Foitnfna pTacans v" guTovfciL
Leto LXVII1., št. 255
Ljubljana, četrtek 7« novembra 1035
Cena Dtn L-
SLOVENSKI
•znaja vsak dan popoldne, tzvzemSi aedelje in praznike. — Lasera ti do 30 petu rrst a Oin 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.-, već Ji tnaeratl petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< relja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 2.V-  Rokopisi se ne vračajo
UREDNIŠTVO VS CJPRAVNLSTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica fttev. 6
Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 in 3126
Podružnice:  MARIBOR  Strossmaverjeva 3d — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon' št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossniaverjeva ulica L, telefon iL I podružnica uprave: Kocenova unca 2, telefon st 190. — JESENICE, Ob
Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351.
Gospodarski položaj Slovenije
Plenarna seja zbornice za TOI — Iz poročila o delovanju zbornice — 10 let plodonosne? a dela predsednika
g. Ivana Jelačina
Ljub1 jama, 7. novembra. Današnja plenarna seja Zbornice za TOI je bik* zelo v«zna, zato je bHa tudi udeležba z#»k> lepa. Udeležilo se je je 46 zborničnih STOtnakov. Sejo je orvoril predsednik Ivan Jelačan ter pn formalnostih predel na dnevni red.
Počastitev spomina Dragotina Hribarja
Najprej s« je zbornaoa poklon i«la spominu velikega ^lovenskeoa go^podarstrvemtika. ki premim jI bas med zadnjo zbornično sejo, I>ra£OtLna Hribarja. Predsednik Ivan Jeki-cin se je spominjal pokojnika v obširnem koniemorativnem govoru. Opijal je njegovo velike zasluge za nase gospod a-rstvo teT njegov^ izredne zmožnosti. Dragotan Hribar .je sodeloval v Zbornici za TOI že od leta 1921. in povsod se kažejo sledovi njegovega neumornemu deLa in gospodarskega talenta. Pokojnik se je posvečal vsem našim gospo-d^rjsikim vpraoanjean z izredno pozomofftjm iin ni bilo go?]>n laTske panoge, kjer bi ne deloval oreranizatorno ter s svojo iniciativo šn vplivom- Navzoči so poslušali govor stoje i«n so končno počastili spomin pokojnika s klicom >slava!c.
Naznanila
predsedstva
SUviila so naznon.Ra predsedstva, noro^a-l je predsednic I. Jelaoin. Banska upra^ia je odobrila zbortnlčni računski zaključek za leto 1P34.. po katerem znašajo doh/vik! 4,064338 J>in in izda'ki 4.034.352 Din, presežek torej 29 965 Drn. Zbomrca Je imenovala na pod'ugi dntoSH zakona o proračunskih dvanaj^iuah ob preureditvi davnrrvh orKborov zn \-sa.k d a vrni odbor in zbornični odse^ po dva Člana in dva namestnik«, skupaj 42SO članev ■n 280 namestnikov. Zbornično predsedstvo je imenovalo ob prouredHni rek lam arijskih o^b^rov /a^tonrcik« davkoplačevalcev v te o-ibo^. Prpdtednik je poročal še n rbitu-nentskeni tečaju zbornic^. ua<kar je takoj p-ešej na poročilo o zbomfenem pnorunu za leto 1fW>. in o doloritvi zbornirnio do-Idade.
m L 1956
1'roračun za leto 1936. se določa s potrebščino Din 3,29SL372 in s kn.tjem 8.316.000. torej s presežkom 22628 Din. Za kritje se bo pobirala 8% dokLada od osnovnega davka pridobnine in družbenega davka ter S'~ doki ada na 50' fo minimalni druSbeni daveđe po 2. odstavku čl. 86 zakona o noposrednin darok h  Prora-cun je bil sogtasno sprejet.
Poročilo o delovanju zbornice
1 > gospodarskem položaju dravske banovine in o delovanju zbornice .v preteklem polletju je obširno poročal zbornični predsednik      Ivan Jelačin.
Naša zunanja trgovina
V dobi preteklih šestih mesecev je bi j o na^e gospodarstvo posrtavljeno pred nove konipiškooije in probleme. Naša zunanja trgovina ni več vprašanje interesa za nakup in možnost plasiranja blaga, marveč je postala predVsem finančni problem. Naše terjatve za dobavljeno blc-sro v kliringih z Nemčijo, Italijo in Grčijo presedajo že daleč pol milijarde dinarjev in vsi doslej storjeni poskusi n> so mo^li tega položaja bistveno spre-mefMti. rY>Ioijaj postaja vse težji, ker naše terjatve napram inozemstvu nesorazm. rastejo in moramo na plačala iz kliringa z Nemčijo čakati polnih šest mesecev, z HaJijo pa tri mesece. Pri tem vznemirja na.se izvoznike na ital> jan?ka tržišča Še nesla^nost lire in ^'pra-šanje gospodarskih san ker j, ki pretijo izzvati nove težave in neprilike. Vedno boli se kaže, da je režim naše zunanje tr-sp.-ine anahroničen in nevzdržen ter v veliko Škodo našim gospodarskim interesom. Finančne posledice neobračunam h blagovnih terjatev n:-so ovirale samo izvoza, marveč so imele močan vpliv tudi na tujski p-o-met- Letovi&Čarji iz Nemčije, ki so lani v velikih množicah posefcili Jugoslov jo že v predsezoni, so letos skoraj do avgusta popolnoma izostali. Poleg tega smo imeli letos še teskove v turističnem prometu z Avstrijn.
Na vse a«gresivnc ukrepe, ki jnh že nad leto dni uveljavljajo tuje države napram in-teresnm našega iz\-o<za. je osMJa naša gospodarska pol i trika popolnoma pasivna in tako rekoč indiferentna. Predlogi, ki so sli za "tem. da se zaščitijo interesi naše domače produkcije s primernimi protiukrepi, so ostali b"ez uspeha. Tudi naše prizadevanje, da bi se omogoči izvoz finalnih izdel kov s pomočjo eksportnih p^emii. kaikor jih dajejo vse evropske države brez izieme svojim izvoznikom, niso vodila doslej niti do tega, da bi 9© možnosti ta&e akcije prou&le.
Poleg sadja in hmelja je naš glavm izvozni predmet le*;. Položaj nošega šumarska n naše lestne trgovine postaja čim dalje te*ji. Avstrijski uvoz lesa v Italijo se >«? od lanskega leta povečal za -r>0%, naš je pa nazadoval za 10%. Les iz dravske banov^jie. katerega najprirodnejše tržišče je bila industrijalizirana gornja Italija, je zaradi lanskih in letošnjin gospodarsko noLitčnih ukrepov Italije iz tega tržišča popolnoma izločen. Suhozemni transport v I ta H jo je ■taiko rekof- prenehal. Dokler nismo rešili vprašanja, kako reakaiirat! naša klirinška dobroLmetja. je naš uspeh izvoza problematičen. Promet z državami, s katerima nimamo .kLirinšikih sporazumov, je po večini pasiven, kar pomeni za bodočnost zelo nejasno perspektivo.
Državni gozdovi pasivni
Za našo notranjo produkcijsko politiko igra vprašanje privatne ah' javne inicijative odločiliio vlogo. Smatramo, da ni zdrava politika, da državna podjetja Ln podjetja, pri katerih je država večinski delničar, izpod-j eda jo sistematično tla otluu podjetjem, ki jih je ustvarila privatna inicijativa. To velja posebno za državna podjetja šumarske, rudarske Ln železarske stroke. Ni aobeu* tajnost, da so ogromni kompleksi državnih gozdov, ki predstavljajo 50% celokupne gozdne površine Jugoslavije, že dolga leta pasivni. Po nekaterih informacijah so dolžna pod jetrn državi na šumskih teksah okrog 80 milijonov dinarjev, kar pa ni oviralo, da j-im ne bi dali v lanskem finančnem zakonu na razpolago 10 milijonov posojila za obratne svrhe iz javnih sredstev-
Dobave premoga za državne železnice
Na drugi strani je bil za omenjeni odnosni karakterističen nov načrt razdelitve dobav premoga za državne železnice, ki je bil objavljen sredi poletja. Ta razdelitev je bila razdeljena tako, da se je od 6.140 ton, z« kolikor se je zmanjšala globalna količina dobav, prevalilo na račun zmanjšanih dobav slove n skrih rudnikov kar 4.600 ton ali 75% produkcije, docim bi pri enakomernem znižanju smelo od pasti na slovenske rudnike samo 27.6% reducirane količine. Dočim so v letu 192930 naši rudnik dobavili državnim železnicam še 4-5.2%. smo padjli po zadnji redukciji na 25.3%, odnosno v ton^h izražeJio Od 75.000 ton na sedanjih 29.200 ton. Slovenski rudniki so biLi s to razdelitvijo prikrajšani za letnih 36.000 Wi. to je za 1 do 2 dneva mesečno, kar je pri. sedanji minimalni zaposlitvi 12 do 13 delovnih dni mesečno naravnost k a t.is'rof al no. Obenem se je dekret i rr^o znižanje cen premoga in sicer z vzvratno veljavnostjo, istočasno pa povečal kontingent za dovoz črnega premoga iz Srbije v območje ljubljanske direkcije. Zbornica ie sicer dosegla, da je biki sklicana anketa. Idi pa je ostala brez uspeha in so 1. novembra že stopiLi \ veljavo zmanjšani kontingenti. Zaradi povečane civilne protrošnje pred zimo se posledice zmanjšanih dobav v vsej usr^depolni težini še ne kažejo, pač bodo pa prišle spomladi v tem večjem ob-spriu do izraza. Podoben primer imatno z državno železarno v Zenroi, ki je v zadnjem času s jx>močjo javnega denarja razšrl'i svoje obrate in sprejela v svoj fabrikaciijski program miz predmetov, ki jih je doslej iz-delovala privatna industrija- Ril bi že skrajni čas, da s*3 politika državnih podtjefq revidira.
Naše železnice
Celo leto je bila v ospredju vseh vprašanj razdelitev javnih nel. Ze s spomladansko razdelitvijo kreditov za javna dela so bili naši Gospodarski krosi nezad<»-veijnJ, ker se je dravska banovina zelo erlabo 03rezala Kazalo je. kakor da v dravski banovini ne obstoja potreb^ javnih dol. Žal je ta domneva iz temeljev pogrešna in baiš statistika socijalnega zavtl rovanja kaže. da imamo v dravski banovini ogromen kader okrog 22.0OO delovnih movi. predsednik omenja prizadevanje za zgraditev avtomobilske ceste Ljubljana — Sušak, obupno stanje državne veste od severne meje pri št. Ilju preko Maribora proti jugu in gorenjske proge.
Potrebna pa nieo feakno gradbena »lelvi na cesta,h. marveč je tudi naše železniško in telefonsko omrežje v takem slanju, da je izvedba širšega programa rekonst.ru k-cije^ nbnttvc in razširjenja ne<;.bd<>dno potrebna. Kakor čujemo, je predložila direkcija državnih že'.eznic z,a svoje področje gradbeni program okrog 300.000.000 Din. G-re v prvi vrsti za rekonstrukcijo dolenj s-kib pro^, Poj&čerije kamniške proge, vprašanja ljubljanskega kolodv< .ra. ter zgradbe obmejnih in moćno f rek ven tiranih postaj. Ker vsebuje zadnji dvanajstin-ski zakon pooblastfVo za prometne-a. ministra, da sme najeti večje kredite za obnovo in razš-irj^nje železn'ških naprav^ moramo z vsem povdarkom opozoriti p. ministra ba naše potrebo ter zahtevati, da se od teb kreditov dodele ljubljanski direkciji potrebne vsote, d« bi se m^rei izvesti  vs^aj minimalni  program. Znižanje
potniSke tarife je leto« poleti močno poživilo promet in tudi uvedJba weekend k^rt je bila simpatično pozdravljena. Pogrešamo Pa, da nimamo v vsej ljubljanski direk* ciji pospešen:ii vlakov,, kar je Za naše Potujoče občinstvo velika škoda Ln zapostavljanje napram drugim direkcijam. Tudi še nismo dočakali uvedbe motornih vozil, ki so ns dragito železnicah že davno v prometu.
V drugi polovici preteklega meseca se je vršil politični obhod na progi Št. Janž— Sevnica ter je nato na licitaciji pripadla izvršitev del domači tvrdii. Tako se polagoma približuje realizaciji ta svojali 13 km dolgi spoj, ki bo tvoril Važno direktno zvezo Dolenjske z Zasavjem, Zagrebom ln dal^e v notranjost države.
Nazadovanje trgovine in obfti
Nazadovanje števila o±watov in odjavljanje se je nekoliko zmanjšalo, vendar je pa v prvih devetiih mesecih 10-54 obrtnih mojstrov odjavilo s-voje obrate in 1141 trgovskih podjetij opustilo svoje poslovanje. Vsekakor je pomembno dejstvo, da je tudi letos še nadaJjnLh 2.200 obratov prišlo v tako stanje^ da ni moglo več vzdržati in je moralo likvidirati. Tako se je v prvin treh čeJtrletjih tekočega leta kljub novim prijavam stanje obratov zmanjšalo pri obrtnikih za 422 tvrdk, pri trgovinah pa za 670. V preteki!ih treh in pol letih je nazadovaJo število obrtništva za 34io obratov, trgovcev pa za 3662. To pač nazorno ilustrirana razjedajoče rane. ki erlo^a-io na aro^Podarskem organizmu dra v s'-    1 - - -<—»r>
J tanje soeijainega zavarovanja
Ce dodamo temu še položaj v vrstah delojemalcev in pomis-Iimo. da je bilo v juliju 1930 zavarovanih pri OUZD 104.810 oseti, ki so torej imele delovno razmerja in da znašg po za^lnjeim izkazu število zavarovanih delavcev v avgustu, ko je sezona na višku, samo 82.796, vidimo, da je tudi v teh vrstah depresija povzročila, kakor sem že omenil, redukcijo nad 22.000 delovnih moči. V tem pa še niso upoštevane redukcije na rudnikih, niti iz-pr< membe pri drugih zavarovalnih blagajnah. Da bo >silika popolnejša, moram dodati, da je povprečna zavarovana me. zd.a. ki je dosegla svoj višek v juliju 1980 z 2.781.O00 Din, padla do aveu«ta leto-njesra !^ta na 1.847.000 torej za 934.000 Din, kar pomeni letno iizgubo okrop 290,000.000 za nacijon*lnl dohodek. Za prihodnje leto =e n.am pa odpirajo še težje perspektive, ker moramo računati z novimi redukcijami rudarjev v premogovni kih in nr>rda celo z ustavitvijo nekaterih rudnikov in nadaljnim poslabšanjem položaja v našem šumskem srospodanstvn. Bdi-no zafočiščp delavstva :*e bila tekstUna industrija, a ta je z lanskim letom dosegla srojo saturaeijo z 12.600 de'avci. od letošnje pomladi Pa vidimo kljub intenzivni zaposlenosti stalno padanje števila dela\-cev.
