Aktualno
Podravje • Komunala Ptuj lani prodala 3,5 mio m3 vode O Strani 2 in 3
V središču
Ptuj • Popolna zapora mostu od 3. julija
O Stran 5
Ptuj, torek, 30. maja 2017 letnik LXX • št. 42 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si
imrnSii w
Ptuj • Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov razburja
Podravje Povsem ali delno brezplačne s s k knjige za prvošolce?
mestno grabo, park ...	w w	■
O Stran 24 Nov model vzdrževanja učbeniških skladov v prihodnjem šolskem letu prinaša nekatere pomembne novosti. Med drugim bo učno Izobraževanje gradivo za prvošolce brezplačno, sredstva za nakup pa naj bi zagotovile šole oziroma ministrstvo za izobraževanje, znanost in Ptuj • Bralci	šport. Starši bodo za komplet knjig in učbenikov tako lahko privarčevali okrog 50 evrov, a nekateri že opozarjajo, da bo sredstev
radi podležejo modnim trendom in
za uresničitev vseh želja ministrstva premalo. in da bo del bremena še vedno na plečih staršev.
Več na straneh 8 in 9.
zaslužkarski reklami O Stran 7
Šport
Motokros • Maja Makorič v Podgorici do prve lovorike
O Stran 11
Nogomet •
Aluminij v dodatnih kvalifikacijah z Ankaranom
O Stran 12
Rokomet • V četrto boljši od Dobove
O Stran 14
Štajerski
www.tednik.si
IStajerskitednik - Stajerskitednik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
Aktualno •
Denarnica za izgradnjo koprske enote je „ptujska", ne državna
O Strani 2 in 3
Bolnišnica Ptuj • - ~
J^n ^ '^O/Strani 3
Ormož •
Sok in Luci v »kanalizacijskem ringu
«
O Strani 3
Šolski
IsertMPSJjo
nobosoi
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado -priročen HLADILNI NAHRBTNIK.

Štajerski
89, B*9B£> 104,3
23 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 30. maja 2017
Ptuj • V Domu upokojencev spet vroče: pobuda za odpoklic članice sveta zavoda in odcepitev koprske enote
Denarnica za izgradnjo koprske enote je „
Dogajanje v Domu upokojencev Ptuj se nikakor ne umirja. Potem ko je bil konstituiran nov svet zavoda, je hitro postalo jasno, da homogenosti med sveta zavoda Rozika Ojsteršek ne opravlja dobro svojega dela, je Benka Pulko, kot občanka Ptuja, županu Miranu Senčarju poslala dopis, v katerem mu aktualna tudi ideja o odcepitvi koprske enote Doma upokojencev Ptuj, ki je za številne nesprejemljiva.
Benka Pulko je ob zahtevi, da naj župan Ojsterškovo razreši in občanom zagotovi primernega predstavnika, še zapisala, da ljudje, ki ne morejo preseči osebnih zamer in so pristranski, ne smejo in ne morejo biti glasniki vseh nas: „Pričakuje-mo, da na tako mesto občinska oblast postavi razumnega in polno odgovornega človek odprtih nazorov, ki mu vizija napredka ni tuja in nima težav z razumevanjem sejnega gradiva brez tega, da potrebuje dodatno asistenco, prevode in razlage besed iz vsakodnevnega besednjaka, oštevilčenja strani, ker sicer se izgubi itn. Občani želimo sodelovati pri soodločanju o prihodnosti in kakovostnem življenju v domačem okolju," je med drugim v dopisu županu zapisala Pulkova.
Pušenjakova: »Na taka obtoževanja naše članice ne moremo ostati tiho«
Na pobudo Pulkove pa se je že odzval mestni odbor SLS,
katere članica je Ojsterškova. Miša Pušenjak (mestna svetnica SLS) je na zadnji seji v zvezi s to tematiko podala tudi dve pobudi. In sicer: županu je predlagala, da naroči revizijo v Domu upokojencev Ptuj, saj da je v programu dela in finančnem planu planirana izguba, kar da se Ojsterškovi zdi vsaj nekoliko nenavadno. „Ko je postavila ustrezna vprašanja na sestanku sveta, ni dobila ustreznih odgovorov, zahvala je bilo pismo, ki smo ga prejeli vsi člani mestnega sveta. Iz vprašanj je razvidno, da je bila predstavljena izguba za leto 2016, o sanacijskem programu pa ni govora, ampak se izguba planira tudi za leto 2017," je v pobudi zapisala Pušenjakova.
Njena druga pobuda pa se nanaša na informacijo, da naj bi država (ponovno) razmišljala o tem, da koprsko enoto DU Ptuj pripoji k drugemu zavodu. „Nenavadno in neprimerno se je Ojsterškovi zdelo, da se dom v Kopru kar tako, brez soglasja sveta zavoda ali kogar koli, pripoji drugemu zavodu. V dom v

Zupan: »Komisija ugotavlja, da ni razlogov za razrešitev«
Za komentar na pobudo Benke Pulko, da odpokliče Ojsterškovo kot predstavnico občine v svetu zavoda DU Ptuj, smo prosili tudi župana MO Ptuj Mirana Sen-čarja, ki je odgovoril: „Predlog za razrešitev je na svoji 28. seji obravnavala tudi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v nadaljevanju: komisija), ki soglasno ugotavlja, da je bila predstavnica MO Ptuj na podlagi predloga svetniške skupine SLS in obravnave na seji mestnega sveta v januarju 2017 veljavno imenovana za predstavnico mestne občine v svet zavoda. O predčasni razrešitvi člana sveta zavoda odloča organ, ki je člana imenoval. V tej fazi komisija ugotavlja, da niso podani razlogi, po katerih bi bila članica sveta zavoda razrešena pred potekom mandata, za katerega je bila imenovana. Poudariti bi želel, da je imenovanje predstavnikov mestne občine Ptuj v svete zavodov in vodenje postopkov v zvezi s tem v pristojnosti komisije in mestnega sveta. Ob koncu želim dodati, da se pridružujem vsem, ki si prizadevajo za normalizacijo odnosov in konstruktivno delo v Domu upokojencev Ptuj in svetu zavoda želim uspešno delo v novem mandatu."
član sveta zavoda. „Gospa mora ustrezno prepoznati naloge sveta ter se ustrezno vključevati na sejah ter pojasniti svoj glas, v večini primerov je namreč proti. Zavedati pa se moramo tudi, kaj sploh so naše pristojnosti; oštevilčevanje strani in spraševanje, na katerem kontu je kaj knjiženo, najbrž niso stvari, s katerimi bi se ukvarjal svet," je prepričan Kodela.
Bo koprska enota „vzeta" Ptujčanom?
O odcepitvi koprske enote DU Ptuj, ki naj bi jo država nameravala pripojiti k drugemu zavodu, Obalnemu domu upokojencev Koper, se je govorilo že večkrat. Lansko leto so bile to bolj ali manj le govorice, iz katerih se ni izcimilo nič. Apri-
Kopru je bil vložen ptujski denar, zdaj pa ni nič posebnega, če se ta dom kar tako pripoji drugemu. Nepravilnosti se ji zdi še več, a so manjšega pomena," je svojo pobudo opisala Pušenjakova.
Ojsterškova sicer na očitke Pulkove ni želela odgovarjati.
Dejala je le, da je to poskus dis-kreditacije in klevetanje. Je pa prepričana, da vprašanja, ki jih je postavila, niso sporna in so argumentirana.
Da si mora Ojsterškova, če želi dobro delati, najprej prebrati Poslovnik in Statut Doma, pa je prepričan Franc Kodela,
Ponovno se na veliko govori tudi o možnosti, da se koprska enota DU
Rozika Ojsteršek je s svojimi vprašanji tako razjezila Benko Pulko (na seji sveta zavoda DU Ptuj je bila prisotna kot zainteresirana javnost), da je županu Senčarju predlagala, naj jo nemudoma zamenja in predlaga novega kandidata.
„Spoštovani župan, zaradi oporečnega dela v skupnosti čutim moralno obvezo, da vas seznanim z nesprejemljivostjo in v imenu občanov predlagam odpoklic ljudi, ki ne opravljajo svojega dela skladno s poslanstvom ter splošnimi moralnimi načeli. Udeležili smo se odprte seje sveta zavoda v Domu upokojencev Ptuj. Na produktivnem sestanku je najmočnejši pečat pustila vaša predstavnica nas, Ptujčanov, Rozalija Ojsteršek. Da boste razumeli, kako in zakaj, predlagam, da prisluhnete posnetku seje. Občani smo zgroženi nad negativnostjo, nestrokovnostjo, nevednostjo in ozkoglednostjo naše zastopnice. Sram nas je, da ste za napredek mesta izbrali nekoga, ki ne razume svojega poslanstva in se namesto s konstruktivnim sodelovanjem ukvarja z razčiščevanjem osebnih zamer, delanjem uslug osebnim prijateljem ter političnim zaveznikom. Gospa Ojsteršek je v nasprotju z vsem, za kar se zavzema odgovoren občan. Moti nas tudi, da je bila dotična že predstavnica v svetu istega zavoda v letih 2013 in 2014 ter da je bila zaradi svojega oporečnega dela odpoklicana s strani ustanovitelja (pristojnega ministrstva)," je v dopisu zapisala Pulkova.
Sp. Podravje • Komunala Ptuj lani prodala 3,5 mio m3 vode
Milijon litrov vode izgubljenih
Komunalno podjetje (KP) Ptuj je koncesionar za oskrbo s pitno vodo na območju 23 občin Spodnjega Podravja. Na sistemu so lani načrpali 4,5 in prodali 3,5 milijona m3 vode ter iz naslova prodaje vode ustvarili okrog 2,5 milijona evrov prihodka; brez omrežnine, ki jo sicer zaračunavajo uporabnikom in potem v določenem deležu odvajajo v občinske proračune.
Prodane količine vode v 2016 po občinah (m3)
MO Ptuj	1.308.115
Kidričevo	250.928
Videm	234.489
Markovci	222.380
Starše	199.496
Hajdina	168.092
Gorišnica	164.675
Majšperk	163.073
Dornava	121.280
Destrnik	116.421
Podlehnik	95.337
Juršinci	93.718
Cirkulane	93.702
Cerkvenjak	73.293
Trnovska vas	56.536
Zavrč	46.334
Sv. Andraž	44.075
Žetale	21.600
Vir: KP Ptuj, nerevidirano poročilo 2016
Stroški vzdrževalnih del in odprave napak na vodovodnem omrežju so znašali 1,6 milijona evrov: za odpravo napak na omrežju 734.000 in za vzdrževalna dela 873.000 evrov. V lanskem letu je bilo treba na sistemu interventno odpraviti 509 okvar (19 maj kot v letu 2015), od tega 132 na sekundarnih in 50 na primarnih cevovodih. Okvar na hišnih priključnih cevovodih je bilo 327. V nerevidiranem poslovnem poročilu za leto 2016 uprava družbe vnovič opozarja na dotrajanost sistema in nujna investicijska vlaganja. Med drugim so potrebna vlaganja na črpališču Skorba, pa tudi na nekaterih preostalih objektih, kot so vodohrani in črpališča. V načrtu je gradnja novega globinskega vodnjaka oz. vodnjakov v Skorbi.
Iz zadržanih sredstev omrežnine je KP Ptuj v letu 2016 na sistemu izvedlo investicijsko vzdrževanje v vrednosti 211.000 evrov.
KP Ptuj je kot upravljavec sistema dolžan poskrbeti za zdravstveni nadzor pitne vode. V lanskem letu so na celotnem omrežju odvzeli 1.649 vzorcev, od tega 1.173 za mikrobiološke in 404 za kemijske preiskave, 12 za široke kemijske preiskave in 60 za kontrolo prisotnosti pesticidov. Na vodnjakih so opravili 46 vzorčenj in 418 tehnoloških meritev, na vodohranih pa 207 tehnoloških meritev. Mikrobiološko neskladnih je bilo 61 vzorcev (5,2 %), zdravstveno neustreznih pa šest. Po ugotovljenih neskladnostih je koncesionar takoj izvedel ustrezne ukrepe: izpiranje, dezinfekcija
DružbazačasopisnoinradjskodejavnostRadioTednik,do.o.,Ptuj.Dkektor:DragoSlameršak.Naslov:RadiaTedn
ki ga jeustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torekinpetek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodjatehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostnapodoba Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, DženmaKmetecJožeSmigoc,EvaMnošič,MonikaLevanič.Lektorica:LeaSkokVaupotič.Naročniškarazm
Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Ceh (02) 749-34-14, narocila@radio-tednik.si., Mojca Vtič (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02 ) 749 3 4 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Izguba vode na sistemu je znašala povečala.
Foto: CG
Foto: CG
torek • 30. maja 2017
Aktualno
Štajerski TEDNIK 3
ptujska", ne državna
(nekaterimi) člani še vsaj nekaj časa ne bo. Ker je prepričana, da članica predlaga odpoklic Ojsterškove, češ da ne opravlja svojega dela. Ponovno pa je
la letos pa so se te ponovno razplamtele, zaradi česar so člani civilne iniciative „Tudi enota Koper je Dom Ptuj" zahtevali od predsednice sveta zavoda Ane Osterman, da skliče nujno sejo sveta.
Da država očitno o tej opciji priključitve koprske enote ptujskega doma drugemu zavodu razmišlja, je potrdila tudi direktorica DU Ptuj Jožica
Šemnički. Dejala je sicer, da je še preuranjeno govoriti o tem, kaj se bo zgodilo, a da bo na koncu ustanovitelj, torej vlada RS tista, ki bo odločila, saj ji to omogoča tudi zakonodaja.
Na pristojnem ministrstvu so nam sicer odgovorili, da v zvezi z morebitno pripojitvijo koprske enote ptujskega doma kakšnemu drugemu zavodu še ni bila sprejeta nobena odločitev.
Ptuj pripoji k Obalnemu domu upokojencev Koper.
in ukrep prekuhavanja vode (Sestrže, Medvedce in Podlože, december 2016). Na vodnjakih v Lancovi vasi in Skorbi so izvedli preventivno dezinfekcijo vode, zaradi porušenega karbonatnega ravnotežja so na dveh hribovskih lokacijah v vodo dozirali ogljikov dioksid za zmanjšanje izločanja vodnega kamna. Med
Denarnica za izgradnjo koprske enote je „ptujska"
Nad idejo, da se koprska enota Doma upokojencev Ptuj pripoji k drugemu zavodu, večina svetnikov ni navdušena. Župan Senčar je zaradi te teme in vsega dogajanja okrog Doma upokojencev na pobudo svetnikov Silvestre Gorjup in Milana Kraj-nika podal predlog, da se o tem na skupni seji sestane skupina delovnih teles. Svetnik Štefan Čelan je še med drugim dejal, da je bila denarnica za izvedbo investicije v Kopru ptujska, da so se davki plačevali na Ptuju in da gre pri tem za zelo pomembno politično vprašanje. „Tu se da z državo tržiti," je prepričan Čelan, ki meni, da če že „žrtvuje-jo" koprsko enoto, morajo Ptuj-čani v zameno za to dobiti vsaj medgeneracijski center.
Dženana Kmetec
Ptuj • Izguba Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se poglablja
Vprašljivo izplačilo regresa za zaposlene v Bolnišnici Ptuj
„Če bo šlo tako naprej, do konca leta ne bomo zdržali," je bil eden izmed nedvomno skrb vzbujajočih stavkov direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj Andreja Levaniča. Na seji sveta zavoda je pojasnil nekatere razloge za to, da so v prvih treh mesecih pridelali več kot pol milijona evrov izgube in pojasnil, da večina vzrokov za to ni v njihovih rokah. Finančne težave, ki jih bremenijo, mesečno ogrožajo izplačilo plač, zelo vprašljivo pa je tudi, kako in ali bodo sploh lahko izplačali regres.
