlovške in Dolenjske ceste) ter
Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic, Cesta 800 let Ljubljane, za upravičence — člane zadruge.
Našteti trgovci bodo delili zaseko po sledečem redu:
na dan 28. avgusta potrošnikom z začetnico A do K,
na dan 29. avgusta potrošnikom z začetnico od L do S,
na dan 30. avgusta potrošnikom z začetnico š do 2 in zamudnikom.
Poznejše delitve zaseke za zamulnike ne bo, zato naj jo upravičenci vsekakor dvignejo na določeni dan.
Odrezke (bone) bolniških nakazil, zbrane in zložene po enakih vrednostih ter nalepljene odrezke dodatnih živilskih nakaznic, posebej TD in NTD ter pesebej z zeleno in z violetno črto, oz. z »B« bodo predložili našteti trgovci rednim potem obenem z ol rezki za vsa ostala živila Mestnemu preskrbovalnemu uradu v palači Bata, na dan, ki jim je določen.
Prestreženi sovjetski sunki
Hude izgube komunističnih tolp v Bosni
Berlin, 24. avg. V teku dvotedenskih čistilnih akcij nemških čet v vzhodni Bosni so imele komunistične tolpe 3460 mrtvih, ranjenih, ujetih in prebeglih Zaplenjenih je bilo 46 strojnic, dva planinska topa, 3160 granat, več tisoč pušk z naboji, 350 konj in tovornih živali ter agitacijski ln sanitetni materijal.
Komunistični porazi na Dolenjskem
Tudi v avgustu doživljajo komunistična krdela na Dolenjskem poraz za porazom Utrpela so zelo občutne izgube na ljudeh in materialu. Podrobneje smo že poročali o hudih udarcih, katere so jim sredi mescca zadali domobranci na področju med Šmarjem in Grosupljem. Komunisti so tam s celo »divizijo« pod komando proslulega Dakija spet enkrat poskusili navaliti na šmarska železniška tunea. naleteli pa so na tako hud odpor, da so se morali razbežati na vse vetrove. »Divizija« se je razpršila ter izgubila več sto mož, ki so padli ali bili težko ranjeni, dva topova ter mnogo drugega orožja in materiala Okrog 60« tolovajev je bilo ujetih, poleg tega pa je še precej prisi'nih mobilizirancev porabilo to priliko, dia so se rešili k domobrancem
Večji komun:stčni oddelek, pri katerem je bil baje tudi Daki sam. se ie zatekel od Šmarja na področje med Kureščkom in Golim, kjer se je skušal v vsei naglici utrditi Zato so domobranci iz bližnjih postojank 18 t. m. prired;li nenadno očiščevalno akcijo tega področja. Po kratkem boju so zavzeli Golo ter komuniste tudi s tega predela pregnali.
Druge skupine razbite Dakijeve divizije so se umikale od Višnje gore proti Suhi Krajini. V noči od 15. na 16. t. m. je ena teh sku-. pin napadla višnjegorsko domobransko posadko Napadala je več ur. vendar brez slehernega uspeha. Ko se je začelo daniti, so se komunisti umaknili proti Polževemu Do manjših spopadsv med domobranskimi oddelk' in s šmarskega področja se umkajočimi komunisti je prišlo tudi pri Škocjanu, v okolici Velikih Lašč. pri Račni in drugod. Povsod so se komunisti že po prvih strelih razgubili v go-zdove-
Ujeti komunisti in rešeni prisilni mobilizi-ranci soglasno potrjujejo, da je Daki v bojih pri Šmarju z revolverjem v roki podil svoje ljudi v brezupnp borbo b jih res več postre-
lil, ko so se upirali jurišati proti smrtonosnim domobranskim strojn:cam. Kakor je iz pripovedovanja ujetnikov razvidno, komun st čne kolovodje posebno hudo boli izguba njihovih topov. Neki ujetnik je povedal da je Daki postrelil vse »art leriste«. ker niso rešili topov. Sam seveda se je s svojim »štaboma držal dVeč od topov.
Občuten noraz so dožive'i komunisti tudi v okolici Trebelnega in Mokronoga. Tam se jrh je zopet zbralo kar za dve ali tri nj hove »brigade« Odločna domobranska posadka iz Tržišča jih je preteklo soboto ponoči nenadno napadla m jih pognala v beg. V nedeljo je očiščevalno delo dokončal domobranski oddelek, ki je prišel- iz Novega mesta Ljudje iz vas' okrog Trebelnega in Mokronoga so domobrancem pripovedovali, da 60 komunisti nlenili po vseh vaseh ter odgnali zlasti mnogo živine Samo v mali vasici Zabukovju so potem klali živno na petih krajih Ljudje so tožili o komunstih- »Mnogo hudega so nam že storili, toda tako divji še niso bili nikoli.« Vidi se da so komunisti tem bolj nasilni. č:m bolj čutijo in spoznavajo, da se jim bliža konec. V bojih je padel tudi komunističn te>-renec P:škur, ki je bil znan strahovalec tre-belske okolice.
Domobranka posadka v St. Jerneju je 16-t. m dobila sporočilo, da se na Vrhpolju in v Cerovem logu nahajata dva »bataljona« komunistične »Cankarjeve brigade«. Se isti dan je odšla proti Vrhpolju izvidnica 10 mož. da vidi kako in kaj Ko je patrulja prišla v vas Vrh-polje so se komunisti res nahajali v bližnjem gozdu, kjer so se pripravljali za prenočevanje Vnel se je kratek spopad ki se je končal s tem. da go se komun'sti. čeprav jih je bilo več ko desetkrat več. hitro umaknili ter »i šli drugam iskat prenočišč«. Pustili so na bojišču dva mrtva, medtem ko domobranci niso imeli nobene izgube.
Berlin, 25. avg. Na severu vzhodnega bojišča se kažejo sedaj posledice napadalnega uspeha nemških čet, ko so pri Tu-kumu vzpostavile zvezo z oddelki v Kur-landiji. Proboj sam se je pričel v nedeljo zjutraj s podporo topništva oddelka križark, ki je vplul v zaliv Rige. Lad jsko topništvo je z izredno silovitostjo obstreljevalo boljševiške postojanke. Po tej topniški pripravi so pričele nemške čete skupno z letonskimi prostovoljci uapad z vzhoda Istočasno so pričeli napad oklopniški oddelki z zapada. Boljševiki so se zagrizeno branili. V vsaki kmečki hiši, za vsakim grmom in jarkom so se ogorčeno branili in so morale nemške čete korak za korakom zavzemati ozemlje. Nato so se šele umaknili v sosedni zamočvirjeni gozd, da bi od tam vodili zahrbten boj proti nemškim četam. Nemški oklopn.ki in napadalni topovi so razbili boljševiške ostanke. Ko so se nato pomikali nemški oklopniki skozi \e-tonske kraje, so stale ob cestah žene in otroci in jim navdušeno vzklikali. Kmalu nato so se združili z zapada prihajajoči oklopniški grenad:rji in z vzhoda prodirajoče nemške in letonske čete.
Prvi učinek tega napada je bilo ojačanje v odseku zapadno od Modohna. Tukaj so boljševiki tudi 23. avgusta kakor prejšnji dan ponovno brezuspešno napadli, nemški protinapadi pa so zlomili žilavi boljševiški odpor in dosegi; naialjnje uspehe. Na pra-gozdnatem ozemlju vzhodno od železnice proti Valku je prišlo do nadaljnjih silnih bojev, v katerih so bili boljševiki vrženi nazaj. Severnovzhodno od Valka so bili sovražnikovi napadi šibkejši kakor prejšnje dni in so bili s podporo bojnih letalcev odbiti.
Na področju Dorpata je napadel sovražnik s približno tremi divizijami in z močnimi oddelki oklopnikov in bojnih letal. Južno od mesta je bil prestrežen ob zapor-n'h postojankah Tudi južnovzhodno od Dorpata so se izjalovili krajevni sovražnikovi napadi.
V srednjem odseku vzhodnega bojišča je bilo težišče sovražnikovih napadov severnovzhodno od Varšave in južnozapadno od Bjalistoka, medtem ko je trajal ob kolenu Visle in v L'tvi še vedno premor. Ob spodnjem Bugu je nadaljeval sovražnik ves dan napade v moči bataljona. Oddelki SS so povsod krvavo odbili napadalca. Južnoza-
paano od Bjalistoka, med Bugom in Nare-vom so se zopet razplamteli boji v vsej svoji silovitosti. Na gozdnatem ozemlju pri Cervoniboru so nemške čete z energičnimi
protisunki prestregle napadajočega sovražnika. Boji za. vdore se še nadaljujejo.
Na jugu vzhodnega bojišča so prodrle močne sovjetske motorizirane oklopniške divizije s severa in vzhoda do spodnjega Pruta, kjer so prestregli nemški zaporni oddelki in hitro dovedene čete sovražnikove napadalne kline. Tudi pri Romanu ob srednjem Seretu se bijejo silni boji. V Besa-rabiji in v Moldaviji so boji na obeh straneh z veliko premakljivostjo, kjer skušajo sovjetske čete izrabiti zmedo, ki je nastopila med rumunskimi četami zaradi izdaje njihovega kralja. Na vzhodnem karpatskem hojišču so odbile nemške in madžarske čete več krajevnih sovjetskih napadov ter s topniškim ognjem razbile sovražnikove izhodiščne postojanke.
Boji v Italiji
Berlin, 25. avg. V Italiji je prišlo 23. avgusta na področju ameriške 5. armade do živahnega izv dni:kega delovanja. Sovražnik je izvedel več izvidniških sunkov južnozapadno od Pi6e, vzhodno od Pontedere in pri San Romanu na levem bregu reke Arna. nemške prednje postojanke pa so deloma v siln;h bojih rer z velikim' izgubam nasprotnika odbile vse ameriške napade Nasprotno pa so bili zelo uspešni podvig' nemških napadalnih skupin. Poleg važnega izvidn škega gradiva so dobili tudi številne ujetnike.
Na področju 8. armade so podvzeli Britanci s šibkejšmi s;lami med Lastro Signo in za-p 'dnim robom Florcnce več brezuspešnih sunkov. Severno od Arezza pri Chitignanu jn ob Monte Forcstu so se po trd h bojih izjalovili vsi ponovni sovražnikovi napadi Južnovzhodno odtod so obkolile napadalne skupine grenadirjev važno naprej potisnjeno britansko oporišče. ga uničile in zajele vso posadko Po uspešno izpolnjeni nalogi 6o se vrnile brez 'zgub na svoje postojanke.
V jadranskem obalnem odseku doslej boji niso ponovno ožveli. Obojestransko so bili podvzeti le izvidniški šunk-'. Nemško topništvo je na vsem bojišču uspešno obstreljevalo sovražnikove premike čet in oskrbovalne pro-veze.