V tem položaju ^e moramo s skrbjo vprašati, kam naj vodi to stanje. ako ae z raznimi administrativnimi ukrepi oviri snovanje novih pod>t:j v dravski banovini, če se na drugi strani tudi ne prist« . Pa k orzanlzaeiji javnih de! v obsegu. ki b1' l^hko v*nj nekn^iJm -. m»i»' 'e^ko ^-tani*
^nižanje draeiniski^ dokl^il uradnikom
l'retekli meser nas je iznenadi' ukrep, s katerim ?o bile iavnim BamcRenceia reducirane draerini^ka doklade in to bsš v ?a«ti. ko se je podražila pšenici, obutev i'i tekstilno blago ter tudi mnoga živila- Smatramo,
da je v okviru izvajanja štednje redukcija prejemkov, o katerih je prejšnji finančni minister dr. Djorgjevic trdil, da so predstavljali že v njegovem času eksistenčni minimum, gotovo zadnje sredstvo, ki se sme uporabiti le v najskrajnejšem primeru, ko so predhodno izčrpane vse druge možnosti znižanja državnih izdatkov. Po našem mišljenju je še več drugih možnosti, kjer bi se bili dali doseči prihranki za državno blagajno. Pri tem mislimo zlasti na konverzijo nekaterih visokoobrestnih državnih doigov. Upoštevati bi pa bilo treba tudi. da so cene živil v dravski banovini nesorazmerno večje, kakor v drugih banovinah. Tako je uradni£tvo v dravski banovini z redukcijami dvojno prizadeto. Efekt zadnjih redukcij se ceni po dobljenih informacijah za dravsko banovino na okroglih 8O,OOOJ0O0 dinarjev letno, kar je pri vseh drugih tegobah hud udarec, ki ga bodo občutile vse panoge obrtništva ini trgovstva.
Davčna obremenitev
Število obratov stoji od leta do leta bolj v nasprotnem razmerju s predpisano pri-dobnino. Dočim je znašala pridobili na predlanskim 25.6 milijonov Din, je bilo lani. ko se je število obratov ponovno skrčilo za okrog 3000 tvrdk, preostalim predpisano 42 milijonov Din pridobnine. To nesorazmerja, ki je bilo deloma posledica orni nožnega § 7, nas je utrdilo v veri, da moramo vztrajati v borbi, da se ta monstruozna določba o davčnem mini mu odpravi. S skupnim prizadevanjem se je posrečilo, da je bil z letošnjim dvanajstinskim zakonom ta paragraf črtan in skušajo sedaj novoimenovani davčni odbori pri letošnjih prireditvah omiliti trdote lanskoletne odmere- Statistika pa nam kaže porast obdavčitve tudi pri davku na jo-akrvni promet od 109.8 na 117.1 milj. Din. V celoti je bila tudi pri drugih vrstah direktnih davkov v preteklem letu obremenitev večja kakor predlanskim, izvzemsi luksuzni davek, ki je nazadoval. Posebno se je povečal uslužbenski davek in sicer kar za celih 12%.
Na področju dravske finančne direkcijo je bilo lani v celoti 19&232 ruhežni za plačilo davkov v znesku 105,000.000 Din. kar dokazuje, da je trda za denar in da davkoplačevalci le z napeljem skrajnih sil zadoščajo davčnim obveznostim. Obenem s povečanjem davčnih bremen od predlanskega na lansko leto je za celih 27.5 milijonov Din porasel tudi davčni zaostanek za 16.8 milj. Din, dasi še vedno prednjačimo kljub vsem težkočam napram drugim banovi nam-Ce upoštevamo, da vodijo davčne knjigo v dravski banovini okrog 380.000 davčnih ta-čunov in da je bilo v preteklem letu 19&296 rubežni. vidimo, da je bil vsa k drugi davkoplačevalec zarubljen. Zato je naša dolžnost, da opozorimo na te ugotovitve in prosimo, da se gospodarsko vprašanje že vendar enkrat stavi na dnevni red.
Denarni zavodi
Sanacija položaja naših denarnih zavodov napreduje s težavo in le polagoma. Po mojih ugotovitvah imamo danes pod zaščito v dravski banovini 161 kreditnih zadrug, to so hranilnice in posojilnice, dalje lo regula-tivnih hranilnic in 3 bančne zavode poleg treh podružnic bančnih zavodov, katerih centrale so izven našega področja. 2e ta statistika kaže, da v zadnjem času število zavodov, ki so prisiljeni prositi za zaščito, ra. pidno naraSča in je zavzelo velik obeeg tudi po našem podeželju, pa tudi položaj ostalih zavodov, ki formalno še niso zaprosili za zaščita ni boljši, saj tudi oni že od leta 1931. niso likvidni. Ministrstvo Je doslej izdalo uredbe samo za dvoje naših največjih
bančnih zavodov, dočim so vsi ostali še v proučevanju. Pri sedanjem stanju javnih financ je izključeno računati na kakšno pomoč iz javnih sredstev in kakor sem s tega mesta že pred dvema letoma opozoril, bo naloga našega denarstva, da si z lastno žilavost jo in odpornostjo ter žrtvovanjem vseh tihih in javnih rezerv, pa tudi dela svojih deležev skuša stvoriti novo bazo za nadaljnje poslovanje, da si pridobi zopet zaupanje vlagateljev.
Kmetski dolgovi
Ta proces sanacij*4 pa ovira v znatni meri enostransko reševanje vprašanja kmetskih dolgov. Uredba, ki je končno izšla, je pod vplivov zemljoradniških krogov dobila čisto drugačno obliko, kakor se je prvotno pričakovalo. Praktično podaljšuje moratorij zopet za leto dni do no-nembra 1936. dočim pušča glavno vprašanje, te je postopka pri ocenitvah posesti, odprto To vprašanje bo rešeno šele s posebnim pravilnikom. Nova uredba je ve-Mt nadaljni korak v omejevanju pravic upnika in veljavnosti drvostranskih sporazumov, posebno ker predvideva ruda že možnost odpisa in redukcije dolgov in gotovo v tej obliki ne bo prispevala k poja-čenju zaupanja v kreditne posle.
Naša pričakovanja, da bo vsaj letošnji uredba napravila konec mora.tornemu sta-
nju, ki problem.i samega ne t^šuje, marveč s&mo kvari moralo dolžnikov in pov zroča splošen zastoj v kreditnim poslovanju, se niso izpolnila. Tudi se ni upoštevala imša zahteva, da za dravsko banovino mam .torij ni umesten, ker uvidevni zadružni zavodi in hranilnice, pri katerih je koncentriran ostaii kmečki kredit, imajo istotako kakor privatni upniiki ve« interes, da se z doižnikom direlotno poravnajo, uvažujoč  njegov sociJn4ma poloftaj.
Dva važna nova zakona
Stojimo neposredno pred spnerjotjean važnih zakonov, ki bodo oritočaino vpttvali na usmerjenje gospodarske aktivnosti v bodoče Kraljevska vlada je naznanila, ćm. namerava predložiti skiipečdni drva BB naše kroge izredno važna zakona, zakon o gospodarskih in pridobitnih zadrugah ter trgovski zakonik Delokrog zadrug Je v novem osnutku obeležen s tem, da se lahko gospodarske zadruge bavi jo z vnokim dedom, ki na prepovedano in ki lahko poveča, dohodke nm zmanjša, izdatke zariru garjev Sigurno Je torej, da bodo zadrruge po novem zakonu posvečale glavno pozor, nost vnovčevanrtju pridelkov in izdedkov zadrugarjev tai nabavljanju vseh vrat potrebščin za zadrugarje H rami no in kreditno poslovanje kaze po prejetih obvestilih, da bo bolj postranski posel in bo torerj glavno blagovni promet. Posloonanje je omejeno na zadrugar je. Izvzete so samo obrtne zadruge kot produktivne zadruge, ki lahko prodajajo izdeBke nezadrugarjem. Moramo torerj tudi v bodoče računati s nadaljno koncentracijo blago\Tneg*a prometa pri zadružnik inMitucijan in s tem avtomatično zoževanje prometa pri pokSicTri privatni trgovmi. Važna je določba, da. smejo prebitke denamfh vlog zadruge v bodoče poveriti samo svojim zadružmim zvezam odnosno državnim pooblaščenim zavodom, kar bo na našem trgu izzvado prilične izpremeantoe
Naše hranilnice
Zbornica je prejela poleti poAeg drugih načrtov v izjavo osnutek zakona o občin -skab hr:mimicah, ki je za bodočo reorganizacijo našega kreditnega in kapitalnega trga izredno dalekosežne važnosti. Naše mestne in občinske hranilnice ne igr«>o naravnost historične vloge samo v poslovnem pogledu, temveč budi v nacijonatoem za očuvanje slovenske posesti, S pomočjo podpor in cenenih posojil so naše hrandmi-ce omogočile v dravski banovini zgradbo 341 šol, 82 vodovodov, 76 potov, večino naših lokalnih železnic, 34 električnih central, 16 bolnic ter 13 zavetišč in sirotin-skih domov. Osnutek zakona je zgrajen na na čeki, da se imajo pupilame naložbe oddajati nadalje v državno Hipotekarno banko, ki naj bi tudi v bodoče ostala glavni nosilec ttrx>tekarnega kredita v državi. Določbe načrta gtoboko režejo v naše gospodarske interese in če bi se za k on uveljavil v tej obflfld, kakor je bil predložen, bi izzval nedogtedbe pretrese v našem hranilništvu. Zhomica je v obširni spomenici nazorno predočila vse fatalne posledice, ki bi nastale, .1 ko tri se enostransko uveljavil nezadostno proučeni načrt, obenem je pa analizirala ozadje in vzroke sedanjega težkega stanja hraniftnic. ki so že pet Bet imobolimrane in od katerih je IO zavodev moralb zaprositi za odftn.^arTje plnčanja.
Motorizacija prometa
Po ugotovitvi, da se je naš tujski promet razvijal letos v znamenju novih neprilik in ovir in da bo treba tudi našo propagando usmeriti v nove države, zlasti v obalne dežele Sredozemskega morje, je preael predsednik na vprašanje koordinacije interesov in delitve rednega osebnega in tovornega prometa med motornimi vozih* po cestah in po železnici. Pri nas se je doMej vodila politika oviranja razvoja motoriziranega prometa po cestah. Železnica lahko pridobi transporte in potnike nazaj le, če ustvari zopet večjo konvenijenco glade tarife in trajanja prevoza, ter organizira prevzemanje pošrijatev na doma in dostavo istih d mov. Dasi je naše motorno prevozništvo slabo razvito, imamo kljob vsem oviram v naši banovini 87 avtobusnih prog s skupno kilometražo 1<M7 km, na kateri h obratuje povprečno 155 avtobusnih vozil ki pripadajo 51 podjetjem in prevozijo dnevno 7652 km. Računa se. da je promet na teh motoriziranih progah dosegaj v tekočem letu okrog 1,000.000 potnikov- Za ostalo prevo^niarvo imamo na področja M -t Uaaafr, te J*
kov, od katerih je 156 špediterjev 6 tovornimi avtomobili Razvoj tovornega prometa se ne srna ov4tati • ukrepi, kakor so bi U izdani letos.
Proce* Aaia4ovan)a
se S« ni tista vil
Gospodarska vprašanja se ne bodo rešila sama po sebi. odlaganje njihovega reševanja prinaša našemu gospodarstvu le ovire in otežkoča iboljšanje položaja. Zato bi morala tfosnodflrska politika imeti ves interes, da privatno inicijavito ki je edini porok za tiilo gospodarsko obnovo, z vsemi močmi podprta Ce filedarno številke, ki jih beleii zbornična statistika, vidimo, da se proces nazadovanj? zaradi depresije •pri nas §e vedno ni ustavil in do bi bilo zato preuranjeno govoriti o obnovi in ozdravljenju. Na zapadu Evrope jc kriza že prebolena. gospodarstvo uravnovešeno, kef se }e poljedelstvo prilagodilo novemu položaju, nacijonalni dohodek se jc obnovil, mednarodna trgovina reorganizirala m ekspanzivnost kredita ie nmorjr>*iki poslovni krogotok Mi smo še d:\lec od tega. Potrebna bo vrsti let naporov in dela. da pridemo iz sedanjih k mplifcaaij in zato smo danes tako skromni ter želimo le eno, namreč naj se nam obstoječih te/koč po nepotrebnem 7. umetnimi neprilikami se bolj ne stopnjuje.
Zbornične akcije
V drugem delu svojega poslovnega poročil je prikazal predsednik glavne zbornične akcije v preteklem polletju. Onenil je da je zabeležila zbornica v tem času 8-503 prijave obratov, ki spadajo pod obrtni zakon in 15.410 odjav. Po definitivmh ugotovitvah znaša število trgovinskih obrn-tov na zborničnem področju 8.025, ki zaposlujejo 3848 pomočnikov m 1301 vojen-ca. Gostinskih obratov je 9907; na 200 prebivalcev pride približno po en gostinski obrat Gostiln je 3230. hoteli 103. restavracij 134, kavarn 76 penzi.ionov 23, krčem pa 90°. Število gostinskih podjetij je v zadnjih štirih letih napredovalo za 327 obratov. Obrtniških obratov je zdaj 18.305. Število vajencev in vajenk trgovske stroke znaša v dravski banovini 1501 in še vedno je 619 naraš-fajnikov, ki ne nživajo nobenega strokovno nadaljevalnega pouka. Obisk nada4jevalnib šol je zdaj za celih 37 % manjši, kakor je bil pred^ 10 leti- Takrat je prispevala država za to šolstvo še 314.536 Din, zdaj pa ne prispeva niti pare. Predsednik je omenil končno še lepo uspele obrtniške razstave, tečaje Zavoda za pospeševanje obrti in splošne podatke o zbor. rričnern položaju v tekočem letu.
