26. številka Ljubljana, v četrtek 1. febrovarja. XVI. leto, 1883 Izhaja vsak dan *ve*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr ij sk o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za ...jnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt letu 3 gld. 30 kr . za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafta. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. Če se dvakrat, in po 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole franki rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi „Gledališka stolba". D pravni šivu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Zaradi jutršnjega praznika izide prihodnji list v soboto. Vzgled k našej ravnopravnosti. Janez Ilubad iz Povodja je proti odloku c. kr. okrajnega sodišča v Kamniku od 4. julija 1882 8t. 4157 zaradi eksekutivno intabulacije uložil rekurz ki ga je sam v slovenskem jeziku spisal. — (Niti rekurirani odlok niti rekuiv, nima za javnost nobenega zanimljivega pomena, zatorej opustim vsebino taistih objaviti.) — Na ta rekurz prišla je odločba nadsodišca v Gradci de tat 14. oktob. 1882 št. 8966 izdana v nemškem jeziku. (V drugem obziru nima zanimljivega pomena.) Proti tej v nemškem jeziku izdanej odločbi — uložil je Janez Ilubad sub. pr. 31. oktobra 1882 št. 9600 sledečo pritožbo: nJaz sem zoper odlok od 4. julija 1882 Štev. 4157 uložil rekurz, kojega sem sam v svojem slovenskem jeziku spisal. Na to je prišla nadsodntjska odločba, izdana od 14. oktobra 1882. štev. 8966 v meni nerazumljivem nemškem jeziku n meni ni znano, kaj ta odločba pomeni in obsega". rVsled čl. 19 osnovnega državnega zakona od 21. deeembra 1867 štev. 142 državnega zakona je jednakopravnost vseh deželnih jezikov pri uradih izrekoma pripoznauau. „Rekurirana odločba stoji torej v jasnem nasprotji z navedenim osnovnim državnim zakonom, kajti po postavi bi se na slovensko ulogo moral izdati slovenski odlok, če bi naj. kakor postava hoče, deželni jeziki jednakopravni biliu. „Vrh tega je visoko pravosodno ministerstvo z naredbo od 18. aprila 1882 štev. 20.513 posebej jednakopravnost slovenskega je/iku poudarjalo in sodnijam rabo slovenskega jezika zaukazalo4'. „Nemški odloki mi prizadenejo veliko truda, časa in nepotrebnih stroškov, kajti jaz bi moral več ur daleč hoditi, preden koga dobim, da mi tuji jezik razloži. Da mi taki nemški odloki dragi pridejo, je jasno". „Jaz si proti odločbi sami pridržim vse pravice in za zdaj samo prosim: „Slavna c. kr. sodnija naj to pritožbo visoki c. kr. nadsodniji predloži, koja naj blagovoli ukazati, da se mi odločba od 14. oktobra 1882 štev. 8966 v slovenskem jeziku izdti.u — In kako je ustreglo višje sodišče tej opravi-čenej pritožbi ? Izdalo je odlok de int. 2. deeembra 1882 št. 10.677 kakor sledi: nln Erledigunp des Berichtes vom 5. November 1882 Z. 9600 iiber den Recurs des Johann Ilubad gegen den be/irksgerichtlicheu Intimat;ons-Beseheid vom 14. Oktober 1882 Z. 12.613, \vomit demselben die hiergerichtliche Verordnung vom 5. Oktober 1. J. Z. 12 613 in deutseher Sprache zur Kenntniss gebracht wurde, hat das hohe k. k. Ober-landesgericht naehstehendes anher eroflnet: Das hohe Oberlandesgerieht habe in Mi\vligung, dass der Re eurs gegen den Intimations Bescheid beziehungweise gegen dessen Fassung in deutseher Sprache gerichtet erschetnt, in Ervvagung, dass derselbe in der niimli-chen Sprache, in welcher die zu intimirende ober gerichtliche Verordnung errloss, namlich in der deu tscheir^Sprache hinausgegeben war, mit Venveriung des Reeurses den in Be«chwerde gezogenen bezirks-gerichtlichen Bescheid vom 14. Oktober 1882 Z 12.613 zu bestiitigen befundeu." Na katere postavne razloge se ta odlok opira, I— tega nadsodišče ni naznanilo, in jih tudi ni najti. — Drugi deželni jezik na slovenskem Štajerskem. „MOohten dio Lebivr uur zum klaren Huwu8Stsuiu ihrer Aufeabo gelaiitfen, me wcrdon os erkennen, dass minere Schulen tferado desa-wegen im Volko keine tieten VVitr-zeln Hchliitfen, vveil Hie zu W6Qig natioual sind." M. Slomšek. Te besede aposteljna Slovencev našel sem v šolskem arhivu mej odloki knezo-vl. lavantmskegu konzistorija pri sv. Andreji od dne 22 aprila 1853 na neko preveč nemškovalno šolo na Spodnjem Štajerskem. Želja, oziroma ukor njegov: „Da bi se učitelji svoje naloge prav zavedali, oni bi spoznali, da naše šole ravno zato v ljudstvu globokih korenin ne poganjajo, ker so one premalo narodne" — bil bi še tudi dandanes tu pa tam na mestu, vender bi danes vsekako manje učiteljstvo, nego šolstva nadzi-rovalce same zadel, kajti ono se, z malimi izjemami, hvalevredno trudi v svojih društvenih skupščinah, v uradnih konferencah in strokovnjaških listih, tedaj z živo in pisano besedo, spraviti domače šolstvo na jedino pravo, na narodno podlago, kakoršno šolstvo imajo vsi izobraženi narodi, kakor so: Nemci, Italijani, Franeozje i. dr., a slednji — nadzirovalc.i gledajo tako narodno-zavedno uČiteljstvo čestokrat nekako pisano, ga sumničijo ali še celo preganjajo in mu tako veselje jem-Ijo do njegovega težavnega stanu. Slomšekov ukor velja tedaj danes bolj raznim šolskim svetom in nadzornikom, nego učiteljem. Pa šolske oblastnije, zlasti gg. inšpektorji, poslujejo v jezikovnem oziru gotovo več ali manj po višjih instru!;cijab, naročilih, imajo tedaj Čestokrat zvezane roke. Merodajna oseba na pr. izrazi svi»jo željo