Proizvodnja aromatičnih rastlin na Hrvatskem
Na merodajnih mesth v Zagrebu proučujejo v zadnjem času vprašanje povečanja pro-zvodnje aromatičnih rastlin, ki naj po vojni zavzame v^žno mesto v izvozu Dalmacije. To vprašanje je postalo posebno aktualno, odkar je zopet vse dalmat nsko področje, kjer uspe^ vajo aromatične rastline, v hrvatskih rokah.
Najvažnejše mesto zavzema med aromatič-nimi rasti nami bolhač (Pyrcthrum. hrv. bu-hač). ki raste v raznih področjih D.ilmacije in se goji tudi v umetnih nasad h. Dalmacija je največji produccnt te rnstline. ki se uporablja za izdelovanje znan h sredstev za uničevanje mrčc<a Šele v zadnjih dc#:tletjih ie nasta'a za dalmatinski ;zvoz bolhača pomembnejša konkurenca na strani Japonske. Japonci so prinesli rastlino iz Dalmacije n so jo pričeli goj ti v umetnih nasadih. Navzlic temu je bil tudi v zadnj h letih pred vojno hrvatski
izvoz mnogo pomembnejši od japonskega. V dobrih let h so nasadi bolhača v Dalmaciji dosegli tudi 2000 ha. Povprečni letn. pridelek ie dosegel 125 do 150 vagonov in je proizvodnja šla v celoti v inozemstvo, predvsem v Italijo in v Zedinjene države. TudJ bago ki se je izvoz lo v Italijo, je bilo po posredovanju tržaških tvrdk izvoženo v znatnem delu v Ameriko in je tržaška trgovina s svojimi dobrimi zvezami le posredovala vnovegnje v raznih državah. Ameriške tvrdke. ki izdelujejo sredstva za pokončevanje mrčesa, so v z dnj h desetletjih dosegle znatne uspehe pri prodaji bolhačevega proizvoda v tekočem stanju, ki se je pod imenom Flit za drag denar prodajal po vsej Evropi in tudi v sami Dalmaciji, v domovini bo hača. Zato je na dlani načrt, da bi v Dalmac ji sami pričeli predelovati bolhač in ga izvažati v obliki za potrošnjo primerni proizvodov. Taka industrija bi imela v Dalmaciji vse pogoie za razvoj, kajti nikjer drugje na svetu nimajo te surovine v takšnih količinah na razpolago kakor prav v Dalmaciji.
Nadaljnji načrti gredo za tem. da se uvede tudi predelava drugih aromat čn h rastlin in izdelovanje aromatičnih olj V pošitev prihaja predvsem rožmarin, kadulja (žajbelj). lovoro-vo listje in brinjeve jagode. Proizvodnja teh aromat:čnih rastlin je v zadnjih desetletjih precej nazadovala in je bila znatno večja v avstrijski dobi, ko je bil za vnovčenje na
razpolago obsežen trg. Izvoz rožmarina je v dobrih letih dosegel okrog 10 vagonov. Poleg tega so pričeli v Dalmaciji izdelovati rožmari-novo olje. č;gar proizvodnja je dosegla 15 do 18 trn. Proizvodna središča so bila na Hvaru in Visu. medtem ko drugje v Dalmaciji zb:ra-nie rožmarina še ni organ;zrano Kot konkurent pri vnovčenju rožmarina pride resno v poštev le Španija. Proizvodnja rožmarina bi se povečati na kakih 50 ton na leto.
V okolici Š'benika. Trogira in Dubrovnika zb 'rajo tudi kaduljevo listje, ki služi v posušenem stanju kot zdravilo pri želodčnih in nljučnih boleznih. Izvoz kaduljevega listja se g bije med 60 do 80 vagonov na leto. Pri njegovem vnovčenju so prav tako posredovale ita'ijanske in druge veletvrdke Na otoku Braču «o ustanovni že nred vojno zadrugo, k' kaduljevo listje destilira. Glede na uspehe te zadruge bodo tudi v drugh krajih Dalmacije zgradli naprave za destilacijo kaduljevega listja Zadruga na Braču izdela na leto okrog 500 kg takega olja. Po strokovni cenitvi bi se izvoz kadulievega olja lahko povečal na več ton na leto. Tudi na tem področju prhaja resna konkurenca le od strani Španije, ki izvaža na leto okrog 20 ton tega olja.
Lavorovo listje so doslej zbirali samo v okolici Kotora. od koder go izvozili na leto 15 do 20 vagonov. Za povečanje pnrzvodnje bo treba urediti nove nasade Povečati bi se dal tudi :zvoz brinjevih jagod, ki se uporabljajo pri izdelovanju likerjev. Izvoz brinjevih jagod je šel pred vojno zgolj v Italijo in na Madžarsko. Italija sama izvaža na leto okrog 200 vagonov. Hrvatski izvoz b; lahko dosegel vsaj po'ovico te količine, saj se obstoječe možnosti le v majhnem delu izkoriščajo. Na tej osnovi bi se dala zgraditi tudi močna predelovalna industrija. ..................................
Vpitje, sprehajanje, prerivanje, neumestne šale ne spadajo v zaklonišče.
Ne pozabite vzeti v zaklonišče odeje, ker je prostor hladen in je potrebno včasih prebiti v njem precej časa.
Nespametni so oni, Id se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo neumestno junaštvo in vsevednost.
Kazni zaradi nezadostne zatemnitve
V dobi od 15. avgusta 1944 do 24. avgusta so bile kaznovane zaradi zatemnitvenih predpisov sledeče osebe:
Rojlna Josip, krojač, Ulica 3. maja 3; Pogačnik Vida, učiteljica, Gledališka ulica 10; Tomšič Franc, gostilničar, Rimska cesta 4; Sodja Jože, upravnik i Slovenca«, Trdinova ulica 2; Kuret Vladimir, višji uradnik, Kersnikova ulica 6-1; Zupančič Srečko, Medvedova 5-1; Stiglič Franc, Ja-vornikova 13; dr. Boh Alojzij, zdravnik, Gledališka 16; Pogačnik Josip, fotograf, Ulica 3. maja 3; Molnar Ilonka, obrtnica, Gajeva ulica 8; Gale Alojzij, čevljar, Be-zenškova ulica 19; Mencelj Janez, čevljar, Streliška ulica 22; Zrinz Irena. Hradeckega cesta 41; Verovšek Marija, šivilja, Rožna ulica 27-m; 15 Brce Matej, inšpektor, Dunajska cesta 87; Perhaj Jože, brivec, Miklošičeva 3-II; Kušar Mihael, posestnik. Rožna dolina IX-5; Dolinar Alojzij, tehnik. Hotimirova 8; Grošelj Lucija, gospodinja, černetova 16; dr. Orlič Anton, zastopnik drž. pravobranilstva Križevniška 6-H; Mi-zerit Deziderij, trgovski poslovodja, Baragova ulica 9; Kocmur Marjan, fotografski mojster, Društvena ulica 5, že tretjič kaznovan; Cerček Viktor, zobozdravnik, Gajeva ulica 10; Ažman Franc, posestnik. Tržaška cesta St. 126; Jus Milena kuharica. Levstikova 19-EH; Koritnik Štefan, zasebnik, Pokopallika 22; Jakše Josip, upravnik poŠte, Dunajska 15-11; žvab Marija trgovka, Kalanova 16; Zupančič Matija lesni trgovec, Florjanska 20; Zupan Justi, trgovka, Dren'kova 12; Vokač Franc, industrijalec, Krekov trg 10-11; Tabor Josip,
Erjavčeva cesta 3; dr. šubič Milan, odvetnik, Trdinova 2-1; dr. šašelj Josip, sodnik okrož. sodišča, Kotnikova ul. 13-111; Sever Maks, trgovec, Gosposvetska 5; Saksida Angel, pleskar, Gosposvetska 12; Srtojan-šek Inka, trgovka, UUca Stare pravde 1; Podkoritnik Vera, Kotnikova cesta 19-m; Petrič Anton, kinooperater, Tovarniška ul. 29; Baligač Ivanka, modistinja, Beethovnova ulica 14-11; Dolžan Janez, trgovec, Potočnikova ulica 8; Ton Josip, frizer, Vodnikova 97; Krušič Poldi, modistka, Trste-njakova ulica 1; Kenda Eleonora, uradnica, Mestni trg 17-n.
Umrla je ljubljena mama, gospa
Lap Marija
posestnica v Komendi
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 26. t m. ob 5. uri popoldne z žal, kapele sv. Jožefa k Sv. Križu.
Ljubljana, 25. avgusta 1944.
Žalujoči: PETER, ANDREJ, sinova; MARIJA, FRANČIŠKA in NEŽA, hčerke; družina BREZOVft^EK
Kronika
*	Uspeh nemških filmov v inozemstvu.
V Zagrebu predvajajo trenutno z velikim uspehom nemška filma »Romantična svatba« in »Mož načel«. V Turinu so imeli pred kratkim premiero Ufinega filma »Germanie«. v Benetkah so morali zaradi velikega zanimanja podaljšati predvajanje filma »Beli sen«, v Milanu pa je dosegel ogromen uspeh barvasti film »Kopalnica na skednju«.
*	Za krojače in šivi je. Krojaška in šiviljska dela sestoje dandanes večinoma iz popravil. Mnogo časa se porabi za razdi-raruje starih oblek. Šive je treba razdirati večinoma s škarjami, le v redkih primerih je mogoče posel opraviti z iglo. Da bi se razdiranje šivov olajašalo in pospešilo, je prišla zadnje čase v promet posebna igla, ki ima nabrušeno konico. S konico ig'e je mogoče šive zajeti, rezilo jih pa prereže. Pravijo, da se ta novi izum v krojaški in šiviljski stroki prav dobro obnaša.
*	Ameriški vojni dopisnik palel na francoskem bojišču. Preko Stockhoima poročajo, da je na bojišču v Franciji padel Tom Trianor, korespondent neke ameriške agencije na invazijskem bojišču.
*	Smrt zaradi uspavalnih tablet. V ho-
Iandskem mestecu Broningenu je neka mati pustila svojega otročička na k.opici v mestnem parku, da je zadremal. Med otrokovim spanjem se je mati oddaljila od klopice, pustila pa je pri njem svojo ročno torbico, v kateri je bila steklena posodica z uspavalnimi tabletami. Otrok, ki se je prebudil, je posodo odmašil in več tablet pogoltnil. Ko se je mati vrnila, se otrok ni zdramil, kljub temu, da ga je večkrat stresla, z žalostjo so nato ugotovili, da se je otrok zaradi zaiučiija uspavalnih tablet zastrupil in umrl.
*	Javno obešen voditelj italijanskih tolovajev. V Apeninskem gorovju so prijeli voditelja italijanskih tolovajev Sirija Corba-rija in njegovega pomočnika Cacadeia. Oba so javno obesili pred mestno hišo v For-liju. Corbari je hodil okrog preoblečen v duhovnika in berača, včasih pa si je oblekel tudi karabinjersko obleko in tako ustrahoval okoliške vasi v Mussolinijevem rojstnem mestu.