Negativno poslovanje, finančne težave, likvidnostni problemi, milijonski dolgovi do dobaviteljev in številne druge težave že vrsto let pestijo ptujsko bolnišnico. Čeprav je že kazalo, da se stanje izboljšuje, se je razkorak med prihodki in odhodki konec lanskega leta ponovno poglobil. Leto so končali z 1,1 milijona evrov primanjkljaja, v samo treh mesecih letošnjega leta pa k temu dodali še pol milijona evrov težko izgubo. Kako naprej, se sprašujejo tako vodstvo kot člani sveta zavoda.
Velika grožnja zadnjih mesecev je napovedana potencialna izvršba mariborskega UKC, izjemno breme za poslovanje pa predstavljajo tudi napredovanja in regres, za katerega ne vedo, kako ga bodo
Direktor SB Ptuj Andrej Levanič in finančnik Boris Kmetec sta članom sveta zavoda pojasnjevala razloge za izgubo.
izplačali. Pritisniti nameravajo na ministrstvo za zdravje in zdravstveno zavarovalnico, na tokratni seji pa so govorili tudi o možnosti vlaganja tožb.
O vsem tem ter o ideji, da se ptujska bolnišnica pripoji k mariborski, več v naslednji številki Štajerskega tednika.
Dženana Kmetec
Foto: Primorske.si
Ormož • Zapleti pri izgradnji kanalizacije na Kogu
Sok in Luci v »kanalizacijskem« ringu
V naselju Jastrebci v krajevni skupnosti Kog so začeli gradbena dela za izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Na nas se je obrnil vaščan Mirko Luci, ki se z začrtano traso ne strinja, saj poleg tega, da gre deloma za poseg na njegovo zemljišče, je še v strahu, da bi kopanje na predvideni desni strani ceste povzročilo plazenje škarpe, ki bi s sabo potegnila tudi njegovo zemljo. Župan Alojz Sok bojazen glede plazenja zavrača ter vztraja, da se bo kanalizacija zgradila na tisti strani ceste, kjer je večina stanovanjskih hiš. In še: »Kanalizacija se bo gradila na parceli občinske ceste.«
vzorci za kemijsko analizo jih je bilo zaradi presežene vrednosti atrazina in njegovega razgradne-ga produkta desetil atrazina pet neskladnih na črpališču Skorba in štirje na omrežju. Pesticida sta prisotna v plitvi podtalnici Dravskega polja kot posledica njune pretekle uporabe v kmetijstvu.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
23,5 odstotka in se je v primerjavi s predhodnim letom za pol odstotka
Gradbeni stroji za izgradnjo kanalizacije so v Jastrebcih v občini Ormož zaropotali pretekli teden. Trasa, kjer je predvidena gradnja kanalizacije, poteka po občinski cesti. Z načrtovano traso pa se ne strinja Mirko Luci, saj trdi, da cesta deloma poteka po njegovem zemljišču, predvsem pa se boji, da bi zaradi kopanja na desni strani te ceste prišlo do plazenja škarpe, ki stoji tik ob cesti in zadržuje njegovo zemljo. »Bojim se, da bo prišlo do plazenja, ker bodo kopali dobesedno ob obcestnem jar-
ku. Predlagal sem jim,da naj kopljejo po levi strani ceste. Ker pa je cesta zemljiškoknjižno na mojem, sem tudi predlagal, da naredimo odmero, menjavo zemljišč in je problem rešen. Ne zahtevam nobene odškodnine. Ne dovolim pa, da se mi dela še večja škoda. Ker če bo odtrgalo škarpo, bo šlo tudi moje zemljišče ...,«je pojasnil Luci, ki nam še razkaže omenjeno cesto ter škarpo, ob tem pa je še odločno dejal, da je pripravljen, če ne bo prišlo do dogovora z vodstvom občine, dela zaustaviti tudi fizično: »Pred dvema
letoma je župan povabil vse lastnike zemljišč ob tej trasi, kjer sedaj gradijo kanalizacijo in takrat sem jasno povedal, da gre cesta po moji parceli in da naj se to uredi, da bo torej stanje v naravi usklajeno s stanjem v katastru. Ne zahtevam nobenega denarja in nič. Župan na ta moj predlog ni odgovoril niti besede, popolnoma me je ignoriral. Prepričan sem da sem podal pošten predlog in sedaj čakam. Ko bodo stroji prišli do mojega zemljišča, sem pripravljen, da bom nadaljnja dela zaustavil tudi fizično.«
Foto: ML
To je škarpa, za katero se Mirko Luci boji, da bo ob kopanju plazila ter s sabo potegnila tudi njegovo zemljo.
Sok: Kanalizacija se bo gradila na tisti strani, kjer je večina stanovanjskih hiš
Odgovore, kako to, da ne bodo kanalizacije gradili na drugi strani ceste, smo iskali na Občini Ormož. »G. Luci je poseben primer in z njim na občini ne želimo imeti nobenega opravka. Bil je na predstavitvi poteka trase na Kogu in ni imel tovrstnih predlogov, razen da se je vključil v razpravo v sebi lastni maniri. Kanalizacija se bo gradila na parceli občinske ceste, in sicer na tisti strani ceste, kjer je večina stanovanjskih hiš. Gradnja kanalizacije ne bo povzročila plazenja škarpe. Cesta mimo g. Lucija je precej široka. Če bo potrebno, mu bomo pokazali mejnike ali jih celo postavili na novo, seveda na njegove stroške. G. Luci torej ne bo ustavil gradnje, tudi če to napoveduje, ker v njegovo lastnino ne bomo posegli,« je bil odgovor župana Alojza Soka.
Za zdaj tako prav nič ne kaže, da bi vodstvo občine in eden izmed lastnikov zemljišč ob načrtovani trasi kanalizacije našla skupni jezik ...
Monika Levanič
Foto: CG
4 Štajerski TEDNIK
V središču
torek • 30. maja 2017
Ptuj • Spominska svečanost ob obletnici prvega strela
„Vsaka generacija mora spoštovati veter
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je s podporo MO Ptuj in Elektra Maribor, v sodelovanju s Policijskim veteranskim društvom Sever Maribor, slovenskih častnikov Ptuj, Združenjem borcev za vrednote NOB Ptuj, Društvom vojnih invalidov Ptuj in Društvom generala Maistra Ptuj, 24. maja na ploščadi spominsko slovesnost ob obletnici prvega strela v času osamosvajanja RS, ko je vojak streljal na delavca Elektra Borisa Frasa in ga zadel. Zgodilo se je
„Prvi strel na Borisa Frasa in njegova sodelavca je potrdil, da v samostojnost ne bomo odšli po mirni poti. Še največjim dvomljivcem je bilo jasno, da smo bili takrat na pragu vojne," je povedal predsednik OZ veteranov vojne za Slovenijo Ptuj Vlado Žgeč. Naloga veteranov
vojne za Slovenijo in Policijskega veteranskega društva Sever je, da s takšnimi in podobnimi prireditvami spominjamo na dogodke, ki so se odvijali v letih 1990 in 1991, da ne zato-nejo v pozabo, še bolj pa zato, da si zaslug za zmago v vojni za Slovenijo ne bi prilastili tisti, ki
v tem niso sodelovali, morda jih še na svetu ni bilo. „Pogled iz Cankarjevega doma je morda segel do Ljubljanskega barja, do Ptuja zagotovo ne. Če bi, bi bil ta dogodek, na katerega spominjamo s to slovesnostjo, pomembneje zapisan v slovensko zgodovino in Borisa Frasa
Za urgentni center
Tadej Tos: »Ptujcani si zaslužimo najboljše!«
„Akciji sem se pridružil, ker sem Ptujčan in ker gre za našo bolnišnico. Četudi je naše mesto malo, to ne pomeni, da si ne zaslužimo najboljše možne zdravstvene oskrbe. Menim, da če urgence ne dobimo zdaj, lahko na vse skupaj pozabimo za zmeraj. Akcijo ocenjujem kot odziv predstavnikov gospodarstva in poziv javnosti k ukrepanju," pravi igralec Tadej Toš, ki se je prav tako aktivno priključil akciji in svoj prispevek trenutno vidi v tem da je glasen in da izkoristi vse možnosti za iskanje rešitev. Prepričan je, da je prav, da o projektu javno govori: „Kaj bo temu sledilo, pa bomo še videli. Upamo seveda na najboljše."
Od junijskega dogodka pričakuje, da se bo družilo veliko ljudi, ki jih združuje skupni cilj. Želi si, da bi se ob tej priložnosti ključni posamezniki v tej zgodbi pogovorili in uskladili nadaljnje korake.
Veliki dobrodelni dogodek
za urgentni center Ptuj
Terme Ptuj - pri Grand Hotelu Primus
Sobota, lO.junij, od 1O. ure dalje
Teniški turnir dvojic, animacija za otroke
Nastopili bodo: Modrijani, Natalija Verboten, Tanja Žagar, Tadej Toš, Dejan Zavec
Dobrodošli vsi, ki cenite naš trud za nov urgentni center Ptuj in nas želite podpreti z dobrodelnim prispevkom. Vstopnine ni!
Vsak evro šteje
Sredstva za urgentni center Ptuj lahko donirate na poseben transakcijski račun družbe Talum, odprt pri NKBM.
Številka računaje
SI56 O4515OOO 3357872.
Šteje vsak prispevek, pobudniki akcije se za vsako donacijo že vnaprej lepo zahvaljujejo.
tudi zakon o vojnih veteranih ne bi zaobšel. Mi veterani tega dogodka zagotovo ne bomo pozabili," je bil jasen Žgeč.
Slavnostni govornik na spominski svečanosti je bil Boris Sovič, predsednik uprave Elektra Maribor: »Boris Fras je 24. maja leta 1991 pokazal izjemno junaštvo, pokazal profesionalnost in odločnost. Dobil je nalogo, da kot sodelavec družbe Elektro Maribor izvede tiste
S spominske slovesnosti ob obletnici prvega strela v času osamosvajanja
Ptuj • Novi zapleti v Šolskem centru
Kako bodo sodelovali dogovoriti niti osnovn
Čeprav je Darja Harb kot v. d. direktorice Šolskega centra Ptuj minuli teden čala, še preden se je sploh začela. Članom sveta zavoda se namreč ni uspelo ponovitvi glasovanja sta dva „tabora" stala vsak na svoji strani. A nekateri centru Ptuj.
Čeprav Vlada RS svojih predstavnikov do minulega tedna še ni imenovala, je Harbova sklepala, da bo 16 novoime-novanih članov sveta zavoda dovolj, da se v petek srečajo na konstitutivni seji, izberejo predsednika in potrdijo rebalans proračuna. A se je uštela. „Imenovani so bili vsi predstavniki, z izjemo starša in dijaka Strojne šole ŠC Ptuj ter predstavnikov vlade. Ker smo dobili odobrena dodatna finančna sredstva s strani države, sem menila, da je najbolje sklicati sejo in se dogovoriti okrog rebalansa finančnega načrta. Še v sredo minuli teden sem sicer imela zagotovilo, da bo tudi vlada imenovala predstavnike, a so to točko prestavili. Zakaj, ne vem. Ker sta 2/3 članov sveta bili imenovani, sem sklenila, da sklicem sejo in niti pomislila nisem, da se v ozadju že kuhajo novi načrti," pravi Harbova.
Zalomilo se je namreč že pri prvi točki, izbiri predsednika sveta zavoda. Predlagana sta bila dva kandidata: Jerica Korpar in Iztok Milošič. Prva je dobila 11 glasov, drugi pet. Da bi Korparjeva tudi uradno postala nova predsednica, ji je manjkal le en glas, zato so glasovanje tudi v drugo ponovili in izid je bil enak prvemu. „Seja je zato bila prekinjena in dogovorih smo se, da jo ponovimo, ko bodo imenovani še drugi predstavniki," pojasnjuje v. d. direktorice ŠC Ptuj. A tudi takrat Harbova pravi, se pravlah-ko zgodi, da bo izid glasovanja
za predsednika sveta zavoda 11 proti 11 in bo ŠC Ptuj tudi v prihodnje brez konstituira-nega sveta zavoda. Čeprav je jasno je, da sta na tem zavodu dva tabora, Harbova vztraja, da gre le za posameznike, ki želijo škoditi Šolskemu centru.
„Ne razumem sploh, zakaj bi bila funkcija predsednika zavoda tako pomembna, nenazadnje ima tako kot preostali
člani en glas, nima odločujočega vpliva. Čas je, da se zresnimo in začnemo delati normalno. Čaka jih tudi razpis za direktorsko mesto, kaj se bo tam zgodilo v tretje, prav tako ostaja uganka. Sprašujem pa se, kakšne signale s takšnim načinom dela dajemo okolju," še dodaja Harbova.
Da je vedenje članov sveta zavoda in nezmožnost, da se
Svet zavoda se ni uspel dogovoriti okrog tega, kdo bo predsednik, zato
torek • 6. junija 2017
V središču
ŠtajerskiTEBKlK 5
ane
u
Območnim združenjem (OZ) bivše vojašnice pripravilo 24. m^ja 1991.
Slovenije v bivši ptujski vojašnici.
ukrepe, ki jih je bilo treba izvesti. Žal je bil pri tem ranjen in od takrat je vojni invalid. Prav je, da se spomnimo njegovega junaštva, njegove odločnosti, branil je domovino. Ponosni smo, da je predsednik RS Borut Pahor Borisu Frasu podelil najvišje možno državno odlikovanje za njegovo izpričano junaštvo. Sodelavci Elektra Maribor smo na to posebej ponosni," je posebej poudaril Boris Sovič in izpostavil, da smo lahko ponosni na marsikaj, kar smo naredili v samostojni državi. To je tudi dokaz, da smo se pravilno odločili. Slovenija je država, ki je lahko velika po ustvarjalnosti.
„Sposobnost razumevanja drugih, sposobnost razumevanja različnih pogledov, sposobnost spoštovanja sočloveka je po mojem ključna za prihodnost. Zahvaljujem se veteranski organizaciji za pobudo o tej
slovesnosti. Ponosni ste lahko, da je gospod Fras vaš someščan in tudi podjetje Elektro Maribor je ponosno, da je bil naš sodelavec, kot smo ponosni tudi na naše druge sodelavce, ki so prav tako v zelo težkih razmerah ali v času vojne ali v času naravnih ujm pokazali odločenost pomagati sočloveku s svojim angažiranjem," je posebej izpostavil Boris Sovič, ki je tudi dejal, da je Boris Fras sodobni heroj, kot so heroji tudi nekateri drugi. Vsaka generacija mora spoštovati veterane, ki so prispevali k državnosti države, v kateri živi, in tudi vse tiste, ki so se borili za domovino.
V kulturnem programu so sodelovali člani DPD Svoboda Ptuj, recitatorska skupina pod vodstvom Branke Bezeljak in Kvartet DPD Svoboda pod vodstvom Gregorja Lačna.
MG
, ce se ne znajo ega
sklicala konstitutivno sejo sveta zavoda Šolskega centra Ptuj, se je ta kon-dogovoriti in uskladiti niti okrog prve točke, kdo bo predsednik sveta. Tudi po opozarjajo: škodo s takšnim obnašanjem v prvi vrsti povzročajo Šolskemu
n -
so sejo končali, še preden se je sploh prav začela.
dogovorijo, presegla vse meje, pa meni ravnatelj Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj Rajko Fajt. Kot pravi, je nedopustno, da posamezniki igrajo igrice in s tem škodijo zavodu. „Svet zavoda bi moral potrditi rebalans, težak 320.000 evrov, da bi mi lahko začeli črpati ta sredstva, ki jih je država odobrila, in kupovati stvari, ki jih za svoje delo potrebujemo. A do te točke niti prišli niso, zato sem prepričan, da morajo posamezniki, ki zavodu škodijo, odgovarjati za svoje početje, z imeni in priimkom, ker kaj takega je enostavno nedopustno," pravi Fajt, prepričan, da bi se v dobro vseh člani sveta enostavno morali dogovoriti, skleniti kompromis in začeti z delom.