Predsednikova zahvala
Ker se morda sedanji zbornični svet sestaja pred volitvami danes zadnjic k plenarni seji. se je predsednik vsem svetnikom pri srčno zahvalil za kolegijalno sodelovanje, solidarnost in odločnost, ki so jo manifestirali pri vseh zrx>rnicnih akcijah ter aa globoko razumevanje delikatnih nalog naše zbornice z željo, da bi se po volitvah polno-številno zopet vrniH v zbornico in nadaljevali svoje uspešno delo v korist in napredek gospodarstva dravske banovine.
Ivan Jelačin 10 let predsednik zbornice
Pt> poročilu predsednika se je ogteeriil k besedi podpo-edeetinefk jr Konrad dsb&. eher iz LaSkega:
SpoJtovaina gospoda: Z letošnjim letom poteka deset let. odkar načelu je zbornici za trgovino, obrt in industrijo kot preosednilk gospod Ivan Jelačin. Ta doba je bfln Za gx»poda.ratvo dravske banovine m za interese panog, ki so zastopane v naši zbornici, vpžna In boprat a na odlocilnJli dogxxikiri. Po prvih letih zadovolje konjunkture m gospodarskeg:i pojeta s&no po letu 1931 doživeli zlom naših gospod mirskib podjetij, kakor ga zgodovina ne pomni. Pretila je nevarnost, dn. izgubimo vise pridobitve zadnjEh desetletij, vse uspehe rui.pornega dela in štednje dveh generacij. da osiromašimo na celi črti in zapademo stagnaciji, kjer bo vsaka zncijaLLrn nemogoči će so naši gospodarski krogi že vso dobo po prevratu bili potisnjeni v defenzivo ter so morali osredotočiti vsa svoja prizadevanja na to, da obvarujejo naše gospodarstvo mnogih prenagljenih ukrepov In eksperimentov, o katerih se Je naprej vedelo, da ne prinašajo splošnemu gospodarstvu nikakih koristi, Je bfBo v kritični dobi zadnjih let, ko
*o potresi depresije razrahljala naše vrste in ao tisoči na Si h prejšnjih tovarrftev morali zapustiti našo fronto, tembolj potrebno, da imamo nn čelu naše najvišje gospodarske institucije moža. ki se odlikuje po svoji žilavi odpornosti, po svoji odločni borbenosti, predvsem pa po svoji nete&rp-ni inici j:i ti v n osti. da nas vodi oietco tega morja nepriUk in težkoč, da prijadramo končno v mirnejše pristanišče.
Kot zbornični podpredsednik sem imel priliko 9lediti iz bližine velikemu delu in naporom našega predsednika, ki ga je opravljal vsakodnevno tiho v izvrševanju poverjene mu funkcije v obrambo in ko rist naših interesov On se ni ustrašil tvegati, kadar so to zahtevale gospodarske prilike tudi svoj položaj, da lavojuje pra-vlčtno rešitev naših gospodarskih sahtev. Zato naj mi bo dovoljeno, da v Imenu zborničnega predsedstva in mislim, da tudi v imenu celega zborničnega sveta porabim to priliko, aa se skušam oddolžiti gospodu predsedniku za njegovo požrtvovalno vztrajnost vsaj s to skromno ugotovitvijo, ki je ob enem izraz naše pcOTi hvaležnosti. Oe so ga kedaj v borbi doletele posledice, ki so bile znak nepriznanja, naj bo uverjen. da je vsaj v vrstah svojih sodelavcev v zbornici lahko računal na iskreno udanost tovarišev, ki rnajo ceniti delikatnost in težavnost položaia zborničnega predsednika v sedanjih razgibanih ]ii(Wli »ll gospodarske in moralne krize. Zato je naša vroč. želja, da ostane na svojem predsedniškem mestu 69 in delaven Se dolga desetletja.
V imenu obrt nega odseka je govoril v enakem smislu niecov predsednik a. T. Re-bek. 7'?. njim sla pa §e govorila predsednik induslritekeea odseka g. KrepS ti predsednik <y>stinekega od«eka g. Majcen. V imenu zborničnega uradni^tva. je govoril glasni tajnik g. Ivan Mohor!?. Vsi so se predsedniku prisrčno zahvalili za njegovo plodonosno delo in mu Šest M a V k desetletnici nredsedo-vania Zbornici. V*em #ae ie za Čefstntke iskreno zahvalil g. Jelačin. čes da ne veljajo njegovi osebi, temveč njegovemu delu.
Zborrrčni svetnik g. R Skubec. glavni tajnik TPD se je dotaknil redukcije- loba* premoga đfjj>wfliili žoieznJcam. na 5kodo slovenskih rudnikov. Zdaj ni nobenega sredstva več. da bi prepričali merodaine kroge, kako kvarne so te reduke.iie. Položai naeib rudnikov je naravnost obupen. Od 1- f. m. so znižane dobave na 3.800 ton mesečno- Velenjski rudnik sploh ne dobavlja več premoga državnim železnicam, kar pomeni 12 tisoč ton redUikoije letno. Zdan se n^rafco gre, toda kaj bo spomladi Govomrku se j« pridružil podpredsednik 2 Elsbaeher. V imenu lesne industrije je govoril ir Rek iT, v imenu papirne pa dr. OMI Pavlin.
Revizija taksnega zakona
0 reviziji taksnega zakona ie poročal zbor. svetnik g. Zadravee. Ta revizija je zelo aktualna, kar nam dokazuje že to. da donos državnih taks pada in je v preteklem letu za ostal približno za lfij za proračunom- Pobiranje doklad na državne takse ali pobira-nje samostojnih samoupravnih taks. ki obremenjujejo iste predmete kakor državne takse naj se ukine in prepoved takih sporednih samoupravnih taks uzakoni. Revizija naj takse zniža, ker je prak«a pokazala škodljive posledice. V ta namen je treba znižati razen državnih tudi samoupravne takse.
Sledilo je več predlogov zborničnih odsekov in svetnikov. Ob zaključku lista seja če ni bila končana. _
Nesoglasje v avstralski vladi
Canberra, 7. novembra. AA. Podpredsednik vlade Houghes je podal ostavko, ker se je zaradi sankcij proti Italiji spri s predsednikom vlade L>'ons'vn.
V torek je bila izredna seja avstralske vlade, na kateri je bil Huches pozvan, naj poda ostavko. Pred kratkim je izdal brošuro »Današnja Avstraliia in vojna«, v kateri je med drugim povdaril. da so sankcije ukrepi, ki pc^uenijo samo izzivanje vojne. Pozneje je izjavil« da bo ne glede "a te svoje ugotovitve podpira^ sankcijsko akcijo, ministrski svet pa se 9 tem ni zadovoljil, nego se je soglasno pridružil zahtevi ministrskega predsednika naj Hughes poda ostavko, ker se ni brez pridržka od vsega početka strinjal z ostalimi člani vlade glede rako važnega načelnega vprašanja
MARU STALAN
ROMAN
Sid&Sittooua
»Pridite zvečer.« »Hvala, gospod.«
Silan si je ogledal podrta drevesa in blode ter se potem vrnil proti domu.
»Skorbut na Pohorju...« je mislil spotoma. »Kakor med kuliji. Daleč smo padli. Lepe razmere. Toda plačaj, če moreš! Les iz odročnih gozdov požre že sam večino svoje cene.«
In s tem je bilo za Jjsipa Silana rešeno to veliko, bolno socialno vprašanje telesnega, zdravstvenega duhovnega in prosvetnega propadanja Širokih množic najnižjih proletarskih plasti, živečih samo še za krožnik slabo zabeljenih žgan-cev in snop slame ali trave pod od u-trujenosti in oslabelosti omaganim telesom preko noči v zasilni bajti sredi £0-zda. Ne, s socialnimi vprašanji se Josip Silan, tovarnar, lesni magnat in veleposestnik ni nikoli ukvarjal več kakor kolikor so zantevali njegovi kupčijski interesi. Nasprotno, bil je cek) trdno prepričan, da opravite s tem, da sploh najema delavce, čeprav za Človeka nevredne me zde In živalsko naporno delo, veliko poslanstvo ljudskega dobrotnika. Delavci sami so pa biti od dolgih mesecev brez dota in zftstoBfca Mi že tako oslabljeni in y m ili 1I1 da m nftsrj mogft ve« boriti
za izboljšanje svojega položaja. Se-1 stradan in od brezposelnosti demoraliziran delavec ne pozna stanovske solidarnosti. Žene se blazno za žlico žgancev, pripravljen se pobiti s svojimi sotrpini, ki bi ga hoteli zadržati. Proletarizacija pro-letariata. Paradoks, a resnica. Nova tre-notna konjunktura lesne trgovine ni prinesla pohorskemu gozdnemu proletariatu rešitve. Podaljšala mu je te umiranje...
Obubožanje delavskega in srednjega stanu je napredovalo z obupno naglimi koraki povsod, ne samo na Pohorju. Z nrima sta hirala kmet in intelektualec. Namesto napredka, je nastopalo po slovenski zemlji vpadanje življenjskega stan darda in z njim splošne omike ter izobrazbe. Držali so se samo srednji in višU sloji pridobitnikov ter posamezniki z svobodnh poklicev lr, izgledov v izboljšanje ni bilo nikjer. Država malega in zaostalega agrarja n.velizlra mešane :n neagrarne predele navzdol ne čisto aH pretežno agrarnih navzgor. Dr. Branko Kasjak je hotel v Mariboru o tem predavati, pa mu oblast predavanja nI dovolila. Cenzura je prepovedala svobodno kritiko gospodarskih zadev. Javno mnenje se je obleklo v uradno un:fonn- \;-90 se izdajali samo odloki, o čem se ne
Jkhesinsda obrambe* *4tVt £ct?€>
Doli so mm fahom tMufco/e« mmndmiT*
Addts Abeb.!. 7. novembra, d. V vladnih krogih izjavljajo, da bo bodoči abesinski glavni stan v Desiju, ki je oddaljen 300 km južno od Makale j£ato sklepajo v Addls Abebi. da bo šele v tamosVijj pokrajini prišlo do strnjenega odpora Abesincev proti italijanskemu prodiranju Spričo ogromne oddaljenost od <*e:lanjf fronte in zarad1 počasnega prodannia Italijanov b«-» trajalo 5c mnog*"* frHnor 'n mor^fl Nmi mesecev, preden bo nr;$ln Hi ndlo^i'ne b'tke Domneva, d« bo abesnski g'avni stan nremenčen v Desie. se opira tod' na vest. da bo v to tnesto prenesena svet« «Vrin*i naveze koprske cerkvc rv-»d 7*£.čit^ mnr>'*^šf e v:lnib višiih duhovnikov To c^-jnio raveze bo brfkone snreml'al rr*.»r Hailp ^elass'e sam, kf bo v kratkem oHpnfov:d 'r n-es'olmce v Desie Pr'p^vp to rtreno« »V*Hlt« naveze *w Pa      TXlln*»'n **»kn
Ve*rai w> odrvvtova-l! nbo*'"<5.kl pionirji v Pesie. ki>r borio popravili rrok^i mo^lov ki
Hh   if»  H^^-ip Ornia'n^n
• k •
«l/oe
tu tte ho do ccfiocf'tt*» bit Še
Addis \h#»ha. 7 novembra 6. Po slnibe-nih vrteli so italiianski *nredn'i odd«*1ki t torek nenadoma napadli Makalo in ?*• ▼»eli. 4b«»sinri pa sreH» no?i o^^Sli v protinapad in krvav? Kitki »»a m»"r»lskia nlirah r»ri»p*v1i1? Tt»n;ane 17 mesta, T^'i'ani so se nmaknili r TPlik?mi ir^ubami. ^nonodi okro^ m*»«tr» so nadal inf«»!o.
Pariz, 7. novembra. A A posebni Poro čevalec agencije Havas poroča i-z Addi-Abebe:
Zbrani oddelki vojske rasa Sojuma so se pod poveljstvom ruskega poveljnika Korni valova, vojnega svetovalca raSa S«>. juma. utrdili v tehnično moderno zgrajenih utrdbah in kavernah okrog Makale Morala teh oddelkov je izredno visoka in vsi vojski so pripravljeni prej umreti nego zapustiti svoje postojanke aH se vdati Italijanom. Makala je le vedno v r0kflh Abesincev. V nekem uradnem poročilu so ugotovija, da postopa sev^na vojska točno po navodilih, ki jih daje c^sa**. Posamezni oddelki se umikajo pred sovražnikom in se izogibajo bojev. Italijani med tem vedno bolj izpopolnjujejo svoje pro. metne sveze, vendar pa poročajo, da je priilo zadnje dni do hudih spopadih med izvidnifikimi oddelki in so imeli Italijani znatn« izgube. V ostalem s fronte ni novih vesti Nihče ne ve. kje tiči jedro vojske rasa Sejuma In rasa Kas*.
s9to/ffott« bodo tte*a?««fJ#
Aatrmra, 7. nov^mtarn Ob mraku ao anott rsabjanaka letala v okolici Makale ne rasnih strateglčno važnih fVkah opazila ve*k> oddelke abesineklh «et. Kakor se zdi, bode Abeslnci nasproti prvotnemu načrta vendarle branili mesto, vendar pa menijo, da to dejstvo ne b° imelo ve*Je vpHva na nacrte italijanskega generalnega itaba aH pa da M zavlačevalo zasedbo Makala. Računajo, da bodo Italijanske predstrace prispele že jutri v Makalo. Na vzhodni fronti v °d seku gore M osa Ali je oddelek domačinov, ojačen z italijanaklmj četami, od. korakal v zapadno-vzhodno smer. Te čete beOo skušale dobiti zveam s sultanom ▼ A osi. ki se Je prklruiil Italijanom, nato pa z levim krilom italijanskih čet. ki operirajo v provinci Tigri Italijanska čete, ki prodiralo v Danakiaski puščavi, rdso naletele na noben odpor. Tudi letala, ki jih spremljajo, niso    bila obstreljena.