za-stran druzega deželnega jezika dež. nadzorniku ljudskih šol nasproti; ona želja — je za tega zapoved, katero ima ali izpolniti, ali pa voljuejŠemu nasledniku svoje mesto prepustiti. Deželni šolski nadzornik, okrajni glavar itd. dajo spoznati svojo (uuModnjne osebe) že 1 j o okrajnim nadzornikom nasproti, katera želja je zopet za te vezilna, če hočejo, da ne pridejo pri onih v nemilost. Veliko kolo žene tedaj manjša in in najmanjša kolesa. — In ako delajo gg. šolski nadzorniki sploh vse to tudi iz prepričan ia, da tudi notranje odobravajo take želje, oziroma migljaje, naredbi; in ukaze višjih, potem je dotično njihovo delovanje in poslovanje toliko izdatnejše — v njihovem smislu. Izredna deželna učiteljska koutereuca LISTEK. Potovanje križem domovine. (PopiBiije Proatoslav Kretanov.) XVII. Po goriškem „Travniku". Višnjegorski polž, kateremu, če bi ga tudi spu stili z verige, bi se baš ne moglo očitati — pre-naglenost, dospel bi menda — in če bi prav „ lezel" kakor solnce (!) v kakem „historičuem romanu1* — prej iz Ljubljane v Gorico, nego jaz v svojem potopisi, ki se je do tu sem vlekel Čez jedno celo leto. — Ali — sedaj sem naposled tukaj in konec bodi vsemu samo-očitanju! Sicer pa, da tej neoprostnej počasnosti v opisovanji svojega potovanja v okom pridem, krenil bodem na drugo — krajšo pot! Otresel bodem namreč vse nemške citate in brezpotrebne relleksije ter opustil predrzne skoke stran poti; dalje se ne bodem več prepiral sam s sabo in koketoval z razvajenim svojim srcem, temveč postavivši svojo osobnost v ozadje, gledal bodem — desi človek ne more stopiti popolnem iz sebe — odslej malomarno in objektivno v svet! Saj je vender namen mojemu potovanju, da zginem, vsaj za nekaj časa, samemu sebi izpred očij in v sumu živlienja pozabim svoje srčno gorje! . . . In zaradi tega sedaj tu ne bodem ra-grehal subjektivnih svojih čuvstev, ki so mi takrat, bližajo-čemu se Gorici, šumela v prsih! In če bi hotel opisati kras vrtov, mej katerimi sem se pHjal v mrsto, ne zadostovali bi mi k temu najdaljši pleomatifino sestavljeni pridevniki in vsi pomišljnji s katerimi sem v dosedanjih člankih lajšal — stavcem zaslužek! . . . Platine, murve, smokve in oljke, lovorike in ciprese in raznovrstno drugo južno drevje, tu z bršlinom ovito, tam z brajdami v šatore spleteno — razgrinjalo se je ondu v divnem, slikovitem neredu! Bujno eksotično grmičje preprezalo je vnanje ograje in doli po tleh prostirale so se lične grede, nalik pisanim preprogam z jesenskimi cvetlicami pretkane, katere je ljubemWo objemal — rpu4panček zelen" ! . . . . In tflej ! tam ob zidu — da-li je mogoče! — zibljejo se v zlatej nilncnej svetlobi — žareče vrtnice!..... Cvetoče vrtnice, sedaj, sredi zime, petnajst dnij po novem letu! — to se mi je zdelo nemogoče, ker sem kakor kak blaziran Rus: s kučmo na glavi in v kožubast plašč zavit, sedel na vozi .... Da! Tnk lilister postane človek, čepeč leta in leta v lesenih duplinah tam nori v naš-h hribih, kjer kidajo sneg — od sv. Terezije do Šentjurja! Po sedem mesecev na leto traje pri nas zimsko tipanje — to nam je starodavna koledarska tradicija in prati k a nam je še vedno evangelij, vzlic vsem „meteorologijuim poroCilom", ki nam dan za dnevom prurokujejo vreme — minoleua te Ina ! — V 11) veku, ko zemljepisna učenost tiči v mazinci že vsakemu — sit venia verbo! — „bosopetemu paglovcuu, še vedno ae moremo verjeti, da v tem ko nase za Spodnje-Štajersko (v Celji ali t Mariboru), katero sem letonoj na tem mestu nasvetoval, znala bi rešitev vprašanja: „Kedaj naj se pri fine na raznih razrednieah po slovenskem Štajerskem s poučevanjem v drugem deželnem jeziku, koliko časa naj se na teden v to porabi in kje naj se te ure uzamejo i n odkr ušijo?" — pospešiti, zlasti takrat, ako ni g. dež. nadzornik osobni, nego samo službeni protivnik narodnega šolstva, kajti kot predsednik konferenci predlagal bi dež. šolskemu svetu le sklepe zbranih učiteljev, ne pa svoje samostalne predloge, in to bi ga ne moglo spraviti ne navzgor, ne navzdol v nikakoršno zamero, in ko bi tudi kot vzvišeni strokovnjak konečno sam pritrdil zdravim nazorom dolenještirskega zavednega učiteljstva. Domovina naša pa bi ga zato še manj kedaj pozabiti mogla, kakor nam ostaneta njegova velezaslužna sprednika, Slovencem prijuzna viteza gospoda dr. Močnik in Klodič ne pozabi j iva. Znabiti pa misli oni Sanje po drugej poti rešiti V — Dne 14. sept. 1880 namreč izvolila je štajerska deželna učiteljska konferenca v Gradci poseben komite v predposveto-vanje nadrobnih učnih načrtov (Leetionspliine) za jedio- do trirazrednice z ozirom na slovenska berila. Ta odbor pa je po svojem načelniku g. Bobi-zutu to delo opustil, češ, novo „Tretje berilo" še ni prišlo na svetlo; brez njega pa je razdelitev na polletja in tedne nemogoča. Zato je predlagal: „Naj s e p o s e b u e m u odboru nalaga, na podlagi od domaćih konferenc osnovanih nadrobuih učnih načrtov sestaviti normalni učni načrt za jedno- do trirazred niče s slovenskim učnim jezikom ter ga predložiti visokemu c. k r. šolskemu svetu vpotrjeaje. Šolskim vodstvom in lokal-nim konferencam pa se naj potrebno zahtev a u je razglasi.1' Oboje so sprejme io v dotičui komite so bili izvoljeni gospodje: Ambro-žič, Bo bi zut, Krope j, Lupan, Nerat, Iv. Robič. Od takrat preteklo je se ve da že dokaj časa — a dobra stvar baje