*	Tri leta ječe za skrivni zakol. 57 letni
Johaim Schatz je bil zaposlen v nekem taborišču za kuharja. Z ostanki v kuhinji je redil prašiče, katere je, ko so se mu zdeli dovolj rejeni, zaklal. Svojega pomočnika Jožefa Maira je ob tej priliki podkupil k molčečnosti z 20 markami denarja in s kosom svinjskega mesa. Ker pa je izginilo preveliko število prašičev, namreč šest živali v skupni teži 360 kg, so postale oblasti pozorne in odkrile zadevo. Pri tem je piišlo na dan. da je Schatz prodajal prašičje meso in slanino po nedovoljeno visokih cenah, nekaj ga je pa tudi spravil zase. Sodišče ga je zaradi tega obsodilo na. tri leta ječe, 1500 mark globe, njegovega pomočnika Maira pa na leto dni zapora.
*	Zahvala. V počastitev spomina blago-kopojne gospe Franje Kobi, veleposestnice v Borovnici, je daroval g. Kobi Anton iz Borovnice lir 15.000 za občinske ubožce.
Biblloiilska tombola Zimske pomoči
86, 65, 81, 28, 21, 68, 44, 69, 35, 7, 34, 26
so prve številke, potrebne za tombolski dobitek. še jutrj in v soboto bomo objavili številke, potrebne za tombole. Vse doslej izžrebane številke upoštevajte tudi pri črtanju številk za tombole, če z njimi niste doslej še ničesar zadeli.
V	soboto bomo določili, kdaj bomo debli knjige za vse dobitke.
*
55, 66, 25, 23, 79, 16, 6, 85, 9, 18, 78, 58
so nove številke za tombolski dobitek.
Tombolo zadene, kdor ima prečrtane vse številke na tablici.
V	nedeljski številki dnevnikov bodo objavljene zadnje številke za tombolski dobitek.
Kdor bo zadel tombolski dobitek, bo pozvan k žrebanju, žreb bo določil, kateri dodatni tombolski dobitek mu pripada, se vedno vršimo malo knjižno žrebanje!
Za darovani znesek se občina Borovnica zahvaljuje tudi v imenu ubožcev, katerim je denar namenjen.
Gospodinjske pomočnice!
Kot vedno doslej, tako bomo tudi v nedeljo 27. avgusta 1944 pokazale, da obsojamo in odklanjamo boljševiški komunizem. Vse se bomo brez izgovorov udeležile protikonnunističnega predavanja v dvorani Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani na Miklošičevi cesta 22.
Gospodinje!
Vaša narodna dolžnost je, da se tudi ve borite po svojih močeh proti mednarodnim toicvajscvom, proti krvoločnemu komunizmu. Ne pozabite zato opomniti svojih služkinj, da se gotovo udeleže protiko-munističnega predavanja, ki bo za nje v nedeljo 27. avgusta 1944 ob 17. uri v dvorani Pokrajinske delavske zveze na Miklošičevi cesti 22.
Ve odgovarjate za udeležbo svojih služkinj na tem predavanju.
h f J
u— življenjski praznik Gustia Krajgher-
ja. 60 let, ki mu jih ni videti, je dočakal ■ uradnik Združenja trgovcev ter bivši trgovec in trgovski zastopnik Gustl Krajgher, ki ima za seboj mnogo požrtvovalnega dela v stanovskih in prosvetnih organizacijah. Sedem let je bil tajnik Združenja trgovcev v Ptuju in povsod, kjer se je mudil po svojem poklicu, je bil tudi ves zavzet za gledališke odre in za drugo kulturno delo. V dopolnilo njegove živahne delavnosti in družabnosti bodi še omenjeno, da je tudi predsednik Ljubljanskega biljardskega kluba. Z izredno delavnostjo je združen tudi lep značaj in zato n: čudno, da ima Gustl mnogo prijateljev, ki mu iskreno čestitajo.
u— Promenadni koncert godbe Slovenskega domobranstva bo v soboto 26. t m. ob 19. uri pred Narodnim domom z naslednjim sporedom: J. Ve:bič-Vl. Prinčič: »Hura! Naprej!«, koračnica; Fullskruis: »Nordlandsklange«, ouventuira; Schon-cher: »Slovenska nedelja«, v en ček; dr. Če-rin: »Meditacija« in »Vera« — valček; Wagner: »Tanhauser«, odlomki iz opore; Mayer: »Mornarica«, koračnica. Dirigent kapel n iik godbe nadporočnik g. Leskovar Flori j an.
u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, koristno vsakomur sedaj in v bodoče v zasebnem in javnem poklicu! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 28., 29. in 30. avgusta. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Lahka desetprstna metoda. Učnina zmerna. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta štev. 15.
u— čistilno kopališče Zavoda za socialno zavarovanje v Ljubljani bo do 27. t. m. zaradi snaženja zaprto.
Nak^čje je odkrito tatico. V deželnem gledališču so v teku zadna<h dveh let zmanjkovali najrazličnejši predmeti iz gledališke krojačnice. Včasih je izginila cela obleka, potem kos blaga, včasih čipke in trakci, tako da je nakradeno b!ago na koncu doseglo vrednost 900 mark. Storilcu niso mogli priti na sled, čeprav so opre-zovali nanj. Nedavno pa se je peljal n ki član gledališča s tramvajem in srečal v vozilu krojaško pomočniaco z ženskimi oblekami na rokah. Tedajci se mu je posvetilo v glavi, da drži pomočnica v rokah kos blaga, ki ima neverjetno podobnost z blagom, ki je nedavno izginilo iz gledališke krojačnice. Obvestil je o tem stražnika in tako so prišli na to, da je izvrševala tavine v gledališki krojačnici neka 32letna ženska, ki je bila pri gledališču zaposlena kot čistilka prostorov. Snaž lka je bila obsojena na pol leta ječe.
afersl
Razstava slik na steklo. Dne 15. avgusta so odprli v Celju razstavo v prostorih on-dotne ljudske knjižnice. Razstava prikazuje slike na steklo, ki izvirajo iz kmečkih domov v alpskih deželah.
Film za športnike. V sredo 24. avgusta so imeli v Ptuju filmsko predstavo za športnike. Film je prikazoval tekme v lah-
ki atletiki, nogometu, tenisu ter zimskem športu. Posnetki izvirajo Se iz leta 1939. Za zaključek so predvajali film, ki prikazuje kajaški izlet po rekah od Triglava preko Bosne do Jadranskega morja.
Nesreče in nezgode. 16 letni Mirko Kro-paj iz Sevnice ob Dravi si je pri padcu poškodoval levo nogo. Pri delu s traktorjem si je poškodoval levo nogo 31 letni Mihael Mironov. 61 letna Uršula Tomažičeva je padla z lestve ter se poškodovala na desni nogi. Vsi navedeni se zdravijo v mariborski bolnišnici.
Na dve in pol leta ječe je bila obsojena 36 letna pustolovka Frančiška Keperjeva, ki se je oblekla v obleko bolničarke Rdečega križa in je kot taka hodila po deželi ter nabirala po kmetih maščobo in jajca s pretvezo, da pojde vse nabrano blago za ranjene vojake. Zaradi tega jo je sodišče v Lienzu najprej obsodilo na poldrugo leto ječe, državno sodišče, na katerega se je Keperjeva pritožila, pa je odredilo revizijo procesa ter ji zvišalo kazen na dve in pol leta.
Iz Trsta
Himen. Te dni so se poročili v Trstu mehanik Josip Karliček in gospodinja Lena Celinda, slikar Ferant Rovers-; in gospodinja Ange la Karis, mirodilničar Albin Pongračič in gospodinja Lilija Poret-ti, zasebnik Anton Koren in gospodinja Katarina Milotič vdova Flego, trgovec Karel Zaje in gospodinja Elizabeta šavli. zasebnik Jožef Petarin in gospodinja Diomi-ra Spinčič, delavec Bruno Sirotič in gospodinja Jožefina Vivcda, delavec Umbert Zidarič in gospodinja Elizabeta Maraston, električar Karel Kanobel in gospodinja Zora Kerševan.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 79 letna Marija Moro. 41 letni čuvaj Angel Turk, 89 letni Inž. Franc Butcra in 84-letna gospodinja Elizabeta Maver.
Usodna prometna nesreča se je primerila v Istrski ulici. Zaradi defekta je za-vozil avtokar v bližnji zid. Pri tem so se ponesrečili 43-letni slikar Jordan Neli, ki ima poškodbe na kolenih, desni rami in desni podlahtnici, 15-letni delavec Umbert Bonaza iz Goydne ulice 6, je ranjen po obrazu in desnem kolenu, 36 letni delavec Anton Cunja, ki ima poškodbe na levici, rami in kolenu, 48 letni delavec Franc Vol-tolina iz Gornje Grete 76, ki ima ranjeno desnico in obe koleni, ter 64 letni delavec Ernest Malej iz Istrske ulice 98. ki ima poškodovano levo ramo. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
Vsak dan nezgode. Na levi no^Mr.tci in po obrazu se je poškodovala v nekem tržaškem obratu 39 letna delavka Albina Možina iz Trepč. Pri delu se je peškodo-val na desnici 16 letni mehanik Pompej Sf rtori. 47 letni Ivan Križman i z TTlice sv. Mirka se ie pri padcu po stenicah potolkel po glavi. Mali Ivan Moscoti 1« padel s tramvajskega voza št. 9 in dobil več peško Ib. Pri" padcu se je ponesrečil tudi 15 letni Miklavž Grova iz Sv. Ivana. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
Ugotovljena uronlienčcva Identiteta. Sedaj so ugotovili ide.ntiteo neznrnega utop-Ijnca v vodah pri Poreču. Orr - 36 letnega mornarja Beigliafo iz Milja.
V Kobaridu so začeli izdajati slovenski narodni varnostni stražarji svoje glasilo »Glas izpod Krna«. Prva številka je izšla 13. avgusta.
Mrtvaški zvon. V Gorici je umrl prvi slovenski prevoznik Gašper Hvalič. Poznali so ga v mestu in tudi v okolici Po rodu je bil iz Lok pri Kronbergu. Rad se je spominjal, kako je po vojni vozil nove zvonove na Sveto goro. Slovenskemu rojaku bodo Goričani ohranili trajen spomin.
Vsak dan tatvine. 27-letnemu Vidu Pe-tejanu so ukradli v štandrežu kolo, vredno nad 5.000 lir. 18-letni Mileni Juretič iz Volč, ki je prišla po opravkih v Gorico, je drzen zlikovec ukrade 6 živilskih nakaznic Iz nekega dvorišča so odpeljali voz 64-ietnemu kmetu Jožefu Delpinu iz Gradišča. Goriška policija poizveduje za tatovi.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
Kako so kradli in klali pse
Ljubljana, 25. avgusta.