Tttformadimšea arltasaVo
Addis Abeba, 7. novembra. AA. V prestolnici vlada popohn mir. V splošnem -so prepričani d<a za enkrat še ni neva^rnoeti. da bi italijanske letaki bombardirala Addie Abebo. Kakor zatrjujejo, bo v kratkem aopet dovoljena ponočna razsvetljava u'lic in stanovanj, vsekakor pa se Sp nadalje gradijo z^vetiSča.
Dopisniku DNB je izjavila dobro Poučena abeslnska vojaška osebnost:
2e do*e<. posvečamo največjo pozorno*51 letališčem, ki jih grade Italijani, zlasti letališčem za bombardiranje Te -rradmje nam kažefo. tf\ od nameravajo ievesn Tt.a!ijan i §ro^ le-ta.!«ke napade. Posebno želimo pravočasno zvedeti, na katere kr« je Železnike proge Džibuti—Addis Ababa hočcjf> ^taiTljan! najprvo udajrlt! Kakšr^ so i«en-be naRih čet. 5e ne moremo PoVe dati. Tn bomo zvedele 5^1p iz podrobnejS!b poročil 9 posameznih bojiSČ In odsekov Čc upoštevamo, da je fronta dobra 1500 km in d3 « poRampznrmi odseki nimamo ne br^ojavn-h ne telefonskih zvez. poterr, je jas.no. da teh poročil Se nismo mo~h prede fl.
Volna do skrajnosti
Addis Abeba, 7. novembra- šf V cesarski palači je bili včerej važna konferenca, na kateri je bilo o poročilu bivSe^a pariškega poslanika t Is var tata sklenjeno, da bo
Abesinija nadaljevala vojn-o do skrajnega. Z damšn?:m dnem se bo po vsej državi pr;-
čelo rbiranje prispevkov s.a vojne operac !■ Poslanik Tekle liavariate ie znova prispeval M).(XI0 francoskih  frankov  ter  dal u akciji, ki so  10 povsbd spreieli  7 veliki-^ navdušenjem  /ivshno pobudo-
Na cesarjeva povelje so bili vpoklicai v  vojsko  vsi   t«  orodje  sposobni dr^avn uradniki.  Iz   reh   uradnikov  bodo ^estsviM poseben vojaŠk; /bor broječ 12.0M mož. k bo  poti   pove'j-tv tn   ao|ranise.i  mintsti 1 Gabri Mariaaa, blvsags guverner j« v II*-rarju  \* vojsko bodo uvrsčani predvsem v*i uradniki   ministrstev   ta   Tiotranje zadeve. m  delo in  kmetstvo tpr bodo ta teden odšli n*i fronto   Posle c'vi'ne Hr?avnc uprave bodo v bodot\- op-uvl       le starci, d^ ki in druni 7-i orodje n"<no%obnl m^š1. •
Menelikova zakladnica
Addis Abeba. 7 novonbia b Abesinski ^'lada je odprla sakladnico K\^eca cesarja Menelika N.. ustanovitelja modeme \b^-sinrije V zakladnici «*o n**ii< /n o^tn nvli-jonov tolnricv ter kose /lita m platine v \Tednosti 135 milijonos i vic srčkih Frankov.
(Protisanfectjsfea af£<si$a
Rim. 7. novomhra. \v. Fašistična stranka je za akeijo proti sankcijam pritegnila tudi ženska organizacije. V palači strankinega vodstva ie bilo zborovanje žena in vdov v vojni padlib voiakov. na katereme so bile določene smernice organizirane akcije proti sankcijam. Propagando od h'se do hiše bo prevzelo 800.« Oo organiziranih faMstiffnih žensk Protisankcijska akcija se je polagoma obrnila tudi proti Franciji MMi proučujejo dobiček in izguho franco^ko-italijanske trgo. vinske bilance in zaključujejo, da se Italija brez nadaljnjega lahko odreče uvozu francoskih proizvodov. Prefekt na Reki je dal vzgled za štednjo I t**m, da se je odrekel avtomobilu- do katerega bi imel pri vseh sve čanih prilikah in nastopih pravico.
^Icprcaa/ff« proti mcaem-
sG*tr$ listom
Represalije proti inozemskim listom ^ se začele najprej izvajati proti angleškim časopisom, ki so popolnoma izginili 11 kioskov. Tudi francoskih listov ne razobe-šajo več javno, namesto njih pa so dobili prostor listi iz držav, ki ne bodo sodelovale
pri sankcijah- predvsetn v velikih množinah nemški. V kavarnah gostom no nudijo vej nobenih  listov  iz   »Sankcij.skih< držav.
IS udi front cija »te bo
Pariz, 7. novembra o. Pobi rad ni »J nt ran -sigeant« je objavil članek, v katerem pravi, da je bilo italijansko-fruncOsko pfijatel]ttV0 izpostavljeno težki pfLJlkllluji. Ob priliki raznih manifestacij v Italiji se Je opazila precej neprijazna tendenca proti Franciji. Očitali so ji izdajstvo in opozarjali so jo na žrtve, ki so jih Italijani doprinesli za ča«« svetovne vojne na francoskih bojiščih. Italijani, pravi list nam danes očitalo, da tusfl se izneverili prijateljski pogodbi. Po nin.Miju Italije bi morali žrtvovati naše sodelovanje z Društvom narodov in nase zveze z vihod-no evropskimi državami na ljubo Italiji. V Italiji nočejo vpoMevati akcije Lavala, ki i«> preprečil resen spor med Italijo In Anglijo Francija privošči Italiji vsak uspeh. Prij;i teljska pogodba je omajana, vendar Franci ja ne bo opnstila nobene prilike, da |o bO pe4 trtrdi.
Pogajanja med Anglijo, Francijo in Nemčilo za ureditev vojaških odnošajev
Pariz, 7. novem, o Levičarski »Oeuvre« poroča, da se vršijo med Parizom m Londonom pogajanja o diplomatski akciji v Bedmu, ki naj bi se pričela v najkrajšem ! času v s vrbo sporazuma med Anglijo m Francijo rm eni ter Nemčijo na drugi strani SporaTirm naj bi se nanašal predvsem na razmerje r^Krnjeen-rb sil   Anglija name-
rava Hiderja prijateljsko opoM*nti na potrebo takoga sporazuma r>rrk<wie se bo pri podajanjih načeso rudi vprašanje o povrat kw Nemćije v Društvo narrodov. General CJorirkg je s svojim govorom dokazal, d* so Nemci pripravljeni pogajari se s rVam cf^o m Anglijo gJede o4v>ro»zirve in varnosti
Atene, 7. novembra. AA. Snoči je odpotovala v London delegacija, ki bo kralju sporočila izid plebiscita wi ga v imenu grškega naroda naprosila, naj se vrne na Grško. V delegaciji so predsednik parlamenta Balanos. vojni minister general Pa-pagos. zunanji minister Mavronih. Razen te uradne delegacije potujejo še druge delegacije iz vseh narodnih slojev h kralju Juriju, med njimi tudi delegacija grških županov na čeru z atenskim županom KocL jasorn Sv- sinod grške cerkve je poslal kra4ju Juriju pozdravno brzojavko
Bivša voditelja republikancev Papani-stasija in Papandreja. ki so ju deportirali na otok Mikonos. so izpustili ki sta se vce-
sme, ampak celo že o čem se mora pisati. Zaščita kmeta je kmetov in splošni položaj še poslabšala, ker je kmetu zaprla vsak kredit, upniku pa pot do terjatev. V denarnih zavodih je moral vlagatelj moledovati, da je dobi! posojilo na lastne vloge, če ga je sploh dobil.
Josip Silan pa zadnje čase vsega tega ni več videl. Pripadal je najvišji plasti pridobitnikov, odkar je spet zakraljeval na Silanovini.
Ko se je vrnil je odšel najprej na žago in potem k delavcem, ki so ob cesti nakladali les na tovorne avtomobile ter ga odvažali na postajo. Vse delo se je razvijalo v najlepšem redu, naročila so se izvrševala točno. Silan si je zadovoljno mel roke. Pozabil je na srečanje s Habakukom v gozdu in na vse druge male nevšečnosti. Silanovino je obsevalo opoldansko solnee. V rahlem vetru, ki je vel od pohorskih vrhov, so šumele jelše ob Jasnici. Po dvorišču se je bahavo šopiril petelin in kdaj pa kdaj zakikirikal, kakor da bi hotel opozoriti vse naokoli na svoje neomejeno gospodstvo. Silan se je zastrmel vani ce nasmehnil in deia! sam sebi:
»Ti in iaz. Midva edina. Ti na dvorišču in j^noiišču. iaz na S^anovini in v vseh n'*ei;h podjetiih. Vse druiro «0 ko-Vr>ši        Ime^tna primera ha-ha-ha «
In ko ie prišla mimo oVk'a. ii ie dejal'
* Dobil ga je že,« je odgovorila.
»Nič ne de dajte mu ga Še. KoMkor hoče.«
Dekla je začudeno odprla usta, dejala pa ni nič. Odšla je v hišo, se vrnila s košaro piče za kokoši ter jo natrosila pred petelina. Ta se je na široko razkoračil, ukazujoče zakikirikal ter nato ponosno gledal, kako je hitela njegova družina od vseh strani in se zgrinjala okoli njega, kokodakala ter hitela zobat tečno hrano.
V Hrušnici je zazvonilo poldan, v tovarni ie zatulila sirena.
XXVII.
Novi vrtnar, ki so ga najeli spomladi, je očistil In preuredil uto Iz rdečih vrtnic ter pripravil v njej Sidi natprijetnej-še odpočivališče. Tam ie presedala v časih dolge popoldanske in večerne ure, brala, šivala ali vezla. Včasih je tu sprejemala Mary in Jasno, ki je prihajala sem doli iz trga z vozičkom, v katerem ie na mehkih blazinah sredi snežno-belih čipk počival njen prvi sinček. Naiče^če io ie pa tu obiskoval dr. Prangež. Odkar ie prebolela Prvinovo smrt. ga je zopet sprejemala kakor prei. samo boli raztreseno in razdvoieno. Včasih mu ie planila hrupno v naročje, ga obiela. prižela k sebi ter obsinala s poljubi in nežnimi besedam«* drusrč ie pa ostala hladna in kakor duševno npvotns Zgodilo se je tudi. **a ga ie rnnCfta s svoomi čisto neuteme-'ienim* mohami in scenami umišljene ljubosumnosti.
raj vrnila v Atene.
Cenzura je že znatno omiljena, ostale so v veljavi samo nekatere doioohe. zlasti takšne, ki prepovedujejo ne+>rsd«ne napade na redrnn.
Paria. 7. novembra, o. Grfcki kralj Jurij «e bo v kratkem wnD v domovino. Med por jo bo obiskal predsednika francoske r_ puhlike Lebrana ▼ Pa risu rn rtalrjanskef/i loaaeji v Rim«.
KOLEDAR Dane«'   C-etrtefe.   7    ofatofera taatoi?oawO>:
Em^erbeiPt
D AN A AN JE PRIREDITVE
Km«   "atica:   Nj   Via. postrasček
Kino Ideal: Ans;eJ pekla
Kino Sloga:  Bratje Karacnaaovi
Kmo Union: Ta*o je končala rjnbeaerfL .
Kino šiška: 30 dni princesa
TKO Atena »Urica v deseti n'«*«rn> o*> 17
v beli dvorani Unio-na
DE2URNE LEKARNE Danes:   Mt.  L»eu^tek.   Re^lleva ce*^a 1. Babo vet.   Komrresnl   urz  12.  N«da K<n*no-taff*. Vič — Triaska cesta-
Naše gledališče
Drama
Začetek ob 20. uri Četrtek 7. novembra: Frak ali Od krojača
do  ministra.   Red četrtek. Pertek   8.   novembra: Zaprto.
Opera Začetek ob 20. uri. četrtek   7.   novembra:   Fa-u-st.  Red I Petek   8.   novembra: Zaprto.
Sorzna poročila,
Ljubljanska borza
(Dev'ze   z   všteto   premijo 28-^%) Amsterdam   2U75.2S —   2£££.£S; Beriin 176G.0S — 1769-95; Bruselj 733.1* - 744.M; Cui-ia 1424.22 — 1431.29; London 214.91 —
214J/J7; New Vork 4345.72 _ 43&2.04; Pariz 28^.59 — 200.03; Praga 181.12 - 1S(2w22: T>rst 354.67 — 357.76. Avstrijski .-iiine v privatnem kliringu 8.60 — 8.70.
Inozemske borze Curih 7. novembra. Beograd 7. —; Pairiz 20.26576; Loridon 16.125: New York 107.625: Bruselj 61.95; Milan 24.96; Ma Irid 41.976; Amsterdam 206.90; Beri, , 12^.65; Dunaj 5a.sx>; prasja 1XT36; Varšava 57.8TJ5; Bnksjre&ta 2.60,
PregeliH smo se v lepše prostore na Kongresni
v bivše prostore »OBRTNE BANKE« v Gerberjevi Uši. Specialna športna trgovina
B. KOLB & PREDAUČ, LJUBLJANA
trg4
DNEVNE VESTI
— Sosvet pri Pokojninskem zaroda. Minister na socialno politiko in narodno zdravje je imenoval za komisarja Pokoj-nanakega zavoda     g. dr. Midavca sosvet,
vkaterem so oatah razen predsednika dtr. BAltiča vsi prejšnji č-lnni izvršnega odbora. Inienovani so v sosvet prejšnja podpredsednika P Z. gg. Ribnikar in Tavčar ter člana bivše p>k=>ekutive gg. Avsenek in GoLmajer- Sosvet prihaja nekoliko kasno, ker bo že 24. t. m. oWsnl zbor >Pokojnmrkega zavoda«. na katerem bo izvoljeno novo nnćeH^tvo. nato pa nova eksekntiva.
KINO SLOGA
Ljubljanski dvor         Telefon 2730
Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Nesmrtni roman F. Do?toiPvskeqn
Bratje Karamazovi
FRITZ KORTNER in AKA STEN Samo 2 dni!   Hitite in oglejte si film!
Dodatek najnovejši Foxov tednik
— Naš poštni promet. Statistični odsek postnega ministrstva je izdal podatke o našem poštnem prometu v lanskem letu, ki kažejo razveeeLjivo sliko. Promet pošfcnrih ustanov je dosegel lanui 661,050.068 edanio^ kaT znaša v primeri s predlajiskiin letom 55,273.000 vec. Raznrib pošiljk je šlo preko naših pošt blizu pol milijarde. Brzojavov imamo v naži dtržava olcroc 2.000. V poč tri i službi je vedno manj žensk. Radionaročni-kov je 66-604. Bruto dohodiki poštne uprave so znaša*. .107,201.663 Din, aH za 26,606.219 Dan vež kakor predlanskim.