O tem, zakaj Strojna šola ŠC Ptuj ni imenovala svojih dveh predstavnikov, pa smo govorili tudi z ravnateljem Bojanom Lampretom. Dejal je, da so si pridobili različna pravna mnenja, saj so najprej menili, da sedanjim članom mandat še velja. Ker to ne drži, bodo šli te dni v postopek in izbrali nove člane. Se pa Lampret sprašuje o ustreznosti poteka postopkov okrog samega imenovanja. Kot pravi, bi svet zavoda moral že januarja, ko so vedeli, da jim poteče mandat, imenovati volilno komisijo in zadeve izpeljati. „To, da je Harbova sejo sklicala le tri dni pred samo sejo in na njo uvrstila tako pomembno točko, kot je rebalans v višini 320.000 evrov, je po mojem mnenju sporno," še nadaljuje Lampret, ki je prepričan, da se morajo ravnatelji od imenovanj predstavnikov staršev in dijakov tako ali tako v celoti distancirati.
Dženana Kmetec
Ptuj • Sestanek o zapori dravskega mostu
Popolna zapora od 3. julija
V torek so se v Mestni hiši na Ptuju na delovnem sestanku na temo zapore starega ptujskega mostu in ureditve obvozov v času zapore srečali predstavniki investitorjev, naročnika, lokalne skupnosti, policije, služb zaščite in reševanja, nujne medicinske pomoči, redarske službe, vzdrževalci cest in nekateri drugi deležniki, ki jih predvidena enoletna zapora zadeva.
Sestanek je bil za medije in javnost zaprt, pa čeprav sklicatelji na povabilu tega niso nikjer izrecno navedli in za to najverjetneje tudi nimajo ustrezne podlage ali argumentov. Gre za projekt, ki ga vodi javna ustanova, financiran je z javnimi sredstvi, zaradi zapore ceste in mostu bodo prizadeti uporabniki cest. Primer nedvoumno izkazuje elemente javnega interesa. A na občini so očitno drugačnega mnenja. Novinarje so nas pustili čakati pred vrati, po koncu sestanka smo se morali zadovoljiti z izjavami investitorja in predstavnika lokalne skupnosti - župana. Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar je dejal, da s prometno ureditvijo v času zapore mostu, kot jo je predvidel izvajalec gradnje (Pomgrad v sodelovanju s Cestnim podjetjem Ptuj), ne more biti zadovoljen: »Za ves promet, tudi za vozila na nujni vožnji, so obvoz predvideli čez Puhov most. Če bi bilo reševalno, gasilsko ali
Foto: Črtomir Goznik
V elaboratu je predvideno, da bi bil v času zapore starega mostu ves promet speljan čez Puhov most, tudi za vozila na nujni vožnji. MO Ptuj bo predlagala, da se za intervencijska vozila na nujni vožnji odpre most za pešce, kjer bi na obeh straneh začasno namestili zapornice.
policijsko vozilo na nujni vožnji, bi se mu druga vozila na cesti levo in desno umikala. S tem se ne strinjamo. Zahtevali bomo, da se za vozila na nujni vožnji, torej reševalce, gasilce in policiste, dovoli vožnja čez most za pešce. Zadevo bomo
preučili in dodali v elaborat.« Vodja sektorja za investicije v ceste na Direkciji RS za infrastrukturo Tomaž Willenpart je pojasnil, da bo delo na mostu potekalo predvidoma v dnevnem času, po 12 ur.
Mojca Zemljarič
Kidričevo • Javna varnost v letu 2016
410 kršitev CP predpisov
Na območju občine Kidričevo so policisti v lanskem letu zabeležili 153 kaznivih dejanj, 82 prometnih nesreč ter 49 kršitev predpisov s področja javnega reda in miru. V primerjavi s predhodnim letom je bilo kaznivih dejanj ter kršitev javnega reda in miru manj, prometnih nesreč pa več. Policisti varnostne razmere na kidričevskem območju ocenjujejo kot zadovoljive.
Med kaznivimi dejanji jih je bilo največ s področja splošne kriminalitete - 139, 14 s področja gospodarske kriminalitete in 109 zoper premoženje. Med slednjimi je bilo 23 velikih tatvin, policisti so preiskali en primer. 57 je bilo tatvin, 11 kaznivih dejanj goljufije, devet poškodovanj tuje stvari, štiri zatajitve, pet požigov in en primer oderuštva. »Število tatvin se je v primerjavi z letom 2015 zmanjšalo. Največ vlomov je bilo v stanovanjske hiše, ki so v bližini glavnih prevoznih cest,« ugotavljajo policisti. Enajstkrat so ukrepali zaradi kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, v vseh primerih je šlo za grožnje. Kaznivih dejanj zoper življenje in telo so zabeležili 11; za sedem primerov so podali kazenske ovadbe. Med drugim so zabeležili še tri primere kaznivega dejanja nasilja v družini, dva primera zanemarjanja otroka, dva primera poneverjanja listin, dva primera napada na osebo, mlajšo od 15 let, ter en primer prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.
V 37 primerih so posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru. Obravnavali so
Foto: PU Maribor
tri primere kršitev zakona o zaščiti živali ter po dva primera kršitev zakonov o tujcih in javnem zbiranju. Kar sedem primerov so imeli prijave pogrešanih oseb, posredovali so v treh primerih samomora, dveh požarih in dveh delovnih nesrečah. Sodelovali so še pri iskalni akciji, obravnavali pa tudi primer nasilne smrti.
Na področju prometne varnosti se lani v občini Kidričevo ni zgodila nobena prometna nesreča s smrtnim izidom; predlani ena. Dve nesreči sta se končali s hudimi telesnimi poškodbami, 24 z lahkimi in 56 z materialno škodo. S področja cestnoprometnih predpisov je bilo ugotovljenih 410 kršitev. V zvezi s temi so na pristojno sodišče podali 48 obdolžilnih
predlogov, izvedli deset hitrih postopkov in izrekli 341 glob. V primerjavi s predhodnim letom je bilo za 23 odstotkov manj izdanih glob. 38 kršiteljev je vozilo pod vplivom alkohola, kršitev zaradi prekoračitev hitrosti je bilo 125, kar je 42 odstotkov manj kot v letu 2015.
Policisti so na območju ki-dričevske občine sodelovali tudi pri vseh preventivnih akcijah s področja javne varnosti. Povezujejo se z lokalno skupnostjo, šolami, društvi in organizacijami, ki izvajajo programe za zagotavljanje večje varnosti. Poročilo o delu policistov na območju občine Kidričevo v letu 2016 je pripravil vodja policijskega okoliša Marko Brglez.
Mojca Zemljarič
Foto: MG
Foto: CG
6 Štajerski TEDNIK
Podravje
torek • 30. maja 2017
Cirkulane • Deseti občinski praznik
Živeti v lepi naravi je bolje kot sredi betona
V občini Cirkulane so od leta 2006, ko so se izločili iz gorišniške občine, nanizali že številne uspehe. Da je, oviram navkljub, začrtana pot prava, dokazuje tudi rahel porast števila prebivalcev.
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec je pojasnil, da so lani največ pozornosti namenili urejanju cestne in druge infrastrukture: »Na našem območju je veliko brezposelnosti, mnogi občani pa so zaposleni v sosednji Avstriji, zato nam bodo brez urejene infrastrukture odšli.« Največji investicijski zalogaj je bila obnova ceste Kruhekov breg, asfaltirali
so trim stezo na stadionu v Cir-kulanah, izvedli sekundarne kanalizacijske priključke v Dolanah, sanirali plaz na cesti Korenjak in izvedli še številne manjše investicije. S hrvaško občino Cestica, nemško občino Heningen in srbsko občino Ruma so sodelovali v projektu Evropa za državljane, s katerim so poskrbeli za osebe s posebnimi potrebami in starejše.
Letos še posebej pestro
Ob jubilejnem občinskem prazniku bo dogajanje še posebej slovesno, saj bodo sodelovala skoraj vsa društva iz občine. Praznovanje se je začelo že 19. maja, trajalo bo do 10. junija. Doslej so odprli cesti Jerenec-Gruškovec-Kramberger in Pristava-Kumer, pripravili vinogradniški dan Urbanovo, v sejni sobi občine odprli razstavo fotografij Danija Turnška ter organizirali pohod in srečanje radiomaterjev HAMfest. V prihajajočih dneh se bodo zvrstili še dan odprtih vrat na domačiji Jerenec, predstavitev programa SVIT, koncert vokalne skupine Mladi veseljaki, turnirji v ribolovu, nogometu in odbojki na mivki, Igre Belanov, vlečenje vrvi, razstava potic in oprešaka ter predaja gasilskega vozila. Osrednja občinska proslava bo ta petek, 2. junija, ob 18. uri v večnamenski turistično-prireditveni dvorani v Cirkulanah.
Župan občine Cirkulane Janez Jurgec vse občane vabi na osrednjo občinsko proslavo in druge prireditve ob občinskem prazniku.
Letos so zaključili modernizacijo cest Pristava-Kumer in Gru-škovec Jerenec-Brezovec Kram-berger ter zamenjali strešno kritino na prizidku osnovne šole. V občinskem načrtu razvojnih programov so še štiri investicije v cestno infrastrukturo: dve cesti v Gruškovcu, povezovalna cesta Medribnik-Gruškovec in cesta Milošič-Gradiški hum. Na občini pripravljajo projekt obrtne cone v Dolanah, s katerim bodo kandidirali na razpisu, ponovno bodo poskusili tudi s projektom Halo, si za bike, s katerim bi od
Borla do Cirkulan uredili kolesarsko stezo.
Župan je priznal, da je največja težava zmanjševanje primerne porabe: »Ko je bila kriza izrazitejša, takratne vlade občinam sredstev niso zniževale. Ta vlada je na to čisto pozabila in sredstva precej zmanjšala, marsikatero nalogo pa bi rada prenesla v breme občin. Tudi evropska sredstva, namenjena skladnemu regionalnemu razvoju, lahko koristijo le večje občine, pa še te ne vse enako. Največ milijonov tako ostaja v Ljubljani, vse druge občine pa so v veliki zagati.«
Število občanov se je v zadnjih letih ustalilo na številki okoli 2.300. »Pravzaprav ne vem, čemu naj pripišem rahel porast prebivalstva, zagotovo pa je živeti v tako lepi naravi veliko bolje kot sredi betona,« je dejal župan. Poudaril je, da je občinski praznik praznik občanov in občank oz. vseh, ki na tem območju živijo in ustvarjajo: »V svojem imenu ter v imenu občinskega sveta in občinske uprave občanom iskreno čestitam in jih vabim, da se udeležijo prireditev ob občinskem prazniku.«
Eva Milošič
Ptuj • Go car go
Povsem jasno je, zakaj so to ekstramobili
Tesno sodelovanje osnovnošolcev z dijaki, ki ga v sklopu projekta Go car go spodbuja Strojna šola ŠC Ptuj, je tudi letos obrodilo sadove. Skupaj so ustvarili množico zanimivih in z otroško-mladostniško inovativnostjo ustvarjenih ličnih gokardov, ki jih po urejanju imenujejo ekstra-mobili.
Osmo leto zapored Strojna šola ptujskega šolskega centra organizira srečanje Go car go oziroma Bo, kar bo! Gre za tekmovanje v izdelovanju tako imenovanih ekstramobilov, ki je z leti preraslo v mednarodni dogodek. Podvozja gokardov namensko za to tekmovanje izdelajo učitelji in dijaki v šolskih delavnicah Strojne šole Ptuj. Nato jih predajo osnovnošolcem, vse drugo pa je nato prepuščeno njihovi domišljiji in
spretnosti. Tudi letos so dokazali, da jim tega ne zmanjka. Kot pravi idejni vodja projekta Stanko Kostanjevec, je namen projekta mlade navdušiti za strojniške poklice, jih seznaniti z ekološkimi problemi in izvirnimi tehniškimi rešitvami. Letos so privabili 20 osnovnošolskih ekip, med drugim tudi ekipe iz Hrvaške in letos prvič tudi iz Srbije, ki želijo idejo prenesti. Pri ekstramobilih pa ne šteje le urejenost, temveč tudi
funkcionalnost. Ekipe se pomerijo na slalomski in veleslalomski progi. Kakovost nadgradnje ocenjujejo učitelji ptujske Strojne šole, medtem ko na videz najbolj zanimiv avtomobilček izberejo ekipe. Največ inovativnosti so letos pokazali osnovnošolci iz Ormoža, in sicer Patrik, Dario, Žiga in Jakob, ki so gokard predelali s pomočjo mentorja Igorja Kaučiča.
Dženana Kmetec
S svojimi ekstramobili se je letos pomerilo 20 ekip.
T
Občinski praznih občine Cirkulane je praznik; občanov in občanfs, torej vsefj nas, fst na tem območju živimo in ustvarjamo, zato Vam v svojem imenu, imenu občinskega sveta in občinske uprave iskreno čestitam in vas igrati vabim, ¿a se udeležite prireditev, ^i potekajo v okviru praznovanja občinskega praznita.
Vaš Iupap Jan
Ptuj • Mestna igralnica se nadaljuje
Mesto po meri otrok
Da se dogajanje v mestnem jedru popestri, so v Zavodu za turizem Ptuj poskusno tri tedne ob sobotah izpeljali projekt Mestne igralnice. Ker se je odlično obnesel, ga bodo nadaljevali še vse poletje.
Tri sobote zapored je bilo na Mestnem trgu zelo razigrano. Ulice in trg so napolnili otroci, ki so se zabavali v družbi animator-jev. Kot so pojasnili na Zavodu za turizem Ptuj je Mestna igralnica projekt, s katerim obujajo mestno jedro. Med 10. in 12. uro pripravijo prostor za igro, zabavni ptujski animatorji, Brata Malek in ZUM Kreativa, pa poskrbijo za nepozabno dogodivščino.
Delavnice, poligoni in igre za otroke so vse tri konce tedna že privabili množico otrok in njihovih staršev v mesto, in ker se je projekt odlično obnesel, ga bodo nadaljevali. Mestna igralnica ostaja projekt, ki se bo izvajal vse poletje, zato ponovno vabijo že jutri!
Dženana Kmetec
Foto: arhiv Zavoda za turizem
Foto: CG
Foto: CG
torek • 6. junija 2017
Podravje
Štajerski TEDNIK 7
Ptuj • Bralci radi podležejo modnim trendom in zaslužkarski reklami
Čakalne vrste niso samo pri zdravniku ...
Se spomnite časov, ko ste, če ste želeli prebrati neko knjigo, šli v knjigarno in si jo kupili? Ja, dolgo je že tega, ko smo knjige kupovali, ne da bi razmišljali o strošku zanje. Tako dolgo, da smo že skoraj pozabili na to možnost. Danes se nam zdi nepojmljivo, da smo si lahko kot študenti s štipendijo (študentskega dela v tistih časih ni bilo, ker ni bilo potrebe po njem!) kupili zbrana dela Ivana Cankarja. 30 knjig. Kar tako, mimogrede ...
Danes je nakup knjige precejšen strošek. Tako velik, da se mu je marsikdo odpovedal. Ampak če sodite med knjigoljubce, boste našli rešitev v knjižnicah. Tam si boste za nekaj malega več kot deset evrov letne članarine lahko celo leto izposojali knjige v neomejenih količinah!
Težava se prične, ker je povpraševanje bralcev po knjigah v mnogih primerih pogojeno z modnimi trendi. In da si včasih zaželimo knjigo, ki je izposojena. Potem se začnejo čakalne vrste. Ki smo jih sicer v svojem življenju navajeni, pa niso zato nič bolj priljubljene. Tudi knjižnične ne.
Kako je s čakalnimi vrstami v ptujski knjižnici, nam je pojasnila Milena Doberšek iz Knjižnice Ivana Potrča.
»V knjižnici in med uporabniki so rezervacije najbolj iskanega gradiva in čakanje nanj vedno aktualna tema, še zlasti pred prazniki, dopusti ali izpitnimi obdobji. Predvsem pri leposlovju je večje povpraševanje po tistih knjigah, ki so bile ob izidu ali kasneje deležne večje medijske pozornosti ali oglaševanja. Ni pa nujno, da medijska pozornost ali oglaševanje sovpadata z njihovo kakovostjo oziroma literarno vrednostjo. Poleg medijske odmevnosti ali
MiLena Miklavčič
Ogenj, rit in kače niso za igrače
• *
¿m K.
