Poštnina plačana v go'ovini. Leto UL itev. 114. v petek zo. mojo 19Z1 Cena Din r izhaja vsak član popoldne, IzvzemŠl nedelje ln praznike. — tnseratl do 30 petit a Z— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji tnserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Diu. . Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din Upravnlštvo: Knallova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304 Uredništvo: Knallova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Sama ugibanja in kombinacije Optimizem ministrskega predsednika. — Nove volitve najkasneje v septembru. — Kako mislijo vlado izpopolniti. — Beograd, 19. maja. Nervoznost, ki se polašča političnih krogov spričo nejasnosti političnega položaja, karak-terizirajo tudi številne in najrazličnejše kombinacije, ki se vedno znova ponavljajo in širijo tako iz vladnih kakor iz opozicijonalnih vrst. A vse tc verzije in kombinacije o izpopolnitvi vlade, o volilnem mandatu itd. so se izkazale doslej za netočne. Tako se je tudi o priliki avdijence ministrskega predsednika Vukičevica v Vrnjački banji z vso resnostjo zatrjevalo, da bo izposloval razpust Narodne skupščine in razpis novih volitev. A vse to se je pokazalo kot neresnično. Kakor se sedaj doznava iz okolice ministrskega predsednika, je on v svoji avdijenci referiral kralju o splošnem položaju in o raznih tekočih zadevah. O novih volitvah se po teh informacijah sploh ni govorilo, Ker to vprašanje po programu vlade še ni aktualno. Če so se te vesti vzdrževale prej tudi v vladnih krogih, jc imelo to pač le taktičen pomen. Volitve bodo razpisane, kadar bo čas zato. V okolici ministrskega predsednika se zato naglasa, da je položaj vlade stabilen in bo tudi politični položaj ostal v bližnji bodočnosti neizpre-menjen. Ne izključuje pa se možnost izpopolnitve odnosno razširjenja vladne koalicije, a tudi to bi ne izpremenilo osnovne politike in programa Vukiče-vičeve vlade, ki je po mnenju vladnih krogov mnogo solidnejša in širša, kakor pa vse dosedanje parlamentarno-politične koalicije in koncentracije. Vlada bo znala odstraniti vse ovire, ki bi se ji stavile na pot pri njenem prizadevanju, da vzpostavi v državni upravi red in zajamči zakonitost. Dočim slikajo Vukičevci situacijo kot stabilno, davidovićevci slej ko prej še vedno forsirajo razpis novih volitev in upajo, da po povratku zunanjega ministra dr. Marinkovića s svojimi zahtevami prodro. V njihovih vrstah se računa s tem, da Marinković še tekom današnjega ali jutrišnjega dne odpotuje v Vr-njačko banjo v avdijenco h kralju, da mu poroča o poteku in uspehu konference MaJe antante ter da se ponovno zavzame za razpust Narodne skupščine in razpis novih volitev. Vaš poročevalec je imel priliko govoriti o tem vprašanju z uglednim demokratskim politikom, aktivnim ministrom, ki je naglasil, da so nove volitve neizbežne ter da se bodo vršile najkasneje v septembru. Potem takem bi morala biti Narodna skupščina razpuščena koncem junija. Ker se mora po ustavi sestati skupščina 20. oktobra k rednemu zasedanju, bi se nova skupščina že pred tem sestala k izrednemu zasedanju, da reši predpisane formalnosti, kot verifikacijo mandatov, volitev predsedstva itd. . Precejšnjo pozornost je vzbudil prihod dr. Trumbiča, ki je dospel v Beograd skupno z zunanjim ministrom dr. Marinkovićem. V poučenih krogih se zatrjuje, da sta spotom.. razpravljala o vstopu hrvatskih federalistov v vlado. Za to si prizadeva posebno Marinković, ki upa, da bi pridobil federaliste za novo državno stranko. Baje pa je dr. Trumbič te ponudbe odbil. Dr. Trum-bić je včeraj posetil prometnega ministra, pri katerem je interveniral radi železniške zveze Dalmacije z zaledjem ter pri ministrskem predsedniku radi pomoči za žrtve zadnjega potresa. Sicer pa dr. Trumbič ni iskal stikov z me-rodajnimi političnimi faktorji. — Beograd, 19. maja. Beogradske «Novosti» prinašajo daljše informacije o nameravani izpopolnitvi vlade z ozi-rom na prihodnje volitve. Po teh informacijah bi prometni minister general Milosavljevič tik pred razpisom volitev odstopil. Prometno ministrstvo bi prevzel dr. Kumanudi. ker smatrajo vladni krogi za neoportuno, da bi bil v volilni vladi aktivni general. V vlado bi vstopila še demokrat dr. Andjelinović in ra-dićevski disident dr. Nikič. Umerjenej-še radikale bi zastopal Velja Popović-Kot ministra brez portfelja bi stopila v volilno vlado dr. Šurmin in dr. Drin-kovič. O vstopu Bože Maksimoviča v vlado se v zadnjem času ne govori več, ker se temu upirajo predvsem demo-kratje. V splošnem pa se naglasa, da so šanse Uzunovića. Maksimovića in Nin-čiča v zadnjem času zelo padle, ker so s svojo politiko spravili državo v težaven položaj. Pašićevci prehajajo v ofenzivo Airont proti Vukičeviću. — Kompromis med radikali in bosanskimi muslimani izključen. — Beograd, 19. maja. V radikalnem poslanskem klubu je danes dopoldne opažati izredno živahno vrvenje. Predsednik Narodne skupščine g. Marko Trifkovič je imel danes dopoldne z radikalnimi voditelji daljne konference. Med drugimi je značilno, da je bit v daljšem razgovoru s predsednikom radikalnega kluba Ujo Mihajlovićem. Po tem razgovoru se je g. Marko Trifković napotil v pravosodno ministrstvo, kjer se je posvetoval z ministrom dr. Srskičem. Radikali pripominjajo, da so pašičevci pričeli živahno akcijo v cilju, da pridobe na terenu v svojo korist in to akcijo že občuti ministrski predsednik g. Velja Vukičevič, kar ga ovira pri izvedbi njegovih načrtov. Danes dopodne se je zglasil v ministr- skem predsedstvu tudi podpredsednik Narodne skupčiue dr. Subotić. Drugače ni ni-kakih novih političnih momentov. Konflikt med bosanskimi radikali in muslimani se poosrruje in je zadobil tak razmah, da jc izključen vsak kompromis med njimi. Za danes popoldne ie določena plenarna seja zakonodajnega odbora, ki nadaljuje razpravo o kazensko - pravdnem redu. Po tej seji se vrši seja finančnega odbora, ki bo razpravljal poleg kreditov iz Blairovega posojila tudi o racijonalizaciji gospodarstva na državnih posestvih. Za IS. uro ie napovedana seja ministrskega sveta. Na dnevnem redu so poročila resornih ministrov. SVOBODNA CONA NA SUŠAKU — Beograd, 19. maja. Danes sta odpotovala na Sušak min. trg. dr. Spaho in prometni minister general Milosavljevič, da proučita vprašanje svobodne cone v suša-skl Luki. Na podlagi njunega poročila bo nato vlada sklepala o tem. ali se ustanovi na Sušaku svobodna cona ali pa proglasi Sušak za svobodno pristanišče. V Albaniji vre Odpor proti italijanskemu režimu. — Skoplje, 19. maja. Iz Kukusa v Albaniji prihajajo vesti, da je dospelo tja iz Tirane 40 prvakov albanskih plemen, ki so prišli na poziv Ahmeda bega Zoge. V Tirani je bilo zbranih 70 prvakov sever oalban-skih plemen, ki jih je dal Ahmed beg Zo-gu takoj internirati. Omenjenim 40 se je posrečilo pobegniti, ker so obljubili po daljšem pogajanju Ahmed beg Zogi pokorščino. Ahmed beg Zogu jih je hotel pridobiti za to, da bi mu pomagali pri utrjevanju albanske meje proti JugoslaTiji. Se tekom tega tedna naj bi se pričelo z delom. Omenjenih 40 prvakov je navidezno pristalo na to samo, da so se osvobodili, vendar pa izjavljajo, da ne bodo podpirali sedanjega diktatorskega režima. V severnih albanskih pokrajinah je opažati zadnje dni živahno kretanje nezado-voljnežev, ki dobivajo vedno več pristašev. Splošno se računa, da lahko vsak dan izbruhne nova revolucija, ki bo bržkone zelo krvava, ker se bo sedanji režim poslužil vseh sredstev, da se vzdrži na krmilu. Katastrofa v Ameriki Celo mesto pod vodo. — Pariz, 19. maja. Glasom poročil iz Newyorka je doletela mesto Me Mile včeraj zvečer strahovita katastrofa. Vsled prodora nasipov ob Missfssippiju je voda tekom pol ure zalila vso pokrajino in ie mesto Mel-ville, ki šteje 102.000 prebivalcev, tekom četrt ure dobesedno izginilo. Ogromne vodne mase. ki so navalile na mesto, so rušile hiše kakor papirnate škatlice. Voda stoji dva metra nad najvišjimi hišami. Mnogo ljudi, ki kljub pozivu oblasti niso hoteli zapustiti svojih domov, je utonilo. Tekom današnjega dopoldneva je doletela enaka usoda mesto Concordia. Ker prihajajo iz gornjega dela Mississippija radi deževja vedno večje mase vode, je resno ogroženo tudi mesto Orleaus, dasi se je smatralo, da je vsled prodora nasipov v gornji dolini Mississippija in vsled te^a povzročenega padca v dolnjem toku minula vsaka nevarnost. Splošno se zatrjuje, da je to ena največjih katastrof, ki so zadele Ameriko tekom zadniih dvaset let. energičen nastop Rusije proti Angliji Protestna nota izročena. — Rusija zahteva orimerno zadoščenje sicer prekine z Anglijo vse odnošaje. — .Moskva, 19. maja. Agencija >Tas* objavlja uradni komunike sovjetske vlade, glasom katerega je bila včeraj izročena angleškemu odpravniku poslov v Moskvi Petersu protestna nota sovjetske vlade, ki jo je podpisal Litvinov. V noti se uvodoma odobrava in potrjuje protest, ki sa je vložil pri londonski vladi tamošnii sovjetski odpravnik poslov Rosenholz radi hišne preiskave v prostorih sovjetske trgovinske misije v Londonu. Nota nadalje naglasa, da je vlom v prostore sovjetske misije, izvršena hišna preiskava, odnašnje šifriranih dokumentov ter nasilno in nekorektno postopanje angleških policijskih organov napram sovjetskim iunkcijonarjem očitna kršitev pogodbe, ki je bila leta 1921. sklenjena med Anglijo in sovjetsko Rusijo. Sovjetska vlada zahteva, da ji da Anglija za to primerno satisfakcijo. Nadalje naglasa nota, da je sovjetska unija po neuspeli blokadi s strani zapadnih držav obnovila gospodarske odnošaje z Veliko Britanijo in drugimi zapad-nimi državami, vendar pa je pri tem zahtevala v svrho hitrejšega in lažjega poslovanja imuniteto državnih dokumentov in okrožnic in priznanje eksteritorijalnosti trgovinske misiic. To načelo jc v glavnem osvojila tudi angleška vlada in priznala petim članom sovjetske trgovinske misije imuniteto. To imuniteto pa je postopanje angleškega notranjega ministra zelo kršilo. Na koncu naglasa nota potrebo Čimprejš.iie