počasi zori. Tedaj: p o č a k a j m o še! pram vele levičarji, da se gre tukaj za politične namere, bode vender kot N^mec glasoval zanj. V najneugodnejšem slučaji zgube Nemci dva ah tri man date, koje pa obilo nadomestuje dostojen zastop obrtnega stanu. (Nemir na levici; odobravanje ni desnici.) Tudi dandanes morejo si Nemci le s cisto posebnimi in čudnimi sredstvi priboriti večino v p o s a m c / n i h trgovinskih zbornicah, kukor so to pokazale lanske volitve v pražko k&moro. Obrtniki pa sedanjim trgovinskim zbornicam ne mo^o mirnim srcem prepustiti izpeljavo obrtne novele. (Hrup in krik na lev ci.) Na predlog Krof te sklene se konec debate. Generalna govornika «ta Plener in A dame k. Poslednji izjavi v imenu Grocholskega, da bodo Pollaki glasovali, da se preda predlog posebnemu odseku, dasi se ne uje majo povsem z vso vsebino predloga; vender pa tudi oni žele reformo postave o trgovinskih kamerah. Govornik polemizuje potem jako vspešno proti go vomikom levice ter pravi, da bode nova novela brez obrtnih zbornic mrtva črka. Trgovinske zbornice to novelo pač ne morejo uvesti, saj so bili oni generalni štab opozicije proti obrtni noveli. A d a m e k bl.-'godaruje trgovskega ministra, da namerava reformi gospod to pereče vpra- j rati trgovske komore, da vender jedenkrat pre- iehajo oni nečuveni neredi in strašanska B m o v o 1 j s t v a, ki so se godila vedno mej vo-ttvami (Burna pohvala na desni) Levica suče stvar ako, kakor bi bil ta pretilog pregreha. No, to pre greho radi vzamemo na se m le želimo, da bi levi-Barji v zadnjih 20 letih ne bili storili večjega greha Ako bi se oni ne bili tako zlo pregrešili nad ubo gim ljudstvom, ne bi jim bilo treba sedaj samim >riti s predlogi za od vrnitev socijalnega siromaštva (Živa pohvala na desnej.) — Prihodja seja bode \ soboto. Odsek, katerega je bil vsled znane debate postavil ogrski državni zbor, da preiskuje hrvatske ljudske šole v Medmurji, konstatoval je, kar je bilo Že a priori nadejati se o njem: da se magjar ščina v ljudskih šolah medmurskih pre več zanemarja in je sklenil ustanoviti učiteljsko izobraževali86e z ogrskim po učnim jezikom ter odstraniti vse hrvat Bke knjige iz ljudskih šol. — Dasi volitve 1 Krajini niso še razpisane, je vender volilno giba nje že jako živahno. Shod, kojega )e imela opozicija vseh strank, sklenil je jednotno postopcoje proti vla dinej stranki. Kakor poroča „Ung Post", imajo za bodoče volitve Srbi največ opravičenega upanja, ker se hotč baje spojiti z vladmo stranko, da z njeno pomočjo dosežejo svoje posebne težnje. Politični razgled. >\olrkupaka mesta naj se zopet po-polnijo, tako mej drugimi Varšava, Saudomir, Lublin, loško, VVilna, Luk, Žitomir. 3. Tu neimenovane diocese dobijo upravitelje namesto škofov. 4. Poljskim škofom se lahko pridružijo suffraganski škofje. Biskupi, ki se imajo imenovati, morajo biti priznano zmernega mišljenja in značaja. 6 Okrožna seminišča naj se ne ovirajo v svojem svobodnem delokrogu. 7. Teologična visoka šola obravnavala se bode posebej. 8. One naredbe iz ustanka leta 1863., ki ovirajo prosto opravljati duhovensko službo, naj se polagoma odpravijo. IVaucoNlii general Ca m p en on je baje vojno ministerstvo le s tem pogojem prevzel, da sme določila postave o progonstvu, katere zadevajo vojsko, le v posebnem slučaji upotrebiti; vendar pa bode v parlamentu izjavil, da to ne bode slabo upli-valo na vojsko, ako se postava energično izvršuje. Vlinist^r-prvoserinik Fallieres imel je dobro noč; upati je, da se bode debata o progonstvu že jutri zopet nadaljevala. Vse dosedanje ureditve raznih spletk, ki so se marsikomu zdele nemogoče, pripisovati so jedino le uplivu Grevvja; mogoče, da se mu tudi posreči odvrniti preteči sukob mej senatom in k a moro. Dopisi. Vnaiijt* države. Gost kneza črnogorskega, knez Ka rage org levic, vzprejet je bil z izredno prijaznostjo. Knez Ni ki t a podelil mu je veliki križ Danilovega reda ter ga imenoval častnim senatorjem. Govori se celo, da se hode zaročil s princeso Zorko, katero 80 nekdaj nemenjavali knezu bulgarskemu. „N. fr. Pr." si domišljuje, da je knez Karageorgievič izbran za to, da bode nekdaj kot bodoči vladar zjedinjene Bulgarije podedoval Batten-bergerja v Sredcu in Vogoridesa v Philipoplu. V Avstriji, pravi rečeni list. so bili nekdaj časi, ko so se pretendenti družine Karageorgievič njegovali v kljubovanje Obrenovieem. Sedaj pa je iznenada prišlo na površje vprašanje o zjedinjenji vzhodne Humelije z Bulgarijo. Do sedaj vidijo se le posamezne niti, iz kojih se še ne daje uatanko sklepati na tkanino Pogodba, ki se ima skleniti mej ltnsifo in lat Kamnika 30. januvarja. [Izv. dop.] Mnogokaj mi Kuinničani že imamo, kar bi imeti ne smeli — sem hotel reči • česar še nismo imeli — vender nam mnogokaj še manjka. Najsilnejša potrebščina za nas, in ki se posebno zadnji čas vedno pririva na svitlo pa je — naš domač kamnišk lokalen list! Marsikdo bo znabiti dejal: prismoda! ali ako pretehtujemo to reč bolj s preudarkom, najdemo silno važnosti v tej misli; nam Kamničanom je domačega lokalnega lista tako živo potreba, kakor — slepi kuri zrnu! Zakaj ? Prvič bil bi za nas takov list od važnosti, ker bi ne bil nikoli konfisciran — ker državnega pravd-nika v Kamniku ni, in bi list marsikaj kontrobant-nega blaga čez eolno mejo prepeljati zamogel. Drugič bi ta naš list, ker bi moral izhajati