M f-
GDDY MCFADYEN
TOVARNA
mmi\
SIFKUSI SI KI SHI Uilllll ___
Najbolj čakanih pet naslovov v KIP. Ce bi šli v knjigarno (pač podobno, kot če greste samoplačniško na kako gastroskopijo) in kupili cenejše izvode teh knjig (žepna izdaja, mehka vezava), bi za njih odšteli dobrih 110 evrov. Kot za gastroskopijo ... Samo vam bo vseeno ob knjigah prijetnejše. Pa dalj časa trajajo ...
prepoznavnosti avtorja je število rezervacij pri posameznem gradivu odvisno tudi od tega, koliko izvodov nekega knjižnega naslova lahko knjižnica kupi.
V oddelkih izposoje redno spremljamo povpraševanje uporabnikov, število rezervacij in čakalne dobe. Če je zanimanje za nek naslov močno povečano, dokupimo še nekaj dodatnih izvodov, če nam to le dopuščajo finančna sredstva.«
Ptujske čakalne vrste
Po katerih knjigah so torej ptujski bralci letos najbolj povpraševali?
M. Doberšek: »Največ rezervacij so v letošnjem letu naši člani zabeležili pri naslednjem gradivu (velja za vse oddelke knjižnice skupaj):
1.	Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače (35 rezervacij)
2.	Jojo Moyes: Brez tebe (32)
3.	Ivana Djilas: Hiša (32)
4.	Paula Hawkins: Dekle na vlaku (31)
5.	Penelope Ward: Prepovedana romanca (31)
6.	Damjana Bakarič: Na tesnobi (30)
7.	Carlos Ruiz Zafón: Senca vetra (30)
8.	Hendrik Groen: Skrivni dnevnik Hendrika Groena,
?016 Vir: KIP
Prirast gradiva v Knjižnici Ivana Potrča v zadnjih desetih letih
starega 83 let in 1/4 (29)
9.	J. K. Rowling, J. Tiffany, J. Thorne: Harry Potter in otrok prekletstva (27)
10.	Isabel Allende: Japonski ljubimec (27)«
Na katere knjige pa se trenutno v KIP najdlje čaka?
M. Doberšek: »Trenutno se najdlje čaka na knjige:
1.	Milena Miklavčič: Ogenj, rit in kače niso za igrače (59 čakajočih, 10 mesecev)
2.	Paula Hawkins: Dekle na vlaku (21 čakajočih, 3 mesece)
3.	Ivana Djilas: Hiša (23 čakajočih, 2 meseca)
4.	Tina Maze: Jaz, Tina (15 čakajočih, 2 meseca)
5.	Cody McFadyen: Tovarna resnice (15 čakajočih, 2 meseca)
Seveda na čakalne dobe ne vpliva samo število izvodov, ki jih ima na razpolago knjižnica, ampak tudi disciplina članov pri vračanju izposojenega gradiva. V skladu s pravilnikom o splošnih pogojih poslovanja naše knjižnice je rok izposoje za knjige 21 dni. Za tiste, pri katerih so zabeležene rezervacije, roka izposoje ni možno podaljšati, ker pač čakajo še drugi člani. Žal pa se včasih dogaja, da so
roki za vračilo prekoračeni, kar tudi podaljšuje čas čakanja.«
Najbrž ne bi bilo smotrno kupovati še večjega števila izvodov knjig, pri katerih so daljše čakalne vrste, tudi zaradi tega ne, ker gre marsikdaj za muhe enodnevnice.
M. Doberšek: »Res, včasih se zgodi, da nekatere knjige postanejo pravi bralni hit. V takšnih primerih v knjižnici ne moremo kupiti zadostnega števila izvodov, da bi se izognili čakalnim vrstam, prav tako je to neracionalno, ker izjemno povpraševanje uporabnikov kmalu upade in bi imeli potem na zalogi presežke. Takšen bralni hit so bile pred nekaj leti na primer knjige Da Vincijeva šifra Dana Browna, Petdeset odtenkov sive (E. L. James) in Psi (Eros). V preteklosti smo v nekaterih primerih zaradi dolgih čakalnih dob tudi skrajšali čas izposoje in tako dosegli hitrejši obrat, a so uporabniki kljub temu na knjige čakali še več kot pol leta.«
Kako v knjižnici financirate nakup novih knjig?
M. Doberšek: »Sredstva za nakup prispevajo ministrstvo za kulturo in 16 občin Spodnjega Podravja, ki so ustanoviteljice knjižnice ali imajo s
knjižnico sklenjeno pogodbo o izvajanju knjižnične dejavnosti. Poleg nakupa knjižnica pridobiva gradivo tudi z obveznim izvodom (založbe so dolžne po en izvod vsake publikacije dati v javne knjižnice), z darovi in zamenjavo. Letni prirast knjižničnega gradiva žal že nekaj let pada predvsem zaradi zmanjševanja sredstev omenjenih finan-cerjev.«
Če ste torej tudi vi med tistimi, ki nasedate modnim trendom tudi v literaturi ali ste bili marketinško zmanipulirani, potem se žal pripravite na čakalne vrste. Mileno Miklavčič ste za letošnje poletne počitnice že zamudili (naj vam - mimogrede - namignem, da resnično ne zamujate prav ničesar pametnega, pa četudi nikoli ne pridete na vrsto), Dekle na vlaku pa bi, če dopustujete avgusta, še lahko ujeli (v Tednikovem bralnem kotičku smo vam knjigo že priporočili). Nekdanja uspešnica 50 odtenkov sive se najbrž malo rabljena še komu valja po knjižni polici, tako da povprašajte pri znancih; Dana Browna smo že vsi prebrali, zakaj pa bi človek bral knjigo Psi, pa mi ni jasno...
jš
Foto: JS
Zetale • 17. mednarodni slikarski Ex-tempore krajinarjev
Krajinarstvu je treba vrniti veljavo
Vsako leto Žetale obiščejo ljubiteljski, pa tudi akademski slikarji krajinarji iz vse države in tujine. Letošnji mednarodni slikarski Ex-tempore Žetale, že sedemnajsti zapovrstjo, bo potekal ta konec tedna, med 1. in 3. junijem.
V navdih bodo Žetale, Haloze in Haložani
Priglasitev ter žigosanje platen in drugih podlag bosta v prostorih Občine Žetale ta četrtek in petek, 1. in 2. junija, potekala med 10. in 15. uro, v soboto, 3. junija, pa med 10. in 12. uro. Razpisane teme so Žetale, krajina v Žeta-lah, Haloze in Haložani. Vsak umetnik bo najkasneje do sobote, 3. junija, do 14. ure lahko oddal le eno delo. Po oddaji del bo župan Žetal Anton Butolen vse udeležence likovne kolonije pogostil s piknikom v Kočicah.
Srečanje likovnih umetnikov so v Žetalah prvič organizirali ob ustanovitvi nove občine, v zadnjih nekaj letih pa so tematiko omejili na kra-jinarstvo; slikarjem bo tudi tokrat v navdih čudovita haloška pokrajina. 3. junija ob 19. uri bodo v večnamenski dvorani v Žetalah odprli razstavo nastalih del, na ogled bo vse do 19. junija. Najboljše podobe krajine bodo občine in sponzorji odkupili oz. nagradili z grand prix in sedmimi drugimi nagradami.
Pobudnik in umetniški vodja likovne kolonije Branko Gajšt je poudaril, da gre za edini krajinarski
ex-tempore v Sloveniji: »Sam sem pristaš pravega impresionizma in slikanja v naravi. Res pa je takih slikarjev čedalje manj; umetniki delajo ali po fotografijah ali pa gredo v smer abstrakcije. Ljudje imajo abstrakcije, četudi jih ne razumejo, praviloma raje: so dekorativne in se v dom lepo podajo. Kaj v resnici pomenijo, večini ni važno ...« Z likovno kolonijo v Žetalah želi krajinarstvu v Sloveniji povrniti pravi pomen in veljavo.
Župan žetalske občine Anton Butolen je mojstre krajinarstva pozval: »Dana vam je sposobnost, da bolj kot ostali vidite skrite kotičke v naravi, da globlje kot drugi zaznate in dojemate lepote narave v vseh njenih odtenkih ter znate to prenesti na platna. Vabim vas torej, da se ponovno vrnete v Žetale in v okviru letošnjega Ex-tempora na svoja platna prenesete svoje doživljanje lepote haloške pokrajine.«
Eva Milošič
Lani so na sicer slikarskem ex-temporu gostili tudi kiparja Alojza Grabrovca. Njegov iz hrastovine izrezbarjen simbol Žetal je dobil častno mesto pred žetalsko občino.
Foto: EM
8 Štajerski TEDNIK
Izobraževanje
torek • 30. maja 2017
Ptuj • Zlato na državnem tekmovanju mladih raziskovalcev
Vpliv glasbe na učence
Z raziskovalno nalogo Mozartov učinek je osnovnošolka Sara Rosalia Gutchi raziskovala, kako lahko ima poslušanje ustrezne klasične glasbe pozitiven vpliv na proces učenja. S kakovostno nalogo si je prislužila zlato priznanje tudi na tekmovanju mladih raziskovalcev.
Foto: šola
Sara Rosalia Gutchi
„Glasba mi že od malih nog veliko pomeni, še posebej rada pa imam klasično glasbo, saj že osmo leto obiskujem Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla, kjer se učim igranja na violino in sodelujem tudi v simfoničnem orkestru. Zato sem se letos odločila s pomočjo mentoric Marije Feguš Friedl in somentorice Renate Debe-Ijak, prof. slovenskega jezika, narediti raziskovalno nalogo s področja glasbe, ki sem jo poimenovala Vpliv glasbe na učenje in Mozartov učinek," pravi devetošolka, ki obiskuje OŠ Olge Meglic Sara Rosalia Gutchi.
Za potrebe raziskovalne naloge je opravila anketo, učenci 9. razreda pa so tudi pri pouku slovenščine izvedli tudi poskus poslušanja Mozartove glasbe pred reševanjem nalog iz slovnice v delovnem zvezku. Povezala se je tudi z docentko dr. Katarino Habe, kot strokovnjakinja, ki je izvedla raziskave Mozartovega učinka v okviru priprave svoje doktorske naloge.
V svojo raziskovalno delo je Sara vložila veliko truda in časa, kar se ji je obrestovalo, saj je na državnem srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, ki je potekalo 15. maja v Murski Soboti, prejela zlato priznanje. Slovesna razglasitev rezultatov bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, 10. junija.
Dženana Kmetec
Ptuj • Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov razburja
Povsem ali delno brezplačne
Nov model vzdrževanja učbeniških skladov v prihodnjem šolskem letu prinaša nekatere kup pa naj bi zagotovile šole oziroma ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Starši opozarjajo, da bodo šole imele premalo sredstev za uresničitev vseh želja ministrstva.
O prihodnjem delovanju in financiranju učbeniškega sklada je bilo v zadnjih mesecih slišanih veliko različnih informacij. Pred nekaj dnevi je ministrstvo z okrožnico, ki jo je naslovilo na šole, doreklo še nekatere podrobnosti. Kot poudarjajo, bo v skladu z načrtom menjave učbenikov iz učbeniškega sklada, ki je
bil sprejet leta 2015, ter s Pravilnikom o potrjevanju učbenikov zamenjava učbenikov potekala postopno v obdobju treh let. „V preteklih dveh letih je potekala zamenjava učbenikov za tretje in drugo vzgojno izobraževalno obdobje, letos pa poteka prednostna zamenjava učbenikov za prvo vzgojno izobraževalno
»Iz sredstev, letos namenjenih za učbeniški sklad, ne bomo zmogli financirati vseh potreb«
Milan Fakin, ravnatelj OŠ Breg: »Za prvošolce naj bi bila učna gradiva (učbeniki, delovni zvezki, delovni učbeniki) brezplačna po zagotovilu MIZŠ. Za razliko do vrednosti kompletov, ki za nekaj evrov presega vrednost sredstev MIZŠ za 1. razrede, še preverjamo možnosti reševanja. Veljalo naj bi za vse učence 1. razredov. V prejšnjih letih smo uredili glede nekaj najnujnejših učbenikov v učbeniškem skladu, seveda ostaja odprto vprašanje dokupa manjkajočih učbenikov in zamenjave neveljavnih oz. dotrajanih. Iz sredstev, namenjenih letos za učbeniški sklad, ne bomo zmogli financirati vseh potreb. Učbenike so si učenci itak lahko izposodili iz sklada in zanje ni bilo treba plačati. Cena delovnih zvezkov pa je variirala iz leta v leto, a se trudimo, da njihov obseg iz leta v leto zmanjšujemo. Glede na to, da v 1. razredu uporabljamo delovne učbenike, in glede na dopolnjeno okrožnico MIZŠ, lahko razumemo, da jih bodo učenci 1. razredov prejeli v trajno last, saj v nasprotnem primeru delovni učbeniki niso funkcionalni.«
obdobje. Letni obseg sredstev za učbeniški sklad posamezne šole se določi v skladu s predhodno poslano okrožnico. Pri določitvi sredstev se upošteva stanje števila učencev in oddelkov na dan 15. septembra šolskega leta, ki se začne pred začetkom proračunskega leta. Namenska raba sredstev se evidentira v aplikaciji »Trubar«. Način upravljanja in vodenja učbeniških skladov bo urejen z novim pravilnikom," pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
V okviru prejetih sredstev bodo šole kupile učbenike za učence od 2. do vključno 9. razreda ter učna gradiva za učence 1. razreda (učbeniki, delovni učbeniki in delovni zvezki, ki so potrebni za izvedbo pouka v prvem razredu osnovne šole).
Šole ne smejo zaračunati nakupa gradiv za prvi razred
Kot še pojasnjujejo na ministrstvu, je šolam omogočeno avtonomno razpolaganje s prejetimi sredstvi in dolgoročnejše načrtovanje učbeniške politike, šola
Učbeniki in delovni zvezki bodo od
Ptuj • 120. obletnica prve ptujske kino predstave
Nikoli ni izginilo nobeno kolo
V Mestnem kinu Ptuj bodo 120-letnico prikazovanja filmov na Ptuju praznovali vse leto. Del slavja je bil tudi potep v filmsko zgodovino Ptuja z zgodovinarko, ljubiteljico filma in nekdanjo sosedo ptujskega kina Marijo Hernja Masten.
Po dolgem času so v ptujskem kinu spet zabrneli stari analogni filmski projektorji. Štirje prikazani filmi (Ptuj -Zgodovinsko mesto, Ptujska dežela, Kurentovanje in Zima mora umreti), ki jih je posodil filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije, so namreč posneti na 35-milimetrski filmski trak. V ptujskem mestnem kinu so tako dokazali, da so tudi v našem okolju nastali številni zanimivi filmi, a dodali: »Prav nič manj zanimivo pa ni bilo dogajanje v zatemnjenih kinod-voranah, ki so dolga desetletja
predstavljale enega najpomembnejših družabnih prostorov v mestu.«
Hernja Mastenova je dejala, da je bil Ptuj z vsemi novotari-jami seznanjen relativno hitro: »Samo nekaj mesecev po tem, ko je bila v Parizu prva predstava tekočih oz. bežečih slik, so jo lahko videli tudi na Ptuju. Kino se je hitro prijel, čeprav so v mestu najprej gostovali potujoči kinematografi.« Kino se je kasneje selil med nemškim društvenim domom (kjer do-muje še danes) in gledališčem, v času med obema svetovnima
Foto: arhiv Mestnega kina Ptuj
Z Marijo Hernja Masten se je pogovarjala Mateja Lapuh.
vojnama so bile kino predstave tudi v Narodnem domu.