ureditve trgovinskih odnošajev na bazi pogodbe, sklenjene leta 1921., ter iavlja, da b? bila sovjetska vlada v nasprotnem slučaju prisiljena prekiniti z Anglijo vse odnošaje. Ogled nove proge Rogatec ■ Krapina V torek je posebna komisija pregledala novo progo. -bena dela se prično najkasneje v avgustu. Grad- — Rogatec, 19. maja. V torek dne 17- t. m. se je vršil političen obhod nove proge Rogatec — Krapina, ki se bo zgradila v smislu zakona o zgradbi železnic med prvimi progami v naši državi. Proga meri v celoti 19.4 km, od cesar pa je 5.2 km že zgrajenih tako, da ostane za zgradbo še 14.2 km. Komisije, ki je izvršila obhod, so se udeležili zastopniki oblasti in interesentov. Vodil je komisijo načelnik oddelka za ekspropriacijo pri generalni direkciji za zgradbo novih železniških prog v Beogradu ing. Račkovic. Velikega župana mariborske oblasti ie zastopal vladni svetnik dr. Trstenjak in inženirski izveden«:; mg. Celestina. Nadaljn so se udeležili komisi- jonelnega obhoda dvorni svetnik Stergar kot zastopnik rudarskega poglavarstva, gradbeno direkcijo je zastopal ing. Zaje, Zbornico za trgovino, industrijo in obrt zbornični tajnik dr. Pless, okrajni zastop g. Cenčič, ljubljansko in zagrebško železniško direkcijo pa so zastopali ing. gg. Kavčič, Deržič in drugi. Pri pregledu trase pa so se komisiji pridružili tudi zastopniki obmejnih občin. Proga nima posebnih objektov, razen mostu preko Sotle, ki bo imel 10 meterski obok ter večjega tunela tik ob prehodu preko Sotle v dolžini ca. 200 m. Proga bo imela samo dve postaji, in sicer tostran Sotle v področju mariborske oblasti oostajo Dobo-vec, koje ime pa se"bo določilo Šele naknadno, ker so zahteve Interesentov različne (Dobovec, Sv. Rok ob Sotli in Crešnjevca). Dosedanjo privatno nakladališče tvrdke Plev-ščak se mora na zahtevo interesentov preurediti v javno nakladališče in opremiti z V9emi pripravami, ki so potrebne za nakladanje. Postaja Rogatec se mora razširiti in zgraditi tam železniška tehtnica. Na zagrebški strani bo samo ena postaja in sicer 2ur-manec. Po končanem ogledu se je komisija sestala v Rogatcu ter pismeno ugotovila vso zahteve, ki so bile podane tekom ogleda. Pričakovati je, da se bo pričelo z gradbenimi deli najkasneje meseca avgusta tako, da pridemo do te važne zveze že v najkrajšem času in da se tako uresniči projekt, na kojem se je oelalo že leta in za kojega je dal inicijativo g. Jean Schrev. bivši provizorični predsednik ljubljanske Zbornice. Prisrčen sprejem nemških igralcev Prvič po prevratu je danes prispela v Ljubljano skupina nemških gledaliških umetnikov. — Pozdrav in sprejem na glavnem kolodvoru. — Zahvala predstavnika skupine. — Ljubljana, 19. maja. Po daljši turneji v naši državi in gostovanjih v raznih kulturnih središčili na Balkanu je z današnjim vlakom ob 13.45 prispela v Liubliano skupina berlinskih igralcev pod vodstvom svojega potnega maršala in režiserja Hansa Brockmanna. Kakor je Ljubljana pred tedni spontano in na izredno prisrčen način manifestirala simpatije do nemških av-tcmobilistov, večinoma predstavnikov poslovnih in športnih krogov Nemčije, tako J2 umetnost ljubeče ljubljansko občinstvo danes porabilo priliko, da izrazi dobrodošlico tudi odličnim predstavnikom nunske gledališke umetnosti. Skupino tvorijo same dobre gledališke moči, ki so izšle večinoma iz Reinhardtove šole, a zadostuje, da navedemo samo imena slavne Margarete P i k s o v e in sivolasega mladeniča Ferdinanda Bonna. Prvič po prevratu prihaja v Ljubjano skupina nemških igralcev in nam bo nocoj podala primer svoje umetnosti s predstavo duhovite Hauptmannovs politične satire »Bobrov kožuh«. Goste je pričakovalo na kolodvoru mnogo občinstva, dasiravno je sprejem bil skromno najavljen. V imenu gledališke uprave so sprejeli goste upravnik Narodnega gledališča g. inž. arh. Kregar, dramaturg Oton Župančič, tajnik Golia in senior slovenskih gledaliških igralcev Danilo. V slovenskem in nato še v nemškem jeziku je izrekel dobrodošlico upravnik gledališča g. Kregar, naglašajoč, da bo njihov obisk v prestolici Sloveniji v znatni meri pripomogel k obnovi kulturnih stikov, ki so že nekdaj družili oba naroda. Za njim je pozdravil goste in tovanše g. Danilo, ki je izrazil upanje, da jim bo kratko bivanje med nami ostalo v lep^m spominu. Za pozdrave in prisrčen sprejem se je zahvalil v imenu gostov senior Ferdinand Bonn, ki je izrazil veselje, da doživljajo njegovi tovariši na jugoslovensJVi tleh prisrčen sprejem in je izrazil nado. da bo po-sečanje nemških gledaliških umetnikov navezalo čim ožje gledališke in kulturne stike med Jugoslavijo in Nemčijo. Po sprejemu so se gostje z avtomobili odpeljali v »Union«. Italija hoče imeti v Albaniji kralja — Berlin, 19. maja. »Berliner TagWatt« 1 poroča, da je italijanski poslanik v Tirani izročil včera Ahmed Beg Zogi pismeno privoljenje Italije, da se proglasi za albanskega kralja. V smislu tega dogovora se je Italija obvezala, da ga zaščiti pred vsemi eventualnimi napadi, bodisi s strani albanskih nezadovoljnežev, bodisi od zunaj. KONGRES ŽENSKE MALE ANTANTE — Beograd, 19. maja. V času od 1. da 14. junija se bo vršil v Pragi kongres ženske Male antante. Jugoslovenska delegacija jc sestavljena takole: predsednica ga. Lepuša Pet kovic, članice ga. Zata Kovače-v i ć, gdčna. Milena Atanacković in gdč. Aloiriia S t e b i (Ljubljana). Istočasno se bo vršil v Pragi tudi kongres mednarodne ženske aliause. GLAD V BANJALUŠKI OBLASTI — Beograd, 19. maja. Banjaluški oblastni odbor je poslal ministrskemu predsedniku in finančnemu ministru brzojavko, v kateri opozarja na glad v banjaluški pokrajini. Ljudstvo je obupano in pričakuje nujne pomoči. Ameriška trgovina in Evropa Dunaj, 18. maja. kakor poročajo iz Žene« ve, se bo prihodnji sestanek ameriških trs govinskih atašejev v Evropi vršil letos na Dunaju v začetku junija. Sestanka se Ho udeležilo okoli 50 ameriških trgovinskih atašejev pri poslaništvih in konzulatih v Evropi. PLENARNA SEJA SOVJETSKE VLADE — Moskva, 19. maja. Včeraj je bila ot-verjena plenarna seja sovjetskega izvršilnega odbora. Na dnevnem redu ie vprašanje preprečitve vojne nevarnosti, kitajske zadeve in sklicanje VI. svetovnega kongresa kominterne. Iz ljubljanske kronike Hitro se je znašel v arestu! — Dve nesreči. Na Bleivveisovi cesti službujoči »Ura je v torek proti večeru opazoval, kako je neki močnejši, slabo opravljeni možakar * težavo porival pred >eboj fce skoraj novo kulo. Ustavi] ga je in povpraSal: — Čujte! Vi mož. zakaj pa se ne vozite na kolesu? Saj ni pokvarjeno! — Ah, gospod stražnik, |>eljeni ga k mehaniku, je nekoliko pokvarjeno Bi pedalih. Stražnik je o>inil z budnim oč>>om pedale in opazil, da je vse v najlepšem redu. Zahteval je od možakarja, naj *e legitimira odnosno ga povprašal po imenu. Ital mu je kratko odvrnil: — Jaz s^ni od nog do glave poštenjak! Zovem se Janez Artenjak. Delavec. Kolo je moja last. Stražnik ni verjel lepim besedam. Star vel je neznanega kolesarja povabil na stražnico. Tu so mu pregledali žepe in joj-prejoj — v njih našli prave možakar jeve dokuiuenle, razne bukvice in invalidske listine, Pekli i > mu nato mirno: Vi pa ni>le Janez Artenjak. Tukaj »ln pekovi ji zapisano drugo ime. Katero ie pravo? Ai» ste Janez Artenjak ali France Cuk pomočnik, doma fam od Ptuja. — Da, jaz sem France £uš. pravi fNiS. Tudi doma sem tam od Ptuja. Prišel sem v Ljubljano jyi poslom. Zaceli so ga na dolgo in Jiroko zasliš>\a-ti. a France je pel svoje: — Pripeljal sem se s kolesom iz Pluta do svoje žene Antonije. Ta mi je že lansko leto pobegnila v Ljubljano in živi tu | nekim moškim na »koruzie. Kolo je res moja last. — Ne verjamemo! — Res je! Mote je, no prav moje ni, bratranec iz Maribora mi ga je posodil, da sem se popeljal v Ljubljano. — Zakaj ste povedali najprej na; ufno ime? — No. vedo, gospo«!, zato, ker vem. 4« »ne pod pravim imenom vsak stražnik v Ljiibiju-ni in drugod pozna, se je nasmehnil iu ozrl v stran. Nato je zn?el kratko opisovati svoje K-ž- ko življenje. Dejal je med drugim: — Da, da, vzel sem kolo lam nekje na Tržaški cesti. Tam so prav lepe nove biše. Prestal sem večjo kazen v mariborski k^'-nilnivi, nato sem bil pri svoji mamici na Ptujskem polju. 10. maja sem odrinil v s v .M na »vauderc proti jugu. PeŠ sem prišel v Iv rek v Ljubljano. Popoldne sem vzel tam kolo iu bil sem takoj nato aretiran. KltOf imi smolo, pa se ga smola vedno drži, je zaključil France svoj zagovor. Na podlagi njegove izj>ovedbe so kriminalni organi poizvedovali za lastnikom kolesa ter ugotovili, da je France kolo ukradel v Delavski pekarni, ki ima svoje lokale v hiši stavbne zadruge 2Stau in dom: \ Postojnski ulici. Vodja pekarne g. Fran Kuhm je danes na policiji spoznal ukradeno kolo za last Delavske pekarne. • Danes dopoldne ste sc doguilil' v Ljub* ljani dve nesreči. Pri tvrdki Brown*Boveri, iugudovcoafci elektrotehnični delniški družbi je pomagal instalirati električni zvonec v tvrdkinih 1<» kalih na Resljevi cesti lSletni tlektroteli* nični vajenec Stanko Renko. Pri delu pa je padci z 2 m visoke lestve tako nevrečno. da jc dobil težje poškodbe. Prepeljali so ga s tvrdkinrm vozom takoj v Javno bolni* co, kjer so dopoldne zdravniki i/\ršili po* trebno operacijo. Z lifta nekega skhulišva na Dunajski cesti ob železniški pro^i \e dtmea oh 10. dopoldne padel 1. 1904. v Jami pri iMavčicaii. kamniški okraj, rojeni delavec Janko Ju* van. Z rešilnim avtomobilom so ^a tako i prepeljali v javno bolnk<> Dobil le tc/ie poškodbe, vendar pa nc iu:\arne. Sprva ic bil povsem zmešan ni ni \ edel povedati, kaj sc je ž njim zgodilo. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Klekti. lavest. po*. S i 00, b't, Vojna Ikod ML50, 340. Xa.»i.l/nin Kranjske .Jezelne bank«- 20L33, Z.t-lavni ]i«ti Kranjske dežela«' banke L*o. (. e|j-ka posojilni« ;t 1«*7, Ljubijauaka kreditna 130, M»rkantilna Ko-revje 98, PM>. /;iklj. 98, 1'i.ištediona RS Kreditni lavod li,o. 17(>. Iibovlje —, 40o, Vc\če ISO, Stavbiu družba .V>, 03, že?ir 104. ZAGREBŠKA RORZA Kfekti: lc/t iuvesi. \Xjs. 1921 MJ3— £5 2' j'', dr/, rente za r:itnu štetu S4«\ .