v treh jezicih pisan, namreč: slovensko-nemško latovski, z vsemi listi v Avstriji konkuriral, da bi bilo joj! posebno pa s „Kmetskim prijateljem", kar bi bilo ob jednem te koristi, da bi zadnjeomenjenega lista agitator bolj vestno svojo pravo službo opravljal, kar storiti mu vsakako ta posel veliko časa vzame. Konkuriral bi tudi ta list z „Neue Freie Presse", s „Schulzeitungo" menda tudi, ali ka-li, z „ VVochen-bliitom" in celo s „Slovenskim Ne rodom", kajti pomisliti moramo, da kar se v Kamniku ne zgodi, ne zgodi se na celem svetu. — Kakšno ime pa bi nosil najbolj po pravici ta list? Jaz menim, da bi se mu kar naravnost reklo — „Ragljau. Etimologiške pomenljivosti tega imena za projektiran list ne treba razpravljati, ista bi se odkrila takoj, ko bi list stopil v življenje. Kako bi bilo to prijetno za naše mesto! Vso šuro od jutra do večera zmeteno zavalili bi v pre-I dale tega lista. Ta list bil bi pribežališče za vsaka- \ atikaiioni obstoji iz tehle členov: 1- Vpra-1 terega od nas v njegovih stiskah, kajti on bi bil slamnate strehe škripljejo pod sneženo moro, šopiri i Be doli na jugu bohotna zelenja.l, ter se čudimo, kakor oni cerkovnik, ko ga je naš jovijalni župnik j (Bog mu daj dobro — bil je jako priljubljen po IVOJih kratkih pridikah !) silečega o polunoči domov, j zavrnil : „Bedak! kaj misliš, da je po vsem sveti' ob i s tej uri polnoč V .... K sreči ie tu moj koleselj zadrčal po mestnem tlaku in z mene otresel te samo-obtežujoče refleksije . . . In ondu v Gorici minola me je v prenapeta čuvstva zapredena subjektivnost! Z glasnim vikom, nalik razburjenim valovom, zapluskal je tu ob meni — kričavi laški živelj! Na desno in levo, nad mano in okrog mene po trgih in ulicah — povsod, kamer sem obrnil pogled, migljalo je v pisanem meteži sem ter tja švigajoče ljudstvo in vriščeči klici furlanskih prodajalk, petje lenih postopačev in žvižganje pouličnih dečkov — vse v križem mi je zvenelo v udesa I . . . Ves popoludan sem kakor omamljen po tem vrišči blodil po mestu: po tej ulici doli, po onej gori, s trga na trg, sedaj tu po mestnem perivoji okrog, sedaj zopet tam po drevoredu tja in sera ter sem se naposled, proti večeru, vrnil ves upehau nazaj na glavni trg — Travnik. — Da bi se bil na svojem izprehodu stegoval, kakor svoj čas v Celji, po štacunskih napisih in nastavljal ušesa, češ, da njamem kako slovensko besedo — to mi ni prišlo na misel! Nisem tako na-jiven, kakor so mislili Celjani in vem, da bi tudi tii po vsem mestu ne ugledal drugod slovenskih pi smenk, nego tam ob lekarni na Travniku: Slovenec v Gorici nima mnogo lastnih hiš, na tuje pa ni da bi pisal kar bi hotel, da bi pa materini svoj jezik, ki mu je toli drag in svet, rabil za javne, vsak ti a nje potrebe — za to je mož — prevar-čen! ... In čemu neki — glodati svoj jezik, ko mu tuji toli gladko teče, da se še celo prijatelja »Boštjana", ki je vender Slovenec prima sorte, v Krn k em hoteli zapreti za — Furlanca! — Da, da! Slovenec — to vam je bistra in pro- žna glavica! Vse spravi vanjo, vsako še toli obsežno — in da se nekoliko bolj moderno izrazim! — „rokopipateljno" bedarijo! — In pa ta nesrečni njegov jezik mu je nek,.m čuduo-magnetičen : vse se ga prime, vnak še toli zmeden — „idijoinw obleži na njem! Osobito pa naš jezik na-se vleče — želo-doviuo in (salva venia!) „njoldunkanščino" — o tem sem se osvedočil tudi jaz, ki se me je, jedva otre-sivšemu nemške drobtine, obesilo že na jezik precejšno število furlanskih sufiksov! —Pa se je človeku tudi lehko učiti tega jezika: Vsaj Laha, če tudi ne *nas prav nič laški, moraš razumeti, ker govori z rokami in nogami ter vsak izraz ilustruje a primerno zavijačo obraznih potez. In to ga je treba videti, tukaj v domačem življi, ko se, neimajoč druzega posla nego „il dolce far niente", kakor kuščar greje na solnci. Po cele ure sem sedel tu na Travniku pred kavarno in na ušesa vlekel gostobesedne čenče teh Lazzaronov. In tukaj pridejo ti kaj čudovnate prikazni pred oči! Zdaj smukne mimo tebe majhen, vehikelj vse jeze in ljubezni naše, bil bi magacin vsega novičnega Kamniškega blaga, bil bi zaboj vseh dobrih in slabih lastnostij naših, — pa kaj še vse, z jedno besedo: vse bi bil ta naš domač Kamnišk lokalen listi Ako pa bi se nam konečno utegnil list zaradi kacega napada zameriti, storili bi mu konec tem ali onim načinom v besedah: „ti si urlaubar, tvoji naročniki so tudi urlaubarji, ker imajo irhaste hlače, a na glavi nosijo soldaško micno", in — prepira bilo bi o pepelu ali o čem druzem konec. Mi pa bi bili vsi „urlaubarji", dočim so zdaj samo oni, ki si naročajo „Kmetskega prijatelja" i', Celja. Žal! ko bi eksistoval nas list že danes, ne trebalo bi nam istotako, ker smo zopet v položaji poročati o veselici, nadlegovati „Slovenski Narod', marveč bi se vse poročilo sukalo na tihem okrog domače klopi in bi vse natanko razložili, kako in kaj je bilo na Vodnikovej besedi v nedeljo zvečer kar v „Narodu" ne gre. Tu bi someščanom iu družim KamniČanom skoro na uho strosili vso kri tiko o igri; tu bi zamogli očitati n. pr. „Benjaminu" da je bil presuh in preveč filozof v svojej nalogi da je bil „Erazemtt premalo ljubezniv, „Kamilo' preraztresen, „Karolček" da je preveč kruha sne-del itd. itd., a da se je igra brez graje vse jedno lepo igrala. Dostaviti bi tudi smeli, da je domača godba obupno dobro se