Zgodovinarka je spomnila, da je bil kino najprej velik uspeh, sledili so vzponi in padci: »Delavci so kino takoj sprejeli, ker je bila to preprosta in najcenejša zabava, pri kateri niso veljala stroga pravila oblačenja. Starejše generacije pa so, kot vedno, nasprotovale.« Povedala je, da so bili zelo hvaležna publika vojaki, ki so celo prosili za več predstav: »Cvetkov trg je bil poln vojaščine, vrsta je bila nekajkrat zasukana, vmes pa je na karte za celo sosesko čakal kak malček. Okoli leta 1900 je bilo na Ptuju okoli 3.000 vojakov, saj je bilo to mesto, kjer so branili mejo: včasih proti Ogrom, kasneje proti nikomur, na koncu proti samim sebi...«
Od časov, ko so težke filmske kolute z železniške postaje vozili s kolesom s prikolico, ko so filmi na Ptuj prihajali z zamikom enega leta in ko je kolesa, parkirana na dvorišču kina, pazil čuvaj koles (s sistematiziranim delovnim mestom), se je veliko spremenilo. Pa vendar se zgodovina ponavlja: v zadnjih letih število obiskovalcev ptujskega kina spet narašča.
Eva Milošič
Ormož • Muzeji in spregledana preteklost
Bogatejši za nove pridobitve
Ormoški grad je bogatejši za nove pridobitve. Slednje so predstavili na slovesnosti ob mednarodnem muzejskem dnevu 18. maja, ki jo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož.
Muzeji in spregledana preteklost: Nepovedano v muzejih je tema, s katero so muzeji po svetu ob mednarodnem muzejskem dnevu, ki ga zaznamujemo že od leta 1977, vabili med svoje zbirke. Že leta 1977 je Mednarodni muzejski svet ICOM zaznamoval 18. maj kot mednarodni dan muzejev, z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja, je med drugim razvidno na njihovi spletni strani. Mednarodni muzejski dan praznujejo v več kot 35.000 muzejskih institucijah v več kot 140 državah. Temu dnevu se pridružujejo tudi slovenski muzeji in galerije, ki so ob tej priložnosti brezplačno odprli vrata obiskovalcem in pripravili vrsto spremljevalnih dogodkov. Obeleževanju se je tudi letos pridružil Pokrajinski muzej Ptuj-Or-mož (PMPO), ki je na ta dan prav tako brezplačno vabil med svoje zbirke ter pripravil vrsto prireditev, med drugimi tudi slavnostno prireditev ob mednarodnem muzejskem dnevu. Na osrednjem dogodku v ormoškem gradu, kjer se je zbralo lepo število ljubiteljev umetnosti, so zbrane nagovorili direktor PMPO Aleksander Lorenčič, župan občine Ormož Alojz Sok in vodja ormoške enota muzeja Nevenka Korpič. »Najprej so bili predstavljeni postopki
konserviranja in restavriranja dveh neoklasicističnih papirnatih tapet iz ormoškega gradu, ki ju je domnevno naslikal graški slikar Alois Gleichenberger leta 1810. Restavriral ju je konservator specialist Viktor Povše. Gospod Povše se žal predstavitve ni mogel udeležiti, zato je omenjene tapete predstavil kustos arheolog Brane Lamut. Sledila je predstavitev postopkov restavriranja oljne slike na platnu z motivom Pokrajine s Cejlona, ki jo je leta 1856 naslikal Hermann Konigs-brunn. Podrobneje je s postopki seznanila konservatorka-restavra-torka magistra Darja Srebnik,« je
slovesno prireditev strnila vodja ormoške enote Nevenka Korpič. Svečani dogodek so sklenili s predstavitvijo ambientalne postavitve podarjenih predmetov zbiratelja Marka Sluge: »Že leta 2003 je ljubitelj in zbiratelj umetnin Marko Sluga poklonil muzeju razstavljene predmete, ki so danes v drugem nadstropju ormoškega gradu. V letošnjem letu pa je muzejska enota Ormož prostor nekdanje biblioteke uredila v sobo Marka Sluge, kjer so razstavili knjige, slike, pohištvo in nekaj drobnih predmetov, last gospoda Marka Sluge.«
Monika Levanič
Foto: Arhiv PMPO
torek • 30. maja 2017
Izobraževanje
ŠtajerskiTEBKlK 9
knjige za prvošolce?
pomembne novosti. Med drugim bo učno gradivo za prvošolce brezplačno, sredstva za nabodo za komplet knjig in učbenikov tako lahko privarčevali okrog 50 evrov, a nekateri že Država namreč za nakup učnega gradiva namenja za posameznega učenca le 30 evrov.
Foto: Črtomir Goznik
s**-* t , * r ✓ r ' HV
F v
letos vredna 5 evrov; skupno 30 evrov.
Novi pravilnik še ni sprejet
Nov predlog pravilnika o upravljanju učbeniških skladov pa je za šolske knjižničarje in sindikat SVIZ nesprejemljiv. Kot pravijo, so pričakovali rešitve tudi za skrbnike skladov, ki so v večini knjižničarji, a za dodatno
delo niso plačani.
Člani sekcije za šolske knjižnice in zveza bibliotekarskih društev so v začetku marca poslali ministrici dopis, v katerem sprašujejo, kako bodo dodatne delovne obremenitve za šolske knjižničarje kot skrbnike učbeniških skladov ovrednotene.
Pod vprašaj je po mnenju številnih postavljena tudi vzdržnost modela učbeniških skladov v finančnem smislu.
Foto: Črtomir Goznik
septembra naprej za prvošolce brezplačni.
pa ne sme zaračunavati uporabnine in nakupa učbeniških gradiv za prvi razred.
Ministrstvo bo za obnovo skladov in nakup učbeniškega gradiva za prvošolčke zagotovilo predvidoma okrog tri milijo-
ne evrov. Šole bodo pri porabi sredstev za učbeniške sklade avtonomne. Sredstva bodo šole prejele na podlagi vnaprej določenih kriterijev. Za učenca prvega razreda so določili vrednost 6 točk, posamezna točka pa je
Starši res ne bodo doplačevali?
„Za nakup potrebščin (medpredmetnih delovnih zvezkov) za 1. razred bomo odšteli toliko, kot je predvidenih sredstev, torej 30 evrov na učenca. V letošnjem šolskem letu je cena medpredmetnega učnega kompleta za 1. razred znašala 49 evrov, kar pomeni, da bomo morali sezname prilagoditi. Glede na izjavo, ki jo je dalo MIZŠ za medije, in sicer, da bodo gradiva za vse prvošolce brezplačna, sklepam, da starši ne bodo doplačevali razlike v ceni, če bi ta bila višja od 30 evrov, kot napačno interpretirajo nekatere založbe. Vsekakor bo treba počakati še na pojasnila MIZŠ. Za nakup učbenikov od 2. do 9. razreda imamo na voljo 11.500 evrov, kar bo zadostovalo. Ni idealno, je pa dovolj, da nakupimo potrebne učbenike za 4. in 5. razred, berila za 2. in 3. razred ter dokupimo manjkajoče ali uničene učbenike. Če bi želeli zadostiti vsem željam učiteljev, bi potrebovali okvirno 20.000 evrov," pravi Edita Čelofiga, knjižničarka na OŠ Ljudski vrt.
Zakaj knjig prvošolci ne bodo vračali?
O načrtovanih spremembah samega pravilnika o učbeniškem skladu pa pravi, da so bili skrbniki učbeniških skladov seznanjeni zgolj z osnutkom pravilnika, nanj pa so podali številne pripombe: „Med drugim tudi na 4. člen, ki predvideva, da bi učenci 1. razredov ob koncu šolskega leta učbenike zadržali, kar je popolnoma nesmiselno, saj si učbenike, ki so v US, lahko izposodi še vsaj 7 ali 8 naslednjih generacij. Po informacijah, ki jih imamo, bi moral biti nov pravilnik sprejet v začetku maja," še pojasnjuje Čelofigova.
| Letos se zaključuje obnova učbeniških skladov
Ministrica Maja Makovec Benčič pravi, da želijo krepiti predvsem kakovost, kakovostno prenovo in kakovostni izbor učbeniških gradiv in učbenikov, ki bodo postali del knjižničnega fonda. Lani je ministrstvo objavilo tudi razpis za izvedbo evalvacije kakovosti učbenikov v skladih. Ta naj bi bila v pomoč šolam pri izbiri gradiv. Redno se bo spremljala tudi kakovost delovnih zvezkov, enkrat letno pa bodo objavili tudi seznam najnižje, najvišje in povprečnih cen učbeniških kompletov.
Obnovo učbeniških skladov, ki so jo začeli leta 2015, naj bi končali letos.
V srednjih šolah pa na tem področju sprememb ne bo, del izposojevalnine bodo tudi v prihodnje sofinancirali starši.
Bo 30 evrov dovolj?
Javno so dvome v protestni izjavi za javnost poslali založniki: založba Rokus Klett, DZS in založba Mladinska knjiga. Zmotilo jih je, da je MIZŠ kljub obljubi, da bo učno gradivo za prvošolce brezplačno, namenilo le 30 evrov na učenca. „Okrožnica je zavajajoča in nikjer ne navaja, da 30 evrov ni najvišja dovoljena vrednost kompleta za učenca, ampak je to samo višina subvencije MIZŠ, razliko do polne vrednosti kompleta krijejo starši. V okrožnici tudi ni navedeno, da se šolam ni treba ukvarjati z distribucijo kompletov in zaračunavanjem doplačil staršem - vse to bo namreč potekalo
enako kot v preteklih letih, kar pomeni, da celotno distribucijo še naprej izvajajo knjigarne in distributerji," so zapisali v protestni izjavi. Prepričani so, da je ministrstvo povzročilo le zmedo in pustilo preveč vprašanj odprtih. Založniki so prepričani tudi, da bo znesek - 16 evrov - na učenca premajhen tudi za napovedano upravljanje z učbeniškim skladom za učence od 2. do 9. razreda. „Preprosti izračuni pokažejo, da bo zamenjava oziroma obnova učbenikov v učbeniških skladih možna v povprečju sedem let. Učbeniške sklade bodo dodatno preplavili iztrošeni učbeniki," je še stališče založnikov.
Dženana Kmetec
Promocijsko sporočilo
Postanite magister profesor inkluzivne pedagogike, široko usposobljen strokovnjak, ki bo prepoznal razvojne značilnosti in potrebe oseb z vsemi vrstami posebnih potreb
Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem je v študijskem letu 2017/2018 prvič razpisala magistrski študijskih program Inkluziv-
na pedagogika tudi na Ptuju. Izvajal se bo ob petkih popoldan in sobotah dopoldan na Ljudski univerzi Ptuj. Študij je namenjen vsem tistim,
ki se želijo usposobiti na področju dela z osebami z vsemi vrstami posebnih potreb. Poleg navedenega je cilj programa usposobiti strokovnja-
Inkluzivna pedagogika - magistrski študijski program 2. stopnje.
Strokovni naslov, ki ga diplomant pridobi: magister profesor inkluzivne pedagogike / magistrica profesorica inkluzivne pedagogike.
Trajanje študija: 2 leti.
Študij se bo izvajal na Ptuju.
h/
Informativni dan za študijski program Inkluzivna pedagogika bo v torek, 6. junija 2017, ob 17.00 na Ljudski univerzi Ptuj.
Info: Bernarda Kvas, 02 749 21 58, bernarda.kvas@lu-ptuj.si
\
0 %
1 a.
ka, ki bo razvil občutljivost za sprejemanje različnosti, pozitivna pričakovanja do oseb s posebnimi potrebami, pomen vseživljenjskega profesionalnega in osebnostnega razvoja oseb s posebnimi potrebami. Poleg navedenega bo diplomant znal pripraviti individualizirane programe ter organizirati prilagoditve v procesu vzgoje in izobraževanja za osebe z vsemi vrstami primanjkljajev, ovir oziroma motenj ter bo znal načrtovati, usmerjati, izvajati in evalvirati strokovno pomoč.
Ker je to širok profil strokovnjaka za vzgojo, izobraževanje in skrb za osebe s posebnimi potrebami, se bo diplomant lahko zaposlil na različnih področjih, in sicer kot vzgojitelj predšolskih otrok za dodatno strokovno pomoč, svetovalni delavec v programu za predšolske otroke v prilagojenem programu,
učitelj individualne in skupinske pomoči za učence z učnimi težavami v OŠ, svetovalni delavec v OŠ, izvajalec del in nalog strokovnega delavca v organizacijah, ki nudijo različne oblike pomoči rizičnim skupinam in osebam s posebnimi potrebami, organizator in vodja programov vseživljenjskega učenja za posameznike in skupine,
ki tega sami niso sposobni, ter v drugih sorodnih poklicih. Več informacij o študijskem programu ter o pogojih in poteku vpisa je dostopnih na spletni strani fakultete (www. pef.upr.si), vse zainteresirane pa prijazno vabimo na informativni dan, ki bo v prostorih Ljudske univerze Ptuj potekal v torek, 6. 6. 2017, od 17. ure dalje.
10 &o/m¿zTEDNIK
Kultura
torek • 30. maja 2017
Ptuj • Literarno-glasbeni večer z Nušo Ilovar
»Vsaj delček življenja hočem oblikovati po svoje!«
V četrtek, 19. maja, nas je v Knjižnico Ivana Potrča privabil prav poseben dogodek: literarno-glasbeni večer z Nušo Ilovar in njeno »ekipo«, na katerem smo spoznali pesnico invalidko, ki se je odločila, da se ne bo prepustila vsakdanjiku, kakršnega ji je namenila usoda.
Nuša Ilovar se je rodila v Ljubljani v letu 1969. Že od rojstva ima cerebralno paralizo, ki jo je priklenila na invalidski voziček. Je fizično težji invalid z manj razločnim govorom, vendar duševno zdrava. Sedaj živi v Žalcu.
Literarni večer, na katerem smo spoznali njeno pesniško delo, so sooblikovale Sara Damiš, ki je brala Nušine misli o življenju, invalidnosti in literarnem ustvarjanju, ter mama Anica Ilovar, ki je brala Nušine pesmi, in glasbenica Simona Kropec, ki je nekatere pesmi uglasbila. Takole je Nušo predstavila Sara Damiš:
»Nuša Ilovar - posebna oseba ali oseba s posebnimi potrebami? Ki je izborila volilno pravico invalidnih oseb. Nuša, ki je napisala šest pesniških zbirk in en roman. Ženska, ki pravi, da mora invalid imeti realne cilje in močno voljo, da jih doseže, da premaga vse ovire. Ne sme se vdajati obupu, vedno mora iskati tisto pot, ki pelje naprej. Invalidnosti se lahko navadiš, sprejeti pa je ne smeš nikoli.
Nuša je najprej napisala roman, kasneje pa je svoje ustvarjanje bolj posvetila poeziji in tako do danes izdala šest pesniških zbirk. Za svoje delo je prejela več priznanj. Leta 2000 je bila nominirana za Slo-
»Upornost je del mene. Imam jo v krvi, že vse življenje se nečemu upiram. Včasih celo takim stvarem, za katere drugi mislijo, da bi jih morala sprejeti. Nikoli se ne bom v celoti sprijaznila s svojo invalidnostjo. Beseda 'ne morem' pri meni nima velike podpore. Tudi ukalupljanja in dajanja oznak ne prenesem. Temu se na vso moč upiram. Predvsem invalide ljudje radi spremljajo s pomilovalnimi pogledi. Navadno jih spremlja še samoumevno mišljenje nekaterih, da nas poznajo, ker slučajno delajo z invalidi. Skratka: ne pustim se stlačiti v nikakršen kalup - ne političnega, ne verskega, ne družinskega, ne katerega drugega. Če boste to poskušali, jih boste na kakršenkoli drugi način dobili po nosu. Sem trmasta in v določenih stvareh samosvoja.«
Direktor Knjižnice Ivana Potrča Matjaž Neudauer je na literarnem večeru pozdravil pesnico Nušo Ilovar z njeno spremljevalno ekipo. Na fotografiji so (od leve) Sara Damiš, Nuša Ilovar z mamo Anico ter glasbenica Simona Kropec.