^f>-v?4:i.5. Ljabliarttka kreditna 150-152. Hrv. esk< uipnia banka ^5.5—97. Krediir.a buka Zgb. 9>— 95, Hipnu kama banka 62— ^2.50, Jugobauka 93—"4. Prailcdtona £50— Sni, TrbovcISka 4S5— i'2.5, Uuion paro-rr.Ini 3 ^305, Vevče |3£S—M<>. D e v i z e: Dunaj 80O—Berlin 11 jHH —13.5150, Italija 308.09—310.09. Lond- i 276.20—277, Newyork ček 56.70— %M, P.-Tis 222.25—224.25, Pt*U 16S.20-ln9, Curili KL933 - Pi.9U5 — Vala tt: 5f3.05 -56.25. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 0t3. London -23.'24o, Newvoik «720, Milan S&SB, Praga 15.40. Dunaj 7320. — Trst: Beograd 32.10, Lou ton 98.30, Cu-rib 351.10. 15 Stran 2. *S L O V E K S K I NAROD« dne 20. maja 192?. Ste*. 114 Narodni dom in Ljubljanski Sokol Ker krožijo po mestu govorice, ki ne odgovarjajo resnici in bi utegnile škodovati tudi ugledu našega društva« priobčujemo zato dopis, katerega smo odposlali na društvo «Narodni dom», članstvu in javnosti v objektivno pre* sojo. Dopis se glasi: Št. 182. Ljubljana, 30. aprila 1927. Uglednemu odboru »Narodne galerije* Ljubljana. Vaš predsednik g. Zorman nam je na naš svoječasni razgovor z njim in g. dr. Mesesnelom rra kratko odgovoril, da je o vsebini tega razgovora poročal uglednemu odboru Vašega društva in da je ta poro* čilo vzel na znanje, ne da bi se meritorno ž njim pečal. Povsem naravno je, da se s tem odgo* **rom ne moremo zadovoljiti, vsled česar prihajamo danes s pismenimi predlogi, na katere naj nam ugledni odbor blagovoli točno in jasno odgovoriti, dali se strinja s temi predlogi in pogoji, odnosno, ako je voljan pogajati se z nami v tem pravcu. Ta odgovor pričakujemo do 15. maja i. 1. Ako do tega dne ne prejmemo nika* kega obvestila, bomo v veri, da p. t. od> boru ni do pogajanj z nami, in primorani pred meseci podvzete korake v zaščito svos jih interesov obnoviti in nadaljevati. Prosimo pa sledeče: Društvo »Narodna galerija« — eventuelno sporazumno z vse* mi ostalimi institucijami — naj se izjavi, da nima ničesar proti temu, da preide zgradba »Narodnega doma» v last «Ljub? Ijanskega Sokola». Ljubljanski Sokol bi v tem slučaju nu* in, na račun je dal 250 Din, ostalo pa je obljubil plačati v obrokih po 250 Din. Vzel je sklepni list. Češ da ga prinese podpisanega od bratranca, ki pride prihodnjo redeljo k njemu in mu on tudi izroči kolo. Kolo je dobil in ga prodal Jo* ži Z. v Dravljah za 1850 Din. Račun je dobila tvrdka, ki ga Jc poslala dozdevnemu bratrancu, po pošti nazaj, ker je bil mož nepoznan; a predno ga je do= bila, je prišel spet obtoženec češ. da ima kupca za «Durkopfx>*kolo. Predložil je li* stek, s katerim je naročil kolo posestnik Janez O. Dal je na račun 100 Din in za« hteval sklepni list, da preskrbi Janezov podpis. Opoldne jc pa Jol poslal po kolo svojega brata, a račun na Janeza jc pošta vrnila, ker ni bil nikjer znan. Dne 3. aprila je zopet kupil kolo «Kai= ser» za 3500 Din, na račun je dal 500 Din, plačal na obrokih 300 Din, a kolo je po« tem prodal Matiji P. v Spodnji Šiški za 1000 Din. Obtoženi je simpatičen, 271etni mož. Avditorij obstoji večinoma iz mla=* dih moških obtoženčevih znancev, ki z njim dokaj simpatizirajo. Po prečitanju obtožnice se jc pričelo zasliševanje obtožnice in prič. Obtoženec se je zagovarjal zelo nerodno in zašel ope* tovano v protislovja. Priče so izpovedale proti njemu in porotniki so se prepričali, da imajo opraviti s premetenim tatom in goljufom. Porotnikom so bila stavljena štiri glav* na vprašanja, glede tatvine 10.300 Din pri sestrični Pepci, glede lažne pretveze Ivani P., ki jo je prevaril za 1000 Din, glede treh koles, ki jih je izvabil tvrdki Jax in na* posled radi krivde o tem, da je nasproti I\ani P. žalil javnega uradnika dr. Fakina na ta način, da ga je dolžil nepoštenih dejanj. Obtoženca je zagovarjal dr. Gruden, a kot tožitelj je funkcijoniral drž. pravdnik Lavrenčak. Porotniki so vsa vprašanja potrdili in obtoženec je bil Obsojen radi hudodelstva tatvine, goljufije in žaljenja javnega urad* nika na /5 mesecev težke ječe s poostves njem. Ob nogo so ga spravili. Radi trajne težke telesne poškodbe se je danes zagovarjalo pred poroto pet fan» tov z Brezij, pristojih v Mekinje, ki so le* tos od 8. na 9. januarja napadli posestnika sina Miho 2agarjj> in ga tako poškodovali, da so mu morali v bolnici odrezati levo nogo do polovico stegna, ker se je rana in* ficirala s klicami plinskega prisada. Ker hodi Miha že dve leti iz sosedne vasi vasovat k svoii ljubici Franci Burja na Brezje, je to fantom^domačinom trn v peti. 2e zdavnaj so dejali, da ga bodo, da si ne bo več upal prihajati. In res, ko je dne 8. januarja ponoči >^tal pod oknom svoje iz« voljenke, se se fantje urno sklicali, ga na* padli od c'veh strani v bojni liniji, oboro* ženi s karabinko, poleni, motiko in kamc> njem. Jeli so metati nanj polena in Žagar je zbežal. Tedaj je ustrelil France Perne s karabinko in ga zadel v levo nogo, tako da mu je zdrobil glavno kost v stegnu. Fant se je zgrudil, a pretepači so ga pustili brez pomoči in ^e razbežali. ZAGOVOR. Na zatožni klopi je sedelo samo 6 obtožencev, ker je Jože Golob pri vojakih. Čvrsti fantje so poslušali obtožnico, a zadaj za njim je odhajal Miha po bergljah in po eni nogi skozi vrata, da se po prečitani obtožnici zopet vrne. Žalostna slika! Lep, prikupijiv fant — žrtev pretepačev, in sicer tako nedolžna žrtev! Sicer je pa čudno pri obtožencih, da še niso bili nikoli kaznovani; morda je res vzrok tudi nesrečen slučaj, a malo verjetno, če se strelja tako od blizu — na 25 metrov na človeka. Poslušalcev ni veliko; mnogo neizžreba-nih porotnikov sedi med njimi. Pr.: France Perne, govorite! Obt.: Kriv nisem; tudi Miha je že enkrat žugal in streljal na vasi. — Kako pa tisti večer? — J;mez Lukan nas je klical. Puško sem zato vzel, da bi bil streljal, če bi Žagar streljal. Puško sem nabasal pred hišo. — Pred preiskovalnim sodnikom ste rekli, da ste zapiralo zatvorili. — Zdaj pa ne vem, če sem ga. — Zakaj sle pa prej tako rekli? — Saj sem ga zaprl, ne vem pa, kdaj sem ga odprl; a zdi se mi, da se je samo odprlo, ko se je puška drgnila ob žep in se je zapiralo vanj zadevalo; sam ga nisem odprl. Nek poročevalec zasrodrnja: >Potem bi se v vojski Tsi med seboj nehote postreljaliv. — Prej ste se domenili, da boste napadli od dveh strani? — Nič se nismo. — To je pa res Čudno, da ste kar brez dogovora tako strategično napadli enega samega človeka! Obt. molči. V tem duhu ae je zasliševanje nadaljevalo. Obtoženec dosledno zanika, da bi bil namenoma streljal. DOKAZOVANJE. Prida Miha Žagar, posestnika sin iz Stranj; je 25 let star. Dogodek je opisoval kot ga slika obtožnica. On ni metal polen, nekoga je videl pod oknom, ki ae je hitro ogniL Govoril je s Francko eno uro, a po* tem so jela leteti polena. Takoj je zbežal. Imel je s seboj navadno palico. Zletel je; ko je napravil kakih deset korakov, je po« čilo. On ni nikoli strelal, tudi ni grozil, da jih bo. V bolnici so ga trikrat operirali vsled komplicirane frakture kosti in pri* sada. Zanika tudi, da bi bilo res, kar je dejal Rak, da je imel celo naročje polen in napa* del. Lukan tudi ni govoril resnice, ko je trdil, da je zavpil on — Miha: . Vse organizacije se naprošajo, da sporoče ime svojega delegata na naslov podpisanega saveza in da odpošljejo tega delegata na konstituiranje odbora dne 29. t. m. Prosimo, da sklepajo odbori posameznih športnih organizacij na podlagi te objave. Pripominjamo še, da se je sestanka ude« ležilo 16 športnih organizacij, med njimi vs! trije savezi, ki imajo svoj sedež v Ljuba ljani. JZSS Ljubljana. — Ilirija — Atena. V soboto ob 18.30 se vrši na igrišču Ilirije prvenstvena hazens ska tekma med Ateno in Ilirijo. Tekma je posebno za Ilirijo velike važnosti, ker ji gre za prvenstvo in bo odločala samo bolj* ša diferenca golov med Ilirijo, Muro in Mariborom. — Službene objave. Iz LHP (službeno iz seje dne 18. V.). Vzame se na znanje za* pisnik 2. redne seje JHS. Vzame se na zna« nje dopis uprave igrišč Ilirije in Atene. Vzame se na znanje dopis SK Mure glede spremembe tajništva. Vzame se na znanje zapisnik 3. in 4. redne seje MO. Vzame se na znanje sod poročilo prij. tekme Ptuj — Mura. Vzame se na znanje odjava igralk TKD Atene: Čeme Olga, Petrič Marža, Šapi j a Božena, šaplja Ina, Ciuha Mira. Ve* rificira se za SK Ilirijo: Rupel Milica s pravom takojšnega nastopa. Ek>Iooijo se sledeče prvenstvene tekme: 21. V. Atena — Ilirija ob 18.30 na igrišču Ilirije, sodnik g. Doberlet. rez. g«. Sancin. Službujoči od* bornik: g. Pevalek. 22. V. Mura : Primorje v Murski Soboti, sodnik g. Peterka, rez. g. Cizel. 