ponesla, da, ko bi tujci s tako požrtvovalnostjo godli, bi ne bile niti jedne gosli plačane z dohodkom, ki se je nabral v korist fondu celega orkestra — a končno smeli bi prav pošteno ošteti VBe veselice udeležujoče se goste, zakaj so se v tako malem številu udeležili itd., vse to in mnogo druzega bi smeli v lokalnem listu poročati, kajti on ostal bi mej nami samimi v Kamniku, kjer ni državnega pravnika, a v „Narodu" to ne gre, ker „Narod" ima naročnike že po celem svetu in to bi bilo za nas nesrečno. Zategadelj potrudimo se, da skoro dobimo svoj domač Kamnišk lokalen list „Ragljo." — — Z Dolenjskega 30. januvarja. [Izviren dop.] Kaj ste vender mislili gospod urednik, ko ste umestili dopis z Dolenjskega v 18. številki Vašega cenjenega lista V Dasiravno površen, objektiven in čisto istinit, je dopis vender prouzročil veliko ropota in vriša. Ne kraja, ne imena nemčurskega bivšega župana dopisnik omenil ni, in vender so bralci Vašega lista takoj uganili, kje domuje oni ex-župan, kateremu je bilo mogoče pod krškim zamrlim glavarjem Schonwettrom postati vse, kar je le hotel. Čemu pak ribariti v kalnej vodi? Recimo, da se oni možicelj imenuje Antonio Pischmacht, pen zioniran žnpan v Mokronogu. Po rodu sicer je Voll-blut-Mokronožan — notabene: to mora biti vsak po njegovem muenji, ako hote biti občan, drugače je pri-tepenec — ali Antonio hoče biti, kjer je svoje dni tam na Furlanskem kot krojaški pomagač prepelja-val šivanko ter se nasrkal laškega duha. Postal je potem v svojem rojstnem kraji krojaški mojster in zraven pozabil rasti, tako, da ga je zdaj sama brada; bil bi dober za povodnjega moža. Tu površno popisana osebica znala se je glavarju prilizovati tako, da mu je slednji izročil mno- govrstne posle, katerim mož nikakor ni bil kos; pustil je torej stihologijo in šivanko ter se držal služeb, po glavarji oddanih, katere so kaj nesle; občinski bl»gor pak ob čaHu njegovega župa-novanja bila mu je deveta briga. Nahajajo se še nemčurji, kateri pa so vsaj potihnili, vede, da drugi veter piše in puste torej narodne in zavedne osebe ▼ miru; g. Pischmacht bi pa rad vse Slovence v žlici vode potopil, da mu je mogoče; ali kolikor jih je on požrl, hvala Bogu, še vsi žive. Ranjki Sehbn-wetter postavljal ga je res v vzgled drugim županom, a zakaj? — ker je trobil v njegov nemčurski rog; v občinskih zadevah pa nikakor ne. Čast res tistemu, kateri iz nič postane kaj, ali Pischmacbtova kariera od šivanko do župana in načelnika raznih javnih zavodov bila je le pod Schoimettrom mo goča, pod katerim se je vsakdo protežiraI( kdor je bil nemčur. Na tak način postal je oštir, mesar, trafikant, mesoo«leda, sodnijski cenilec, predsednik cestnega odbora, šolski svotovalec, župan etc. . . Čudno res, da ni bil še za babico postavljen, po tem bi bil ravno vse! Pod novim narodnim županom ima naš trg požarno stražo; ali ker se stvar ni učinila pod Pisch-matom kot županom, je vae sedaj ničevo; zraven pak slovenski komando — to ne more obstati Ali naj se on še tako usaja in rogovih, narodna stvar vender le procveta in bode tembolj, tem manje odlični možje podpirajo tacega, kateremu je vsak narodnjak uičla. Če kateri narodnih k njemu zahaja, ima se to zahvaliti g. Pischmacht le njegovej nepristranskej in proti vsakemu uljudnej gospej. Memogrede omenjam, da priredi tukajšnja požarna straža v nedeljo 4. februvarja sijaien ples s tombolo in petjem; priprave so velike in ta večer obeta biti jako vesel v sicer tihem Mokronogu. Domače stvari. — (Slovensko gledališče.) Za jutranjo predstavo dobi se nekaj lož v trafiki v špitalskih ulicah. — (Poročilo o zadnj i seji književnega in gospodarskega odseka Matice Sloven ske dne 3 1. januvarja.) Predseduje književnega odseka načelnik prof. Mam in navzočni so ti Ma tičini odborniki: gg. dr. Jarz, Kržič, Leveč, Praprotnik, Robič, Senekovič, Šuklje, Tomšič, Vodušek, VVtestha-ler, dr. Zupanec, Zupančič. I. Bralno in podporno društvo v Gorici prosi, da bi se vzprejelo za brezplačnega (!) društvo nika. Ta prošnja se načelno odbije. Mnogi drust veniki prosijo, da bi jim Matica darovala nekoliko knjig. Prof. Marn predlaga, da, ker je Matica mnogo novcev utaknila v šolske knjige in te novce vzela na posodo pri svoji glavnici, mora gledati, da te knjige v denar spravi; zatorej naj se ustavi za sedaj darovanje knjig, dokler se na tanko ne pre-Štejejo. O priliki hoče Matica sama naznaniti, katerih knjig ima še na razpolaganje in katerih more še darovati. — To se odobri. II. G. Božidar Raić vpraša pismeno, če bi Matica ne hotela še letos do julija izdati na svetlo iz Cafove zapuščine „Dopolnek in popravek k Miklošičevemu staro-sloveuskemu slovarju." Knjige bi bilo 20 tiskanih pol. — Vsi odborniki so tega mnenja, da Matica za tako veliko delo letos nima ni česa ni novcev. Take knjige bi niti v Ljubljani tiskati ue bilo možno, ker bi se morale naročiti še poprej ciriliske črke. Tudi j<3 vprašanje, če bi sploh hotela kaka tiskarna v Ljubljani naročiti toliko dragih ćirilskih črk, katere bi pozneje le malokedaj rabila. Zatorej se g. Iiaiea ponudba ne vzprejme. G. dr. J o s. Pajek nasvetuje, naj bi Matica izdala St. Vrazovo zapuščino. — Prof. Marn pravi, da so to zapuščino že razni gospodje uredovali, a ničesa uredili; vsak se izgovarja, da ie ne utegne. Dokler pa ni urejena, Matica ne more ničesa obetati in izdavati. G. dr. Ipavic piše, da hoče spisati razpravo o rodovitosti štajurske zemlje za „Slovenski Stajer" ter pošlje na ogled nekoliko rokopisa, kateri se prof. Zupančiču izroči v presojo. III. Prof. Marn nasvetuje, naj se Macunove književne zgodovine Štajerskih Slovencev natisue toliko, kolikor je stavljene, potem pa za letOB uati-skovanje ustevi, ker /a I. 188'2 Matica te kniige nikakor ne more dati na svetlo. — To se odobri. Prof. S liki je predlaga, naj se tisk Spomenika izjemno izroči g. Bambergu, kateri je obljubil naročiti takih posebnih črk ;n takimi olepševalnega materijala, kakeršnih zahteva Matičin odbor. Potem se določi za Spomenik papir in barva papirju (chamois). 