»O sebi ravno ne mislim, da sem pesnica. Rada pišem in trudim se. Ampak da bi sama sebe opisala za pesnico, do tega mi ni. Takšne in drugačne nazive naj dajejo in dodeljujejo drugi. Meni je to odveč. Meni je dovolj, da pišem.«
zbirka Vihravo ravnovesje pa se je po izboru Javnega sklada za kulturne dejavnosti uvrstila med šest najboljših samozaložniških knjig, izdanih v letu 2015. Svoje pesmi redno objavlja tudi v številnih literarnih revijah. Ž tretje leto njene prevedene pesmi objavljajo tudi v srbskih revijah.«
Na literarnem večeru smo med prebiranjem njenih verzov z Nuši-nimi besedami odstirali in izpovedovali njeno intimnost in jo spoznali kot osebo številnih plasti ter poslušali njene uglasbene pesmi.
Zbrane je ob koncu pozdravila tudi Nada Polajžer, predsednica Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Sonček.
jš
venko leta in se uvrstila na vidno drugo mesto. Leta 2005 je prejela Sovinovo priznanje, ki ga občina Žalec podeljuje za ugledne dosežke na področju kulture. Leta 2009 je prejela priznanje Andragoškega centra Republike Slovenije, ki ga ta podeljuje posameznikom za izjemne učne uspehe in bogatitev
svojega znanja. Leta 2014 je sodelovala na natečaju za viteza poezije, se uvrstila v finale in po izboru občinstva prišla med prve tri. Na festivalu erotične poezije letos v Mariboru se je uvrstila v polfinale. Prejela je tudi več priznanj za udeležbo in sodelovanje na literarnih natečajih. Njena zadnja pesniška
»Trudim se biti ljubeča in razumevajoča hči. Vem, da sem težavna in z menoj ni enostavno živeti, kajti nisem tip človeka, ki bi se popolnoma prepustil vsakdanjiku, kakršnega mu je namenila usoda. Vsaj delček življenja hočem oblikovati po svoje, kar pa - poleg moje težje invalidnosti - tudi vpliva na moje bližnje in je marsikdaj zelo utrujajoče.«
Foto: JS
Majšperk • Odprtje razstave Srdana Mohoriča Metalika
Lepoto je treba poiskati
Do 25. junija letos bo v Tovarni umetnosti na Bregu pri Majšperku na ogled razstava Srdana Mohoriča Metalika. Ptujski fotograf se tokrat predstavlja z nekaj serijami dih jemajočih fotografij, posnetih v tovarni Talum v Kidričevem.
Umetnik je bil v tovarni aluminija zaposlen, pa jo je obenem tudi fotografiral: »Ko je 'tovarniški fotograf Stojan Kerbler šel v pokoj, je nastala praznina. Povabili so me k pripravi tovarniškega mesečnika Aluminij, fotografiral sem tudi za raznorazne druge edicije.« Delo je nadaljeval na povsem svojstven način. »Stojan Kerbler je specialist
fotografiranja življenja nekega okolja, pa tudi tovarna je bila v času njegovega fotografiranja povsem drugačna. Danes v proizvodnji skoraj ne vidiš človeka; ljudje se tam pojavijo samo ob napaki ali vzdrževanju,« je pojasnil Mohorič.
Na lov za motivi se je zato raje odpravil v skladišče odpadnega aluminija. Vodja Tovarne umetno-
sti Dušan Fišer je poudaril, da aluminij kot surovina v naši percepciji praviloma nima estetske vrednosti, temveč ga povezujemo zgolj s proizvodnjo: »Specifična sta tako material kot fotograf. Njegove serije fotografij segajo od konkretnih posnetkov tovarne do prehoda v abstraktne kompozicije. Fotograf z zanimivim kadriranjem detajl
Foto: Stojan Kerbler
Srdan Mohorič je lepoto v objektiv fotoaparata lovil že v osnovni šoli, poklicna pot pa ga je pripeljala do fotografiranja aluminija.
izloči iz konteksta, da zaživi neko čisto drugo vsebino.« Tudi županja Majšperka Darinka Fakin je dejala: »Mohoričevo delo predstavlja neživo naravo, ki pa jo je naredil še kako živo.«
Umetnik je priznal, da obiskovalci tovarno najbrž gledajo s popolnoma drugačnimi očmi: »V današnjem hitrem tempu življenja nimamo časa niti za bližnjega, kaj šele zase ali celo za iskanje lepega. Moji motivi so lepi, vendar so v resnici odpad. Tudi tam, kjer ima človek občutek, da ni vse tako, kot bi moralo biti, je mogoče najti lepoto. Res sem moral narediti ogromno posnetkov, vendar: če veš, kaj je tvoj cilj, potem to tudi najdeš.«
Eva Milošič
Kidričevo • Nova razstava v Galeriji FO.VI
Duša Jesih in Paola Ravasio
V Galeriji FO .VI v Strnišču pri Kidričevem je do 24. junija na ogled kiparsko-slikarska razstava Forma VS geometrija. Razstavljata italijanska kiparka Paola Ravasio in slovenska slikarka Duša Jesih.
»Mladi umetnici, distancirani od Kidričevo predstavljata prvič, se vitvijo oblik, vse do preučevanja vseh predmetno reprezentativnih ukvarjata z zaznavnimi procesi, oblikovnih elementov, ki predsta-pomislekov, ki se v Galeriji FO.VI radikalno razgradnjo in poenosta- vljajo sintaktično osnovo vizualne
Italijanska kiparka Paola Ravasio, slikar, galerist in kustos Jernej Forbici ter slikarka Duša Jesih
govorice. Iz tega se porajata dva različna načina dojemanja oblike in geometrije. Umetnici se vsaka po svoje odpirata prostorom, v katerih duša in telo še vedno lahko vzpostavljata dialog ob branju prostora, svetlobe in oblikovnega izraza. Medtem ko kompleksne strukture Paole Ravasio predstavljajo napeta telesa in mišice, ki se želijo osvoboditi od zapletenih geometričnih oblik in se poigravajo s kontrasti nad oblikami, materiali in enobarvnostjo smole in brona, nas platna in oljne slikarske instalacije Jesihove s svojo strukturo, sestavljeno iz ritma, gibanja, barv in geometrične harmonije, popeljejo k novi, sodobni obravnavi abstrakcije in pri tem zahtevajo herme-nevtičen prispevek opazovalca,« je o avtoricah razstave zapisala Mari-ka Vicari.
Italijanska kiparka Paola Rava-sio (1978) se je po koncu umetniške gimnazije, končala jo je z odliko, izpopolnjevala v kiparskih laboratorijih. Svoje znanje je nato poglobila v ateljeju slavnega kiparja Pietra Scampinija v Castrannu. Za sabo ima številne razstave v Italiji in Švici. Leta 2014 je prejela kiparsko nagrado Sangregorio,
živi in dela pa v Caronno Varesino v Italiji.
DušaJesih (1977) je končala Srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani in diplomirala iz slikarstva na Visoki strokovni šoli za risanje in slika-
Avgust Demšar:
Evropa
So tudi vam pri srcu detektiv-ke? Zlasti na severu Evrope najdemo kup zanimivih avtorjev, ki bodo tudi nedetektiv-karje prepričali, da ne gre za tretjerazredne pisune.
nje. Končala je tudi specialistični študij in se študijsko izpopolnjevala v Parizu. Leta 2012 je vpisala magistrski študij slikarstva na ALU. Živi in dela v Ljubljani.
MZ
No, avtorja detektivk imamo tudi Slovenci. Avgusta Demšarja (kar je psevdonim za Tomaža Zupančiča, ki - ne boste verjeli - uči na oddelku za predšolsko vzgojo mariborske fakultete). In tudi on je napisal serijo knjig z istim detektivskim mojstrom, inšpektorjem Vrenkom. Ampak nas ni prepričal. Vsaj roman Evropa, ki smo ga dobili v roke, pa čeprav je bil pred leti celo nominiran za kresnika. Nekam na silo evropski je, poln nekih tako nenavadnih naključij, da si jih lahko izmisli samo pisatelj, resnično življenje pa nikakor ne. Edino, kar nas je pritegnilo, je bilo to, da smo se lahko kot bralci šli detektiva in ugotavljali, kdo inšpektorju Vrenku laže. Ampak dobro - ne morejo vsi pisatelji biti Skandinavci ... Ali Skandinavke. Tam imajo očitno neizčrpen vir kriminalne domišljije.
Ocena: 2.
JS
Foto: MZ
Najboljša slovenska igralka v kategoriji U-16 Maja Mako-rič (1402. na mladinski ITF--lestvici) je vnovič potrdila svoj talent, tokrat v mladinski konkurenci. Na turnirju 5. ranga v Podgorici je slavila med posameznicami, kar je njena prva lovorika v tej starostni kategoriji. Za prvi naslov je potrebovala le osem poskusov, v devetem je že stopila na najvišjo stopničko...
15-letna Primorka je članica TK Terme Ptuj, na Štajerskem pa se dijakinja Gimnazije Ptuj odlično počuti. V Črno goro se je odpravila s slovensko ekipo, ki jo je na turnirju vodil trener Igor Ogrinc. Maja je tokrat nastopila s posebnim povabilom organizatorjev (wild cardom) in ga odlično izkoristila.
Na poti do končnega slavja jo je že v 2. krogu čakala 2. nosilka, Španka Laura Lopez Giese (412.). Leto starejša tekmica pa ni bila kos Maji, ki svojo igro temelji na močnih udarcih iz vseh položajev.
Nogomet
Benko zadel, Kidričanom to ni uspelo
Stran 12
Nogomet
Aluminij v dodatnih kvalifikacijah z Ankaranom
Stran 12
To ji je odprlo pot in sledila je gladka zmaga proti Hrva-
tici Sari Zalukar. V polflnalu je Makoričeva prikazala naj-
Nogomet
Triglav v 1. ligo, Dob se je odrekel kvalifikacijam
Stran 13
Nogomet
Gerečja vas prvak Superlige
Strani 13
Mladinski ITF-turnir v Podgorici, rezultati:
1.	krog: Makorič - Zorica Spasojevič (BiH) 7:5, 3:6, 6:3;
2.	krog: Makorič - Laura Lopez Giese (Španija, 2.) 6:3, 5:7, 6:1;
četrtfinale: Makorič - Sara Zalukar (Hrvaška) 6:4, 6:1;
polfinale: Makorič - Aubane Droguet (Francija, 6.) 3:6, 6:1, 6:0;
finale: Makorič - Lana Šipek (Hrvaška) 6:4, 6:1.
boljši tenis, v 2. in 3- nizu je »odpihnila« 14-letno Francozinjo Aubane Droguet (669.). Podobno predstavo je ponovila v sobotnem finalu proti Hrvatici Lani Šipek (651.), kjer je ob agresivni igri naredila malo napak in se veselila končne zmage.
»Potrebno je bilo veliko potrpežljivosti, da sheme iz treningov delujejo tudi na turnirjih. Vlak je utirjen in zdaj so pred nami že novi izzivi,« je zapisal trener Zoran Krajnc.
Maja bo ta teden nastopala na državnem prvenstvu U-16 v Mariboru, ob njej iz ptujskega kluba še Taja Lončarič, Ana Teja Tabor in Tara Gorin-šek, pri fantih bo 1. nosilec Filip Jeff Planinšek, 4. pa Blaž Vidovič.
Jože Mohorič
Rokomet
V četrto Dobova le padla
Strani 14
Rokomet
Izolčani bolj motivirani od Drave
Strani 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiluiajti na.i na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Motokros • Dirka za SP v Franciji
Gajser predčasno iz Francije, do zmage Desalle
Motokrosisti so konec tedna v Franciji tekmovali na deveti dirki svetovnega prvenstva v motokrosu. Slovenske tekmovalce trenutno pestijo številne poškodbe, zato je na dirko od Slovencev odpotoval le Tim Gajser. Že pred odhodom v Francijo je bilo jasno, da tudi mladenič iz Pečk pri Makolah ni stood-
stoten, saj ga še vedno pestijo posledice padcev v Latviji in Nemčiji.
Gajser se je vseeno odpravil v Francijo, da bi osvojil nekaj točk, ki bi utegnile biti ob koncu sezone še kako pomembne. A že na sobotnem treningu se je pokazalo, da vozi v izjemnih bolečinah. Kljub temu je popoldne star-
Dirka za SP v Franciji, rezultati:
1.	Clement Desalle
2.	Antonio Cairoli
3.	Gautier Paulin
4.	Maximilian Nagl
Belgija Italija Francija Nemčija
5. Jeremy Van Horebeek Belgija
Skupni vrstni red (9/19):
Kawasaki	lS
KTM	22
Husqvarna	l5
Husqvarna	25
Yamaha	20
25 20 22 12 15
1.	Antonio Cairoli
2.	Gautier Paulin
3.	Clement Desalle
4.	Tim Gajser
5.	Jeremy Van Horebeek
6.	Jeffrey Herllngs
Italija Francija Belgija Slovenija
Belgija Nizozemska
KTM
Husqvarna
Kawasaki
Honda
Yamaha KTM
43 42 3T 3T 35
34T 29T 289 261
261 253
tal v kvalifikacijski dirki, kjer pa je po nekaj krogih odstopil.
»Že prejšnji teden bi bilo bolje, da bi ostali doma in Tim ne bi tekmoval v Nemčiji. Toda kar je bilo, je bilo. Včeraj pa se je izkazalo, da so bolečine vseeno prehude. Po štirih krogih sem videl, da Tima zelo boli rama, pokazali smo mu, naj odneha. Tim je borec, skušal je nadaljevati, nato pa je le zapeljal v bokse. Razmišljala sva, kaj storiti, ponoči pa sva se odločila, da gremo domov, opravimo podrobne preglede in preiskave, da vidimo, kaj točno je z ramo,« je povedal Timov oče in trener Bogomir.
»Ne morem opisati razočaranja, ker ne morem dirkati. Ni v moji naravi, da bi odstopil, toda vsem svojim
Tenis • Mladinski ITF-turnir v Podgorici
Maja v Podgorici do konca, do prve lovorike
Foto: Hondaracingteam
Tim Gajser (Honda) je v soboto še poskušal na kvalifikacijah, a so bile bolečine v ramenu prehude.
navijačem obljubljam, da se bom kar najhitreje vrnil še močnejši,« je Tim Gajser sporočil v izjavi svojega moštva.
V prvi vožnji v konkurenci je slavil Nemec Max Nagi, drugo mesto je osvojil Antonio Cairoli, tretji je bil Belgijec Jeremy van Horebeek. V
drugi vožnji je slavil Belgijec Desalle pred Francozom Pau-linom in Cairolijem, skupno na dirki pa je Desalle s 43 točkami za eno točko premagal Italijana, tretji pa je bil Paulin s 37, kolikor jih je zbral tudi četrti Nagl.
Skupno se je zdaj Cairoli še utrdil na prvem mestu s 347
točkami, drugi je Paulin z 297 točkami, do danes tretjega Gajserja, ki ostaja pri 261 točkah, pa je zdaj prehitel še Desalle, ki je pri 289 točkah. Gajserja pa je po točkah ujel tudi van Horebeek.
Naslednja dirka SP bo čez 14 dni v ruskem Orljonoku.
JM, sta
Maja Makorič (TK Terme Ptuj, levo) je v finalu mladinskega ITF--turnirja v Podgorici premagala Hrvatico Lano Šipek in osvojila svoj prvi turnir tega ranga.
Tenis
Slovenci izgubili nekaj mest
Britanec Andy Murray je zadržal vodstvo na vrhu teniške lestvice ATP, njegova prva zasledovalca ostajata Srb Novak Bokovic in Švicar Stan Wawrinka. Najboljši Slovenec Blaž Kavčič je malenkostno izgubil ter s 116. nazadoval na 117. mesto. Blaž Rola je nazadoval na 214., Grega Žemlja na 224., po lestvici so malenkostno zdrsnili tudi Tom Kočevar--Dešman (749.), Nik Raz-boršek (801.) in Tomislav Ternar (893.).