26. V. Mura : Atena v Murski So* boti, sodnik g. Cizel, rez. g. Voglar. Pri* morje : Maribor v Ljubljani. Igrišče in sod« nik se določi kasneje. Pri vseh tekmah v Ljubljani imata postaviti ASK Primorje in SK Ilirija po pet starejših rediteljev kakor običajno. Prihodnja seja 23. V. ob 20. uri. — Tajnik. — Pododbor Koturaškega saresa v Ljubljani javlja, da priredi kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Dobrunjah v nedeljo dne 29. t. in. prvo svojo otvoritveno dirko v okolišu Zadvora za prvenstvo društva, Zvezno dirko za društva, ki so včlanjena v Zvezi slovenskih kolesarjev, ter dirko za včlanjena društva v koturaškem savezu. Prijave dirkačev 9prejema do 27. t. m. kol. društvo iLJublja-nicac Dobrunje in tajnik Zveze, Ljubljana, Karlovska cesta 4. Dne 12. junija priredi kolesarsko društvo >Zarjac Zg. Kašelj svojo društveno dirko na progi Z g. Kašelj — Zalog in obratno. Kolesarsko in motociklistično društvo j Sava« v Ljubljani priredi dne 24. julija društvene in medklubske dirke. Proga Vič — Planina in obratno. V nedeljo dne 22. t. m. priredi ASK Primorje, kol. sekcija, medklubske kolesarske dirke s startom in ciljem na Dunajski cesti pri 1.200 km ob 15. uri. — Nov rekord avta »Tatra«. V torek je lepo vreme izvabilo goste češkoslovaškega konzula v Ljubljani dr. Resla k preizkušnji zmožnosti avtomobila češkoslovaške znamke >Tatra<. Solastnik tukašnje tvrdke Jugo-avto g. Čamernik, ki zastopa firmo >Tatrac, je s svojo spretnostjo hitro premagal zapreke slabe ceste in pri najvišjem obremenjen j u avtomobila s petimi osebami dosegel nov rekord v avtovožnji. Za 3 Četrt ure je prispel iz Ljubljane na vrh Sv. Katarine, koje prebivalci so že drugič imeli priliko občudovati zložnost tega moderno konstruiranega avtomobila. Med športnimi krogi in sploh med avtomobilisti vzbujajo te izredne zmožnosti vozila >Tatra< — pravega hribolazca — splošno pozornost. — Iz sekcije Z. N. S. (Službeno.) Na sejo u. o. S. Z. N. S., ki se vrši danes, v četrtek, ob 20.30 v posebni sobi kavarne >Evropa<:, se vabijo gg. s. s. Ahčan, Kemperle, Smole in kandidat Cimperman. Prosim zanesljive in točne udeležbe. Seja odbora za delegiranje se vrši za tem. Tajnik. Hočete varčevati in vendarle okusno jesti. — Potem rabite samo MAGGI ZABELO iVi boste potrebovali manj mesa in kosti in Vaše juhe, prikuhe, omake, bodo vseeno močne in okusne. Zahtevajte izrecno «Maggi* jevo zabelo* ter pazite pro» sim, na ime «MAGGI» na «rumenosrdeči» etiketi. — Lahkoetletski meeting SK Ilirije. V nedeljo se vrši na igrišču Ilirije prva lahko; atletska prireditev sezone v večjem obsegu. Poleg elite ljubljanskih atletov, nastopi tudi izredno številna ekspedicija iz Zagn-ba. Pričakovati jc tudi udeležbo atletov \r, Celovca in Gradca. Istočasno nastopijo na-.;c atletinje, ki so v lahki atletiki brez kon* kurence v državi. Njihov nastop je t važnejši, ker smo tik pred dvomatehom e Parižankami, ki so lansko leto dosegle pr« venstvo. šBelež niča KOLEDAR. Danes: Četrtek, 19. maja 1927; katoličani: Celestin; pravoslavni:: 6. maja, Mnog. Jo v. Jutri: Petek, 20. maja lf»27; katoličani: Bernard; pravoslavni: 7. maja, Akakije. DAVAŠVJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: »Bobrov kožuhe. Gostovanje Reinhardtovvev. Kino Matica: s Bela sestra'. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg/, Kuralt, Go-sposvetska cesta. Solnee zaide danes ob 19.52, vzide jutri ob 4.00 in zaide ob 19.54. Akademska omladina za zati- rane brate Glede na izzivalno zborovanje fašistov^ke omladine v Gorici je sklical Svet slušateljev ljubljanske univerze včeraj ob 17. protestno zborovanje proti italijanskemu terorju. Impozantno zborovanje, ki je združilo okoli 500 omladincev-akademikov, je otvoril juri-t g. Iskra. Govornik je v temperamentnih besedah naslikal vso bedo in brezobzirno zatiran.'.'? našega naroda onstran meja ter protestiral proti fašistovskemu nasilju. Za njim je govoril filozof Grahor, ki je poudarjal, da nada danes v Italiji prepotentna buržujska in fašistična družba, ki ogroža gospodarske, io-cijalne in kulturne pravice našega človeka, obenem pa s svojo imperialistično ekspanzivno politiko ruši svetovni mir. Tretji govornik akademik Karadjole je nato na duhovit in satiričen način irouiziral italijanske načrte, poudarjajoč, da >i je na pečinah Balkana že marsikdo razbil butico. (Klic Cap>-letto!) Značilnost za drznost Italijanov je, da ^ je na zborovanje akademikov vtihotapil tu> 1 i neki uradnik tukajšnjega konzulata, a jo je naglo popihal, čim so ga zborovalci razkrinkali. Po končanem protestnem zborovanju je odšla povorka akademikov skozi -»Zvezdo^ v Šelenburgovo ulico, demonstrirajoč proti italijanskemu nasilstvu. Selenburgovo ulico pa je zasedel kordon policije, ki je skušal povorko razgnati. Policija je tudi brez povoda aretirala akademika Logarja, ki pa je bil na zahtevo SSLU zopet izpuščen. Zdi se nam, da imajo naši varnostni organi prevelike oči. Včeraj res ni bilo povoda za mobilizacijo vse policije. Frank Heller: 23 Novi Napoleon Roman. Ona torej ni slutila, da ie v tem nekaka zveza. Dobro, ne bom ii razlagal. Dokler je bil mr. Granam svoboden, se ni bilo bati. da bi ne prišel iskat svojega prijatelja Lavertissa. A tu se utegne zgoditi, da se Napoleon in Tal-Ieyrand uračunata v svoiem načijiu upravljanja hotela. Nestrpno in plaho me ie oogledala. — Cemu ste vprašali, da-li poznam debeluhastega ničvredneža iz letala? — Zato, — sem odgovoril zopet laskavo. — ker sem mislil, da ste ujeli njega — to se pravi, da ste ga privedli v hotel. Celo pod apaško frizuro se ie srdito nagubančilo. — Rada bi. da bi bilo tako, — je zagodrnjala. — Ne morem na razumeti, kako ste ga mogli spraviti v zvezo z Lavertissom. Nisem ii odgovoril. Nekai časa je zamišljeno sedela, potem je naglo vstala in pritisnila na električni zvonec. Vrata ji je odprl natakar Jerome. Ali je bil mož bodoči vestfalski krali? Poki-mala mi je mimogrede in odšla urnih korakov v smeri proti modremu salonu. Celo od zadaj se ji ie poznalo, da je pripravljena na vse. Da. žolte sobe in ppložai tuje dame so očividno učinkovali. Tudi Napoleon si ne sme vsega dovoliti. Ali pa sme? Drugi dan popoldne bi se bil lahko primerjal z občinstvom v gledališču, kjer je zastor padel. Občinstvo ve, da se pripravlja sledeče dejanje in sliši mnogo raznih glasov, ki pričajo, da se nekaj pripravlja, toda o dejanju samem ali o teh glasovih nima niti pojma. Našteti hočem glasove, ki sem jih slišal, lepo po vrsti. Ko je moja posetnica odšla, je bilo solnee že nizko tako, da je sijalo v mojo sobo. Začel sem se zanimati za lego doma. Tisti hip sem zaČul prvi glas. Razlegal se je iz sobe tik nad mojo. Bila je cela vrsta zamolklih glasov, ki so doneli kakor da bere nekdo mašo. Prisegel bi bil, da Čujem francoščino, angleščino, švedščino ali pa jezik goril. Ena beseda se je pa tako često ponavljala, da sem si jo dobro zapomnil. V hotelu Napoleona Velikega ta beseda ni mogla nikogar presenetiti. Glasila se je gloire. Ponavljala se je neštetokrat in v neštetih varijantah. Odgovora ni bilo slišati. Odmevalo je nekako tako, ka- kor da se novi Demosten uri pred imaginarnim občinstvom. Naenkrat je vse utihnilo in začul se je drugi glas iz sobe tik pod menoj. Bil je prav tako monoton kakor prvi. Bilo je, kakor da }se vrli športnik pripravlja na olimpijado, za katero mora nabrusiti pete. Najprej sem mislil, da je vojak, ki se uri v viteškem korakanju, toda kmalu sem spoznal, da se motim. Kajti vojak, ki bi se prostovoljno, brez povelja celo uro uril v korakanju, se še ni rodil. A mož pod menoj je hodil kakor ura en četrt ure za drugim, ne da bi se čulo kako povelje. Biti je moral vrl športnik, ki se je treniral za olimpijado, ali pa je bil blazen. Ta možnost je dosegla vrhunec, ko sem okrog petih popoldne naenkrat zaslišal pod seboj osredotočeno kričanje. Razumel nisem nobene besede, toda da ni bilo kričanje tako čudovito, bi bil mislil, da slišim svoje ime. Ne, to je bilo prečudovito. Kmalu so pa tudi pred menoj glasovi docela utihnili. Namesto njih se je začula tik nad menoj z desne strani družabna simfonija v najčistejšem duru. žvenket stekla, rožljanje nožev in vilic. Veliki hotel, ki se pripravlja na obed. igra prav tako simfonijo. Toda zmagovalec v bitki pri Marengu je bil znan po svojem pomanjkljivem zanimanju za kuhinjo. Mar se je moderni Napoleon prvič iz- neveril svoji vlogi? Zdelo se je tako, kajti družabni koncert je trajal poldrugo uro in mi nagnal v želodec tako lakoto, kakor da nisem še nikoli videl malce za sto frankov. Naenkrat je pa tudi koncert utihnil. Sledili so glasovi, ki so se docela ujemali z ozračjem te skrivnostne hiše. Glasovi so prihajali vedno od zgoraj in z desne strani. Poznal sem jih dobro že od takrat, ko sem služil pri vojakih. Bil je topot vojakov, ki so hodili semintja, se obračali na levo in ustavljali ter stali mirno. Grobna tišina, potem zopet glas, ki je govoril točno tako, kakor malo poprej glas nevidnega Demostena tik nad menoj. Nato so se začuli klici «slava». Tako se je nadaljevalo ti četrt ure, nihče se ni odzval na zvonenje in bil sem tako besen, da bi bil skoraj napadel plačilnega Jero-ma, ko se je končno pojavil na pragu. Toda glede na značaj hotela sem molče sprejel obed. Sprejel sem celo steklenico portskega. za denar seveda, da bi si krajšal pri obedu čas. Moja glava je bila še vedno polna misli, kakor moj konto aktive — da, Še bolj, kajti aktiva so se valila k meni v toliki meri, da sem se kar čudil. Plačilni je odšel in ostal sem sam s svojo cigaro. Dom stoterih glasov je začel odmevati v veselem prepevanju. Zatisnil sem ušesa in kadil, da jc bilo veselje. Vedno bolj se mi je zdelo, da je ta dom norišnica ali pa vsaj norišnica, kombinirana z gnezdom zločincev. Tutti corsicani... Kako bi mogel priti iz te hiše? Ako ne rešim tega problema sam, .ie zelo verjetno, da sploh nikoli ne bo resen. Baš ko sem prišel do tega zaključka, je zarožljala ključavnica in vrata so se odprla. Kaj vraga je hotel Jerome? Toda prišlec ni bil Jerome. « Bil je gospod s številko čevljev, ki se mi je zdela znana, s težkimi rokami, ki so mi bile še bolj znane, in s cvetočim nosom kakor izbira besed gospoda de Talleyranda. Ko je prestopil prag. je odsevala iz njega simpatija do vseh živali. Sredi prsi je nosil rdeč trak. Bil je moj stražar, obenem pa vratar v hotelu Napoleona Velikega. Kmalu se je tudi izkazalo, da je eden onih, čijih petje se je čulo iz daljave. Peli so na vse grlo pesem Mal-brouck s en va-t-en guerre. Ozrl se je po sobi, kakor da nekaj išče, in njegov poželjivi pogled se ie ustavil na moji steklenici portskega vina. Vzravnal se je. salutiral nevidnemu poveljniku in vzkliknil na ves glas: — 2ivel cesar Stev. 114 tSCOVENSKI NAROD* dne 20. maja 1927. Stran 3. Dnevne vesti Va Ljubljani, dne 19. maja 1927. — Kraljica Marija v Karlovih Varih. Naša kraljica, ki se že več dni leči v Mari-a&skih Lažnih, Je prispela v torek dopoldne z avtomobilom v Karlove Vary. Po obedu si je ogledala kopališki okraj, na kar se je odpeljala s spremstvom nazai v Marianske Lazuy. Vest o njenem prihodu se je aaglo razširila in letoviščarji so navdušeno pozdravljali našo kraljico. — Iz prosvetne službe. Za profesorja na gimnaziji v Vukovaru je imenovan oblastni referent za srednje in strokovne šols pri prosvetnem oddelku v Vukovaru Josip Pole, za geologa pri geološkem