_ Jugoslovenski drsalni savei. Na zadnji glavni skupščini Jugoslovenskega zimsko športnega saveza je bilo sklenjeno, da se izločita dve važni panogi zimskega sporta v posebna saveza. JZSS bo še nadalje vodil smučanje, za drsanje se pa ustanovi poseben savez. Ustanovna glavna skupščina bo v soboto v Zagrebu. Takoj ob ustanovitvi stopi v novi savez okrog 12 klubov iz Zagreba, Ljubljane, Celja, Karlovca in drugih krajev.
Naš mornariški častnik gost generala Oo-rioga. Z zemunskega aerodroma je odpotoval včeraj z nemškim potniškim letalom v Berlin poročnik fregate Davorin Orebič in sicer na osetoo povabilo predsednika pruske vlade in poveljnika nemške avijacije generala Grbringa. Gbring je bil letoe s svojo soprogo na počitnicah v Dalmaciji in nekega dne je napravil izlet z motornim čolnom, ki mu je poveljeval poročnik Orebič. Malo je manjkalo, da se ni pripetila nesreča in samo prisebnosti poročnika Orebica se je moral Goring zahvaliti, da se ni motorni eoin potopil- Iz hvaležnosti je povabil general Goring poročnika Orebiča v Nemčijo, kjer se je udeležil tudi lova, ki ga je priredil Goring svojemu gostu na čast.
—— ' Zvočni kino Ideal
Danes in naslednje dni
ob 4, 1. in 9.15 uri senzacija nad senzacijo
ANGEL PEKLA
Napeta vsebina, in lepi posnetki. Vstopnina 4.50, 6.50 in  K Din.
_ Sov most na starih stebrih? Čez Savo
pri Zagrebu bo zgrajen nov most, ki ga pa hočejo položiti na stare stebre- To je razvidno iz natečaja, v katerem je rečeno* da morajo gradbena podjetja predložiti svoje načrte, toda samo na podlagi razpisa, ki zahteva, da se most zgradi na starih stebrih. Proti temu so odločno nastopili nekateri in-ženjerji. češ, da bi bil to velik tehnični škandal.
SADJARJU Sedaj je čas, da m a žet o hi brizgate drevje z
ARĐ0RIN0M!
Zahtevajte vedno le originalni Arborin, znamko,  ki  je  tvrdki   »CUEM0TBCKNAc,
Ljubljana. Mestni trg št. 10 zakonito zaščitena._____
Joško Mele umri. Soooi ob 20. je v Ksj&v
nwku po daljšem bole han ju umrl dusg&letni tr^kojeni občinski tajnik g. Joško Stese, star 75 let. Pokojnik je nastopil stačbo ob-črnskega tagnfce leta 1904. Kakor je bal delaven ki aktiven v pisarni, tako se je t odo menljjvo udejstvoval v raznih društvih. Vsa leta je bdi aktiven član dramskega odseka kamniške Črtataice, dolgo let tudi režiser. Veliko zaslug si je pridobil tudri za uredftev kamniškega muzeja, saj je bil znan kot strokovnjak na polju naše flore in umetnostne obrti. Pred leti je skupaj z županom Kra4-narjeni vzorno uredil razstavo nacrodnih sta-rUn v Ka*miMku, pred leti pa je razstavil nekaj lepih dragocenosti tn starin na ljubi jan-skem velesejrnu, kjer en vabujale splošno pozornost- Pokojnidcn blag spomin, preostalim naše eožaije.
— Hoceni na Dunaj brez vizuma potuje^ kdor ktupi zimsko legitimacijo CWkitereai-sonkarte) za Din. 60.— r*ri »JPn-tntkn-r, Ljubljana, kjer se dobijo tozadevni prospekti.
— Vrem«. Vremenska napoved pravi, da bo prete*no oblačno, hladno ki nestaJ-no vreme. Včeraj je dozeveio skoraj po vseh krajih naže države. Najvišja temperatura je zna&ala v Spđiru t7. v Skopiju 16, t Sarajevu 14, v Mariboru ra Beograda 9. v Ljufbljanl 8.8. v Zagrebu 8, v Rogaški Slatini 6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.4 temperatura je znašala 6.8.
f
Ali že veste,
— Akrobacije čeških letalcev v Zemu. nu. Iz Bukarešte so priletela na sam unsko letališče štiri češkoslovaška lebtala, ki so se včeraj vrnila na češkoslovaško. Češkoslovaški letalci Novak, HanrtŠefe rn Kuba-ček so deladi  včeraj nad letališčem akro-
bacije, kakršnih Zemun Se ni videl. Dvignila so s« v zračne višave z letali v če-šrko«flova«krh narodnih ba-rvah, eno letalo je bMo modro, drugo rdeče, tretje pa belo in skupno eo delali vratolomne akrobacije. . .em so vsa tri letala ivezali z vrvmi, da je bilo med njimi samo 3 do 4 m razdalje Ln tako So se letalci dvignili ter so po ponovnih vratokifflMiih akrobacijah ekupaj vrnili na letališče. Akrobacije so deleli ve^inomj nfeko nad zemljo. : kar jr tembolj nevarno. |
KINO  SLOGA Pride'
Osreči   me . . .
Opereta veselja, mladosti, petja, plesa
na onganie^cija oo svojem zlatem jubileju pač Sasloii obče pozornost t in uv*ievanja.
—tj Gradbena dala v mestu napredujejo precej dobro kljub J so soškemu vremenu. Ob Erjavčevi cesti, kjer zidajo tri stanovanjske hiše. bo sna ze krnski pod streho, pri drugih dveh Pa grade pritličje. Na Miklošičevi cesti betonirajo tndi ze strop pritličja stavbe Vzajemne Posojilnice. — V Selenburgovi ulici ni več po-puđarne StacuJove trgovine Zidarji prezidava j o lokal Vanj se bo preselila Les-jakova modna trsjovina — Obnova pročelij unireree je končan«. Nova, barv« se prilega  mnogo  bolj  okolici  kakor stara.
Zakaj je
raiirna krema ,XA TOJ A6*
edinstvena na svetu?
7.) Dezinficira in nss dura zoper kožna bolezni as bradi.
— Smuč.   klub »Golovec«,   Stapanja vas
—M0ste ima 10 t. m. oh 9 uri dopoldne redni občni »bor v ^ostihni Krega-rja F^ran-c« v Stepanji vasi. ćlani in vsi prija^elj: zimskega sporta vebljeni. — Odbor.
— Po petih mesecih najdena. 29. maja je brez sledu izginiia 73 letna posestmca Helena Tomčeva iz Gozda 4. nad Trž'čem. Za starko so poizvedovali na vse strani in jo iskali povsod, kamor je zahajala, vendar o nji ni bilo ne duha ne sluha- Zato so domnevali, da se je najbrž smrtno ponesrečila aH pa je morda celo postala žrtev zločina. V ponedeljek popoldne so pa v £ozdu na Križki gori, kake iri ure hoda od Tržiča našli domačini skoraj popolnomi« razpadlo žensko truplo, ki se i>a je držalo še nekaj cunj, po katerih so spoznali, da are za pogrešano Heleno Tomčevo. Ugotovili so, da je takrat starka v gozdu nesrečno padla in se najbrž tako poškodovala, da se ni mogla več dvigniti. Ker ni bilo nobene pcjnooi. je nesrečnica najbrž od lakote umrla.
— Vlak povozil očeta dveh otrok. Na železniškem prelazu nad vasjo Zgornje Duplje in Zadrega se je pred dnevi pripetila strašna nesreča, katere žrtev je postal 34 letni čevljar Zupan iz Spodnjih Dupelj šL 39. 31. oktobra dopoldne se je peljaJ na kolesu proti Zadragi, hoteč v Retnje, kjer je hotel pomeriti čevlje. Prav ko je vozil čez železniško progo, je prihitel Tržičan, ka je kolesarja podrl m ga vlekel s kolesom vred 36 m daleč po progi. Zupanu je prebilo lobanjo, težko poškodovan je bil rudi po telesu in je nekaj minut po nesreči izdihnil- Pokojni Zupan je bil priden in mar. Tjiv čevljar, ki je vzorno skrbel za ženo in dva otroka, »tara 2 in 5 let. Z nesrečno rodbino sočustvujejo vsi vaščani.
— Prometna nesreča. Včeraj popoddne je pefl-jaj iz Ljubljane kranjski avtopre-voznJk Matevž Bevk s tovornim avtomobilom več sodov in zabojev rozin. Pred gostilno Bohinc v Medrvodfetb Je privezi 1 nasproti kmečki voz, konj se je splaSH in tovorni avtomobili je zaivozfi v debelo smreko ob cesti da se Je močno poško-dovaj. Bevk je pa k sreči za dobil le taAJe poškodbe. &kocra na avtomobila znana 15.000 Din.
— Samomor. V Kneževu pri Belju ei je vfceorej končaJ življenje šef strojnega *n tehničnega oddelka državnega posestva Bolje *q£. '^juboetlav Petrovič. Pognal si je kroglo v srce. Po rodto Je bil Slovenec, đtar je bM 38 let in je na Belju staffitoovaj že 10 let. Pokojni zapušča ženo m l/3-4et-tre^a sina. Kakor se zatrjuje so nastale v njegovem poslovanju neredinosti. Te ne-rerjnoeti Je dognala posebna komisija Vn ioz. Petrovič bi moral biti v kratkem suspendirani. V pismu 5 ki ga Je riapiagl pred samomorom, pa ssrrrača očitke gledo
maiverzacij.
— Filipi in Ki**™viceva sta šla v smrt zaradi 200 dinarjev. Prvotno je vse kazalo, da sta skočila Srečko Filipi in Andjelka Ki-taroviČ z zvonika zagrebške katedrale zaradi nesrečne ljubezni, zdaj se je pa izkazalo, da je povzročil tragedijo neznaten znesek 200 Din. Prijateljica pokojne Kitarovi-čeve Darinka Čebel je namreč izpovedala, da je bila Angjelka nedavno pri nji v Batinu, kjer je ostala sama v sobi* odprla predalček in vzela stota k. last CebaJove- Gospe .1 adresi6 je pa ukradla 100 Din. Drugi dan je pisala Kitarovičeva svoji prijateljici m priznala v pismu, da je ukradla nji in gospe Jadrečič po 100 Din. V pismu vsa skesana priznava, da se sramuje, da Je bila vedno poštena, zdaj ima pa na sebi pečat sramote. To je dekle tako potrlo, da je sklenila končati si življenje. Povedala je to svojemu fantu in ker jo je imel zek> rad, je sklenil končati si življenje skupno z njo.
— Samomor sina danskega neenjaka. Slovitega danskega učenjaka arheologa Sjnara Dyggve, ki je znan naši javnosti po svojem znanstvenem delu v Dalmaciji« po svojih znanstvenih publikacijah o solinskih izkop-ninah in po spomenicah iz dobe hrvatskih narodnih vladarjev, je zadel hud udarec. V Kopenhagnu si je končal življenje njegov sin edinec Egil, ki je študiral tri leta na klasični gimnaziji v Splitu in je bil med najboljšimi dijaki.
—U Uprava Hnbad°vc župe poziva
ljubljanska pevska društva, da ae v čim večjem številu udeleže akademije, ki se bo vršila v petek 8. novembra ob JO. url v FlttiarmoDj&ni dvorani, in orlkrttja sponainskega stebra Dav. Jenku v nedeljo ob pet 12. ubi v Kok*±voraki uflriei st. 11. z društvenimi zastavami. Zbirališče na licu mesta ob 11.15 uri. — Uprava.
KINO SLOGA
Osreči
Pride!
m e
Else Elster, Harald Saulsen. Adele Sandroek
—lj Spored akademije t proslavo Davorina Jenka izvajajo: stolni dekan in kanonik dr. Frančišek Kimovec (govor), solista Jože Gostič in Stef. Fratnikova, pianist Marijan Lipovšek, šolski zbor Glasbene Matice pod vodstvom V. Sonca, pevski zbor Glasbene Matice pod vodstvom M. Polič« ter Orkestralno društvo Glasbene Matice in orkester drž. konservatorija pod vodstvom L. M. Skerjan-ca. Na akademiji se bodo izvajala izključno le dela D. Jenka. Na akademijo vabimo vse glesbo-ljubivo občinstvo, predvsem pa slovenske pevce. Pred prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
KINO UNION
TELEFON    & T. 22-21 Danes ob 16., 19.15 in 21.15 PREMIERA Nepozabna Pavla Wessely
v drami habsburSko-napoleonskih odnosov, tihe ljubezni in odpovedi:
Tako je končala
ljubezen • • •
Vojvodinja Marija Lujiza : Pasla Wessely, Knez Metternich : Gustav Grundgens, Vojvoda Modenski: Willy Forst, Cesarica Josefina-' Erna Morena Ne zamudite!
Rezervirajte vstopnice od 11—12.30 in od 15. ure dalje
IJ— flrljenjeptsni podatki Davorina rJenfea s eeenanom vseh njegovih del so -**b v lepo flustrtrani brošuri, ki se dobi v Mata&ni tsapgnarra za 3 Din. v knjigarni proda^Jado tucfi vstopnice za JurtriSnJo aikadeanftjo, ki se vrat v proslavo 100 letaadoe rojstva Dervorina Jenfca. Jntris-nrje slavnostne aikademije v proslavo 100 tebnaee rojstva se udeležijo vsi predstav. nfti nadah ervitnih in vojaških oblasti. Vrjoctoo VBtemo rjubljniMko obemstvo, da v flMttBBi Številu poseta akademijo ln taSco počasti skladatelja Davorina Jenica, ki Je od leta 1&60. pa do svoje •amn-ta 1914 neprecS^aiio dedoval v ptrospeta saoreneke m srbske glasbe. Vstoonice v imjtgaiin Glasbene Matice.