Lestvica ATP (29. 5.):
1. (1.) Andy Murray (VB)	10.3T0
2. (2.) Novak Bokovic (Srb)	T.445
3. (3.) Stan Wawrinka (Švi)	5.B95
4. (4.) Rafael Nadal (Špa)	5.3T5
5. (5.) Roger Federer (Švi)	5.035
6. (6.) Miloš Raonic (Kan)	4.450
7. (7.) Dominic Thiem (Avt)	4.l45
8. (8.) Marin Čilic (Hrv)	3.TB5
9. (9.) Kei Nishikori (Jap)	3.B50
10. (10.) Alexander Zverev (Nem)	3.l50
117. (116.) Blaž Kavčič (Slo)	4SB
214. (209.) Blaž Rola (Slo)	253
224. (219.) Grega Žemlja (Slo)	239
749. (740.) Tom Kočevar-Dešman	(Slo) 2S
801. (793.) Nik Razboršek (Slo)	23
893. (888.) Tomislav Ternar (Slo)	l5
Nemka Angelique Kerber je neslavno končala nastope na odprtem prvenstvu Francije v Parizu in izpadla v prvem krogu, v tolažbo pa ji je, da je kljub temu ostala številka 1 na teniški lestvici WTA. V top 10 ni nobenih sprememb.
Slovenske teniške igralke - prav nobena od njih se prek kvalifikacij ni prebila na glavni turnir Roland Garrosa - so doživele rahel zdrs po lestvici. Dalila Ja-kupovič je izgubila eno mesto in je po novem štetju 130., Tamara Zidanšek je 158., povratnica na veliko sceno Polona Hercog pa je s 198. nazadovala na 205. mesto.
Lestvica WTA (29. 5.):
1.	(1.) Angelique Kerber(Nem)	7035
2.	(2.) Serena Williams (ZDA)	6110
3.	(3.) Karolina Pliškova (Češ)	6100
4.	(4.) Simona Halep (Rom)	5790
5.	(5.) Garbine Muguruza (Špa)	4636
6.	(6.) Elina Svitolina (Ukr)	4575
7.	(7.) Dominika Cibulkova (Slk)	4480
8.	(8.) Johanna Konta (Vbr)	4330
9.	(9.) Svetlana Kuznecova (Rus)	4310
10.	(10.) Agnieszka Radwanska (Pol) 4095
130. (129.) Dalila Jakupovič (Slo)	422
158. (155.) Tamara Zidanšek (Slo)	344
205. (198.) Polona Hercog (Slo)	272
263. (260.) Tadeja Majerič (Slo)	192
sta
12 Štajerski
Šport
torek • 30. maja 2017
Gorica ulovila drugo mesto, Rudar in Krško neposreden obstanek
Redni del prvenstva v 1. slovenski ligi je zaključen, pred nami so le še dodatne kvalifikacije za obstanek v 1. ligi ter finale Pokala Slovenije (Domžale - Olimpija, sreda, 31. 5., ob 20.30 v Kopru).
Mariborčani so državni naslov osvojili že pred tedni, na zadnji tekmi so z zmago proti Krškemu le še začinili slavje ob prevzemu zmagovalnega pokala. Slavje ni bilo tako bučno kot pred leti, kljub temu pa Mariboru nihče ne more oporekati nove zvezdice. Že v teh dneh se je začelo sestavljanje igralskega mozaika za naslednjo sezono (Handanovic, Rajčevic in Zahovic so že podaljšali pogodbe), skrbi pa napovedan odhod najboljšega igralca sezone v Sloveniji Dareta Vršiča in zaključek kariere Milivoja Novakovica. Poletje v Ljudskem vrtu bo zagotovo pestro.
Do zadnjega kroga se je bil boj za 2. mesto, na koncu pa so bili uspešnejši Goričani, ki so pred Olimpijo pristali zaradi boljšega izkupička v medsebojnih tekmah (2 zmagi, remi in poraz). Za omenjenima so na 4. mestu pristale Domžale, ki spomladi nikakor niso našle pravega ritma, predvsem jim je manjkal golgeter, ki bi žogo ob številnih ustvarjenih priložnostih pospravil v gol.
Celjani in Koprčani so imeli spomladi zelo dolgi seriji neporaže-nosti, a je bilo v teh veliko število remijev. Peto in šesto mesto sta tako realna dosega za ti ekipi, ki sta imeli precej pretresov tudi v samem delovanju. Koper tako še vedno nima potrjene licence za nastopanje v 1. ligi za sezono 2017/18, v Celju pa so pred dnevi zaradi neizpolnjevanja obveznosti razdrli pogodbo z vlagatelji iz Ukrajine.
Vlagatelje iz tujine imata tudi Rudar in Krško, ki sta se skupaj z Aluminijem do zadnjega krčevito borila za obstanek. To jima je uspelo, Rudarju tudi s pomočjo novega trenerja Ramiza Smajlo-vica, ki je ekipo vodil na zadnjih treh tekmah.
Aluminij je v tem troboju potegnil kratko, a glede dodatnih kvalifikacij obstaja še kar nekaj neznank: FC Koper še nima licence za nastop v 1. ligi, Roltek Dob še ni uradno potrdil, ali se bo lotil prvoligaškega izziva ali se bo (znova) odločil za drugoligaško tekmovanje. Če se bo to res zgodilo, potem bo priložnost za nastop v dodatnih kvalifikacijah najverjetneje ponujena tretjeuvrščeni ekipi Ankaran-Hrvatini.
REZULTATI 36. KROGA:
Olimpija - Aluminij 1:0 (1:0);
Maribor - Krško 1:0 (1:0);
Koper - Gorica 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Edafe (77.);
Domžale - Celje 1:4 (0:2); strelci: 0:1 Volaš (30.), 0:2 Volaš (44.), 1:2 Ožbolt (47.), 1:3 Pungeršek (54.), 1:4 Belic (76.);
Rudar - Kalcer Radomlje 0:0.
1. MARIBOR	36	21	10	5	63:30	73
2. GORICA	36	16	12	8	48:39	60
3. OLIMPIJA	36	17	9	10	49:35	60
4. DOMŽALE	36	16	8	12	63:45	56
5. CELJE	36	15	10	11	48:39	55
6. KOPER	36	12	14	10	43:40	50
7. RUDAR	36	10	11	15	49:51	41
8. KRŠKO	36	8	15	13	39:50	39
9. ALUMINIJ	36	9	11	16	38:56	38
10. RADOMLJE	36	1	10	25	23:80	13
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija in Olimpije so se v sezoni pomerili štirikrat, trikrat so zmagali Ljubljančani, enkrat pa Kidričani.
Nogomet • 1. SNL, 36. krog
Benko zadel, Kidricanom to ni uspelo - sledijo kvalifikacije
MARIBOR - KRŠKO 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Hotic (45.).
MARIBOR: Obradovic, Palčič, Rajčevic, Šuler, Viler, Hotic (od 77. Bohar), Vrhovec (od 69. Mertelj), Pihler, Bajde (od 82. Ahmedi), Ta-vares, Zahovic. Trener: Darko Milanič.
Nogometaši Maribora so se z zmago poslovili od letošnje sezone, kjer so ponovno zasedli slovenski prestol. V Ljudskem vrtu so brez velike evforije, a v svečanem ozračju proslavili 14. naslov državnega prvaka. Naslov so si zagotovili že veliko prej, zato obisk v prekrasnem sončnem vremenu ni bil tako množičen. Po tekmi so gledalci zasedli zelenico stadiona, proslava pa se je potem preselila na južno ploščad stadiona, kjer so nogometaši tudi visoko dvignili pokal.
JM, sta
Olimpija - Aluminij 1:0 (1:0)
STRELEC: 1:0 Benko (39.).
OLIMPIJA: Vodišek, Avramovski (od 81. Baskera), Mitrovic, Za-rifovic, Štiglec, Cretu, Miškic, Boateng, Abass (od 75. Alves), Kirm, Benko (od 66. Oduwa). Trener: Safet Hadžic
ALUMINIJ: Kovačič, Jakšic, Zeba, Turkalj, Kocic, Muminovic, Vr-banec (od 86. D, Petrovic), Škoflek, Mesec (od 70. Rebernik), Tahi-raj (od 88. Damiš), Kramer. Trener: Slobodan Grubor RUMENA KARTONA: Škoflek; Štiglec.
Kidričani so v Ljubljani lovili zadnjo priložnost za skok na 8. mesto in s tem neposredni obstanek med prvoligaši. Na drugi strani je Olimpija lovila končno 2. mesto, kar bi jim lahko uspelo v primeru lastne zmage in spodrsljaja Gorice na Bonifiki. Svoj del naloge so Ljubljančani opra-
vili, Goričani pa pri tem niso sodelovali in so sami zadržali končno 2. mesto.
Gostje so stavili na boljšo formo v zadnjih tednih in na dejstvo, da so Ljubljančani z mislimi že deloma uhajali na sredin finalni obračun Pokala Slovenije (Domžale -Olimpija, ob 20.30 v Kopru).
Nogomet • Dodatne kvalifikacije za obstanek/napredovanje
Aluminij za obstanek z Ankaranom!
V zadnjih tednih so se v javnosti že pojavljale različne možnosti glede igranja dodatnih kvalifikacij za obstanek / napredovanje v 1. ligo. Neznanka je Koper, ki na prvi stopnji ni dobil licence za nastop v 1. ligi za sezono 2017/18, druga pa Dob, ki ni kazal ambicij za napredovanje v 1. ligo. Slednje se je uresničilo, v Dobu so se odpovedali kvalifikacijam, zato bo tekmec Aluminija tretjeu-vrščena ekipa 2. SNL - Anka-ran-Hrvatini.
„Z enim očesom smo seveda spremljali dogajanje v 2. ligi, saj je vedno obstajala možnost igranja v kvalifikacijah. Dejstvo pa je, da glede
tekmeca nismo imeli možnost odločanja, to je v domeni NZS. Od trenutka, ko smo izvedeli, da se bomo merili z Ankaranom, delamo vse, da bomo na tekmi čim bolje pripravljeni, da bomo natančno preučili tekmeca in si bomo na koncu obstanek priborili na igrišču," je o tekmecu v kvalifikacijah povedal trener Aluminija Slobodan Grubor. Ta v zadnjem krogu proti Olimpiji na igrišče ni poslal Bizjaka. „Tako bo tudi v tekmah z Ankaranom, saj imamo dovolj široko in kakovostno ekipo, ki lahko ustvari želen rezultat."
Grubor se je ozrl tudi na dogajanje v spomladanskem
delu: „Na koncu je izpadlo tako, da smo zasedli končno 9. mesto, a razplet bi lahko bil tudi drugačen, lahko bi končali na 8. ali celo 7. mestu. V spomladanskem delu smo prikazali številne dobre predstave, konec koncev smo v tem delu zbrali več točk od Olimpije, Domžal, Krškega, Rudarja in Radomelj. Tudi zaradi tega sem mnenja, da si Aluminij zasluži obstanek v 1. ligi, saj gre za stabilen in urejen klub."
Proti Olimpiji je zmanjkala pika na i. „Prejeli smo nesrečen gol, nato pa v 2. polčasu praktično v celoti igrali na polovici Olimpije. Lahko bi bolje izkoristili številne situa-
cije za 'zadnjo podajo', a nam ni uspelo. Zmanjkalo nam je tudi malo sreče, sicer pa igralcem nimam česa očitati."
Prva tekma z Ankaranom bo odigrana v četrtek, povratna pa v nedeljo ob 17.00 v Kidričevem.
JM
Ekipi tokrat v Stožicah nista navdušili nekaj sto gledalcev: domačini so v prvem polčasu še pokazali nekaj želje in kakovosti, a to ne velja za drugega, ko bi lahko gostje, ki so tokrat nastopili brez Bizjaka, prav lahko tudi izenačili.
Zdržali uvodni pritisk, nato klonili
Tekma se je začela s pritiskom Ljubljančanov, že v drugi minuti bi jih lahko v vodstvo popeljal Kingsley Boateng, a je streljal čez gol. V 8. minuti je do strela iz ugodnega položaja prišel kape-tan gostov Vrbanec, a je žoga zletela preko gola. Sledili so številni poskusi gostiteljev (Issah Abass, Danijel Miškic), toda mreža je mirovala do 39. minute. Takrat je bilo že videti, da so gostje umirili napade domačinov, a ni bilo tako: po preigravanju Abassa je do strela prišel Miškic, žoga se je odbila od bloka in prišla do Benka, ki je odlično reagiral in iz obrata zadel v polno - 1:0. Za najboljšega strelca Olimpije je bil to 10. zadetek v sezoni. Minuto kasneje je iz prostega strela preko gola meril Miškic, za hladen tuš
navijačev v Stožicah pa bi lahko poskrbel Francesco Ta-hiraj, vendar je streljal mimo gola.
Tahiraj najbližje izenačenju, Vodišek ubranil
Isti igralec je nekajkrat ogrozil ljubljanska vrata tudi v drugem delu, v katerem so bili gosti nevarnejši, a tudi neučinkoviti. Najlepšo priložnost je v 59. minuti zapravil prav Tahiraj, ki je po odvzeti žogi Kramerja in podaji Meseca prišel sam pred vratarja Roka Vodiška, slednji pa je odlično reagiral in ohranil mrežo nedotaknjeno. Tahiraj je močno streljal še v 72. minuti, a je v tem primeru žoga zletela preko gola. Podobno je bilo v vseh poskusih, ki so jih Kidričani uspeli sprožiti na gol Olimpije do konca tekme ...
Primarnega cilja varovanci trenerja Slobodana Gruborja tako niso uspeli doseči, odhajajo v dodatne kvalifikacije in bodo svoj prvoligaški status poskušali ohraniti preko dveh srečanj z Ankaranom.
JM
Dodatne kvalifikacije za obstanek/napredovanje v 1. ligo, 1. tekma: Ankaran-Hrvatini - Aluminij, četrtek, 1. 6., ob 18.00 na stadionu Bonifika v Kopru.
Leon Benko, Olimpija: »Vesel sem, da smo slavili v zadnji tekmi sezone pred svojimi navijači. Sedaj se moramo dobro odpočiti, nato pa vse sile usmeriti v zadnjo tekmo sezone, v finale pokala Slovenije, kjer si seveda želimo osvojiti lovoriko.«
Matic Vrbanec, Aluminij: »Zavedali smo se pomembnosti tekme in tega, da moramo loviti vsaj remi za neposredni obstanek. Ni nam uspelo, zato bomo obstanek med prvoligaši iskali preko dodatnih kvalifikacij. Verjamem v svoje soigralce in celotno ekipo; vem, da nam bo uspelo ohraniti prvoligaški status.«
torek • 30. maja 2017
Šport
Štajerski	13
Nogomet • 2. SNL, 27. krog
Triglav z zmago v 1. ligo, Dob se je odrekel dodatnim kvalifikacijam
Nogometaši so sklenili drugoligaško tekmovanje. Za presenečenje je ob koncu poskrbel predzadnji Farmtech Veržej, ki je za slovo od 2. lige visoko ugnal tretjeuvrščeni Ankaran. Brda so bila s 3:0 boljša od Krke in so Novome-ščane prehitela na lestvici, Zarica pa je morala v Kranju priznati premoč Brežičanom.
Že v petek je Triglav z zmago v derbiju proti Dobu potrdili vrnitev v prvoligaško konkurenco. Igralci Triglava so tudi v zadnjem krogu dokazali, da so »strup« za Roltek, ki je v sezoni doživel tri poraze, prav vse s Triglavom. Blestela sta Luka Majcen in Nejc Križaj, ki sta dosegla vsak po dva gola.
Kljub porazu si je Roltek Dob priigral možnost nastopa v dodatnih kvalifikacijah za vstop v družbo najboljših v Sloveniji, a je ne bo izkoristil. Tako hje vabilo za nastop v kvalifikacijah romalo tretje-uvrščeni ekipi v 2. ligi, ekipi
Ankaran-Hrvatini.
Ptujska Drava je bila v zadnjem krogu prosta, že krog pred tem je bilo jasno, da bo končala sezono v zgornji polovici tabele, na končnem 5. mestu.
REZULTATI 27. KROGA:
Triglav Kranj - Roltek Dob 5:1 (2:0); strelci: 1:0 Majcen (33., 11-m), 2:0 Križaj (41.), 3:0 Majcen (46.), 4:0 Križaj (51.), 5:0 Bukara (57., 11-m,), 5:1 Kidrič (90.).