zavodu v Zagrebu je imenovan kustos geološko - parite oioškega muzeja v Zagrebu dr. Franjo Šuklje; v višjo skupino je pomaknjen profesor na realki v Ljubljani dr. Janko O r e g o r i n; predmetna učiteljica ženske siednje tehnične šole v Ljubljani Filomena Senekovič je premeščena na gimnazijo v Plevlie. — Iz državne službe. Pri okrožnem agrarnem uradu v Ljubljani je imenovan za geometra pripravnik Franjo Ternovec, pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru je imenovan za geometra pripravnik Josip Sever; za pisarja v ministrstvu asrame riiorme je imenovan revizor Hugo Kune. — Razpisana sodna služba. Pri okrajnem sodišču v Koziem se odda mesto sodnega sluge. Prošnje naj se vlože najkasneje do 8. junija pri predsedništvu okrožnega sodišča v Celju. — Poklic neznanih dedičev. Letos 15. februarja je umrl v Škofiji št. 32 Miha Drame, ne da bi zapustil poslednjo voljo. Za oskrbnika zapuščini ie določen posestnik in župan pri Sv. Magdaleni Anton Lah. Kdor hoče zahtevati kaj zapuščine zase, mora do 25. aprila 1928 naznaniti to okrajnemu sodišču pri Jelšah ter izkazati svojo dedin-sko pravico. — Razpored policijskih uradnikov. Komisar železniške in obmejne policije v Donjem Miholjcu Bogoljub B. F r e d i č, ki je HI pred leti na Rakeku, je premeščen v Kotoribo, dosedanji komisar v Kotoribi Dušan St. S i m i ć pa v Beli Manastir. Za političnega uradnika šumadiiske županije je imenovan obmejni komisar v Spodnjem Dravogradu Mihajlo D. J a n k o v i č. — Priključitev treh občin k ljubljanski oblasti. Na zadnjem zasedanju je ljubljanska oblastna skupščina odobrila sklep treh štajerskih občin Spitaliča, Motnika in Trojan, da se izvede njih priključitev ljubljanski oblasti. Notranji minister je sedaj ta sklep odobril in priključitev se v kratkem izvede v formalnem oziru. — Izpiti privatistov na srednjih šolah. Po odredb' prosvetnega mćnistrstva se prične izpiti privatistov na srednjih šolah začetkom junija t. 1. — Izpiti v finančnem ministrstvu. V finančnem ministrstvu so se pričeli strokovni izpiti finančnih uradnikov I. kategorije. K izpitom se je prijavilo 30 kandidatov, ki so večinoma napravili izpite z dobrim uspehom. — Poziv vsem delniškim družbam s sedežem v ljubljanski oblasti. Veliki župan ljubljanske oblasti razglaša: Delniške družbe s sedežem v ljubljanski oblasti se poživljajo, naj predlože podpisanemu nad/.or-nemu oblastvu v 14 dneh, ko se je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto. računski zakljač^k (bilanco in račun izgube in dobička) ter po družbenem vodstvu overovljen prepis zapisnika o občnem zootu, ki je odobril ieine račune. Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico, večjo od Din 1.000.000, v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v Službenih No-vinah v Beogradu. V dotični objavi je treba navesti višino in izplačilo dividende. — Konec pouka na srednjih in meščanskih šolah. Včeraj smo poročali, da pouk v zadnjih razredih srednjih Šol konča dne 30. junija t. I. Vest je treba v toliko popraviti, da se pouk zaključi 31. maja in ne 30. junija. Konec pouka na meščanskih šolah bo verjetno 19 junija, če bo ministrstvo pro-svete ugodilo predlogu prosvetnega odseka v Ljubljani. — Papirnate državne novčanice po Din 1.—, 0.50 in 0.25 se vzamejo Iz prometa. Finančn# delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Finančni minister je pod DR br. 92.623/26 dne 27. aprila 1927 odločil, da se državni papirnati drobiž po Din 1.—, 0.50 in 0.25 vzame do 30. septembra 1927 iz prometa s tem, da se zamenia za kovan drobiž po Din 0.50, L— in 2.— ter izjemoma tudi za bankovce Narodne banke. Zamenjava- se bo vršila v Sloveniji pri vseh davčnih uradih. Po 30. septembru 1927 se ta denar ne bo mogel več zamenjat! in bo nezamenjan papirnati drobiž izgubil vsako vrednost. Vsi. ki imajo še kaj papirnatega crobiža, naj ga zato čimprej zamenjajo, da ne bodo imeli škode. — Javna prošnja na vse gg. narodne poslance. Podpisano društvo vljudno prosi tem potom vse gg. narodne poslance, brez razlike strank, za posredovanje pri ministrstvu saobračaia in sicer v sledečem: S I- majem je središnji urad v Zagrebu ustavil nadaljnje izplačevanje nezgodnih rent žeieznišk;m invalidom. Od strani društva se je ukrenilo že vse potrebno na merodaj-nih mestih, a dosedaj brezuspešno. Ti nesrečni invalidi pa so z dosedanHrrri, že itak skromnimi dohodki ostali brez vseh sredstev in gledajo s strahom največji bedi nasproti. Pomoč je nujno potrebna, kar naj gg. narodni poslanci blagovolilo vzeti na znanje ter storiti, kar le največ mogoče, da se prizadetim njihove dosedanje rente nemudoma nakažejo, v naprej pa tudi urede. Vai se tudi ne zavlačuje od vlade določ-na prevedba vpokojencev. — Društvo železniških vpokojencev. — Zamenjava obveznic vojne odškodnine. Finančni minister je podpisal pravilnik o zamenjavi vojne odškodnine. V promet pridejo obveznice z nomanaiom 5OO0 m laoOo Din. Obveznice po IOOO Din se kolikor mogoče spravijo iz prometa. Ta menjava se je uvedla iz finančnotehničnih razlogov. Zamenjava se izvrši tako. da se bo izdala obveznica po 5000 Din za pet obveznic po 1000 Din, ki bo nosila serijo in številko umaknjenih obveznic tako. da lastniki obveznic ne bodo trpeli nobene škode. — Posavsko okrožje Sokolske župe Petra Svačić v Zagrebu priredi dne 10. julija t. I. zlet v Krško. Prosimo bližnja sokolska društva izven tega okrožja, kakor tudi druga društva, da to prireditev vpoštevajo. — Smrtna kosa. Danes zjutraj je preminula v Ljubljani gdč. Marija R e m i c. Za-vratna bolezen jj je prezgodaj pretrgala nit življenja. Pogreb bo v petek ob 3. popoldne s Stare poti št. 2. Blag ji spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! — Državno zdravilišče na Golnika (za pljučne bolezni) je dograjeno ter ima lepe, zračne sobe, lasten vodovod in novo električno razsvetljavo. Mrlo subalpinsko podnebje, lepa okolica, obširni smrekovi in jelovi gozdovi, čast zrak, hrana, izvrstna (čez 4O00 kalorij), zdravljenje najmodernejše. Sprejemajo se moški in ženski bolniki z ziočetno tuberkulozo. Prospekti se dobivajo pri upravi zdravilišča na Golniku in v Ljubljani, šentpeterska vojašnica. I. nadstropje, soba št. 1. — Žrtev padca s kolesa • V ljubljanski javni bolnici je včeraj ob 3. popoldne umrla delavka, 261etna Marija Ločniškar. doma iz Zbil j pri Medvodah. V sredo 17. t m. zjutraj se ie, kakor po navadi, peljala s kolesom v Kranj, kjer je bila kot delavka zaposlena v tovarni »Impex«. Ko je omenjenega dne privozila na znani strmi klanec pri Kranju, je s kolesom zadela in nato udarila z glavo ob cestni jarek tako močno, da si je prebila lobanjo in dobila tudi notranje poškodbe. S prvim vlakom so jo prepeljali nezavestno v Ljubljano v bolnico, kjer so ji na kiniTgičnem oddelku nudili zdravniško pomoč. Kljub vestni operaciji je delavka podlegla težkim ranam. — Veselje in žalost dveh mest. Zaključek oblastne skupščine v Karlovcu, da sedež primorsko - krajiške oblasti nadalje ostane tam, je v Karlovcu povzročil veliko veselje. Zvečer so se na ulici vršile manifestacije. Vse mesto se je takoj zmagoslavno odelo v zastave in pred magistratom je mestna godba odsvirala razne himne. Istočasno pa je ta vest na Sušaku in v Primorju povzročila razočaranje Sušačani poudarjajo, da oblastna skupščina ni pojmovala splošne nacijonalne in državne potrebe, da bi Sušak kot eksponirana točka sčasoma postal važno gospodarsko in kulturno središče na Gornjem Jadranu. — Pomirjen je z nožem. V Karlovcu se je delavec Josip Novosel popoldne vračal iz gostilne in v neki baraki čul prepir. Stopi! je v barako in ugledal brata Milana in Josipa Dasovića, ki sta se ravno hotela spopasti z nožem. Novosel ju je skušal pomiriti, ali kakor je običajno v takih primerih, sta oba pretepača bila takoj složna in sta se vrgla na pomirjevalca. Novosel je od-bitel v kuhinjo, pograbil velik nož in Milana Dasovića tako močno sunil v prsi, da mu je prebodel pljuča. V nezavestnem stanju so ranjenca prepeljali v bolnico, Novosel pa se je sam prijavil policiji, kjer so ga zaprli skupno z Josipom Dasovičem. — Budil je mrtvo ženska V Vukeličevo gostilno v Zagrebu je včeraj prišla Apolo-nija Matlakova, rodom iz Češkoslovaške, ženska kaldh 50 let. Sedla ie k mizi blizu peči, se za kratek čes odstranila na hodnik in se zopet vrnila na svoj prostor. Okrog poldne jo je gostilničar začel buditi in vpraševati, kaj bo obedovala, toda ženska se ni ganila. Umrla je ob mizi radi srčne kapi. — Ne pozabite, prosim, nikdar, svejim juham, omakam, prikuham, salatam itd. dodati nekoliko kapljic Maggije-ve zabele. Zadostuje majhen dodatek Maggi-jeve zabele, da dobijo vse te jedi takoj močnejši in prijetnejši okus. Zahtevajte izrecno Maggi-jevo zabelo in pazite na ime »Maggi« na »rumeno - rdeči« etiketi. Iz Ljubljane —lj 19 praznih stanovanj razpisuje stanovanjsko sodišče v Ljubljani za prihodnji teden. Razprave se vrše v ponedeljek dne 23. maja popoldne ob 4. popoldne ter v torek in sredo (dne 24. in 25. maja) ob 6. uri ziutraj. Premeščeni uradniki in oficirji se na to posebno opozarjajo. —lj Posledice zadnje slane. V dneh treh ledenjakov 12. in 13. t m. vladajoča slana je napravila po ljubljanskih zeleniadnih vrtovih in na poJjih ljubljanske okolice ogromno škodo. Po nekaterih njivah je slana naravnost posmodila liste pogan jajočega krompirja, drugod po je pomorila zlasti fižol. Nekatere njive so se spremenile v pravo rjavo posmojeno polje. Škodo cenijo na več sto tisoč. —lj Akademsko abstinentsko društvo »Treznost« na ljubljanski univerzi vabi vse člane in prijatelje na sestanek, ki se vrši 20 t. m ob 14.30 v balkonski dvorani z dr.evnim redom: Občni zbor akademskih abstinentskih društev v Jugoslaviti. —4) Promenadni koncert Narodnega že-lezničarskega društva »Sloga« v Zvezdi se vrši v soboto dne 21. t. m. ob 20. uri pod vodstvom kapelnika g. Bučarja. Spored: 1.) Otvoritvena koračnica, 2.) VVaJdteufel: Čar siren, valček. 3.} Flotow: Marta, uvertura. 