Velika razprava pred posebnim sodiščem za javno varnost, o kateri smo že včeraj poročali, da odločuje o krivdi in kazni 37 obtožencev, udeleženih pri vlomih v Ran-zigerjeva skladišča ln tatvinah, klanju psov ln prodajanju pasjega mesa, se je včeraj popoldne zaključila s prečltanjem obtožnice in zaslišanjem nekaterih glavnih obtcžencev. Ob 19. je bila prekinjena, davi ob 8.30 pa se je nadaljevala. Včeraj so klopi za poslušalce zasedli večinoma oškodovanci. danes pa je bilo že preoej drugih poslušalcev.
Skoro vsi zaslišani obtoženci se skušajo razbremeniti. Nekateri preklicujejo priznanja pred preiskovalnim sodnikom. Bradač je umaknil vse svoje izpovedi glede soudeležbe Udovča z izgovorom, da ga je obremenjeval prej zato. ker je mislil, da jih je Udovč izdal. Obtožencem njihovi izgovori ne bodo mnogo koristili, ker jih ne morejo verjetno in prepričljivo utemeljiti. Sodniki imajo razen tega v rokah važne listke, ki so jih pisali svojcem ali pa svojim tovarišem v zaporu. Njihova vsebina jih zelo obremenjuje.
Najzanimivejše so bile izpovedi obtcžencev, zapletenih v pasjo afero. Martina štembergerjeva. ki je teta obtoženca Bradača, je med drugim izpovedala:
_ Po badoglievskem izdajstvu sta prišla lz internacije moj brat Alojzij Turk in njegov prijatelj Josip Drčar. Tožila sta, da sta zelo bolna. Brat je zatrjeval, da mu moreta pomagati samo pasje meso in pasja mast. že ob prihodu sta pripeljala s seboj velikega, starega psa in ga kljub mojemu upiranju zaklala.
štembergerjeva stanuje na Celovški cesti kjer razpolaga s celo hišo. Njen brat je k1 al pse v pralnici, štembergerjeva trdi, da v začetku ni sodelovala in da se je upirala, kasneje pa je popustila, ker je videla, da bratu pomaga pasje meso ki ga je veliko iedel, precej pa tudi odnašal in prodajal. Konec marca ali v začetku aoiila je njen brat odšel na Dolenjsko na svoj ali na sestrin dom. Drčar je odšel že pred njim. Pred odhodom ji je pokazal, kako kolje pse, češ morla ti bo koristilo «aj vidiš, kako ie meni pomagalo. Brat je psa zaklal tako. da ga je s sekiro udaril p0 -'.vi ,nato ga je odri, kožo spravil na
Is Srbil«
Melioracijska dela. Obvezniki! Nacionalne službe ki so bili zaposeni v Nišu, bodo zdaj prijel? za delo pri regulaciji Soko-banjske Moravice. Pri izlivu v južno_ Mo-ravo je voda ob vsakem večjem deževju povzročala veliko škodo. Obvezniki, 130 pc številu, so nameščeni v internatu učiteljišča.
Pravi dobrotnik revežev je Sotir Mom-čilovič iz Beograda, o katerem poroča »Novo Vreme«, da ne spada med prav posebno bogate ljudi, pa je vendar daroval za begunce in reveže neprimerno več Ka-kor desetkrat in stokrat bogatejši od njega V njegovi hiši imajo štiri rodbine brezplačno stanovanje do konca vojne. Mom-čilovič je nadalje velik dobrotnik šo skih kuhinj. Vsak mesec pošlje tri bogate pakete neznanim srbskim ujetnikom Od leta 1942. vzdržuje petero begunsk h otrok z materami in podpira nešteto drugih beo.-grajsklh revežev. Med Srbi se, kakor vidimo, res še najdejo primeri p emenite darežljivosti. In pri nas?
Zlati mikrofon, za katerega so tekmovali na pobudo beograjske radijske postaje kavarniški orkestri iz Beograda, si je P™-boril orkester »Novega Beograda« s 3.300 glasovi. Denarno nagrado 30.000 D-n so člani orkestra namenili biograjskim sirotam. Prihodnje tekmovanje za zlati mikrofon, ki je prehodno darilo, bo meseca oktobra.
Vpis učencev na učiteljišča. Z odločbo prosvetnega ministra bodo na učiteljiščih v Srbiji in Banatu sprejeli prihodmje šolsko leto omejeno število učencev, in sicer na moško učiteljišče v Beogradu 80 gojencev in na žensko učiteljišče v Becgradu takisto 80 učenk. Moško učiteljišče v Ja-godini bo sprejelo 80 gojencev, žensko učiteljišče v Kragujevcu 80 učenk, mešano učiteljišče v Šabcu po 40 učencev obojega spola in mešano učiteljišče v Vršcu prav tako po 40 učencev obojega spola.
podstrešje, kjer se je sušila, meso pa raz-sekal in ga prodal kot koštrunovlno.
Štembergerjeva prizna, da je na lastno pest ukradla 3 pse, Nekaj mesa je porabila doma, dvakrat pa je nesla meso V neko gostilno v bližini Križank. Gostilničar ji je plačal »koštrunovino« po 30 ali 35 lir kg. Tretjega psa je ujela na stopnišču frančiškanske cerkve, kjer je bila na Vnebohod pri maši. Pes se je mešal med ljudmi in je bil v napotje. Štembergerjeva se mu je približala, ga najprej odrinila z besedami: »Kaj se vendar pehaš!«, nato pa ga je navezala. Domov ga je odpeljala služkinja. Tistega dne so jo aretirali, ker so našli pri njej Bradača. Ob tej priložnosti se je vsa zadeva razkrila.
štembergerjeva je nato razbremenjevala svoje otroke, čeprav je hči priznala v preiskavi, da je dvakrat pomagala pri ubijanju. Že iz zaporov je skušala iztihotapiti pismo, v katerem je otrokom zabičala, naj izpovedo, da niso sodelovali. Pri preiskavi so našli na njenem podstrešju 37 kož. Skupno je pred preiskovalnim sodnikom priznala, da so poklali 39 psov, za katere je večinoma mislila, da so pritepenci m da so jih pripeljali s seboj begunci. Ponovno zanika, da bi bila z bratom dogovorjena za krajo in klanje psov. Med najdenimi kožami je 22 oškodovancev z gotovostjo spoznalo kože svojih psov. Za pasje meso pravi, da je tako kot telečje in da je okusno. Z njim je kuhala juhe in ga pekla. Doma so pojedli večinoma drobovino, drugo so razprodajali.
Njena služkinja je zanikala, da bi sodelovala pri tatvinah psov. Tudi noče nič vedeti, kaj je počenjala njena gospodinja. Prizna pa. da je dvakrat posredovala prodajo mesa nekemu gostilničarju v Kolodvorski ulici. Njena hči prav tako zanika pomoč pri tatvinah ne da bi vedela, kaj se je godilo v hiši. V preiskavi je priznala, da je dvakrat sodelovala pri klanju, na razpravi pa je omejila svoje sodelovanje samo na en primer. Pri tem ji je postalo slabo in so jo odnesli v posteljo. Priznava, da je skupno s služkinjo nesla prodat nekaj mesa in dobila zanj 35 ali 40 lir za kg.
Razprava se nadaljuje.
Belgžgslco
KOLEDAR: Sobota, 26. avgusta: Cefirin.
DANAŠNJE PRIREDITVE:
Kino Matica: Nesmrtni valček. Kino Sloga: Obesite ga! Kino Union: Bismarck. Kino Mo^te: Njegov sin.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 52, Gartus. Moste, Zaloška cesta 47.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21. do 5. ure.
nddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
SOBOTA, 26. AVGUSTA 7.—7.10: Poročila v nemščini. — 7.10—7.45: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. — 7.45—9.00: Jutranja glasba (prenos sporeda nemških radijskih posta). 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00 do 12.05: Plošče. 12.05—14.: Prenos sporeda nemških radijskih postaj. Glasba za premor. Vmes od 12.30—12.45 poročila v nemščni in slovenščini, napoved sporeda. — 14.:—14.10: Poroč:k v nemščini. — 1410—15.00: Vaška godba in sopran istka Strgar Branka. — 17.00 do 17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—1830: Prenos sporeda nemškh radij-.skih postaj. — 18.30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. in slov.). — 18.45—19.: Gospodinjska ura — Velikonja Ivanka: Kuharski nasveti. — 19.-19.30: Fantje na vas;. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. — 19.45 do 20.: Aktualno predavanje — govori Hans Fritzsche. — 20.-20.15: Poročila v nemščini. — 20.15—22.00: Pester sobotni večer (prenos sporeda nemških radijskih postaj. 22.—22.15: Poročila v nemščini, napoved sporeda. 22.15 do 24.: Prenos sporeda nemških rad:jskih postaj: Konec tedna
Turbelarijska teorija prof. dr. Madžifa
Kot 3. knjiga Del matematično-prirodo-slovnega razreda Slovenske akademije znanosti in umetnosti je izšel spis ordina-rija zoologije na ljubljanski univerzi dr. Jovuna H a d ž i j a »Turbelarijska teorija knidarijev. Filogenija knidarjev in njih položaj v živalskem sistemu« (Ljubljana, 240 str. v. 8°). Strokovnim krogom namenjena knjiga predstavlja rezultat skoraj 40letnega metodičnega preučevanja knidarijev (polimeduz) in postavlja povsem novo teorijo o njih izvoru in razvoju v davni preteklosti. Znanstveniki, ki se specialno bavijo z nižjimi živalskimi vrstami, se bodo morali meritorno baviti s Hadžijevo teorijo, ki ima za filogenijo teh in njim najbližjih vrst v živalskem sistemu celo vrsto posledkov. Teorija, ki jo je postavil prof. dr. Hadži, ni značilna samo zaradi rezultata, čigar uveljavljen,je pomeni revizijo nekaterih dosedanjih pojmovanj, marveč: tudi zaradi metode, ki kaže, kako se dandanes izvršujejo filogenetska preučevanja prav pri živalskih vrstah, kjer se ni ohranil paleontologi material in je zato tak: študij tem težavnejši, čeprav se je komparativno anatomski metodi pridružila še vrsta novih metod (ontogenetska, ekološka i. dr.). — Pisec pravi v uvodu o svojem delu:
»Ker sem predvsem morfolog in stojim na teme'ju descendenčne teorije, sem čisto naravno stremel za tem, da kot končni rezultat vsega prizadevanja m primerjave ustvarim najbolj verjetno sliko fiilo-genetskih odnosov knidarijev in s tem obenem določim pravilni ali naravni položaj te skupine v naravnem sistemu živalstva, kar se grafično da najbolje ponazoriti v obliki rodoslovnega drevesa. Prišel sem po tej poti do povsem nove koncepcije in menim da so knidariji turbelarske-ga izvora in se torej morajo popolnoma in definitivno ločiti od svojih dosedanjih družic v sistemu spužev in ktenofor, s kate-
rimi so bili od časov Leudkarta (1859) združeni v kolenu (phylum) Coeleniterata (me-šinci). Obstoji vendar precejšnja raz ika v razmerju Cnidaria-Sponsiaria in Cnidaria-Ctenophora. Medtem ko so spužve knida-rijem popolnoma tuja skupina — ločimo jih kot Parazoa od vseh ostalih metazoov (Eumetazoa) — izvajamo mi ktenofore tudi iz turbelarijev, vendar je njih izhodišče popolnoma samosvoje (planktonske ličin-
ke polikladnih turbelarijev) in so se odcepile od močnega stebla turbelarijev prav gotovo ob različnem geološkem času, verjetno mlajšem, kakor pa knidariji... Ko+ nujna in nepričakovana posledica turbelarijske teorije knidarijev se je pokazala potreba radikalne spremembe v naših dosedanjih naziranjih o medsebojnem sorodstvenem razmerju med tremi pndtipi knidarjev in s teim o vrstnem redu njih raz-
redov v sistemu... Pri izgraditvi svoje turbelarij ske teorije se ne oziram le na komparativno morfologijo, vštevši sem seveda tudi ontogenijo, temveč upoštevam kar moči tudi ekološke momente (razmere in način življenja), ki jih imam za ze o važen činitelj evolucijskega procesa. Sicer pa stojim glede splošnega poteka evolucije trdno na stališču modeme genetike.«
S tem smo pri samem bistvu dela, ki ga je izvršil ugledni ljubljanski zoolog. V nadaljnjem delu svojega uvoda zavrača pisec morebitno skepso glede teorije o filo-genetskem izvoru nekega živalskega tipa sploh, navaja, da je to delo četrto v vrsti njegovih del, v katerih obravnava s teoretičnega stališča sorodstvene in s tem v zvezi sistemske odnose med skupinami niže organiziranih metazoov. Tako je prof. Hadži prišel na podlagi lastnih raziska-vanj in študija literature do skleda, da so spužve povsem svojevrsten živalski tip in da nimajo nič opraviti z ostalimi tipi ce-lenteratov. Zato se je tudi pokazala potreba posebnega imenovanja telesn h slojev pri spužvah. Drugo njegovo delo Je bilo posvečeno vprašanju rebrašev (Cteno-phora) in je pokazalo, da nimajo kteno-fori nič opraviti ne s knidariji in ne s spužvami, potemtakem je nj;h vezanje s tema dvema skupinama v višjo sistemsko enoto Coelenterata brez stvarne podlage. S tem se je ta skupina utesnila na same knidarijo in bi jo formalno lahko ohranili le še kot izraz za neko nasprotje vseh ostalih evmatoeojev.