—rj »NJ. Vis. postrescek«. To duho-.-Jto satiro, polno jedkega humorja predvaja od včeraj daflje Blatni kino Matica in po pravici jo lahko uvrstimo med naj. borjfc. dela, ki smo Jih videfi letos. Prvič smo se seamanfli s popularnim komikom Ferdlom Weissomt ki uživa slavo nemškega Viaate Bursana, m to zasluženo. V tem flamti gsucmi istočasno dvojno viogo, kneza m postreačsra, Dvojne vloge so vedno težke m kompttotraoe, a VVeiss Jn Igraje sjiisjSjuJl in to taAuo dovrfleno m nepgteiajepo ter ortgteatno, da vzouja ssHre ■**"^La m grohota, že s prvim nastopom v I^jubrjftOi at je oevncdtt publiko.
l
prinaša užitek, zabavo
in veselje
i
i
da Liszova rapsodija
Vse radi muzike
Iz Ljubljane
—lj Visoka pokroviteljstvi! Nj. \is. Kraljeviča Andreja tn častno predsedstvo, v katerem so Dan dravske banovine dr. Na tlačen, župan ljubljanski dr. RavnJbar i u drugi najti odlični predstavniki — vsako mur potrjuje visoki značaj prve letošnje družabne prireditve, ki ne bo le prva po vratnem redu, ampak vsekakor najpomemB-nejaa in najodličnejsa v sezoni. Akademska poCkrufinica OMU se je odločila, da v okviru proslave 50-letnkse   Ciril-Metodove drojate priredi svečan spominsk! družabni večer, katerega otlcielni dol bo uvodni koncert — za tem pa »Slavnostni akademski ples«, prvi in največji letošnji ples. ki se ga bodo udeležiti vsi slovenski kr0 gipsaj Ciril-Metodova đrufcba kot naša na/ večja in naJsasluAnejAa narodno obrsmu-
smd Je dokaasi, da ni samo velik komik m humorist, temveč tudi umetnik. Včerajšnje predstave v EHtnem kinu Matica so bde odtočno obiskane m aadovoajnth oorazov so ljudje odnajah' is kina- Kdor si žeti dve uri smeha   in zabave, si bo
ogledal sijajno    komedijo _ poatredčka
Hessdorferda v vlogi kneza Kristiana XVH^ a kneza v vlogi poatredčka.
—lj Fotodebatni večeri SPD: 91ovensku planinsko društvo v LJubljani opaža v zadnjem času, da planinci sicer mnogo fotografirajo, vendar pa produeiraJo sorazmerno msio dobrih posnetkov. Foto od aett SPD se Je odločil, da bo prirejal foto—debatne   večere, kjer bodo   prejemaj i
ELITNI KINO MATICA
Teleion 21-2-1
Danes ob 4., 7.30 in 9.30 uri dan smeha, veselja in zabave slavni komik VVEISS FKRDL v veseli komediji
NJ. VIS. POSTREŠČEK
SMEH GROHOT Predprodaja od 11—1/^13. ure
NOVI TOPPAV rrtana šala
SMEH Rezervirajte vstopnice.
oisui breaplačen pouk o pravimi vporabi foto kamere, o izbiri motivov, v pravilnem osvetljen Ju. t razvijanju itd. Udeleženci bodo prinašali s seboj svoje slike iu negative o katerih se bo skupno razpravljalo in debatiralo. Ako bo za»lo«tna ude lefcba, bo foto—odsek napravH foto—temnico v svojih drufetvernih prostorih, da na ta način omogoči članom praktično vež-hauje v razvijanju filmov in plo^- Prv: foto—debatni več©r 8PD se bo vršil v društvenih prostorih za elane SPD v četrtek dne 14. XX Debatni večeri se bodo vršili pod strokovnim vodstvom naših fo-toainaterjev.
—4j Druitvo meščanska šola ln dom na Viču ima danes o* 19. uri v telovadnici Sole svoj II. redni občni zb°r. Ker je društvo najtesnejša vaz med feolo ln domom, »e naprošajo star*i. da se občneira zbora sigurno in točno »deleže. — Odbor.
—lj Druitvo jugoslovanskih obrtnikov za dr. banovino podružnica LJubljana.mesto sporoča članstvu, da se vrtfi napovedano predavanje v četrtek dne 14 novembra oh 20. uri v društvenem lok aru. Pre-davanje napovedano za danes odpaile. Članstvo in gosti Vabljeni.
—lj Ing. Zkianšek Josip, bivši načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave, ki Js premeščen za inšpektorja v ministrstvo Sa kmetijstvo v Beograd, odhaja iz Ljubljane danes ob 20 Tiri z večernim br-zovlakom. Njegovi prijatelji, znanci in kolegi ga bodo počastili s številmm prihodom na kolodvor.
KINO SLOGA
Osreči
Pride*
sednik FreHh Ivan o napravi davčnih prijav za z^radarino ter o raznih drugih davčnih in stanovskih zadevah glede hi^ne [h>-sesti. Vabljeni po vsi posestniki teh mestnih okrajev.
—lj Velikodušen dar. G. podpredi***«in k senata dT. Miroslav Ploj je izročil rektoratu univerze v počastitev spomina blagopokojne gospodične Olge Pteiarsjeova za podporo revnim akademikom znotu-k 800 DMn, Rektorat mu izreko z-i velikodušni dar najtoplejši zsahvak).
—^^lj Z vlaka je padla. Davi oktog S, 10 bili reševaloi pozvani na n'avni kolodvor kamor je bila z gorenjskim vlakom pripeljan« 22 letna Marija Tavčarjev^ in l.abinc. občina Cerkno, pristojna v kalijo. PcljnUi se je v Ljubljano k zobn*dravn ku. iz nepojasnjenega vzroka jc pa pri f^kofji 1 oki padln r drvečega ^laka in se nevarno pobila po glavi ter si tudi na' mila delnic» Reševalci so jo prepeljali v bolmc-
ta Celi?*
m e
Opereta polna humorja, ljubezni in tempa!
—lj ZKD film nam prinese jutri veselo in zabavno opereto »Pripovedke o pomiudk, v kateri poje slavna koloraturna pevka Clsi-re Fuche. Film je nekaj izrednega za vse ljubitelje lepega petja in zabave. Sodelujejo: Ida VViist, Livio Tavanelli in še mnoga drugih. Predstava jutri ob *2 3. Vstopnina H.-vi. 4.50, 5.50 in €.50 Din.
—lj »Lizstove rapsodije«. >Vse radi ittift-zikec bo za Ljubljano prava senzacija, ki bo razvnela na3o publiko tako kot še iioI>*mi film. Elitnemu kinu Matici lahko čestitamo k filmom, ki jih vidimo zadnje čase. Lizstova rapsodija bo enaka senzacija kot je bil film »Bengalu«", a za ljubitelje lepe ^odl-e in finega humorja morda še večja.
— lj Sestanka vseh hišnih posestnikov v trnovskem in karlovškem okraju. F'rvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani bo priredilo nadaljnja sestanka posestnikov novih in starih hiš in sicer v petek dne S. nov. v gostilni g. Slovša Fr. v Kolezij<ki ulici za trnovski okraj, v soboto dne 0. t. m. v gostilni ge. Jos. Češnovar na Dolenjski cesti za karlovški okraj. Začetek vselej ob 8. uri zvečer. Na sestankih bo predaval pred-
—r Nove uradne ure na sodiščih. (Vi ponedeljka 11. t. m- dalje je za okroAnm in sresiko sodišče v Celju odrejeno noprekinjene u radovanje ob delavnikih in nieer z uradnimi uranu od 7.30 do 14.
—c Sestanek upokojenega učiteljstva i/. Celja in okolice bo v uudetjo 10. t. in » Šoštanju. Odhmd Sk Celfa z vlakom ob 12.90.
—c Mestno poglavarstvo j»o/,:vh  vse v ob močiu mesta Celja bivajoče rad:oteb»jr;if -ste ne gieio na domovinsfrvo. da *e taikoj, najpozneje pa do 90. t. m. fwiki v !»ob; it. I nn mestnem  poglavaTstvu.
—<• Umrla je v torek na Zg. Hud' 79 letna noeesrtnica Marija G H nškova. roj. Vreokovn, mati mestnoga svp^ni«ka in ne* danjeea oko,?škecri inpSJM g- IvSjm d 1'Tiska. V sre<io je umrl v celjski bolnici, nadet o<l kapi. v starosti 4fi let znan: bauđaiial in rokovi čar !?. Ivan I^rie h Celja, v tor.-k pa te umrl 4"> le^ni nrevžitko«r Janez. Hra«-'-ni4c cx\ Sv. I^enarta nad T>a>škLm. Posreb g. Friea bo v petek ob 16. iz HiltiailllrP na mestaeni pokopaliaen.
KINO SL(KiA
Osreoi
Prid-
Richard Romaaovskv, R   A. Roberto in 300 najlepših girlsov
Rajhonbui-^' — Urzavna   narodna  šola   v RajhenDi.. gu je  zaprta  zaradi  itavice od 31. «>ktr>rvr,, do 14. no\ embra   Enako j*1 biLa zaprt« ii la v Senovem pri Rajhenburau. fcoloobvp/. na mladina je obolela za devico v toliken številu, da jc "Itstojela «pl«*na nevarno^ okužonja.   Bcsensa  »e   Je  Sirila  po bllftn okolni.  V  Rajhenliurcm  je .»bolelo nad otrok,   zaradi  česar   so  šolo  na predlo, b^novinske^a   zdravnika   zaprli. Prleak" vati je, da bo mladina do U--a <>aee okr, vala.
&&™we*&fo, Jate
Enostavno in eeneno odkritja profesorja dr. Ste j skala omogoča vsaki žsni. da je videti za mnogo let mlaji« kakor pa j« v resnici. Ta znameniti učenjak z dunajske univerze je ugotovil, da je vzrok gub pomanjkanje dragocene tvarine biocela v koii, in aaisl js način, po katerem se tkivu lahko vrne mladost Pravi bioee! s« pridobiva vz mladih tresli, js pa sedaj v kremi Tok a Ion rožnato barve, če uporabi)ate to kremo za aoc. bo Vam v času, ko spita, absorbirala m
odstranila gub« ter napravila Vas© kose čvrsto in baršunasto. Zjutraj pred pudrs-n jem pa uporabljaj t« krstno Tok a Ion belo barve (ki ni mastna). Ta krema bati ki osvežuj« kožo ter odstranjuj« razširjan« «aoj-nic* m za jadale«, S tako nstfo kos« zvečer m zjutraj bo dobila Vaša polt svežo m mladostno lepoto. C« si nabavit« kramo Tokaioo ie danes, boste lahko takoj o gotovih uspehe.
MORSKJE RIBE
Denes in jutri v veliki izbiri: Orade, brancini z ma-janezo, barbo ni, šfoije, dentali, cipli riboni, L 1 d. Danes brod eto 8 polento. - Vina prvovrstna, specijalno viško opoio. - Cenjenim gostom se priporoča
GAJEV HRAM LJUBLJANSKI DVOR
RAzno
Beseda 60 par, davek S.- Din Najmanjši znesek 8 Din
URAFOLOG IN HIROSOF R. Sadlncki odpotuje! Ostane ie v Ljubljani do 9. novembra, potem Maribor. Vsak klijent dobi pismene nasvete, ki mu morejo koristiti skozi vse življenje. Sprejema: vsak dan od 9» — x2. in od 2. — 7. Naslov: Ljubljana. Hotel >Sk»<, sofc« 64.
HUBERTUS
mo$ki in damski nepremocljiv, 250 r>in. otrofki 9 kapneo 145 Din, trenčkot impregniran samo 420 Din. pumpaiiee od Din 48.— naprej dobite pri Presker Ja, Se. Potra c  st 14 74
SVETLI PREMOG 5600 kalorij: t tona, koaovec 985 Din, 50 kg v vrečah 22 Din. bnkova drva lagana fe" Din kub. meter, cepljena &~ Wn, bukovo o^lje 0.7» m kp. dostavljeno na dom, nudi pn trik, Dolenjska e. 8. 81 1
Položaj žene v Ahesiniji
Razredna razlika je v Abesiniji še mnogo večja nego v
civiliziranih državah
Kakor povsod na svotu. 30 tudi v Abesmiji velike razlike med ženskami morda še večje in ostrejše, kakor pri nas. Razredna m^hJta niti v kubturnih, civiliziranih državah m izginila, kaj šele v Aoesiniji. Tam še vedno cvete suženjstvo in med višjumi in nižjimi razredi je razlika tem većja. O saižnjih ni treba go-voriti. saj je znano, da so povsod br'ispravna raja   last svojih gospodarjev. Res
• razlika je samo v količini in kakovosti , jedil, s katerimi postrežejo gostu. Vsaka J Abesinka postreže gostu s tem, kar pač j ima. Odlične Amharke pazijo zelo tudi ' na čistočo, vsa okrepčila prinašajo na 1 mizo v steklenih, nad ognjem sterihzira-! nih posodah, pa naj gre že za abesinsko i prvo.  kravje     mleko     ali pražena žitna
• zrna. V ug'lednih amharskih hišah streže spostom sružinead.       pride posebno trne-
Dve abesinski lepotici. Za naše pojme o ženski lepoti sicer nista leip, pač pa
krepki
je pa. d« je imela žena že v starem abe-smskem kraljestvu zajamčen ugledem poJož;*j. Prve knjige in spise o Abesmiji se začenjajo z zgodbo kraljice Sabo, Od te s^ n' lojne vladarice romantičnega značaja izhaja abesinska dinastija. Kraljici Sabo je sledila cela vrsta odličnih abesir.-kih   žena   do današnjih dne.
Do kronanja ne:aka velikega cesarja Mene ik« II. je bila cesarica njegova hči Zauditu Na cesarskem d\oru je vladala etiketi povečana še s sijajem oblači, narejenih po starih bizantinskih vzorcih i"n s posebnimi predpisi o vljudnosti. Od-Tčne Abesinke. ki imajo enake pravice z r.T>šk mi, nosijo bogata oblačila in značilno, z zlatom tkano haljo »Sama«. Rdeča barva je zdaj pridržana samo cesarici, druge ženske pa morajo nositi oblačila drug-ačne barve. Halja : sama« se nosi ob svečanih prilikah drugačna kakor na dvornih svečanostih,  v  posetih  itd. Halje
Abesiuska Amaconka, ki hoče ramo ob rami s svojim možem braniti svojo domovino
si delajo Abesinke same ne glede na svoj druž.»bni položaj. Tko jih tako, kakor so si tkali ljudje pred mnogimi leti v Kv-ropi blago za obleke in perilo na domačih statvah Abesinke imajo dor^ia tudi nekakšne kolovrate. Iz evropskega biaga nosijo samo  spodnje obleke.