4. Šebek: Zbor dervišev, oriientalska scena 5.) St. Mokranic: VIII. rukovet srbskih narodnih pesmi s Kosova. 6.) Smetana* Odlomki iz opere »Libuša«. 7.) Zaključna koračnica. —Aiglon« s štev. $450, popolnoma novo, rdeče barvano, vredno 2035 Din. —lj Drobiž policijske kronike. Od včeraj do danes zjutraj ste bili aretirani dve osebi Radi uličnih demonstracij v Šelenburgovi ulici neki akademik, ki je bil pozneje izpuščen. Aretacija se je izvršila brez utemeljenega povoda. Ponoči je bil aretiran in zaprt neki ponočnjak radi pijanosti. Prijavljena je manjša tatvina. Trije ponočnjaki bodo morali plačati denarno kazen radi kaljenja nočnega miru. Prijavljena je neka oseba radi lahke telesne poškodbe, druga radi prestopka sanitarnih, predpisov. Nekemu gospodu je ušla papiga. Prijavljenih je zopet 10 voznikov radi cestnopolicijskega reda. —lj Velika izbera rasnega perila, modnih bluz, nogavic, vezenin se dobi po priznano nizkih cenah pri Ign. Žargi, Ljubljana, Sv. Petra ceste. 64-L —Ij Najboljše, najcenejše čevlje kupite pri A. Gorše, Stari trg 15. 67/L —Ij Sifon, cefir za srajce, belo in raja-vo kotenmo po solidnih cenah pri tvTdki: Franc Pavlin. Gradišče 3. 404-n Dogodki križem Jugoslavije Konec tragične afere na Sušaku. — Razkrivanje strašnih zločinov Prpiča Malega« — Krvavo žegnanje. — Hajduški podvigi mladega menišiča. Za birmance! Obleke lastnega izdelka — po konku* renčnih cenah — kupujete najceneje pri tvrdki Jos. Rojina, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. Iz Celja —c Smrtna kosa V Ljubljani je te dni v bolnici umrl g. Matko Čop, strokovni učitelj na celjski dvorazredni trgovski šoli. Star je bil 34 let. V Celju je bil splošno priljubljeni. N. v m. p.! —c Razpis službe. Mestna občina celjska namerava za letošnjo kopalno sezijo nastaviti blagainičarko za cbe mestni kopališči ob Savinji. Tozadevne prošnje ie vložiti z navedbo plačilnih zahtev do 1. junija pri predsedništvu mestnega magistrata. —c Prve iožne črešnje so se te dni pojavile na celjskem trgu. —c S kopanjem so pričeli nekateri v zadnjih toplih dneh v Savinji. Iz Maribora —m Roparski umor v Jareninskem dotu je razburil vse mesto. Vsa policija je na nogah, da skupno z orožniŠtvom izsledi storilce. Na licu mesta so odkrili več odtisov prstov in zato upajo, da jim zločinec ne uide. Orožniki so v St. Iliu prijeli včeraj dva osumljenca in ju prignali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. Preiskava se z naglico nadaljnje in upati je, da bo umor kmalu pojasnjen. Domneva se, da so v afero zapleteni kaki tihotapci, ki so se bale »halah v Nedelkovi gostilni. Razne okolnosti kažejo na to, da zločinci niso daleč. —m Prepovedano nemško zborovanj?. Te dni bi se Imel vršiti v Mariboru ustanovni občni zbor nemške lige »Društva narodov za Slovenijo«. Policija pa je zborovanje baje iz formalnih razlogov prepovedala. Nemci sedaj seveda zopet veliko govore o zatiranju in nikakor nočejo uvide d, da bi se prav isto zgodilo tudi vsakem slovenskemu društvu, ki ne zadosti zakonskim predpisom. Bilo bi umestno, da policija stvar v javnosti pojasni, da ne bo neumestnih zavijanj. —m Dvodnevno gostovanje Reinh irdc-ovega teatra. Ker se je tudi za drugo predstavo berlinskih gledaliških umetnikov priglasilo dovolj interesentov, bodo nemški umetniki dva dni gostovali v Mariboru. V petek zvečer vprizore »Bobrov kožuh«, v soboto pa Gčtzovo »Ingeborg«. Ker je za diLgo predstavo še več sedežev prostih, naj si interesenti čim prej zasigurajo vstopnice, ker je verjetno, da bo gledaišče tudi za drugi večer popolnoma razprodano. —m Majniški izleti. V Maribor prihajajo zadnje dni skoraj dnevno šolarji iz okolice pod vodstvom svojih učiteljev, da si ogledajo center mariborske oblasti, naš lepi Maribor Zanfrnivo je opazovati malčke, ki zvedavo ogledujejo visoke hiše, šMrofce ceste m razne naprave, ki jih doslei še niso videli. Tudi vreme jim je bi'lo doslej še precej naklonjeno. A tudi iz oddaljenejših krajev prihajajo mainiški izletniki srednjih šol v Maribor ter si ogledtijejo mesto ki okolico, zlasti razne industrijske naprave. Upamo, da odneso vsi iz naše srede najlepše sponmie. V bolnici na Sušaku je včeraj podlegel učiteljiščnik Josip Starek, ki je v ponedeljek zarana v tamošnjem hotelu «Jadran» ustrelil svojo ljubico Slavko Bubličevo in nato sebi pognal kroglo v glavo. V Pakracu, od koder sta bila oba zaljubljenca, je brzojav o tragičnem dogodku globoko deloval na vse mesto. Oba zaljubljenca sta bila dobro znana; ona kot najlepše dekle na učiteljišču, a on kot stasit, nadarjen mladenič, sin vrlo uglednih in premožnih staršev. Tragična afera je tem skrivnostnejša, ker jima nihče ni branil ljubezni- Vedno sta bila skupaj. Njegovi starši so mu celo dejali, da se lahko poroči pred maturo. Edini razlog samomora bi torej mogla biti ljubosumnost, radi katere je mladi Josip Starek mnogo trpel, četudi neupravičeno. čeprav sta se mlada zaljubljenca silno ljubila, sta često govorila o nesmiselnosti življenja. Večkrat sta se podpisala tako, da sta pred svoje ime postavila križ. Gotovo sta že pred več časom sklenila skupno smrt. In v tem je ravno vsa zagonetnost dveh. mladih duš, ki bi morali biti polni življenja in poleta. Starekova rodbina je doživela zdaj že drugi težki udarec usode. Kajti pred tremi leti je tudi hčerka Marija, istota-ko učiteljišnica, izvršila samomor s samokresom, baje ravnotako radi — brezciljnosti življenja. « Ko se je po poročilih v listih razve-deio, da je opasni razbojnik Pavle Pr-piČ Mali pod ključem, so začeli v Sisak prihajati ljudje z obtožbami proti razbojniku in njegovima tovarišema. Pretresljiva je izpoved posestnika Štefana Šoša iz Šartovca, kateremu je Prpiće-va tolpa z nožem zaklala 14-letnega sina edinca, njega samega pa krvavo obdelala, da so mu jedva rešili življenje v bolnici. Štefan Šoš pripoveduje: — K meni so često prihajali trije neznani možje. Po zimi so se greli pri peči in sem jim rad postregel, ker so mi pripovedovali, da so iz Karlovca in da nikjer ne morejo dobiti zaslužka. V ranem jutru 27. marca je nekdo nenadno potrkal na hišna vrata. Mislil sem, da me je prišel obiskat sosed in sem dejal sinu, naj gre odpret. Sin je to storil, ali komaj so se odprla vrata, so trije «znan-ci», ki sem jih prejšnje dni gostil, planili v hišo ter zvezali najprej sina in nato mene. V hiši so pobrali vse, kar se jim je zdelo vredno: denar, zlato uro, vso mojo obleko in perilo. Nato so se podali še v shrambo, kjer so pobrali meso in klobase. Ko so opravili ropanje, so se vrnili k nama in naju začeli prebadati z velikimi mesarskimi noži. Jaz sem dobil tri vbode, pod grlo in v prsi, sin pa še več. Bil sem le kratek čas pri zavesti in sem videl, kako je iz ran mojega sina brizgala kri po postelji in zidu ... Nezavestnega- so me našli sosedje in me odpravili v bolnico v Zagreb, kjer sem si počasi opomogel in so mi povedali, da je moj edini sin izdihnil po smrtonosnih ranah. Okreval sem in ostal sam na tem svetu, kajti že prej mi je umrla tudi žena. Zapustil sem celo svojo hišo, ker se ne upam več stanovati v njej, in prebivam pri sorodnikih ... Po tej izpovedi, ki jo je Šoš podal jokaje, ga je sodnik konfrontiral s Pr- pičem in Krkičem. Šoš je v obeh spoznal razbojnika, ki sta pozimi zahajala k njemu in nato zagrešila krvavi zločin. Na obeh razbojnikih prepoznava svojo obleko, perilo in celo kravate, vse to ameriške provenijence, ker se je Šoš pred letom vrnil iz Amerike in prinesel s seboj poleg denarja tudi obsežno zalogo obleke. S to konfrontacijo je sodišče pričelo razkrinkovati zločine opasne razbojniške trojice in je zdaj pričakovati, da bodo kmalu pojasnjeni tudi številni drugi zločini, ker se dan za dnem prijavljajo ljudje s poročili, da jim je opasna trojica povzročila to ali ono težavo. * V vasi Batoši pri Požarevcu so v nedeljo imeli veliko cerkveno slavnost, slično našemu «žegnanju». V čast cerkvenega patrona Sv. Jeronima se je vršila procesija. Ze takoj ob pričetku procesije so vzbujali pozornost trije orožniki z narednikom Milanom Škum-cem na čelu. Ljudje so opažali, da so orožniki vinjeni in se niso dali moriti od njihovih neprestanih izzivanj. Tako je bila tekom cerkvenih obredov radi hladnokrvnosti vaščanov preprečena vsaka nevšečnost. Ko pa se je ljudstvo po cerkvenem opravilu podalo v vaško gostilno, so se znašli tudi orožniki in povzročili velik prepir. Prišlo je do pretepa. Vaški fantje so jih vrgli iz gostilne, toda orožniki so se vnovič pojavili in začeli streljati. Prihitel je bivši župan Mirko Stojano-vić in hotel razjarjene orožnike umiriti. Za odgovor pa je dobil kroglo v prsi in se je takoj zgrudil nezavesten. Poleg njega je bilo lažje ali težje ranjenih še kakih 10 oseb. Ljudstva se je po strelih polotila strašna panika. Vse je bežalo domov. Ko so orožniki po iztreznjenju uvideli, kaj so storili, so se tudi oni rarbežali in poskrili. Še isti dan je bila uvedena preiskava, toda za orožniki zaenkrat ni sledu. Stanje težko ranjenega Stojano-viča jo posebno kritično, istotiko pa so tudi nekateri drugi težko ranjeni še vedno v življenjski opasnosti. i V okolici Ćuprije je tekom lanskega leta povzročala prebivalstvu obilo ne-prilik štiriperesna potepuška družba: Miljutin aKranović, brata Bogomir in Božidar Čorić ter Čedomir Milovano-vić. Izvršili so okrog 20 zločinov, ki najbolj težijo Miljutina Karanovića kot voditelja tolpe. Miljutin Karanovič šteje 21 let. Svoj-čas je bil učenec meniške šole v Rakovici in je kmalu začel kazati izreden tatinski talent. Kradel je kakor sraka vse. kar mu je prišlo pod roko. Ni Ite-dil niti cerkve, niti samostana, niti svojih starejših bratov v Gospodu. Iz cerkve v Topčideru je odnesel razne cerkvene stvari v vrednosti nad 2000 Din. V Milikovem samostanu, kamor so ga poslali v popravilo, je pobral celo voščene sveče, čebulo, krompir, milo in razne malenkosti. Poleg tega je nekaterim menihom pobral plašče in jih razprodal. Oddali so ga v zapor, od koder pa je pobegnil, dobil omenjenih troje tova rišev in začel hajdukovati. Za izsk. tev hajduške tolpe je bila razpisana