Knjiga »Turbelariiska teorija knidarijev« je razdeljena tškole:
Uvodu slede metodološke pripombe, ki so zanimive tudi za lajika, v kolikor ga zanimajo sodobna filogenetska raziskava-nja in revizije v sistemu razvoju vrst, kakor ga je postavil pred malone petdesetimi leti K Haeckel v svoja »Systemat!sche Phylogenie«. Nato navaja in označuje pisec dosedaj formulirana mnenja o filoge-niji knidarijev, nakar postavlja v naslednjem poglavju osnovne teze o filogeniji *e živalske vrste in opisuje filog^netsko razmerje med knidariji in turbo^arii. Posebno poglavje je posvečeno vprašanju paleonto-
logije glede na turbelarijsko teorijo. Nato se bavi učeni avtor z vplivom sesilnega načina življenja, dalje z Ekološkimi pogoji ob prehodu k sesilnemu načinu življenja, da preide potem k dejstvom, ki govore v prid turbelarijske teorije (splošna oblika, telesne plasti, gastroaskularni sistem, žrelo, ekskrecijski orgen, spolni sistem, mišičje, živčni sestav, koža z ožigalkami, ontoge-netiika. nespolno razmnoževanje). To je najdaljše poglavje: sšmo središče nove teorije, zagovor in utemeljitev njenih skrbno izdelanih postavk, katerih vsaka je zahtevala mnogo podrobnega študija, dela z mikroskopom, morfološk:h primerjav itd. Deveto poglavje razglablja najvažnejše posledice turbelarijske teorije (poreklo ev-matozojev, rekonstrukcija filogeneza knidarijev, njih sistem, njih položaj v živalskem sistemu in reformni predlog glede živalskega sistema s konstrukcijo rodoslovnega drevesa). Nato je posebej navedeno uporabljeno slovstvo, med katerim zavzemajo 10 postavk dosedanji avtorjevi spisi s področja splošne biologije in zooloških panog.
Izdaten resumč v nemškem jeziku (str. 190—238) je sestavljen tako, da je navedena najvažnejša vsebina posameznih poglavij, s čimer bodo izsledki prof. Hadži j a kar se da dostopni tujim specialistom. Njegova s tolikšno vestnostjo in po tako obsežnem raziskovalnem delu sestavljena teorija o knidarijih bo prešla v mednarodno strokovno literaturo. Prepričani smo, da bo našla — ko pride zopet čas za mirne in zbrane študije in za koristno mednarodno izmeno znanstvenih rezultatov — prav tako vestne ocenjevalce in bo sprejeta v krogu zooloških raziskovalcev kot nova osvetlitev zamotanih vprašanj evolucije najnižjih živalskih vrst Naša kulturna javnost pa spoštljivo sprejema spi«, ki je v čast slovenski znanosti in naši Akademiji.
Pravilna vzgoja igralskega naraščaja
(K mnenjem ob šolski predstavi Strahov) G. Milan Skrbinšek nam je poslal naslednje vrstice;
Tekom svojega dolgoletnega pedagoškega dela sem vzgojil vrsto igralskih moči, ki so, oziroma so bile na vidnih mestih aktivne v različnih dramskih ansamblih, tako n. pr. v Ljubljani, Mariboru in Trstu ter v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in v Pragi. Naj jih naštejem v abecednem redu: Danilova Mira, Kavčičeva (Pregar-čeva), Kraljeva, Mezgečeva, Kukčeva, Pavlinova, Severjeva, Skrbinškova Majda, Vovkova; Blaž, Brezigar, Furjan, Kovič, Košuta, Kralj, Kreft. Martinčevič, šest, Šimenc, Terčič.
Obe predstavi sta pri občinstvu nenavadno močno uspeli, kar priča pri takšni težki drami gotovo o prepričevalni občuteni igri nastopajočih, čeprav komaj končujejo šolo. Dasi se niso prihajali za priznanje pred zastor zahvaljevat, so bih aplavzi nenavadno močni in zelo dolgotrajni.
Z o žirom na ta uspeh in vsestransko za-anje javnosti se bodo »Strahovi« v je-f - -novilL
Zapiski
Fopravi! v članku »Zgodbe m legende Stanka Mlaj ena« v »Jutru« z dne 24. t m. je tiskarski škrat v prvem stolpcu pokvaril smisel stavka o ekspresionizmu, ki se glasi pravilno: »... zakaj ta je mogel 8 svojo epigonsko nabreklostjo bolj zamikati sejmarske, za vnanjimi efekti se pehajoče literate...«
Ingolič v »Leipziger Dlustrierte Zeitung«. Znani nemški časopis »Leipziger Illustr. Zeitung« je priobčil v julijski številki odlomek lz Ingoličevih »Splavarjev«, ki so izšli — kakor smo že zabeležili — v celotnem nemškem prevodu. — Članek je opremljen z avtorjevo sliko in s kratkimi življenjepisniml podatki. Pozornost, ki jo je izkazal ugledni nemški časopis slovenskemu pisatelju, je razveseljivo znamenje uspeha, ki ga je Ingoličev roman takoj po izidu dosegel v nemškem kulturnem svetu.
ZMraftno bučno seme za predelavo v olje
Nekateri kmetovalci so že začeli krmiti z bučami. Pri tej priliki je treba opozoriti, da imajo bučnice visok odstotek prvovrstnega olja. Zato je v današnjih časih velika škoda, če gre to seme brez haska v izgubo, namesto d abi se porabilo za izdelavo olja. Sedaj, ko je položaj v prehrani prebivalstva Ljubljanske pokrajine tako težak in bo tudi dobiti potieb-ne maščobe, se mora bučno seme pia v do zadnjega zbrati in izkoristiti. Zato trgajte le zrele buče, poberite iz njih vse seme, ga dobro posušite in spravite na suhem prostoru. Kmetovalci se pri tem opozarjajo na določbe k naredbi o povečanem pridelovanju oljnih rastlin z dne 4. aprila t. L, Služb, list št. 26. po katerih so kmetovalci dolžni sejati oljne rastline, in sicer sončnice ali pa buče. V teh določbah je točno predpisana najmanjša množina oljnih semen, t. j. sončnic ali bučnic, ki jo mora kmetovalec z ozirom na svojo obdelano površino jeleni oddati. Ako torej kdo
ne pridela dosti sončnic, lahko odda namesto njih tudi bučno seme, samo da zbere zadostno količino, ki je zanj predpisana z ozLrom na obseg njegove kmetije.
Z oddajo oljnih semen pa »o združene tudi znatne ugodnosti, in sicer dobi kmetovalec poleg cene za oljno seme okroglo eno petinko iz njegovega semena izdelanega olja po uradno določeni ceni razen tega pa tudi polovico na njegovo seme odpadajočih oljnih tropin. Nasprotno pa so za onega, ki ne bi zadostil zahtevam zgoraj navedenih določb in ne bi oddal predpisane količine oljnih semen, določene občutne kazni.
Glede ugodnosti, ki jih ima kmetovalec pri pridelovanju oljnih semen zase in glede na nujno potrebo za preskrbo prebivalstva z maščobami, mora veljati leto.- za vse kmetovalce zahteva, da do zadnjega zberejo vse bučno seme, ga skrbno shranijo in pripravijo za oddaio.