'redlog prof. Šukljeta se soglasno odobri z ozirom na to, da nobena druga tiskarna ni vzprijela Matičine ponudbe. Na pmllog prof. Marna se urednikom Spomeniku izvoli prof. Suklje, kateremu naj pomagajo gg. odborniki Kržič, Pleteršnik, Leveč, VViesthaler, Senekovič. Prof. Marn graja, da se natiskovanje Matičinih knjig kar nič ne odseda, „Lovčevih zapiskov" so uo zdaj na čisto natisnene samo 3 pole, Letopis se še niti staviti ni začel. Vpraša, kaj je temu uzrok. Prof. Leveč pravi, da je tisk „Lovčevih zapiskov" nekoliko zadržala nevarna bolezen korek-torjeva, slabi rokopis in jako zamudna korektura, in da Letopisa ni dal tiskat, ker vidi, da „Lovčevi zapiski1' ne gredo od rok. Nasvetuje, naj se gospodarski odsek s tiskarno pogodi ter natanko določi dan, do katerega morajo knjige dovršene biti. Odbor naroči g tajniku iu odborniku Levcu, naj preiskujeta uzrok, zakaj se knjige tako počasi tiskajo ter določi, da morajo „Lovčevi zapiski" vsaj do 15. marca, »Letopis*1 vsaj do junija in „Spomenik" vsaj do 15. junija na čisto natisneni biti. — (Gospod Otomar Skale) napravil je dne 27. januvarja na c. kr. dunajski živinozdravniški šoli izpit z odliko kot živinski zdravnik in učitelj podkovstva. — (Občni zbor kranjskega ob rt ni j-skega društva) bode v nedeljo 4. februvarja ob 10. uri dopoludne v salonu gostilne „pri Lozarji" na sv. Jakoba trgu. Buholast, škratu podoben možicelj, v baržunesti ka-mižoli in s pomečkanim klobučičem na kuštravi glavi; z one strani ti koraka preko stegnenih nog gorostasen velikan, z dolgimi, razhojenimi stopali, pretegnen in slok, da mu križasta obleka maha ob kosteh: mej tema skrajnostima italijanskega plemena, poljejo gori in doli v vseh niansah, tu lepe, tam odurne podobe obeh spolov. In za fizijonomične študije bilo bi tu kaj ugodno polje! S klasično lepega, pravilno obkrojenega obličja vzplava ti pogled na pokvečen, liki hrastova skorja razpraskan obraz. Na tem moži občuduješ Brnelo urezan profil, a poleg njega bode ti v oči izpod nizkega čela one ženske tenek, orlovemu kljunu sličen nos, za katerim se skrivajo pločnato Btisnena lica . . . S kratka: od jednega tečaja do druzega, od grdobe do lepote vrstile so se tu pred mano na goriškem Travniku karakteristične podobe laškega naroda: zdaj v obliki navzgor se raztezajočega mož- kega trupla, zdaj v okviru navzdol se raztekajočih potez ženskega telesa . . . A propos! Ta goriški Travnik — utegnil bi kdo misliti, da je res pogrnen s preprogo zelene travel Oj, zlobne ironije! To je samo anakronizem! Že dolgo let je pokošen ta Travnik in posut s peskom! . . . Oj da! Pokošen je travnik slovenske narodnosti, ki je nekdaj tukaj zelenela in nasut je s peskom lahonskega življa, uanesenega sem preko zelene Soče in danes ali jutri, kdo ve, poplavilo bode vrveče laško morje ves ta travnik in še dalje tja gori za gore — ŽvenkeČ udarec ob veliki boben vojaške godbe, ki se je v tem razpostavila v širnem kolobaru po Travniku, pretrese me iz teh mračnih mislij in ve sela ratoborna koračnica razlije se po tihem nočnem vzduhu, odmevaje v vsem okrožji ob razsvitljenem zidovji! Oživljajoči zvenk ubranih godal šine mi v zaspane noge ter me ponese mej čvrlječo množico po Travniku gori iu doli ... In ko se po taktu brezskrbno zibaje ondu itprehajam, stopa mimo mene visok mož, zavit v dolg črn plašč: nehote ao obrnem in glej! pred mano stoji slavni naš pesnik — Gregorčič, ter mi iznenađen segne v roko . . . Čez nekaj časa se nama pridruži pesnik — K r ilan. Po iskrenem pozdravu smo se zapleli v živahen pogovor o — pesništvu. In tu sem po izpovedi obeh pesnikov uvidel, zakaj je prvi ostal v prvotnem svojem liričnem življi in kaj je druzega napeljalo v strugo epičnega pesništva: Gregorčiču narekuje globokočutne pesni srce, Krilanu pa ustvarja živobojue balade — fantazija . . . In tako smo se sprehajali tu po Travniku, sukaje svoj pogovor mej lirik o in epiko in nehote so se mi usilile — mututia mutandis in to v plemenitem pomenu, — Goethejeve besede: „fileti; u:elits, l'ort«: links, Daa VVoltkiiul in der Mitten . . ." V naše pogovore pa so šumele sladkozvočne melodije italijanskih oper. — (Kmetska posojilnica ljubljanske okolice ) Pri drugem rednem občnem zboru „Kmetske posojilnice ljubljanske okolice" v Ljubljani izvoljeni so bili naslednji gospodje in sicer v ravnateljski odbor: Janez Knez st., župan v Spodnji Šiški ravnatelj; MartinBavdek, župan v Udmatu, kontrolor; Anton Knez mL, trgovec v Ljubljani, blagajnik; Ferdinand Stare, c. kr. sodnije pristav v Ljubljani, odbornik; Vekoslav Jenko, pekov ski mojster v Ljubljani, odbornik. V nadzorovalni odbor: A. W u rz bach pl. Tannenberg, c. kr. okrajni glavar v Ljubljani; Ig. Kotnik, hi^ni