Dom;i   so   Abesinke     zelo gostoljubne.
niten gost. ga povabijo tudi na pečeno jagnje. Vse družabno življenje teče v skromnih, toda skrbno pletenih kočah, tako zvanih »tukuHh«, kjer je le malo potrštva in še to je neudobno posebno stoli Samo dvor v Addis Abebi je obdan z modernimi poslopji tujih poslaništev in z zelenimi vrtovi.
Poseti odliimh Abesink 90 zelo ccrc-monijelni Prodno zapusti odlična A besi nka svoj dom pošlje naprej slugo z obvestilom o svojem prihodu. Potem se napota v goste z bogatim spremstvom smžinčađi, sedi v sedlu na muli z značilnim abesinskim pokra vilom in v krasni, dragoceno okrašeni obleki. Pogosto imajo mule odličnih Abesink obešene okrog vratu zvončke, da se že od daleč sliši njihovo cingljanje znak. da prihaja visoka gospoda na obisk Sedlo je tako okrašeno, da je težko zlesti z mule. Sicer je pa vedno pri rokah dovolj služinčadi, da pogrne preprogo pred svojo gospodarico in ji pomaga stopiti na tla
Najzanimivejša je taka gostija po starih običajih. Vsako jed pokusi služinčad. predno jo postavijo pred ugledno Amhir. ko. Ta navada izvira iz evropskega srednjega veka in renesance ko so se mnogi visoki gospodje čutili ogrožene in se bali strupa. Na abesinski h posetih se izmenjavajo darila. ki jih dobivajo zlasti žene. Vedenje vseh ob posetih jc zelo ceremonijalno in Evropci so večinoma zadregi, act poznajo le redki med njim. vse abe.sinske obrede in običaje. Ce .se je oženil evropski plantažnik z Amharko. je imel dolgo sitnosti v rodbinskem pttku.
V družabnem občevanju posebno z «~r.i akami je bil po RbesJnskJn nazorih po v sem nemogoč in proteklo je mnogo vode. predno se je uži vel v nove razmere, da je mogel za silo živeti novo življeaje. Od Menelika IT. so se ohranile v vsej prestolici evropske navade in običaji, povsod drugod so pa stari ob;čaji še globoko ukoreninjeni.
Haile Selnssie je poslal svojo hčerko v francosko Švico. kjer so jo vzgojili v modernem duhu. pa tudi mnoge Amharke so se napotile zadnja leta s svojimi možmi trgovci po svetu, nekatere celo same, da so se seznanile s tujimi kraji in običaji, neikatere so pa tudi študirale
V Evropi nosi Amharka večinoma evrop-sSko obleko, komaj se pa vrne v domovi, no, jo zopet odloži Nekatere Amharke so zelo nadarjene in sposobne. Mnogo je primerov.     da  vodijo     po  -svojih starših
podedovane plantaže in da se odlikujejo kot dobre organizatorke. Ločitve zakonov so po predpisih kopti&ke cerkve, ki se drži pri tem starega zakona, zelo pogoste. Ločeni ženi pa ločitev ne škoduje v družabnem pogledu in prav lahko se zopet omoži. Ce odštejemo razredno razliko in posebne plemenske razlike, je stalo žensko vprašanje v Abe-siniji vedno v ospredju
Verdunska katedrala obnovljena
Obnovitev med svetovno vojno nazdeiane verduoeke katedrale je bila te dni končana. To tefiko delo so opravili francoski umet-irihi z vmo vestnostjo rio ljubeznijo do zgodovinskih irmencsti. Kartedmla bo pred iz-Točitvijo cerkvenim namenom 10 »n 11. t m. as novo blagoslovljena. Cerkvene obrede opravi pariški nadškof kardinal Verdier ob asistenci mnogih franeoskn-h Škofov iti nadškofov. Svečanost se udeiože tudi odlični predstavniki civilnih in vojaških oblasti. Predsedoval ji bo minister narodne presvete in umetnosti Mario Roustan
Verdunska katedrala je bira zgrajena leta 1451. Dolsa je 100 široka pa 40 m. njena zvonika sta visoka 40 m Bila ie že večkrat deloma razdejala Spodnja de! obsega veliko romansko grobnico, ki je bila umetniško obnovljena nj kiparsko okrašena, tako da ie dobila katedrala zopet svojo prvotno lice.
žit m. prizore iz pravljic itd. So 'o male stenske preproge, vzglavniki in podobno, kar rabi praktična gospodinja. Vse to dela umetnikova soproga 8 jnjsebnimi barvami, ki jih je mogoče tud« prati. P« tudi njun . 14 letni sin Ladislav je že s-korai pol umetnika. Hod* po stopinjah svojega -^etu. srika iste motive v sWwh barvah, seveda samo z roko.
Slikarsko razstavo umetnika-Ln valida Ale-ks-?tndra Kleina. ki ostane v Mariboru samo do mvi^lje. vsom p~nv toplo pri poročamo. Zlasti je želeti. Ha si ogloda umiefrvka pri ■ \ slLkanru z nogo naša kolska mladina, kajt-i kaj takega ne bo videla kmalu.
I. G
Zaloge zlata
V oktoberski številki mesečnega b -letina Društva narodov so med drugim tudi podatki o zlati re/erv: poedimh dr/a v. razen Sovjetske Rusije odkoder nunam topnih podatkov Svetovna talog* z'^ta k; ie od konca februarja do konca niaja p*»d1* /a okroglih 100.00^^00 dola--cv -tare zlat« vrednote   ie poskočil« do al septembra za
okroglih VM>oopnO0 in ic h''a v • rm ča«oi za okro-dih -10 0«¥> «W> večia Likor .»S koncu lanskegi 'era V7 rszdoKu r»ed koo**r»n decembra 'anskej-' in kes w ^ p*» m'-ra letošnjega leta so pfldl vid"c zsJo«*r zi*»t* v valuti zlatega ^olarv- kakor «1edr
N   Francni za 309 nvli ionov   na Ho'ao-'-sk'»m /a  12°   v Švici /a  !0>   v   (taliti 7*» R2. v Ho'«ndski Indiii za       <k"0.ii 'orc! v petin državah za 770 milijon' v    N'isnn 'no jc -arasla naloga z'«tn v '/.*:!in:o'M"' rlr
žavah za v Km-i ii /a  v*   v  ju "it■ f i-
šk; uniji 7a IS na J-p n k mu in N rvc, škem za 14 md; ionov • kuna i ror^i i,a 760 mi''ionov V'dnr za'it'c z' dr ■ 'S d»-/av  i/k 'z'ijcro lr neznatne oo-v»st • o
nosivi  "»^.t'*c   k;  r zuh;raj<, v !-e'f t. v *'a.'-
cu 72 «!KH)o:o dolariev
Maribor   ■>  ttOA enib"*a. Že ko ie Aleksander T\'e;n pokazal T.ii'b-Ijani   ;7/e'iio 7.'v':en--0  enere'        la ^'■'-•i z. nogo -o *i ira Maribo-ram *?aeJeii w ^vo o sredo   ^edaj je Rumun Klein nar- in z
ivv;o s!'ka v n>ariborsikepi uradu v n^iin i Rorrfai«sovi 'rTOv-iim'
Na Stffosb ff^f no'p'i krasnih -';k. olja, akva.rpti n>iste|i r»''ave lime^oAn* ^anv lnr»i lnot!,"  r»r -o'-- in živi»enie o-i-^vata 17 ni'h.
Soed1   -;-nho   ft* iin'o.'n k    'nva'i<! KreZ
rok: ihla*-*n roksvi sid^oiiča »*-o rtavknieni v /.er» iiirt*". "■*' na oar»r prt.d -~ol>oi ;n ka z — »10*20 M • ' pa Vem in V".7"V^ni fr^i eonir. i|t>*-> nf*f*o i m*' p-ekri^^n^ oreks leve in vpk-.. V krstk/h d = c^'i'-! nvnutah pričaka od krtitp n^'v-Jf. »-r1 •-> o_;z"deti umetnik na papir ali platno v na-* zornosti crledalcev s':ko. pa kakšno slJbo NT t> najboljši slikarji ii no morejo odrekati umetniške vrednoV f)ru^i ntaJ 7. roko ne zmorejo kaj laikega   Klein pa slika  7 nouo. ..
V razgovora s p-i^/unn umetnikom invalidom ?Pm epo/na1 krv]rk'» enertjrje |S po-trebovali in in še potrebnje 'a mož pn svojem delu. Sedem let je potreboval ta vajo, da >e mu je noua prftvadSa orociz«uh 'jihov. ki i'ih sanlevaj nijanse raznih harv Pnui dve loti je Peslo boleha) in noiia mu je rvi<li napora skoraj o.lrevenela >«Hlaj pa slika h rez težave m njegova dela so prava paša za oh Harmonij barv oriuinaln n»o-tivi. izre<lno dobro zadeti portret^ v naravnih barvah ,sse to s« dejstva, k; preseuerajo vse in vsakogar Klein ie prepotoval razen Avstralije ves ver. bi! je v vseh večjih mestih vseh kontinentov Zlasti se je zanj zanimala Amerika, kjer je moral ^likati 2 leti. Sedaj poide invalid slikar v Celje malo py od|X)tuje v Italijo, kjer bo slikal še v ostalih mestih, kjer dosedaj še m
Vsa Kleinova rodbina je umetniška navdahnjena. AleJcsandrova že-na Terezija krasno slik« [>ela r»redvsem za irospodinj-stvo. Na orno platno slika lepe motive: tiho
p.odajajo. kar morejo, da ne no tretja s|x»-mladi kupovati klaje \'n tudi denar >»e sedaj najboli ral «i. l»liža .-e /.ima. I roba >e je toplo obleči in ol uti", plačati davke in dru^u. Kupčiji je lula dokaj -laba fujcev je bilo n)ah», domačini pa nimajo denarja, ila H kupoval'
Dva vloma
Poljčane. (i Bovemora-Na vseh svetnikov dan je pri belem dno-vu vlomil nekdo v hišo posestnika jr. K. iz Cretnika in odnesel iz stanovanja kar mu ^e v prvem hipu prišlo pod roko. Vlomilec si je izbral za svoj posel sredi popoldneva, ko je bila cela družina na pokopališču. Doma?« SO sicer hišo dobro zaklenili in pustili radi večje varnosti v sobi celo psa A vse to ni odvrnilo spretnega zlikovca od njegove namere. Razbil je ključavnico na dvoriščni strani hiše in se tako prikradel v hišo. Čeprav so v bližini •hiše. njegovega početja nihče ni slišal- verjetno ie. da so bili v t^m času vsi na pokopališču.
^tikajoč 7a denarjem je neznanec, ki pa j je moral biti vsekakor poučen o razmerah j v hiši. odnesel  steklenico likerja, konjaka, sekaj moškega  perila, ~A\ l>in in še nekaj j drugih manjših reči. Odprl je tudi vse predale in omare 7 bajonetom, ki ga je našel v stanovanju- vendar zazeijenega plena, večjo vsote denarja, za katerim |e br-kal, ni na- I Šel.  Nlord;*  1 i s€   mu  bilo posrečilo, da so ni zbal. da ga ne izda pe>, ki Je takoj stekel iskat svoioga gos podarja
l>rugi vlom  je bil izvršen čez nekaj dni j v restavracijo pri kolodvoru, in sicer ponoči j in s sprednje -drani   Storilec je kratkomalo razbil sipo na oknu   :,i  odprl  in zlezel  v j notranjost. Kajprej je pretaknil vse koto v točilnici, tu se je pošteno okrepčal s pijačo in  jedačo ter gw» preskrbe! s cigaretami in nekai drobižem   nato pa jo šol daljo v ku-hinio   Tam -»i i«   prižgal luč. da -i 10 lahko j vse lH>ljšo ogledal   Nabasal si  j" -deklenieo konjaka 111 likor:a   (k)tem j>a hajd   v shrambo. Sicer jo bila zaklenjena, a =i je hitro po magal tako da 10 *nel vrata - leeajev. Tu j jo bil plen na {izdatnejši' z |erbasom vred, ki SO ga ui>orahl iali ta meso,, jo izginilo lv< parov  kranjskih   klobas* znamke   . 1 Frbas , hlel  kruha in še več drobnarij. Vlomilec je moral biti sila podjeten in koraižen. saj se ni  ustraši!  nit!  luči.  ki  vso noč »veti nad veža i m i viati   Natakarica je šia spat okro_i 2S. ure in ie moralo biti vlomljeno okrog pol •_!.  ponoči, ko tudi življenje na kolodvora, ki  je nasproti  restavracije, ni  več tako živahno.
Iz Škofje Loke
— Spomini na komasacijo »h'n   Koma.- < rija ob"iu je prinesla svojerosno iiaš.unu ob mocju mnogo nepotrebnega razburjenja, ker je ostalo povečini vse po <iaresj   K iže pa, da s lemi vprašanji še Bismo pri kraju. V Sori se je [ojavilo gibanje, k; Atremi jO ^>d-klopitvi I iv-e občine Soro rd /minr., k St.i-ri I-oki.   Pobirajo   se   tudi   podpi 1 \'-iaka struja ima svoje zagovorniko   Irotivniki ^> mnenja, da je starološka obrisa le 'tak dovolj velika.  Pa tudi go?|>odar-ki  in komuni kacijski  interesi narekujejo ^on. da ostain prideljena upravno o°Čin> Zmtnee, kakor «fo, sedaj.
— Osebna vest. G. Vidmai  Fran«, doma -Trebije in nameščen   zadnji   čas   na loški deški šoli, je dobil novo namestitev na 1'ra ti in je škof jo Loko že zapustil.