Indija Koromatidija je dežela za goro iz kristalnega stekla. Vidiš jo. a vanjo ne moreš, ker so navpične stene gladke, kakor led in nikjer nobene ceste. Romarji, ki b; radi v to čudovito deželo, čakajo in čakajo. Na vsakih sto let priletijo mogočne ptice in prenesejo na svojih perotih ljudi čez goro. k: se ne morejo načuditi lepoti sveta in življenjskim razmeram. Na razkošnih vrtovih so na drevesih harfe in viol ne '<z katerih strun se oglašajo najlepše skladbe, rože pojejo sladke pesmi, pti-čicc žvrgolijo. se spreletavajo in posedajo na slemenih hiš iz lecta. Ob potokih, po katerih teče mleko, rastejo na brezah in vrbah žemlje in padaja vanj. da so za zajtrk ravnoprav razmočene. Po gladini jezera plavajo pečene in ocvrte ribe in če je Koromandijec prelen. da bi najvabljivcjšo prijel, reče: »Pot, pot,« skoči riba na roko. da se še skloniti ni treba
Po zraku letajo pečene kokoši, race gosd, purani, kapun . jerebice, fazani, nadevani golobi. ocvrti piščanej in samo usta je odpreti ii pečenka je med zobmi. Ze misel: »Mizica, pogrni &c « pričara najizbranejša jedila, kolači sira se p r: valijo, v vodnjakih je malinovec. ki se sam na taka v čase. najboljše vino, ko zlato rumeno pa kar po cevkah v usta teče.
V Indiji Koromandijj ne poznajo dežja, ker rada izpod neba med. namesto snega sladkor, roča so rozine, lesniki, orehi, mandelji, bonboni in fige. Kdor nima denarja, strese drevo in cekini se vsujejo z vej, kakor pri nas zrele cim-bare aii kostanj'. V gozdovih rastejo na drevesci obleke, plašči, hlače, krila, klobuki, čev-ii. nerilo in sploh vse, kar človek potrebuje. Po grmovju visijo zlate ure. zapestnice, verižice. prstani, uhani, zaponke in vse. kar srce želi. Se zažvižgati ni treba, veje se že ob sami ..■ii nagnejo in Koromandijec je oblečen, kakor svat za kraljevsko ženitnino in navešen z ž:antnim kamenjem in biseri
Dobrote in bogastvo, kj se povsod samo ponuja, je razvadilo ljudi, da ne poznajo dela. l ežijo na puhu v posteljah, ki se ujčkajo ko /belke :n pojejo uspavanke: »Aja tutu. nina, nama«. Zaspanci dobijo za vsako uro spanja nov tisočak, za vsako zehanje cekin, največji lenuhi še posebno nagrado. Koromandijcem je vse po želj; jn volji. Poleti je hladno in. pozimi vroče V tej blaženi deželi ne poznajo bolezn'. starosti in smrti, vs-i so večni mladeniči in večne mladenke. Kdor pa le po sili hoče čez plot mladosti, si na!ož; desetletja na ramo :n čvrst, zdrav n nasmejan praznuje stoletnico. Ko se ga vsa dežela nagleda. se poslovi od svoje stoletnice. vržc križe let od sebe in zopet ie v mladeniškem cvetju življenja. Od sarr>;h dobrot se jim ne ljubi, da bi se sitarali n za bolezen nimajo časa, ker lenobo pasejo. Vzorni, najpridnejš; deklici, ki je kar tri dela naenkrat opravljala, kihala je. kašljala in pljuvala. sc postavili za sod spomenik iz čokolade. da ga je lizala.
Nekoč je botra Smrt zvedela, da je za stekleno goro dežela kjer ne poznajo njene kose. Odločila se je. da bo šla pogledat, če so besede resnične, a!: samo pravljica. Vsa trudna je prišla do gore v trenutku, ko jc mogočna ptica odnesla zadnjega čakalca.
»Hi. hoj. ptica vrni se in me vzemi s seboj.« je zaklicala Smrt.	'
»Čez sto let« je odgovorilo z višave in Smrt se je vrnila v kraje, v katerih so zapisane besede: »Svet je takšen ko Spe ta v. poln rev je in težav, kamor Smrt se zaleti, se nj mogoče ustavljati.« Bela žena je imela mnogo dela in pozabila je na Indijo Koromandijo. Srečni, zdravi, večno mladi Koromandijci se še danes veselijo
življenja in kadar jim je tako dolgčas, da zehajo. se igrajo. S prstom vrtajo v zrak in delajo luknje vanj. potem jih prešte-jejo. kar jim najljubša zabava.
Vsakih sto let naznani čas za potovanje v to prečudno deželo sončna ura. ko sproži o polnoči svoje kolesje, bat udari na njen zvon in povč za pravo smer:
»Dvigaj nogo pred nogo in prideš) v Koromand;jo. vzemi za popotnico zlato voljo židano. z njo te vsak imel bo rad. z njo ostaneš vedro m'ad. Povsod je Koromandija. kjer dobra volja je doma «
Mara T; . ,eva
Ker je na zadnji prireditvi precej gledalcev, posebno mlajših, zasedlo prostore tudi pred ograjo dirkališčne proge, opozarjamo, da se v notranjem prostoru (pred ograjo) ne sme zadrževati noben obiskovalec razen komisije, novinarjev in osebja rdečega križa.
*
Slovenska kolesarska zveza (službeno). Upravni odbor popravlja objavljeni razpis toliko, da pokal za prvoplasiranega v skupini seniorjev ni prehodnega značaja, temveč si ga zmagovalec pribori v trajno last takoj po prvi zmagi. — Upr. odbor SKZ.
Slovenska kolesarska zveza (službeno). Seja upravnega odbora bo drevi ob 19 na igrišču ZSK Hermesa. Prosimo sigurno gg.: Djordjeviča, Glaviča. Sernca. Kosa. Poljšaka in Kelnariča. — Obvezen sestanek dirkačev. Upravni odbor SKZ poziva vse diekače, ki bodo nastopili na jutrišnji dirki, da se sigurno udeležijo sestanka, ki bo drevi ob 20. na igrišču ZSK Hermesa. — Tajnik.
Marccfie se raissane
PRAKTIKANTA
za prakticiranje zobotehnike SPREJMEM. LEOPOLD SMERKOLJ, Celovška cesta št. 32.
KNJIGE«!
ŠPORT
a v.
sr?
Brata Štirna bosta tudi pripomogla, da bo nedelska dirka v šiški do zadnjega napeta
Kakor smo videli že na prvi kolesarski prireditvi letošnje sezone, sta bila razen naših domačih fantov tam udeležena tudi dva izvenljubljanska dirkača, in sicer Vrh-ničana brata Stirna. Ta dva žilava kolesarja pozna naše športno občinstvo še iz pred vojnih časov, ko sta — posebno Karel — sodelovala pri vseh kolesarskih dirkah na cestah ali dirkališču. Da je Karel po tako dolgem odmoru obdržal še zmerom svojo prejšnjo svežost in rutino v dirkah, smo lahko videli na omenjeni Hermesovi prireditvi. Najnevarnejšega tekmeca Abul-narja je držal v kleščah tako, da se ga nikakor ni mogel otresti. Seveda so Karlu izborno sekundirali še Lavrih, Grabeč ter brat Tomaž, tako da bi bil pravi čudež, če bi se bilo favoritu Franceljnu posrečilo, da bi se bil izmuznil.
Koliko simpatij uživata ta dva mirna vrhniška dirkača v svojem domačem kraju, smo bili priča vsi, ki smo takrat prisostvovali kolesarskim dirkam. Takoj pri izhodu iz drugega zavoja proti cilju je bilo ob plotu in na vzvišenih stojiščih zbrano veliko število njunih prijateljev, ki so fanta navduševali jn jima vzklikali. Nič ni zadrževalo teh vrhniških ljubiteljev kolesarskega športa, med katerimi seveda ni smel manjkati naš priznani Janko Oblak, da bi svoja tekmovalca Štirna ne spremljali na to kolesarsko športno borbo. Nekaj se jih je pripeljalo s kolesi, drugi z vlakom, tretji zopet z avtomobili, da so kot ena družina lahko na lastne oči gledali nastop svojih miljencev.
Brez dvoma bosta brata Karel in Tomaž Štirn tudi pojrtrišnjem potegnila za seboj še več svojih ljudi. Borba bo sicer ostrejša od prejšnje, ker bo šlo za dirkališčno prvenstvo Slov. kolesarske zveze, toda ta okoliščina bo samo še dvignila njuno borbenost, kar seveda ne bo ostalo brez učinka na ostale sodelujoče in na športno vrednost vse prireditve.
Navodila za gledalce
Vstopnice za nedeljske dirke na Hermc-sovem stadionu se od četrtka dalje prodajajo v trgovini Šolar (Tavčarjeva ul.) in pri Potovalnem uradu (Gosposvetska cesta), v nedeljo od 10. do 12. pa bodo naprodaj pred Batovo palačo in pri blagajni Hermesovega stadiona. Na dan prireditve popoldne bo blagajna odprta že ob 13.30.
Za obiskovalce-kolesarje bo vstop dovoljen samo pri stranskem vhodu ob gorenjski progi, kjer se bodo tudi kolesa prevzemala v shrambo. Po končani prireditvi bodo kolesarji prav tako odhajali s prostora pri istih vratih. Da ne bo neopravičenih pritožb in nepotrebne gneče, prosimo vse obiskovalce s kolesi ,da se strogo ravnajo po omenjenih navodilih.
Kdor ISCe službo plača za vsafco oesedo h —.30, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova aH šttro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve ln dopisovanja Je plačati s» vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. In prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase )e L 10.—.
OPOZARJAMO
naše cenjene oglaševalce, da bo oglasni oddelek »Jutra« sprejemal naročila za male oglase, ki naj bodo natisnjeni v »Jutru« Se isti dan zvečer, VSAK DAN SAMO DO 11.30, OB SOBOTAH PA DO 1L URE,
2 kolesi
moško in damsko. ohra njena kot nova, ugodno prodam. Naslov v ogl_s_ nem odd. Jutra. 21940-6
2 KOSA BLAGA športna (1 moder predvojni), ln 1 temnosiv za moško obleko ali damski kostum, ugodno predam. Ogled dnevno od 12. do 15. ali od 19. ure naprej. Celovška c. 49. I. 21958 6
ČEVLJE nizke, moške. nove. št. 41 in 43. visoke št. 42 ter gojzerioe za žensko, št 39. prodam. Ogled: Ko-vačič. trgovina zelenjave. Celovška 53. 21959-6
ZA HIGIENO ZOB in ust uporabljajte antiseptično zobno pasto — Dentamin. Dobi se v vseh drogerijah. Droge rija Emona I. Kane, — LJublJana-nebotičnlk.
21071-6
ROKE
hrapave in razpokane Vam napravi zopet nežne in gladke Meloderm g!ycerin-gelee kremi. — Drogerija Emona. — Iv. Kan-, nebotičnik.
19825-6
GOLAZEN
na uolju, vrtu. v hiši in skladiščih, pos'*hn<- podgane. miši, ščurke in muhe pokon čujte! — Inž. Prezelj, fitopatolog. Wolfova ulica 3. 21903-6
RADIO APARATE z vdelanim gramofonom (kristalno glavo), ugodno proda, Stanko Karlovšek, Knafljeva 8 (prej Dvora-kova).	21911-6
POSTELJICE otroške, iz trdega lesa. dobite po zelo ugodni ceni v trgovini »Ogled«. Mestni trg 3. 21913-6
POZOR Kupujem in prodajam rabljene čevlje, vzamem v račun. zamenjam večje in manjše številke — Klavžer. Vošnj n kova ul. 4. 216616
PLAšč iz balonske svile ln siv jmučareki dres za srednjo žensko postavo, vse kot novo. T>rod.;m. Ogled v trgovini Pevec, Medve dova 12.	21961-6
RADIO
4	+ 1, dobe- sprejemnik. zel> ugodno prodam. — Tem-;, MaJgajeva 10. I.