posestnik v Ljubljani; dr. Josip Vošnjak, državni in deželni poslanec. — Društvo imelo je v preteče-nem letu 89.042 gld. 2 kr. prometa; čisti dobiček znaša 751 gld. 52 kr., od tega se izplača 500 gld. deležnikom, 5 gld. na delež (100 gld.), 200 gld. pripade v reservni fond in ostanek 51 gld. 52 kr. se prepiše na nov račun. — Določenih 5 gld. obrestij na delež izplačevalo se bode vsak uradni dan, to je vsak torek od 9. do 12. ure v društveni pisarni na Marije Terezije cesti v Ljubljani. — Itavnateljskemu odboru, kateri je posloval čez leto brezplačno, izreče se iskrena zahvala občnega zbora, ravno tako tudi za društvo mnogozaBlužnemu gospodu okrajnemu glavarju A. Wurzb:.ch-u pl. Tannenberg-u. — Društvo posodilo je v teku leta 98 strankam 41.115 gld. — („Ljubljanskega Zvona") 2. številka donaša naslednjo vsebino: 1. Krilan: Stara mati. Balada. — 2. —b—: Po nevihti. Pesen. — 3. J. Kersnik: Cvklamen. Roman. (Dalje.) — 4. —b—: Na pokopališči. Pesen. — 5. A. Ukmar: Spomini na jutrove dežele. II. — 6. —b—: Moja vas. Pesen. — 7. J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 14. — 8. Dr. Fr. Detela: Kislo grozdje. Humoreska. (Konec.) — 9. Dr. Fr. Celestin: Naše obzorje. II. — 10. S. Gregorčič: Nevesti. Pesen. — 11. M. Posavski: Zmota. Pesen. — 12. S. llutar: Slovenske naselbine po Furlanskem. II. — 13. Dr. Fr. Celestin: Sebastijan 2epič. f — 14. Slovenska književnost: IV. I. Berbuč: Fizika. — 15. V. Va-lenta : Glasbena Matica. — IG Slovenski glasnik.— Tudi ta številka odlikuje se po mičnosti in raznovrstnosti tvarine, osobito pa dopada Kersnikov roman „Oyclamena. „Ljubljanski Zvon" stoji za vse leto 4 gld. HO kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. — (Iz Velenja) se nam pritožuje uarodnjak, da je volitev župana izpala neugoduo in stavi do odbornikov vprašanje: „Kaj ste delali, da niste jednoglasno volili gosp. Hotni ka, ki vam je bil zelo priporočan, ki je iskušen narodnjak in vseskozi pošten in zanesliv mož?tt V ostalem smo z gosp. dopisnikom jednacih misli, a vender drugih njegovih izpeljavanj ne moremo priobčiti, ker so deloma pre ostre iu ker smo vedno še tega mnenja, „da ne pomaga zvoniti, ko je že toča pobila" — (Celjka Ci ta 1 n i ca) napravi 4 februarja plesni veneek v Bvojih dvoranah. Na vabilu nam poslanem je nepoklicana roka, menda na pošti, izru-dirala iu prenaredila datum, da ju citati „31. februarja", to je menda tisti dan, ko bode dotil nega gospoda pameta »re&al. Št. % (Nepar.) Deželno gledališče v Ljubljani. Dr. pred. 272. V petek 2. februvarja (Svečnica) 1883. Požigalčeva hči. Resna igra v 6 dejanjih. Češki spisal Josip K. Tyl, poslovenil Josip Stare. OSOBE: Neža Lcskovčeva, bogata platnaiiea— Vrabec, njen brat, kmetsk godec — Itezika, njegova hči, v Ljubljani v službi Metika, 1 . . ■ . — — — — — Nežika, / nJeni ae8tn----- Udova Potokarica — — — — — — Tone, njen sin, krojašk pomagač — — Martin Sekač, mlad mesar— — — — Urška, njegova sestra — — — — — Skrjanec, konjar— — — — — - — Janez Verne, nasclnik iz Amerike — Peter, mlad Indijan— — — — — — Stari Primož, grobokop — — — — Katra, dekla pri Lesko včevej— — — Uorišnik, mestni komisar — — — —- Kamenšck, uradnik krvave sodnije — Pazič, nadzornik ujetnikov — — Dva beriča. Godi se v Kostaujevic gospica Vertnikova. gospod Kocelj. gospica Petrinska. * * * * gospica Z v ona rje v a. gospod Danilo, gospod Petrič. gospica Gospodska, gospod Samovič. gospod Gorazd. gospod Bonač. gospod Brežanski. gospa Grajska, gospod Verovšok. gospod Dunajski, gospod Notranjski, i in v Ljubljani. Ustopnina: Parter in lože '10 kr. — Fauteuil v parterji 70 kr. — Sedež v parterji 60 kr. — Sedež na galeriji 40 kr. — Galerija S20 kr. — Garnisonski in dijaški biljet '60 kr. — Sedeži se dobivajo v soboto dopoludne od 11. do 12. ure iu zvečer od '/a 7. ure naprej pri gledališki kasi. Kasa se odpre oh t/97. uri. — Začetek ob 7. uri zvečer. Meteorologično poročilo. A. V Izubijani: Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. d ■ *^» OŠ 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 744-60 mm. 743-46 mm. 74140 mm. —10-2° C -4- 0 4UC -r- 30°C si. vsh. si. zah. sl. zah. obl. ohl. obl. 000mm. j dežja. 30. jan. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 737-79 mm. 785*86mm. 735-37 mm. — 2-2° C -|- 5'4°G -f 2-4° C si. zah. B. j Z. sl. jz. d. jas. obl. obl. 3-60 mm. dežja. 1 31. jan. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73264 mm. 729-30 mm. 728-;J0mm. -4- 1H°C -f 38"C + 1-0»C brezv. sl. Zlili. sl. jz. obl. obl. j obl. 19-50mm. dežja. 4* , avstr. zlata renta, davka presta . . 96 Ogrska zlata renta 6°/0...... 118 r 4«/„...... 85 „ papirna renta 5°/0 . . . . 85 5*/, Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . 103 Dnnava rej-, srečke 5«/,» . . 100 gld. 113 Zeudj. ohč. avatr. 4V»°/0 zlati zast. listi . 118 Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice 98 Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 101 Kreditne srečke.....100 gld. 170 50 80 75 60 60 75 75 Oznanilo. Slavna c. kr. deželna vlada v Ljubljani je z ukazom od 6. januvarja 1883 št. 11.141 dovoliti blagovolila, da se semenj, koji je sicer vsako leto na ponedeljek po Tihi Nedelji v Rovtab, letos preloži na lo. (Lan marca. Županstvo ISo^rte^ dne 30. januvarja 1883. (69—1) J. Petkovšek. Velik pes, (Ulmer Dogge), 8 mesecev star, čez 2 čevlja visok, tigrast, (sivkasto-rujav s črnimi progami), s porezanima ušosama in dolgim repom, kateri čuje na ime „Lordu, se mi je zgubil ali pa bil ukiaden. Kdor mi naznani, kje jo pes, dobi 5 gld. plačila, če mi ga pa semkaj pripelje, še posebej stroške za pot povrnene. Martin Petrič, vulgo Kramar, (67—t) v Dolenjem Logatci. m Za zdravljenje v jeseni in po zimi. \m\ Proti protinu. l'r li trganju. antiarthritični, antirheumatični kri čistilni Čaj ISkazan T T Učinek *' T" kot siguren. | Izreden. | Vapeh Izboren. 