na grada v znesku 2000 Din. Orožnike je končno res uspelo, da so fante pol<< vili ter jih izročili sodišču v Ćupriji kjer se je te dni vršila razprava. Miljutin Karanovic je obsojen na IS let in S mesecev težke ječe, Bogomir Corič na i2 let in 4 mesece, Božidar na 3 in pol leta, a Cedomir na nižjo kazen, ker je zagrešil samo potvorbo menice v prid svojih tovarišev. Nogavice out najbolfše.najirpizžnejsCr zato najcenejše. Gospođorstuo Udeležba razstavljalcev na letošnjem velesejmu je zelo velika, tako da jo sejmišče skoro popolnoma zasedeno. V paviljonu E je na» meščena papirna industrija, grafika, pisan niške potrebščine, kartonaža, kemična in* dustrija, kosmetika, lesna industrija in stanovanjska opretna, plutovina, pletar* stvo, mlekarstvo in sirarstvo. V paviljonu «F» strojna industrija, verige, elektroteh* nika, tehtnice, emajlna posoda, šamot, po* ljedelsko orodje in drugi izdelki iz železa in jekla. V paviljonu G: izdelki iz železa in jekla, avtomobili, motorna kolesa, dvo* kolesa, premog, turbine. V paviljonu H: klob u čarstvo, tekstilna industrija, radio, krznarstvo in trgovina v splošnem, poleg tega pa tudi mala obrt in živilska indu* strija." V paviljonu J zopet tekstilna indu« strija, pletenine, oblačilna industrija, pre# pro£e, čipke, perilo, bombaževina, usnjar* ska konfekcija. Poleg tega se vrše še špecijelne razsta* ve, o katerih poročamo na drugem mestu. Na prostem in v privatnih paviljonih je zastopano vrtnarstvo, živilska in alko* holna industrija, vinarstvo, stavbarst \< >, opeka, cement, papirna industrija, usnjar« ska industrija, kemična industrija, železni« na, avtomobili, strojna industrija, elektro# tehnika, kmetijski stroji in orodje, zvo* novi. • —g TPD na letošnjem velesejmu od 2. do 11. junija. Prijetno presenečenje 21 v>e obiskovalce bo gotovo nudila slika razsta* ve našega največjega slovenskega podjet* ja. Trboveljska premogokopna družba rt/* stavi letos prvič, zato pa v zelo velikem obsegu. Njeni rudniki vrše že potrebne predpriprave, zbirajo se fotografije, načrti, prerezi, vzorci fn rudniški stroji in orodje. Mogočen rov bo občinstvu nazorno pri* kazan, v njega bodo vodile tračnice, na katerih bodo stali jamski vozički. Razstavo pripravlja strokovnjak, zato bo zanimiva za lajika in za strokovnjaka. —g Avtomobili na letošnjem \vlesejmu v Ljubljani. Splošnemu zanimanju za aut<>* mobilizem je posvetila velesejmska uprava svojo pažnjo s tem, da je pritegnila veliko število tvrdk na udeležbo kot raarstavljalcc. Zastopane so že sledeče znamke autotno* bilov in motornih koles: A. G. S., Amilcar, Austro-Daimler, B. S. A.. Citroen, Douglas Motors, Bugatti, Fiat-Timno, Fiat^Austro, Harlev Davidson, Hudson*Essex, Tatra, Stever, Oni, Opel, Peugeot, Rolland-Pilain, Rudge \Vhitworth, Donnet, Renault, Studt» bacher, Ariel. Torej dovolj blaga in dovolj izbire za vse interesente. —g Uspeh domače industrije. Kakor poročajo časopisi, so končani poskusi mednarodne železniške komisije za preizkušnjo treh sistemov zavor za železniške vlake, ki naj se vpeljejo po vseh evropskih državah. Ti poskusi so se vršili na progi LičVSušak. Najbolje se je obnesla zavora inž. Božiča, našega domačega izumitelja, ki je po svoji zanesljivosti prekosila ostale. Zanimalo bo našo javnost, da so te sicer ne velike, ali komplicirane zavore — več sto po številu — izdelan^ po načrtih inž. Božiča v stroj* nih tovarnah In livarnah d. d v Ljubljani, ki so a tem znova dale dokaz visoke vred« nosti njenih izdelkov. tSUOVENSKl NAROD« dne 20. maja 1927 Stev. 114 M dni nestrpnega pričakovanja Usoda francoskih letalcev še vedno nepojasnjena. — Nič novega v iskanju. — Priprave za nove polete čez ocean. Francoska letalca Nimgesser in Goli sta bila prva, ki sta hotela orclcteti 5480 m dolgo zračno pot brez preslecU ka. Ako bi morala oristati na odprtem morju, bi bila katastrofa neizogibna. Za polet sta se Drroravljala nad mesec dni. Istočasno sta se Drioravijala v Ameriki na, polet čeg ocean Berthaud in Cham-ttgriain, znana zmagovalca v tekmi za prvenstvo v vztrajnosti.. Rekord 31 ur 11 minut 25 sekund sta dosejrla 12., 13. in 14. aprila. Čez ocean sta hotela poleteti, da dobita ameriško nasrrado v znesku 25,000 dolarjev., najrrado »Le Tenipsa« v znesku 50.000 dolarjev in častni naslov prvih letalcev, ki sta preletela ocean. Berthaud je hotel startati v ponedeljek ponoči na letališču v .MJchel - Fieldu. Ocean ie nameraval preleteti v 35 urah tako. da bi bil v Parizu v torek med 19. in 20. uro. Ker je bilo vreme ugodno, je startal Nungesser že v nedeljo zsrodai zjutraj, da bi prehitel Američana. Poletel je ob solncnem vzhodu in zvečer ie imel za seboj 2280 km. stalo mu ie še 1000 km, da doseže New - Fundland. od koder je nameraval poleteti preko Halifaxa in ;Bostona v Newyork. Ta zračna proga meri 2200 km tako. da bi bil polet končan ob 15. po ne\vyorškem času. Toda minulo je že nad teden dni in morje še vedno krije zajronetno usodo francoskih letalcev. Pariz in Francija sploh od svetovne vojne še ni Dreživcla tako burnih časov, kakor te dni. Nič, nič, nič to je strašna bilanca desetih dni, ki so minili po Nunjresserjevem poletu v splošni napetosti in razburjenosti. Kljub temu pa francoska javnost •še vedno upa, da sta se letalca rešila. Francija se ne more in noče sDrijazniti z mislijo, da bi bile tako skrbne pripra-ve, toliko energije, volje in navdušenja za polet čez ocean zaman. Izmišljene vesti o srečnem izidu iskanja so naučile Francoze skepticizma in zato ni čuda, da sprejema javnost z nezaupanjem tudi poročila o očividcih, ki so baie videli, odnosno slišali Nungesserjev aeroplan. Javilo se ie pet raznih oseb. ki so izjavile, da so v ponedeljek slišale v gosti megli brnenje propelerja. Tako ni izključeno, da sta se francoska letalca umaknila strašnemu viharju, ki je besnel v ponedeljek nad ameriško obalo, proti severu in da sta si rešila vsaj golo življenje. Francoska javnost še vedno upa, da bo zagonetka »Bele ptice« končno vendarle pojasnjena. Toda upa- nja je malo, kajti rezultat vsega dosedanjega prizadevanja, da bi našli sled izginulih letalcev, je izražen v besedah »nič noveira!«. Iz Newyorka poročajo, da ie razpisal znani finančnik Rodman VVanama-ker, ki financira nameravani oolet kapitana Byrda iz Nevvvorka v Pariz, nagrado v znesku 25.000 dolarjev onemu, ki najde francoska letalca Nunsresserja in Colija živa ali mrtva. Kanadski mornariški departement noroča. da parniki, ki so več dni križarili med New - Fund-landom in Kanado, niso našli nobenega sledu o francoskih letalcih. Ako bi se bila Nungesser in oli spustila na New-Fundlandu, bi ju bili trotovo že našli. V slučaju, da sta se soustila na Labradorju, lahko minejo še triie tedni, preden bo njuna usoda pojasnjena. Ameriški listi so priobčili vest, da sta dva člar\a kanadskega parlamenta videla v ponedeljek 9. t. m. ziutrai neko letalo nad mestom Bearcov. Letalo ie letelo proti severozaoadu. Po poročilih iz Bostona je opazil kapitan nekega rotterdamskega parni-ka na odprtem morju odtrganemu krilu letala podoben predmet, ki ga pa ni mogel pobrati, ker je nastala tema. «Havas» poroča iz Bologne-sur-Mere, da je našel neki ribič na morju zama-šeno steklenico, v kateri je bil listek z napisom: «12. maja 1927.» Sva brez živil. Zbogom. Nungesser in Coli.» Gre najbrž za neumestno šalo, kajti letalca bi bila gotovo navedla kraj, kjer bi se bila spustila na morje. Iz Londona poročajo, na je našel nemški parnik Max VValdmann na odprtem morju zapuščeno letalo. To je vse, kar vedo poročati o francoskih letalcih. Vse kaže, da sta našla Nungesser in Coli nekje v razburkanem morju smrt in da ostane njuna usoda za vedno nepojasnjena. Dočim napenjajo Francozi vse sile, da najdejo Nungesseria in Colija. se obrača pozornost ostalejra sveta k novemu drznemH poizkusu. Ameriški letalci Berthaud. Chamberlain in Lind-bergh se pripravljajo na polet čez oce* an. Lindbergh hoče poleteti sam čez širno morje. Pripravljal se ie brez bombastične reklame in una. da doseže to, kar sta hotela doseči francoska letalca. Iz Pariza poročajo, da poliska vojaška misija potrjuje vest, da se dva poljska letalca pripravljata na Dolet čez ocean. Poleteti nameravata v iuniju in sicer na enakem gesser in CoK. letalu kakor Nun- Posledice enoženstva ,Vsak napredek zahteva žrtve. Ta* ko je posegla tudi odprava mnogožen* stva v Turčiji globoko v moralno in gospodarsko življenje. Neposredna posledica te družabne reforme je ra* pidno naraščajoče število samomorov. Po vsej Turčiji, zlasti pa v evropskem delu, razsaja epidemija samomorov, m sicer najbolj med ženskami. Odprava mnogoženstva pomeni za Turkinje hud udarec, ki ga še dolgo ne bodo mogle preboleti. Zanje je bilo mnogoženstvo gospodarsko ugodno, ker so bile vsaj gmotno preskrbljene. V prejšnji Turčiji je smatral vsak Tu* rek za svojo častno dolžnost, skrbeti do smrti za vse svoje žene. Zdaj so se razmere bistveno izpremenile. Oni Turki, ki so imeli več žena, so izrabili zakon o enoženstvu v to, da so odviš* ne žene enostavno spodili. Tako je bilo izgnanih od doma na tisoče tur* Ških žena, večinoma brez najmanjše denare podpore. Vse te žrtve napred* ka so ostale na cesti in žive v veliki bedi. Zato ni čuda, da sežejo mnoge v obupu po samomorilnem orožju. V Carigradu je bilo zadnja leta 6krat toliko samomorov, kakor jih jc bilo pred desetimi leti. Samomorilke so večinoma iz haremov izgnane ženske. Nova pustolovščina v Budim- pešti Ime novinarja Adama Persiana je prišlo v javnost pred dvema tednoma v zvezi z imenom turške princese Medžidije. Kakor smo že poročali, piše Persian spomine turške princezinje in je obenem njen pravni zastopnik. V petek zvečer sta ga posadila dva znana Turka v avtomobil in ga odpeljala Lz Budimpešte v dve uri oddaljeni grad. Šofiral je neki madžarski plemič, ki ga pozna Persian samo na videz, ne ve pa, kako se piše, O polnoči so prispeli do velikega gozda in zavili k elegantni vili. kjer sta čakala dva Turka, neki Anglež, Armenec in budimpeštanski advokat. Izjavili