21962-6
RADIO ORION
5	revni odlične kakovosti, model 1940. prod.im ali zamenjam za odličen pogrezljiv šivalni stroj Na. slov v oglasnem oddelku Jutra.	21939 6
RADIOAPARAT prodam. Naclov v oglasnem odd Jutra. 219-1-6
4 M SVILE pralne, ftes barve prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 21930.6
ŠPORTNO OBLEKO novo. siv loden. najboljše predvojno blago, za manjšo, srednjo portavo. ugodno prodam. Frnnc Lunder, krojač. Trnovski pristan 4 dvorišče.
21975-6
PRODAM
jedilnico, oleskano (imi. taci j a orehove korenine}, z na novo tapeciranlmi stoli, ovalno mizo in kredenco. rjuhe ter nove diim^ke čevlje št. 38 usnjeno torbico, čipk. i sto obleko, blago za zimsk: plašč f podlogo in svilo za dve obleki. Ogled od 7. do 10. in od 18. do 21. ure. Hrenova 19. dvorišče, pritličje.	21974.6
OTROŠKE ČEVELJČKE visoke, nove. št. 29 in 30, in nizke 5t. 37, prod m. N-.clov v oglas, oddelku Jutra..	21981 6
MOŠKO OBLEKO novo. sivo. ugedno prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 21980 6
DAMSKO KOLO skoraj novo. prodam.. — Meh. delavnica. Dunajska c. 12. dvorišče.
21978.6
KRAVO
dobro mlekarLco. s šest tednov staro telico. prodam. Na-lov v ogl- oddelku Jutri. 21988 6
SPALNICE ple^kane ln orehove, do bite pr; mizarstvu Stigl. Trata 27 Dravlje.
21991-6
MRČES CN GOLAZEN
uši. stenice, bolhe, ščur ke molj* miši. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate e strupom, ki ga dobite » drogerlli KANC Židovska Ulica 1.	21089-6
PEGE IN LI6AJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerl la Kane. Židovska ul 1.
21088-6
^^li^UUBL^ANSKI«;:--^-.
. _ _ ^ • if _-__* '•■i*'
KINEMATOGBAPT
iU.VU l iN ION
telet o d i'i-i i
Mogočna filmska umetnina o genijal-nem državniku, »železnem« kanclerju, ustanovitelju drugega Reicha
Bžsmarck
Iz razcepljene slabotne »Nemške zveze« je po njegovih sposobnostih in ne-venljivi zaslugi vstala Velika Nemč;ja. Paul Kartmann, Friedrich Kayssler, Maria Koppenhofer, \Verner Hinz, Ruth, Hellberg, Kathe Haaek, Lil Da-
gover, Kari Schonbock Zaradi izredne dolžine filma predstave ob 16.30 in 19. uri
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Heinrich George v zabavnem filmu, polnem ljubezni, vina in nebeških razmer v Pelargoniji
Obesite ga!
Sodelujejo: Gustav Knuth, Jakob Tiedtke, Maria Landrook, Charlotte VVitthauer itd. Predstave ob 18. in 19. uri
. !.so ViA'riC a
k«-let m i i-41
Film o življenju :kralja<s dunajskega valčka in njegovih dveh sinov
Nesmrtei valček
Priljubljene svetovnoznane melodije Paul Horbiger, Maria Andergast, Hans Holt Predstave ob 16. in 19. uri
MOŠKO BLAC-O
temne.:vo. za dve obleki, dobra kakovo-t, prodam. Florjanska. 40 spodaj.
21999-6 ŽENSKE ČEVLJE mzke, št. 37 in 38. pro. dim. Vovk, Mestni trg
št. 18. m	22001-6
ŽAGANJE
jelovo, vagonsko količino. prodam po 55 lir 100 kilogr., vag. L hibi Jana. — Zgiasitl se v Streliški ull C'i 34, II. nadstr de-no.
22006 6
TRICIKEL
nosilnost 250kg. zelo trpežen v odličnem stanju Drodam. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 22014.6
RADIOAPARAT starejše tipe. prodam za 3500 lir. Glmška ul 12.
22015 6
MIZICO
okroglo. 2 stolčka in «to-Jalo za cvetlice, poceni prednm. Naslov v oglas, oddelku Jutra. 2201"-6
BLAGO pisano, z? par srajc, pro-dom. Naslov v ogl. oddelku Jutra.	22027.6
MOŠKO OBLEKO lepo. ln dvoje hlač. vse volneno, predvojno blago prodam. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 22033 6
PREPROGE prave Smirna, in krasno spilno garnituro, pro dam. Naslov v ogl. od. delku Jutra. 22034 6
PRODAM zar.idi selitve: kompletno Jedilnico iz oreh o vin e (velika kredenca, raztegljiva miza. šest foteljev, polica za knjige), lestenec Itd. Ogled v nede. IJo dopoldne od 8 do 12. ure. Naslov v oglasnem odd. Jutra. 22045-6
RADIOAPARAT nemške znamke, 4cevnl, predvojni model, prodam Za 5900 U.r. Prav t\ko prodi m ugodno tudi dva nova. prvovrstna «uper-radia Naslov v ogl. od. delku Jutra. 22075 6
ELEKTR. KUHALNIK inozemski, poniklan. .-ko-raj nov, na dve plošči.
trojno regulacijo, pro. dam za 1600 lir. Milčin-ekega 8.	22074-6
DAMSKE ČEVLJE št. 37, skoraj nove, sem S. prodam. Naslov v oglasi nem odd. Jutra. 22072-6
VAJENKO
pošten.) sprejme modist. ka Stana. Smartin-ka 8~.
22022-44
?Kupim
KJUHfc kapne in drugo posteljni no stalno kupuje in plača dobro Hinko Privšek, Ljub liana. Kolodvorska 7.
21441-7
ZNAMKE
kompletno zbirko ali posamezne partije, tudi prekomorske in pokra Jinske kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Znamke« 20677 1 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupim Ponudbe oa ogi. odd. jutra pod »Ljub IJanski Zvon« 20678-7
KUPIM vsakovrstne Knjige za lastno knjižnico Ponud-be z navedbo knjig in cen na ogl. odd. Jutra pod »Bibliofil« 20679 7
STEKLENICE vseh vrst, šiv. odpadke, papir, železne sode, za. boje in vreče ter druge razne predmete najbolje plača >/Metalia«, Gospo-svetsk, 16, tel. 32-83.
21920 7
RJUHE IN KAPNE
kupi in plača prav dobro trgovina >Ogled Mestni trg 3 vhod skozi vežo.
21941-7
PREPROGO
pirot-ko, sarajevsko ali drugačno volneno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod
»Preprogac. 21954-7 KOLESA stara. tu<i; neuporabna, brez gum. ženska in moška ponudite tvrdki Iler-šič, Ljubljana, Rimska ce. sta 13.	21977-7
GOSP. POMOČNICO
pridno in pošteno za vsa gospodinjska dela sprej-mem s 1. septembrom. Plača in hrana dobri.— Naslov v ogl. odd. Jutra	21609 1 a
SNAŽILKO sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. Jutru. 21966-la
PEK. POMOČNIKA sprejmem. N.isrop takoj. Vprašati pri Grč. rju An. tonu. Ciril Metodova 58.
2196"'-1 a
kuharico
perfektno. iščem. Hrana in pLača dobri. Naslov v ogl. odd. Jutra. 21973.1a
šiviljo
Za popravljanje oblek, iščem za nekai dni. Ulica 3. maja 7 II.. levo.
22070 la
TRGOVSKI LOKAL
v zvezi s skladiščem ali skladišče v zvezi s pisarno v centru iščem za takoj. Hmko Privšek, Liubljana, Kolodvorska 7. 21443-17
URADN
aH uradnico
ki dobro obvlada nemščino In strajepis, išcesnu za bančni zavod.
Javite se DELOVNEMU URADU — Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 17.
Zahvala
Vsem, ki ste spremili k večnemu počitku našega dragega in nepozabnega očeta
ZAKO VŠKA ALOJZI J A
železničarja v pokoju
se tem potom najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. duhovščini za zadnje spremstvo, dalje vsem, ki so ob-suli grob našega dobrega očeta s cvetjem, zlasti pa gg. pevcem za v srce segajoče žalostinke.
Ljubljana, 25. avgusta 1944.
ŽALUJOČI OSTALI
Posest
VELIKO ZEMLJIŠČE aelo pripravno v industrijske svrhe ln ležeče tik ob cesti prodam za 542.000 lir. Pismen« ponudbe sorejema oglasni oddelek Jutra pod
»Tudi za parcelacijo«. 21818-20
STAVBNO PARCELO zelo lepo. veliko, tik prve železniške postaje, prodam resnemu kupcu za 80.000 lir. Ponudbe je poslati ogl. oddelku Jutra pod	»Pre.
ko bloka*. 21819 20 HIŠO
ali vilo, novejšo, v Ljub. ljarrl, do 900.000 lir, « hi-poteko rudi več. kupim. Gruden, Cankarjevo nabrežje št. 15. 21810-20
STANOVANJE
trisobne, in kabinet ter kuhinjo z balkonom, vsaka soba separirana viso. ko pritličje, zamenjam za dvosobno s kopalnico na Mirju z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. pr>d »Stanova nje v mestu«. 21908-21
PRAZNO SOBO
s štediinikoan ev. s kuhinjo, išče za. takoj starejša gospa- Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam dobrot 21934 23a
PRAZNO SOBO tudi manjšo, v pritličju ali podpr.tličju, v bližini Tržaške ceste, Mirju aH Trnovega iščem. Plač-m dobro. Ponudbe n.-: ogl. odd. Jutra pod Svetia in -uha<<. 21853.23.i
GOSPODIČNO
ali gospo, srednjih let. želim spoznati v svrho ženitve. Resne ponudbe z naslovom na ogl. odd. Jutra pod	Mirno
življenje«. 21990 25
ZAHVALA
Vsem, k; ste nam na katerikoli način izrazili sožalje ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, gospoda
uslužbenca drž. železnic v pok. in posestnika
izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, patru dr. Angeli ku Tomincu, g. dr. Volavšku. vsem darovalcem cvetja ter vsem. ki so dragega pokojnika spremili na njegovi poslednji poti.
Sv. maša zadušnica bo v soboto 26. t. m. ob 8. uri v stolnici. Ljubljana, 21. avgusta 1944.