1 Telegrami „Slovenskomu Narodu": Pariz 31. januvarja, Vesti, da je več francoskih poslanikov dalo svojo ostavko, se zanikavajo. — Duclerc prebil je noč nekoliko nemirno; njegov počutek pa se je vender poboljšal ; težave dihanja so ponehale. Berolin 91. januvarja. „Provinzial-Correspondenz" izreka nado, da bode neposredno pogajanje mej cesarjem in papežem privelo do poravnave. Vsa dežela zre pričakovanja polna odloriloin kurijo nasproti. Cesarjevo pismo je dokaz, da cesarska vlada ni ničesa opustila, da se pride do sporazuniljenja. London 31. januvarja. Kakor poroča „St. James-Gazette", odposlal je Giers ruskim zastopnikom okrožnico, v katere j naglasa, da je bil resnltat osebnega občevanja z Bismar-ckom, Kaliiokv-jein in Mancinijein povoljon. Vzdržanje miru je glavna svrha. B. V Avmtrljl aploh: Zračni pritisk jc jel povsod močno padati, toda tako jednakomemo, da je ostal prejšnji razloček mej maksimom in u i i u i mom skoro nespremenjen. Vetrovi bo postali precej slabotnejši in bo se zasukali večinoma proti jugu in zahodu. Temperatura se je povsod močno vzdignila ter puštala ali nadnormalna ali pa saj normalna; razločki mej maksimom in minimum so ostali skoro nespremenjeni. Nebo ae je večinoma povsod zohlačilo, tudi vreme je postalo precej nestanovitno, po več krajih eelo deževno. 1D-u.2^l£wjs3s:£l borza dne 1. februvarja. Papirna renta.......... 77 gld. 86 ki. Srehrna renta .... ..... 78 „ 05 „ Ziata renta........ . . 96 , 15 „ 5°/0 marčna renta......... 98 „ 55 „ Akcije narodne banke . ..... 832 „ — . Kreditne akcije........ 289 „ 80 London . ..... 119 „ 66 , Napol. . ......... y „ 50 „ 0. kr. cekini. ...... . . 5 „ 63 „ Nemške marke ..... 58 „ 50 „ 4u/0 državne srečke ;/ I. 1*54 950 gld. 118 , 60 „ Državne srečke i-. I. 1HC4 100 169 , 50 Mejnarodnu svetovna razstava 1979. Sirinev Hors eoncurs. Mej narodna svetovna razstava 1S.no. Mcl-bourn ska zlata svetinja z diplomo in specijalnim priznanjem. Frana Wilhelm-a, lekarnarju v Neunkirclieu-u (N.-OeNl.), rabil se je uže mnogokrat in z vsestranskim vspe-hom za protin, trganje, zastarane dolgotrajne bolezni, vedno gnoječe se rane, spolne in kožne bolezni, ogrce po životu ali licu, hrasto, .silili tiene otekline, nabasanje jeter in vranee, hemorojide, ■latico, hude živčne bolečine, mišično ali ('Ionske boli, želodčen krč, zaprtje vetrov in trebušja, težavno uriniranje, poluetje, slabosti, belo pri ženskah, škroleljo, bezgavke in drugo bolesti. Knjižica 0 zdravilskih vspehih zadnjih 12 let lraneo in gratis. Zavitki so razdeljeni v osem ščepcev po 1 gld.; kolek in zavijanje 10 kr.; dobi se pri Fran \\ i i Im-Iiii-h, lekarnarji v Neunkirchenu (N.-Oest.i Osiguraj so, da ne kupiš ponarejatve, ter glej na znane znamke, ki bo v več državah postavno varovane. Ta čaj prodajejo: VLjubljanl: Peter JLtittMiiilc; v Postojini: Ant. Leban, lekarnar; v Škofjej Loki: Kari Fabiani, lekarnar; v Kranji: K. Savnik, lekarnar; t' Metliki: Fr. VVacha, lekarnar; v Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekarnar; v Kamniku: Jos. Močnik, lekarnar. (0f>0 —11) " Za zdravljenje v spomladi in po leti. |S| i_ IN ™ M I &l i m 3 S? T se t . P 9 (t "O 2 B g S » p .m v. 2. O i r n h I & J -J m 1 p £ r 3 i m 11 s* Ji o* EL o § A S.^H" 5, —■ it * m <& — n b m N S P* o c —• <** t 7 n (s S. Pomada, vsled katere lasje rasto. (Po prof. dr. 1'jlha.) Shranite to naznanilo, ker so le redko objavi. PniOCtliln " MnOffO tisoeij vzletno prclivaljoiiih Hrodtttcv za je I UJdOllllll ■ ra/.širjenih v trgovini, da kupee oziroma potrebnož, skoro več ne ve, katero bi kupil in tako, maio da ne izgubi zaupanja do vseh teh sredstev. Kar se tiee slednjega, moram mu populiic-m priiralili, kajti bilo bi to vodo v Savo nositi, ko hi kakega plešea podobno vabljivo uazuauilo zapeljalo, tako drugo «'ii«i«'Mii> \ o na laHe sam poskusiti (kar se i«*HtoUral zgodi) in si (|i)inislje\ati, s tako uoažo že pred mnogimi leti z lasno koreninico broz-sledno izpale lase zo]>et prigarati. S/&~ Kakor ne more izkorenineno drevo rodili sa«lu. jednako tudi iz lasnega temena, kojemu so izpale lasu«' koreninice, no morejo rasti zopet lasje. "tBtil Nasprotno pa ni nemogoče, vsled umne rabe kaeega polnočnega sredstva /a lase ubraniti, da Nleuujl ne izpadajo, ampak tudi rast la«t tako mi« u i. da se zopet pojavijo v prejšujej jakoMli in ra^i u. čo le trohica las še tiči na glavi. Ta ueinck ima tedaj prof. dr. l\vtku-|eva poinada za rast las, najboljše HredNtvo. zapreeiti izpadanje lan iu ojneiti temen, ob jednetn lasem poihdi lep lesk, ohrani je še v pozuej starosti in rabi gotovim uspehom tisočerim. Za daljšo dobo je cena 1 lončku «M» kr., a se pravu dobiva le v „samorogovej" lekarni Jul. pl. Trnk6czy-ja? v Ljubljani, Mestni trg št. 4. (37-2) L?datelj in odgovorni urednik Makao A rini t. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".