so Persianu, da ie nekdo zelo zainteresiran na tem, da bi se spomini turške princese ne objavili in da bi princesa Čim prej zapustila Madžarsko. Princesa naj bi pristala na ločitev zakona s princem Abdulom Kadirom in mu prepustila otroke. Poleg tega naj bi preklicala pogodbo s filmsko družbo ter se takoj preselila v Egipt. Zato bi dobila apanažo v znesku 300 angleških funtov mesečno. Pogajanja so trajala do S. zjutraj in Per- sian je izjavil, da ni pooblaščen govoriti v imenu princese, marveč prosi, naj mu izroče te zahteve pismeno, da jih predloži princesi. Persian je moral ostati v samotni vili čez noč. V soboto so ga posadili zopet v avtomobil ter ga odpeljali daleč od gozda, kjer so ga v temi pustili na cesti rekoč, da jc železniška postaja blizu in da se lahko vrne v Budimpešto. Pred odhodom so ga pozvali, naj jih do nedelje ponoči obvesti o prince -sinem odgovoru. Persian je prišel čez pol ure na postajo Kapolnasnvek, od koder je brzojavil princesi. V nedeljo se je res vršil sestanek, na katerem je princesa izjavila, da vse zahteve odklanja. Vrnila sc je v Budimpešto in vložila tožbo radi izsiljevanja. Krava pri ušesih molze Naši kmetje pravijo, da molze krava pri gobcu, kar pomeni, da daje temveč mleka, čim bolje jo krmiš. Nemška fiziologa dr. Nebert in dr. Koch sta se pa prepričala, da dajejo krave in koze pod vplivom muzike več mleka, kakor če ne poslušajo koncertov. To seveda ne pomeni, da moramo molzne krave voditi na filharmonične koncerte ali natikati jim na glave slušala, da bi poslušale radiokoncerte. Tak poizkus bi se utegnil zelo slabo obnesti. Omenjena nemška strokovnjaka sta se na lastne oči prepričala, da muzika zelo blagodejno vpliva na molzne krave. Predno so dekle pocenile z golida-mi h kravam, da jih pomolzejo, sta priredila kravam blagodejni koncert. In glej, dekle so namolzle več mleka. Ta pojav se da pojasniti na ta način, da vpliva muzika tudi pri kravah blagodejno na živce, kar ima za posledico, da dajo več mleka. Kdor hoče torej od krav mnogo mleka, naj jim zaigra džesbend. Smrt znamenitega jezikoslovca V petek je umrl eden največjih jezikoslovcev najnovejšega časa, Danec Vilem Thomsen, Rojen je bil 1. 1842. Že kot dijak je vzbujal splošno pozornost z izredno nadarjenostjo za tuje jezike. Njegovo znanstveno delovanje ni poznalo ovir. Leta 1869. jc napisal obširno razpravo o vplivu germanskih jezikov na ugrofinske. v kateri je odkril najstarejše doslej znane oblike nemških besed. Leta 1884. je napisal epohalno delo o ustanovitvi ruske države, nekaj let pozneje pa znamenito delo o orhon-skiti in jenisejskih turških napisih, ki so jih našli v Sibiriji. Pokojni je obvladal poleg številnih drugih jezikov tudi Češčino. Bil je član kraljevskega češkega društva znanosti in Češke Akademije. O njem se je v ^j-li govorilo, da zna molčati 30 jezikov. Brat poročil sestro O zakonu med bratom in sestro i>od zelo čudnimi okolnostmi poročajo nemški listi. V kraju Kaiserslautern v Pore-nju je bil prijet neki delavec, ki je. sicer nevede, poročil lastno sestro. Oblasti so šele te dni izvedele za to poroko. Delavec se je spri s 6vojo taščo, o kateri se je kasneje ugotovilo, da je njegova lastna mati. Ker jo jc razža-lil, ga je ovadila sodišču, da je por oči lastno sestro. Sodišče se jo zavzelo za to zadevo vendar je moža kmalu odpustilo, ker sc jc uverilo, da ga ne zadene nobena krivda. Mož jc bil namreč kot nezakonsko dete izročen tujim ljudem v oskrbo. Mati. ki se ni brigala zanj. je kasneje rodila hčerko. Ko je dekle odraslo, je v Landauu služilo za natakarico in tu se je seznanil njen lastni brar 2 njo ter jo poročil, ne da bi vedel, di jc nevesta obenem njegova sestra. X 110 milijonark sc 2eli omožiti. Str*« da v Chicagu in no kje drugje. V tem me* stu prebiva namreč 150 žensk s premo2v njem čez milijon dolarjev in samo 43 mc\l njimi je omoženih. Med ostalimi 110 je 9.' vdovic. Zanimivo je, da jc večina teh gatih nevest začela karijero kot dela \ k ali prodajalke v velikih modnih trgovinah Šc zanimivejše pa jc, da te milijonarke ne morejo dobiti mož v Ameriki, čeprav 11 med njimi nekaj prav lepih in mladih. Tri nas bi jih gotovo dobile. X Preiskava v sovjetski trgovski dele gaciji v Londona. V ponedeljek je angleška policija končala preiskavo v trgov rid hiši «Arcos». Isti dan je v zbornici m ' nji minister izjavil: Vojno minUtrM\o me je 15. maja obvestilo, da razpolagi neka oseba ruske trgovske delegacije z važnimi uradnim dokumentom. Informiral sem o tem zunanjega ministra in ministrske;: predsednika. — Po dobljenem dovoljenju obeh sem poveril policiji preiska\o v ru« skih prostorih. Preiskava jc končana, ven* dar pogrešanega dokumenta niso našli. — Policija je pa zasegla nekaj papirjev, ki so v zvezi z izginulim dokumentom; leti se sedaj proučavajo in upam, da bom in** gcl v četrtek obširneje poročati o uspehu. X Letalski hangar v pl&mcnili. Na letališču v Schonhausnu je to dni izbruhnil k^ tastrofalen požar, ki jc naglo vpepelil tri velike letalsko hangarje. Zgorela so štiri letala in en avtomobil. Požar sta. zakrivila dva monterja, ki sta se z gorečo svečo pri* bližala zalogi bencina. Nastala je silna plozija in hipoma so bili hangarji v plaj menih. Skoda je velika. BELA SESTRA Monumentalno filmsko delo v 11 velikih dejanjih. — Prekrasna vsebina. — Lepi naravni posnetki. — Izbruh Vezuva in njegova strahovitost. — Skrivnostna 1 i u= bežen bele nune, — Krasni igralci. — Izvrstna igra. — Vsled ogromne dolžine filma (oba dela v enem sporedu) se vrse predstave ob: 4,, četrt na 8.in četrt na 10. ELITNI KINO MATICA, najlepši kino v Ljubljani. TeL 2124 Cene nezvišane. Sredina mesta. Dne 14. maja so bile izžrebane sledeče srečke, kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv- Petra c. št. 19. Po Din 20t>0._ sta zadeli srečki št 40\52G, 23.467. Po Din 500.— so zadele sledeče srečke; 76.712, <6.72o, 100.739, č.722, 5.717, 15.482, 18.105, 18.142, 15.130, 18.190, 30.981,30.903, 30.912, 30.911, 40.591, 40.549, 40.569, 40.590, 53.465, 53.444, 66.660, 66.604, 66.610, 66.639, 66.625, 79.040, 79.062, 91.732. 91.737, 91.784, 91.766, 91.747. 115.615, 115.637. 9.726. 11-544. 11.515, 11.534. 20.857, 20.877, 20.855, 20.890. 23,404, 23.432, 23.418, 34.188, 34.103, 34.176, 47.789, 47.761, 47.763, 48.576, 48.528, 59.365, 83.264, 83.203. 83.295, 83.243, 83.227, 86.397, 111.155, 111.150, 120.148, 120.138. 120.175, 120.122. 120.108. 38.708, 15.137, 15.122, 78.191, 78.188, 116.268 116256, 9.153, 9.103, 9.136, 9.142, 48.676, 48.606, 48.681, 48.649, 48.691, 48.652, 70.446 70.43f\ 95.817, 95.843, 111.796, 111.758, 111.707, 111.820, 111.803, , 111.847, 121.504, 121.681, 15.395, 15.347, 18.765, 29.910, 29.923, 56272, 83.898, 85.972, 120.664, 122.817. — Izplačevanje dobitkov od 15. junija do 28. septembra 1.1. Nekaj neizžrebanih srečk za V. razred Je kupcem na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z. Ljubljana, Sv« Petra cesta 19. Otroški voziček zelo ceno napTodai. — Ljublja« na. Cegnarjeva ulica št. 6, pri* tličje (pri Deželni bolnici). 1243 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in elektrie* no razsvetljavo — oddam ta^ koj gospodu. —• Ponudbe pod «C:ista'1247» na upravo cSlov. Naroda-*. Mamice! 30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poceni raz* proda — v tovarni ^Tribuna«, Ljubljana. Ivarlovska cesta 4. 79/L 3000 Din posojila išče gospod s .talno službo. — Crarancija sigurna.; plačam do* bre obresti. — Ponudbe pod a Garancij a 1243» na rpravo «51ov. Narovi-". Zložljivo posteljo dobro ohranjenr> — kupim ta* koj. — Ponudbe pod «Postelja 1244» na upravo «.Siov. Nar.». Plačilni natakar z daljšo prakso, zmožen slovenskega, nemškega in italU janskega jezika — išče službo v večjem hotel': ob .^.o^u. — Nastopi lahko tako. — Ponudb be pod »Plačilni natakar, 1246» na upravo «oiov. Naroda«. Dipl. čebelar 2S let star, neoženjen — išče primernega mesta na kakem posestvu ali v trgovini. — Po poklicu ni trgovec. — Milan Milatov, Kulpin, Bačka. 1187 Zahvalnica Gosp. lekarnar Blum, Subotica. Čast mi je obvestiti Vas, da so mi Vaše Larucin kapsule j a. ko dobro pomagale pri spolni bolezni in da je kapanje po« vsem prenehalo. S spoštovanjem M. L. LESKOVAC. Larucin kapsule se dobivajo po Din 20.— po vseh lekarnah — Glavno skladišče: Apoteka BI um, Subotica. 74/L St. 13.306/rcf iX. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddafo steklarskih, slikarskih in pleskarskih del pri zgradbi mestne 80 stanovanjske hiše na Ahacljevi cesti v Ljubljani. Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad, Šolski drevored št, 2-II med uradnimi urami od 21, maja 1927 dalje. Mestni magistrat ljubljanski, m dne 16. maja 1927. Dr. Zamik 1. r. O--v-| —= Kraljevica- Tričetrt ure oddaljeno s pamikora od Sušaka. Morske in solnčne kopeli na pesku. Informacije daje: Društvo za promet stranaca u Kraljevici 10-4 Kostni pogrebni »»vod. t Pomlad! (Nogavice, kravate, srajce, rokavice, naramnice, žepni robci, nakit za obleke, otroške majice In nogavičke, nahrbtniki, palice, dežniki, kioti v vseh barvah. Sifoni Solingen škarje, noži, potrebščine za krojače, Čevljarje, tapetni ke. šivilje in sedlarje. — Razna 'dišeča mila — samo pri Josip Peteline olliu Prešernovega tnomenlka. ob vod1 Nalnižje cene t Ullbliana To€na oastrcžbB Potrtim srcem naznanjamo vsem sorod* nikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da j c naša mila hčerka in sestrica go* spodiČna marila Remic v četrtek, dne 19. maja t. 1. ob 5. uri zjutraj po kratki bolezni, previđena s sv. zakra* menti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage rajnice se vrsi v petek dne 20. maja 1927 ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice. Stara pot 2 na pokopališče k Sv. Križu. Maše zadužnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani, V Ljubljani, dno 19. maja 1527. Ivan Remic, brat in ostalo sorodstvo. Urejajo: Josip Zupančič, — Za «N anodno tiskarno*: Fran Jezersek. — Z* inseratnl del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.