— Stvljsnjski jubilej  iieledneca r«-!jiu< O. Jelovčana. trgovca in župana občine 1 r.i ta posna vsa Poljanska dolina. >ai njegovo delovanje tako vsestransko, da ga menda ni področja, ki še v njem ugledni in obes i po štovani jubilant       iestdeaetletnik       le as bi bil uveljavljal   Sredi najtvornej&th *no vanj. ko si je nadel na rame -mm -odmi križ v  polni  duševni  in telesni  či'o>ti. ki daj* upanje, da bo še dolgo deloval v obči prid ti. Franceta Jelovčana najdemo v domačem življenju prav povsod: pri kulturnih, aoeial nih  in  političnih akcijah, zlasti  pa  pri   . . spodarskih  vprašanjih, ki  -o jubilantu nai l>ol|   pri   srcu.  (Osobito naj   povdarim 1 njegovo vnemo za napredek soUtva. ti. Je-lovčanu. ki je tudi ^kofjj Loki najboljSi zna nec. želimo Se mnorro irernfh in ospednth
let.
— Se en jutiilej!  Vsi mladeniHti  je praznoval danes GOletnieo noje ga rojstva obče poznani knjigovez ? Mo^in^rja trga in sin pokojnega   škof jeloskoga   šolskega upravitelja Franrelj   Papa.   ti.   f*apa.   ki  rivi   -kupno * svojo sestro Marijo, trgovko - lotskimi po trt'bŠčinaini, -i je uredil pod domačim kro vom  knjigoveško   solidno   delavnico,   ki je znana vsemu mesta. G   Praneelj      tako ga namreč kličemo      jo dočakal svoj življeni ski  praznik  svež in krepak.  \   lavnem živ ljonju  pa  mu je osobito pri  -mi gsslljdvO, ki ima v njem svojega najvnetejSsga žago vo:nika   Delovnemu obrtniku, našemu prijatelju, Želimo še veliko srečnih in ve*olih Vi'
Iz Kranja
Iz Višnje gore
— Avto ubil \ola. \ soboto zvečer je gnal trgovec Tone Jakob iz Lanišč pri Šmarja skozi Višnjo goro več volov. Ko je prišla čreda do t. z. Hudega klanca |>od Peščeni-kom. je privozil nasproti tovorni avto g. \ ik-toi ja Bumika ii 1 rebnja Šofei |e takoj zgrabil /.a zavoro, da bi preprečil nesrečo, toda zavora s*? je /a rad i br7im 111 prevelikoga klanca utrgala in avto so je zaletel v vola ki se ni mogel pravočasno umakniti. Udarec je bil silen Volu i<- odbilo en rog in mu razklenilo križ I u i' avto je bil iako poškodovan, da m mogel nadaljevati <voje vožnje, temveč ga |e moral odpeljali trgove-c .^iimič iz Stične s svojim Lovornim avtomobilom v mehanicnoij delavnico \ Stično. Kanjona žival pa je 'ako obupno tulila, da se je   razlegalo   prav   v   \ išnjo   ^«»ro.   Ker ni
\e prišel mesar« žival n v nedel]o so proda-kg l>a>i (e 1'ila ^.ival so vse meso prodali. Ta in podobne nesreče, ki so /.gode vsako leto v klancih za Višnjo goro. kažejo nujno potrelK). da se končno že uredi ta del ceste. Zo desetletja se pripravljaj", da bodo tu ce>to prestavili, lani so inženjerji že trasirati novo progo, vendar pa dalje ni prišlo. Ze zaradi varnosti bi bilo potrebno« da se cesta popravi, da ne omenjamo a v k> morilskega prometa. Zato naj se «>d besed preide k dejanjem'
— Denar je prišel. Ze nekaj let je, odkar je bil zdelan del ceste \ išnja gora — Polica, kolikor teče po ozemlju vasi Spodnje Brezovo, vendar pa zemlja do sobote 2. 1. m. ni bila plačana. V soboto pa so ljudje končno prejeli denar. Bilo je okrog 17000 Din. Za prvo silo bo že.
— Sejem v Višnji gori. Zadnji višnje-gorski sejem je bil razmeroma dobro obiskan. Posebno živine je t^ilo veliko. Letos jo  bilo  malo krme   zato ljudje pred zimo
preostajalo drugega, zaklal in raztelesil jau   meso |k>  \ Im;i težka  okoli   7<Ht kg.
— Poroka, V fvvrni oerkvi v KfSJftjU sta h*» jvorooila gdč. Ovotana HainzUnvsJca. robot oh-niča in l/oizo Stftrn, narednik vodnik pri kr. mornarici v Tivtu. donw iz Gorenj pn Kranju. Nevesta je iz m mili rodb>.m- Hanzlovv-sky. ki je več let bivala t Kranju, letos pa se je preselila v Pristovo pri Tržiču. -Mlademu paru nsuV isJcreme čofalitke.
— Kranjčani   so   1   nedeljo   pohiteli na
.^tmarjetno. Kranjska po^jjrtiinlsj SPD. k; )<* letrus pomlatii dobda v svojo posest ftmarjel-no goro. poslopje renovirala ip napeljala oloktr^km. je za preteiklo nedel o i«ovabila Kranjčane rta izdet na 9marjet 10 Temu sJcroninftmu pozivu so **e Kranjčan1 sdzvsJI v nepriča-ko-vano obilnem Številu Nedelja |e bila lepi in je ftmarjotno cv»ro post-tilo nad :^00 ljndi. To Mešano priea; da bo«in ljudje /opet radi "*briskov«li .^marjetno jo»ro kot ne-kor. ko je res* a v rac:'o na gori radii kan ko Bidove**.. Po njego veni Odnodn pa bilo pravega redn vsa 1e<ta. šmar je^tma £ro«ra j»* priljubi jem«! in privlačna to.^ka noleti pa tudi pozimi, saj po njenih r»t^r)c>c7ib p"oti ^tra-žiscu smučarjev kar mrgoVi. Obr'iakuieio jo radi tudi Ljubljančani in diruci tujci. Re-fltevracr'jo ima SPD v svori režn'ii oskrbni o pa i*> Pollak Miar.jwn z. crospo.
— Tijndska nniverza. V «>obf.to ffjitff ob^ ho v girnnazajaki telovadnici prodavninj** rijudske univerre. Predava.! bo dr. Jor-a Wil-fan o temi: T.Rapalk> in Slovenci«. 7a na* prevažnom vpra«wnju. Nede-lja je name-ajena narodnobrambnim svrha m. Pobiralo as bo za brate onstran mej. Da«rujte!
— Koncert harmonikarjev. FVrugo n-ftd-^l im 17. t. m. obiščejo Kranj Ijvbljan«.k; harnv> nikarji. Pod okrilje»m Pomladka Rdečegra hrSa prirede dopoldne po maši v dvorani Narodne-ga dnava dva koncerta; prveca za mladino vseh šol. druu^ga ob 11. pa za ostalo občinstvo. Prepričanri smo. de bodr» mak harTTK>nika.T>i. ki so se re\ry v turini dobro odrezali, tudi v Kranju *epo in r. nsv-dusenjerm Rprejeti.
Varfnost
Ko se parni k bliža ameriški or.«?i, vidijn potniki, kako se prikazuje iz morja pota p ljač. Hudomušnež na parniku pripomni.
— Tudi mi bi bjH lahko sli pe^, pa bi nam ne bilo treba plačati voznine.
Lion Penehtivanger:
73
mid szss
rtoma n
Toda vojvoda je kazal nerodno radost. Govoril je z vsakim o pričakovanem dediču in njegov mesnati, sangvi-nićni obraz so je raztezal v zadovoljnem smehu. Delal je grobe rlovtipe in obdajal Marijo Avgusto z okorno pozornostjo. Nji pa nosečnost nikakor ni bila prijetna. Bala se je, da bi ne postala grda, in bala se je tudi, da ji bo otrok v nadlego. Misel na porod jo je navdajala s strahom in gnusom. Poleg tega je smatrala materinstvo za m kaj nadležnega plebejekega in nedostojnega aristokratke. Mislila je tudi na to, da bi si dala pomagati od nosečnosti, kar je eok) namignila doktorju Vende-linu Rreverfu. Toda zdravnik je ni razumel ali je pa ni hotel razumeti. Med spoštljivimi pokloni je začel govoriti s svojim piscečim gasom o materinski sreči, sklicujoč se na antiko, omenil jc mater bratov Gracchov in ono matere antičnih junakov, ki so raje videle svoje sinove na 9citu, nego da bi so vrnili brez njega. Marija Avgusta je globoko vzdihnUa, ko je morala opustiti to namero, pomislila je pa tudi, da bo vojvo-
da zdaj čisto enostavno in po vojaško opustil svoje pozornosti
Željno in s prijetnim občutkom je poslušala, ko ji je Siiss pripovedoval o Lili t i, kraljici demonov. Ta prva Adamova /.ena, dolgih las in krilata, se je sprla z možem, ki ji pri telesnem stiku ni bil po volji tako, kakor jo želela. Segla je po svoji črni umetnosti, izgovorila prepovedano božje ime in odletela v Egipt, v deželo vseh zlih čarovnij. Kot sovražnica K ve in vsake zdrave zakonske zveze ograža od takrat porodnice in dojenčke s prokletstvom in zlo boleznijo. Toda v Egiptu so jo dohiteli trije angeli, ki jih je bil bog poslal za njo, Senoi. Sansenoi in Seraan-golof. Najprej so jo hoteli utopiti, potem so jo pa izpusiili, ko je bila položila prisego demonov, da ne bo preganjala onih porodnic in dojenčkov, ki jih bodo ščitila imena teh treh angelov. Zato ima vsaka židovska žena pri sebi porodniški amulet z imeni Senioa. $an-senoia in Semangolofu
Razburjena in z občutkom lahke groze je vprašala vojvodinja Žida zaupno, ali bi ji mogel preskrbeti tak amulet. Seveda bi ga mogel, je odgovoril zid z globoko udanostio. To je povedala pri prvi priliki svojemu spovedniku patru Florianu Le-ta jo je z vso vnemo svaril pred tem korakom Toda
vojvodinja je sklenila kljub temu sprejeti amulet. Bo vsaj mirno spala, pozneje se pa lahko izpove, kaj je storila Drugače je gledala na svojo nosečnost lahkomiselno in zasmehujoče, kakor je bilo pač v njenem značaju Vedla se je kakor človek, ki g:a je presenetila nevihta v lahki poletni obleki, pa zamenja svojo premočeno obleko s kmečko obleko in se potem norčuje iz tega.
Na sveti ve;er je -edela v družbi nežna in mikavna, zavita v bele. krasne čipke, nad katerimi se je lokavo vrtela njena nežna glavica barve starega plemenitega marmorja pod ble-stečimi črnimi lasmi. Okrog nie je bilo zbranih nekaj zaupnih prijateljev, ki so bili povabljeni na sveti večer Vojvoda je hotel izločiti Siissa. Toda Marija Avgusta je bila v posebnem, tajnem, nemem sporazumu s svoiim zanimivim in galantnim dvornim zidom, odkar ji je pravil o amuletu proti Lili t i in želela je, da bi bil povabljen tudi on na ta večer Siiss je bil v svoji takratni osamljenosti zelo vesel povabila in smatral ga je za nekakšno zadoščenje S spoštljivo hvaležnostjo je izrooil voi-vodinji darilo, zelo lepo srernmo s podobo novorojenčka, kitajsko ropotuljico za otroke iz porcelana in slonovinc Tzredno  vešče izrezliani.  knensti mo-
žički a kimajočimi glavami so plezali j po ročaju, a majčkene pagode so zvonile in žvenketale Kot tretje darilo ji je dal s skrivnostnim, spoštljivim nasmehom majhen zlat ttilo<-. Vedela je dobro, kaj je v njem.
Toda drugi, ki so neradi videli, da je Siiss še vedno lako dobro zapisan pri vojvodin ji. so ga sprejeli baš tisti večer kot vsiljivca ter ga napadali z grobimi, škodoželjnimi šalami Vojvoda se je bil oklenil Kemchingenove misli in svetoval je Mariji Avgusti, naj se ne zagleda v zida. češ, da bi nerad videl, če bi imel bodoči vvurtemberški vojvoda kriv nos Marija Avgusta se je pa samo smehljala. Skrivaj je božala mali tulec, a kadar je drugi niso gledali, je vzela iz njega amulet in ga ogledovala Ril je košček pargamenta. popisan z rdečimi robatimi hebrejskimi črkami. Med njimi so se vile vznemirjajoče, strahotne figure, komično in gro zeee so se krčile primitivne ptieo
Siiss je ta čas sprejemal vsa roganja in grobe napade z enako pozorno in mirno vljudnostjo. Pozneje ^e je obrnil na vojvodo in \\ eissensee;*. češ. da je ulišal. kako ^ta vojvoda In predsednik cerkvenega sveta nedavno debatirala o katoliškem in cvangelskem besedilu božičnega evangelija, o tem. ali ie pravilen evanirrlski prevod >in med ljudnv
dopadenja< ali pa katoliški >ljudem dobre volje«. Dejal je, da ga veseli, da more kot skromno Ijožicno darilo prispevati nekaj k odgovoru na to vprašanje. Gospoda sta ga pogledala nekam začudeno, tudi drugi so umolknili in prisluhnili e skeptičnim posmehom. Siisis je pa vljudno in mimo nadaljeval. Od časov Barucha Spinoze, ki ga je bil najsvetlejši pfalški mejni grof poklical na heidelberško univerzo, jHvsvečajo njegovi soverniki veliko pozornost tudi Novemu zakonu in ga proučujejo z. znanstveno temeljitostjo. Pisal je torej zastran omenjenega l>e»>ediln nekemu trgovskemu prijatelju v Amsterdam in dobil naslednje pojasnilo: V grškem besedilu stoji >eudnki<as<: in to se pravi vulgata. 1 katoličani prevajajo povsem pravilno bonae voluntatis. dobre volje Erasmus je pa izdal svoje s\sto pismo po rokopisu, v katerem je stalo nepravilno eudokia brez 9 in Luther je pre vedel po tem >dnpadente< Frasmus hi bil gotovo opazil to napako, če bi «*» ne bil tako žuril Slo mu je pa za to, da bi izšlo njegovo -veto pismo pred izdajo kardinal* Ximeno-a Zato ie torej pri vsem spoštovanju uoenosri gospoda predsednika cerkvenega sveta Luthrov prevod božičnega evangelija na tem Mfllu netočen in Njegova Svetlost uvaja pravilno besed i'n
(Urejuje Josip Zupančič, — Ba »Narodno
vo In tnseratni del Usta OIod Chrlstof. — Vsi v LJubljani