Žalujoči rodbini BENCINA in ZAJEC
ŠOP KLJUČEV
5 kom. sem izgubil v ponedeljek od Povšetove po Mahn čevi na Zaloško cesto do bolnišnice. Najd . telja prosim, naj jih od. da v ogl. odd. Jutra.
21963-37
DAMSKO URO
crom. zapestno. sem Iz. gubila v mestu. Pošten najditelj naj jo odd .t proti nagradi v oglasnem odd. Jutra.	21963 37
LISTNICO sem izgubil 23. avgusta zvečer na Rim;ki cesti. Najditelja naprošam, naj obdrži denar, stnico z važnimi dokumenti p-i naj \Tne n.i naslov, ki jo na o-ebni legitimaciji.
21976.3'' IZGUBILA SEM dne 21. t. m. srebrno broško — dva ns'čka na I verižici —. Ker mi je | drag -pomin. prosim nai-j di telja. rmj i o odd i ▼ ogl. odd Jutra. 22011-37 j IZGUBIL SEM nalivno pero z vti-nje-nim imenom na drž.-l. niku. Najditelja prosil-. da mi ga vrne proti ve,'ji nagra<ii. kot je za n^eg-, P'*ro vredno. I. P.. Kro jaška 5. TU. 22012 37
Dvignite dospele ponudbe
v oglasnem oddelku
A. G. 1944. Brez posredovalca. Cvetličarna, čevlji, Diskretno, Doti, Dobro ohranjeno Dobra zamenjava. Dobra znam ka. Delavka. Družabnik Dentistka. Ekonom 59, Fon 110, Francosko per fektno. Hubertus, Knjige. Kjer koli tekoj, Lužni kamen. Ljubljančanka, Lep značaj, Moško kolo, Mo, srček. Moški čevlji. Mlajše dekle Nit, Obrtnik 39, Obrtnik. Preko bloka. Predvojno, Poštenje za zaupanje, Pridnost. Pro. tivrednost 33. Pridni n poštena, Pridnost in poštenost. Platno. Parcela. Plač:i.m dobro. Poceni pisalni stroj. Pošteno dekle, Postrežba. Prazno, Poštena. Plačam zeio do. bro. Poštena postrežnica. Stalna zaposlitev. Srečna bodočnost. Soidno življenje, Solidna, Shramb t. Stalna služba. Sreča, Samec, Srečen zakon Starejši gospod, Sužilnik. Srečno. Samo za industrijo. Soiiden plačnik, Sred1 mesta. Staro, Siev. 42. Šivalni nujno. Točen plačnik Tudi brez žim niče. Tri tisoč. Tajnost zajamčena, T?koj odgovor. Takoj. Točna plačnica, Točno piačarr.. Ugodno, Vredno, Vestna oskrba. Vajena vsakega dela. Vzmeti.. Vila za mi. lijon. Zanesljiva. Zmeir-na cena. Zmožna dela, Zn-imke, Zbiralec. Žima, 5000 lir. 500, 2sobno opremljeno.
Herbert Steinmann:	29
Žena za stekleno steno
Roman
:>Ne, Heinz, po svoje mi je hotel dobro. Osebno nikakor ni prestopil meje dostojnosti. Dobri sloves družine, ki sem ji pripadala, mu je bil znan. in mislil je, da z menoj pridobi za svoj .Stekleni dvorec' posebno privlačno moč. To, da bom, ogr-njena samo s ikopreno. za stekleno steno plesala pred njegovimi gosti — da bom morala z gosti piti in jih izpodbijati k pitju — in da me bodo imeli ti gostje za nezaščiteno lovno žival — nu. te misli so se zdele Emiliu Canberri v njegovem okolju docela samoumevne in navadne, in niti v sanjah mu ni prišlo na um, da bi se utegnila spotikati ob njih.«
»Mar ni bilo nobenega drugega izhoda, lise?«
»Jaz takrat nisem videla nobenega, Heinz. Canberra mi je ponujal spodobno gažo. upala sem, da si kmalu zaslužim denar za vožnjo v Nemčijo. Sicer pa v trenutku, ko sem podpisala pogodbo, vobče nisem vedela, kaj me čaka.«
lise Dannovv se je spet zagledala predse. Po zadnjem dimu je spustila ostanek cigarete v pepelnik. Nato je znova vzdignila oči k možu, ki ga je ljubila.
»Izpreglej mi nodrobnosti o mojem živ-
ljenju v .Steklenem dvorcu'. Vloga Hedde Reussove v komadu je le bleda slika tega, kar sem doživljala. Nekaj, Heinz, nekaj pa sem dosegla z vsem sredstvi, kar jih ženska vobče ima — nihče se ne more pohvaliti, da bi se mi bil približal — slišiš, nihče ne! Vsak dan sem bila boj za svojo časti Takrat sem odkrila v sebi igralski dar: smejati se, kadar bi najrajši jokala, biti z moškimi ljubezniva, ko bi jih najrajši tolkla po obrazu, dajati obljube, da jih potem prelomiš, izigravati enega moškega proti drugemu — in vendar ne dati, da bi te zasačili na ukani. Takšno je bilo moje življenje, ko sem bila žena za stekleno steno. Ne sramujem se ga. Neokrnjena sem izšla iz njega, čeprav ne brez duševnih ran. Bilo je zgolj silobran ženske, ki je hotela obvarovati svojo čast — nič drugega ne!«
lise Dannovv je upehana obmolknila. Premagana od spominov se je zia minuto zgrabila za oči.
Heinz Renken se je sklonil k nji.
»Uboga lise, nehaj, naj bo dovolj. Vse to je vendar zdavnaj minulo, in pred nama se odpira nova, boljša prihodnost.«
Spustila je roke z obraza in ga resno pogledala. »Ne_ še, Heinz — ne še, dokler niso pojasnjeni strašni dogodki današnjega dne. A daj mi, da nadaljujem. Zdaj govoriva, moram si olajšati dušo, in to ta-
koj. K4o ve. ali bi še kdaj našla moč, da bi znova pričela!«
Heinz Renken ji je molče ponudil ciga-retnico. Z rahlim nasmeškom jo je odrinila.
»Ne, Heinz — zda i ne več. Pr:zanesem ti nadaljne podrobnosti o življenju, ki sem ga živela v ,Steklenem dvorcu' v Riu de Janeiru — samo o ti-tem večeru bom še govorila, o večeru, ko je bi! Ribera pri nas.«
Heinz Renken jo je začudeno pogledal.
><Tudi to si doživela, lise?«
»Da, Heinz — tudi moje ime stoji v zapisnikih policije v Riu de Janeiru — takisto kakor ime drja. Petra Langeja. Dan. ko se je to zgodilo, ie bil zame že od kraja zlovesten. S poslovodjem Canberro sva se bila sporekla. Pozvala sem ga bila, naj me pred časom odveze pogodbe — pa ni hotel, narobe, celo zagrozil mi je, da me preda policiji, ker sem brez potnega lista in delovnih izkazov. Tedaj sem morala odnehati. a zaklela sem se, da pograbim prvo priložnost, ki se ponudi, in obrnem .Steklenemu dvorcu' hrbet.«
»Zakaj nisi šla sama na policijo, lise?«
"Bala sem se je, Heinz, skoraj zločinka sem se zdela sama sebi. čeprav se mi ne bi bilo moglo zgoditi nič hujšega, kakor da bi me bili uradno poslali v Nemčijo. Najbolj vroča želja bi se mi bila uresničila. A vsega tega takrat nisem ne vedela
ne premislila. Zvečer je prišel Ribera v naš lokal. Jaz ga nisem poznala, toda Canberra me je takoj opozoril na znanega dragotinarja in politika. Ribera me je povabil, nag prisedem, pital me je z neumnim dobrikanjem in naročal pijačo. Tedaj je stopil v lokal nov gost, človek visoke rasti in plavih las. ki 6i ga moral na prvi pogled spoznati, da je Nemec. Bil je--«
»Peter Lange, kaj ne?«
»Da, Heinz, on — poznala ga nisem, le to sem uganila, da je rojak. Srce mi je jelo živeje utripati. Na oko se mi je zdelo, da bi se nanj lahko zanesla. Morebiti je imel tudi dovolj moči in ugleda, da bi mi svetoval in pomagal. Vem, da je bilo nespametno, a tisti mah sem se z vso dušo oprijela misli, da moram govoriti z njim in da mi utegne pomagati, rešiti ne iz .Steklenega dvorca', iz tega nevrednega življenja---
lise Dannovv je težko dihala. Prijela je za kozarec in željno pila. Potem je nada-IjevaJa:
»Takoj nato se md. je ponudila priložnost da sem se odstranila izza Riberove mize. kajti nekdo drug je bil pristopil k njemu in vprašal, ali sme prisesti. Tega novega gosta si nisem ogledala, vedela sem le drja. Langeja. Vem samo toliko, da je bil tujec, ki je prišel k mizi, taki«to visok in plavolas — torej najbrže Evropec.«
Heinz Renken se je napeto vzravnal.
»Ali,« je vzkliknil, »to je moral biti tisu, ki je pozneje pobil Ribero in ga oropal, kakor je pravil Da Silva!«
»Mogoče, Heinz — jaz nič ne vem. Pozneje sem se spomnila, da se mi je zdelo, kakor da bi bila Ribera in dr. Lange. sodeč po njunem vedenju, spoznala drug drugega.«
Začudenje se je pokazalo na licu mladega moža.
»Ali — to ni mogoče! lise! Ribera in — Lange? Si to takrat povedala policiji v Riu de Janeiru?«
Igralka je odkimala.
»Ne, Heinz, šele kasneje mi je prišlo na misel. Nocoj, ko je Da Silva pravil o tem, sem se spet spomnila. A daj mi. da nadaljujem. Vstala sem izza mize in šla naravnost k Langetiu; nekaj notranjega me je gnalo, da sem morala iti. Vendar nisan smela zbuditi pozornosti, morala sem ostati v svoji vlogi, kajti Canberra me je sumljivo opazoval. Stopila sem torej k drju. Langeju in ga vprašala, ali bi popil z menoj kozarec vina. Privolil je. zdelo se mi je. da sem mu simpatična. Ko sva sedela skupaj, sem rekla: .Nemec ste m jaz sem Nemka — morate mi svetovati in pomagati Brez lastne krivde sem zašla ▼ strašno stisko.' Tedaj me je s strani pre-dirljsivo pogledal, a jaz sem vzdržala pre-skušnjo. čeprav mi je srce razbijalo. Izne-nada pa mu obraz otrpne, kar na mah.
konzorcij »Jutra« kot izdajatelja. Stanko Virant — Fftr »Narodna tiskarna A. G.c als OrncfcsteDe — Za »Narodno (tekamo d. <L« kot
Inseratenteil veranUvcrtlich . La uueratnl oddelek odgovarja: Ljuborair Volčič