Brda - Krka 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Debenjak (61.), 2:0 L. Koder-mac (64.), 3:0 Jogan (89.);
Zarica Kranj - Brežice Terme Čatež 2:3 (1:2); strelci: 0:1 Špi-ler (14.), 0:2 Turkovic (29.), 1:2 Volčič (34.), 1:3 Turkovič (68.), 2:3 Mlakar (85.);
Farmtech Veržej - Ankaran Hrvatini 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Šauperl (30.), 2:0 Vokic (54.), 3:0 Čuk (70.), 4:0 Derviševic (81.).
1.	TRIGLAV KRANJ 25 20 4 2 64:23 61
2.	ROLTEK DOB 25 16 6 3 61:26 54
3.	ANKARAN-H. 25	14	4 7	45:29	46
4.	BREŽICE-ČATEŽ 25	10	6 9	36:42	36
5.	DRAVA PTUJ 25	9	4 12	45:55	31
6.	BRDA 25	6	8 11	27:34	26
7.	KRKA 25	7	4 14	42:43	25
8.	ZARICA KRANJ 25	7	2 16	26:53	23
9.	FARMT. VERŽEJ 25	5	6 14	22:46	21
10.ZAVRČ	9	1	2 6	16:33	5
FARMTECH VERŽEJ-ANKARAN HRVATINI
4:0(1:0)
Veržejci so se dostojno poslovili od 2. SNL. Z učinkovito igro so napolnilo mrežo Primorcev, a tudi izdatna zmaga ni zadostovala za obstanek. Selitev v nižji rang tekmovanja so si Prleki »prislužili« zaradi neprepoznavne igre skozi celotno sezono, saj so le stežka prihajali do točk. V novi tekmovalni sezoni bodo nogometaši iz Veržeja delali družbo doslej edinemu prle-škemu klubu v 3- SNL-vzhod, ekipi Avto Rajh iz Ljutomera - preostala moštva so iz Pre-kmurja.
JM, NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so sezono 2016/17 končali na 5. mestu v 2. ligi, napredovanje v 1. ligo so si priigrali nogometaši Triglava (v belih dresih).
Nogomet • 3. SNL sever, Lige MNZ Ptuj
Gerečja vas prvak Superlige
Super liga
3. SNL sever: Odlična predstava Vidma za potrditev obstanka
REZULTATI 26. KROGA:
Šmarje pri Jelšah - Maribor B 3:2 (1:1), Šmartno 1928 - Ko-rotan Prevalje 1:5 (0:1), ZU-VIL Brunšvik - AjDAS Lenart 0:1 (0:0), Videm - Šampion 3:0 (3:0), S. Rojko Dobrovce - Mons Claudius 1:3 (1:1), Rogaška -Dravinja 3:1 (1:0), Dravograd - Fužinar Ravne Systems 0:1 (0:1).
1.	MARIBOR B 26 21 3 2 107:25 66
2.	ROGAŠKA 26 16 6 4 76:29 54
3.	FUŽINAR RAVNE 26 12 6 8 48:34 42
4.	DRAVOGRAD 26 12 5 9 40:38 41
5.	KOR. PREVAUE 26 12 4 10 57:44 40
6.	MONS CLAUD. 26 11 6 9 51:44 39
7.	ŠMARJE 26 11 5 10 37:39 38
8.	DRAVINJA 26 11 3 12 35:39 36
9.	NK ŠAMPION 26 10 3 13 47:57 33
10.	VIDEM 26 8 5 13 36:54 29
11.	DOBROVCE 26 8 5 13 41:63 29
12.	AJD. LENART 26 7 6 13 36:58 27
13.	Z. BRUNŠVIK 26 7 5 14 46:66 26
14.	ŠMARTNO 28 26 4 2 20 19:86 14
VIDEM - ŠAMPION 3:0
(3:0)
STRELCI: 1:0 Plajnšek (4.), 2:0 Tement (8.), 3:0 Bračič (40.).
VIDEM: Žuliček, Murko (od 36. Gerečnik), Koren, Travnikar, Kostanjevec, Cafuta, Tement, Hliš, Bračič (od 66. Pintarič), Krajnc, Plajnšek (od 77. Kova-čič). Trener: Primož Gorše.
Nogometaši Vidma so zadnjo nalogo v sezoni opravili z odliko in s prepričljivo zmago pravzaprav razrešili prav vse dvoma glede morebitnega obstanka v ligi. Medtem ko je še pred tekmo s Šampionom obstajal vsaj kanček dvoma glede morebitnega obstanka, po tekmi tega ni bilo več, saj so Videmčani odigrali odlično tekmo in povsem zasluženo slavili. Nedvomno se je bilo varovan-
-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Vidma so z zmago proti Celjanom potrdili obstanek v 3. ligi sever.
cem Primoža Goršeta nekoliko težje pobrati po pokalnem porazu v sredo, obenem pa je bilo moštvo spet precej oslabljeno, saj so manjkali številni igralci (zaradi kartonov Božak in Lah, zaradi poškodb pa Muric, Kmetec, Gerečnik pa je začel na klopi). A predvsem mlajši, ki so dobili priložnost, so jo odlično izkoristili. Domačini so začeli izjemno in tokrat se jim je nasmehnila še sreča, ki jih je letos tolikokrat pustila na cedilu, predvsem v smislu, da so že na začetku realizirali dve priložnosti. Že po slabih desetih minutah je bilo namreč 2:0 in tako je bilo zeleno-rumenim v nadaljevanju bistveno lažje. Z lahkoto so nadzirali potek srečanja, si priigrali še kakšno lepo situacijo, predvsem Cafuta in Krajnc, Celjani pa v tem delu sploh niso resneje zapretili. Ob koncu prvega dela igre je zadel še mladi Bračič in zmagovalec
je bil praktično odločen.
Tudi začetek nadaljevanja je povsem minil v prevladi Vidma, ki je imel še nekaj zrelih situacij, da ekipo Šampiona povsem dotolče, a hudega pritiska so se gostje nato vendarle otresli. Domačini so se nekoliko pomaknili nazaj, vajeti igre so v svoje noge prevzeli Celjani, a razen dveh nevarnejši strelov vendarle niso resneje ogrozili visokega domačega vodstva. Tako je zmago Vidma povsem zaslužena, srečanje je bilo resnično odigrano na visokih obratih, žoga je sploh v prvem delu lepo tekla od noge do noge in vse skupaj je nakazovalo pravo podobo ekipe, ki je letos imela resnično ogromno težav s poškodbami.
Fante sedaj čaka zaslužen počitek, pred klubsko upravo pa je kar nekaj ugank, kako peljati barko naprej. Seveda bomo o vseh nadaljnjih korakih v Vidmu pisali tudi v Štajerskem tedniku.
REZULTATI 22. KROGA: LIGA ZA PRVAKA
Bukovci - Stojnci 3:3 (0:1); strelci: 0:1 Mulej (27.), 1:1 Ra-tek (52.), 1:2 Korez (62.), 2:2 Zagoršek (73.), 3:2 Ostroško (84.), 3:3 Petrovič (87.);
Hajdina - Gerečja vas 3:4 (1:2); strelci: 0:1 R. Sagadin (7.), 1:1 Cebek (10.), 1:2 Murat (30.), 1:3 Kmetec (52.), 2:3 Mli-narič (65.), 3:3 Krajnc (67.), 3:4 Murat (77.).
1.	GEREČJA VAS 21 16 2 3 67:24 50
2.	STOJNCI 21 13 3 5 48:23 42
3.	BUKOVCI 22 10 5 7 44:39 35
4.	HAJDINA 21 9 3 9 37:47 30
5.	APAČE 21 9 1 11 35:46 28
LIGA ZA OBSTANEK Podvinci - Kety Emmi Bistrica 1:2 (1:1); strelca: 0:1 Topič (3.), 1:1 Zagoršek (45.), 1:2 To-pič (76.);
Središče ob Dravi - Cirkula-ne 2:0 (1:0); strelec: 1:0 Novak (2.), 2:0 Novak (52.).
1.	CIRKULANE 21 9 4 8 34:27 31
2.	K. E. BISTRICA 21 7 6 8 29:30 27
3.	SREDIŠČE 21 6 5 10 27:38 23
4.	PODVINCI 22 6 3 13 29:54 21
5.	SKORBA 21 4 2 15 32:54 14
Letošnji prvaki Superlige so vijoličasti iz Gerečje vasi! Praktično je bilo le vprašanje časa,
kdaj bodo varovanci Bojana Špehonja potrdili naslov, to pa se je zgodilo v soboto, ko so na lokalnem obračunu v poplavi zadetkov premagali sosede iz Haj-dine. Zadnja tekma prvenstva proti Stojncem bo tako zgolj revijalna, vijoličasti pa se bodo v naslednji sezoni med tretjeli-gaši priključili ekipi Vidma. Pod-vinci, ki so si že prej zagotovili obstanek, so tokrat negativno presenetili svojo publiko, uspešnejša je bila Bistrica. Središče je ugnalo Cirkulane, junak tekme je bil Novak.
Na edinem nedeljskem obračunu smo spremljali lokalni derbi med Bukovci in Stojnci. V pravi lepotici je padlo kar šest zadetkov, na koncu pa številno občinstvo zmagovalca ni videlo. Stojnčani so dvakrat vodili, na koncu pa so lovili remi - v 87. minuti jim je uspelo.
1. liga MNZ Ptuj
LIGA ZA PRVAKA REZULTATA 22. KROGA: Pod-lehnik - Pragersko 1:1 (1:0), Gorišnica - Markovci 0:5 (0:1).
1.	MARKOVCI 21 14 2 5 53:19 44
2.	PRAGERSKO 21 12 4 5 53:31 40
3.	PODLEHNIK 22 11 4 7 43:26 37
4.	GORIŠNICA 21 10 3 8 30:42 33
5.	ROGOZNICA 21 9 3 9 40:40 30
LIGA ZA OBSTANEK REZULTATA 22. KROGA:
Leskovec - Boč Poljčane 0:11 (0:4), Tržec - Ormož 3:1 (1:1).
1.	BOČ POLJČANE 21 9 2 10 38:29 29
2.	TRŽEC 21 9 0 12 37:40 26
3.	ORMOŽ 21 8 1 12 25:45 25
4.	DORNAVA 21 7 2 12 25:37 23
5.	LESKOVEC 22 6 1 15 25:60 19
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 18. KROGA: Ma-
kole bar Miha - Zgornja Polska-va 1:2 (0:0), Pohorje Oplotnica - Slovenja vas 3:2 (0:1), Lovrenc - Polskava avtop. Grobel-nik 1:2 (1:2), Hajdoše - Grajena 0:5 (0:2).
1.	POLSKAVA 16 14 1 1 44:13 43
2.	GRAJENA 16 14 0 2 72:14 42
3.	ZG. POLSKAVA 16 9 2 5 42:26 29
4.	LOVRENC 16 6 4 6 22:30 22
5.	HAJDOŠE 16 6 3 7 26:26 21
6.	MAJŠPERK 16 7 1 8 26:41 21
7.	SLOVENJA VAS 16 4 3 9 27:40 15
8.	POHORJE OPL. 16 3 1 12 22:56 10
9.	MAKOLE MIHA 16 1 1 14 11:46 4
Veteranske lige
Veterani 35 - za prvaka Rezultat prve finalne tekme: Hajdina - Podvinci 0:0.
Povratna tekma bo v petek, 2. 6., ob 18.00 v Podvincih.
TP, JB
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Podlehnika in Pragerskega so se razšli z delitvijo točk.
14 Štajerski
Šport, rekreacija
torek • 30. maja 2017
Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek
Športni napovednik
V četrto le padla Dobova, Izolčani bolj motivirani od Drave
Jeruzalem - Dobova 34:25(17:11)
JERUZALEM: Balent (10 obramb), Šutalo (2 obrambi); Kavčič 5, Ciglar, Voljč, Čudič 4 (2), Žižek Cvetko 1, Grabovac 5, Žuran 4, Niedorfer, Šoštarič, Kosi 6, Mesaric 1, T. Hebar 3, Rajšp, Cirar 5. Trener: Saša Pra-potnik.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 2/2; Dobova 5/3. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Dobova 6 minut.
Jeruzalemu je v četrtem poskusu prvič uspelo poraziti Dobovo v sezoni 2016/17. Še kako boleč je spomin na poraz na Hardeku februarja (17:19), ki je Ormožane oddaljil od uvrstitve v Ligo za prvaka. Na tisti tekmi je vratar Dobove Prezelj zbral kar 22 obramb. Od februarja pa do tokratne tekme ta isti vratar na vseh preostali tekmah ni zbral toliko obramb kot takrat na Hardeku ...
Motivirani Ormožani so odlično pričeli tekmo in že v 17. minuti je prednost domačih znašala +8 (11:3). Blestela sta krilna igralca Gal Cirar na desni in Timon Grabovac na levi strani, ki sta do odmora skupaj dosegla osem zadetkov. »V Ligi za obstanek so tekme žal takšnega karakterja, da zmagujejo tiste ekipe, ki so bolj motivirane. Letos nam še Dobove ni uspelo poraziti in smo imeli dovolj veliki motiv, da si vsaj malo 'pokrpamo rane' po treh zaporednih porazih. Praktično je zmagovalec bil odločen že po polovici 1. polčasa,« je po tekmi povedal kapetan domačih Bojan Čudič.
Gostitelji niso popuščali niti v 2. polčasu in v 38. minuti je prvič prednost narasla na +10 (24:14). »Dogovor med polčasoma je bil, da na začetku 2. polčasa še poviša-
1. A SRL (m) -končnica za prvaka
REZULTATI 9. KROGA: Krka - Celje Pivovarna Laško 26:38 (14:18), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 27:26 (14:15), Gorenje Velenje - Koper 2013 34:24 (15:9).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 9 8 1 0 55 (38)
2.	GORENJE VELENJE 9 6 1 2 51 (38)
3.	RIKO RIBNICA 9 5 1 3 47 (36)
4.	KOPER 2013 9 2 2 5 44 (38)
5.	URBANSCAPE LOKA 9 3 0 6 35 (29)
6.	KRKA	9 0 1 8 29 (28)
Skupina za obstanek
REZULTATI 12. KROGA: Jeruzalem Ormož - Dobova 34:25 (17:11), Drava Ptuj - Istra benz plini Izola 25:28 (15:14), Slovenj Gradec 2011 - Trimo Trebnje 30:33 (12:17), Maribor Branik - Dol TKI Hrastnik 35:27 (18:14).
1.	MARIBOR BRANIK 13 10 1 2 47 (26)
2.	TRIMO TREBNJE 13 11 0 2 45 (23)
3.	JERUZALEM ORMOŽ13 10 0 3 43 (23) 5 1 7 34 (23) 5 2 6 27 (15) 5 1 7 26 (15) 1 0 12 10 (8) 2 1 10 5 (0)
Foto: Črtomir Goznik
Gal Cirar (Jeruzalem Ormož)
4.	DOBOVA	13
5.	SLOVENJ GRADEC 13
6.	DOL TKI HRASTNIK 13
7.	DRAVA PTUJ 13
8.	ISTRABENZ IZOLA 13
mo na prestavo višje in čim prej uidemo na varno razdaljo. Nasprotniku nismo želeli ponuditi niti najmanjše možnosti za vrnitev v igro. Cilj je bil hitro izpolnjen, saj smo odigrali zelo dobro in povedli že za deset zadetkov,« je začetek 2. polčasa opisal kapetan kadetske reprezentance Tilen Kosi. Do konca tekme so Ormožani brez večjih težav držali prednost sedmih do devetih golov, takšna je bila tudi končna prednost Jeruzalema (34:25). »Zaključek tekme smo rutini-rano izpeljali in fantom čestitam za igro ter zmago proti Dobovi. Pred nami je še ena domača tekma proti Izoli. Kaj drugega kot zmaga za zaključek sezone ne pride v po-štev,« je zadovoljen po tekmi zaključil trener Jeruzalema in mladinske reprezentance Saša Prapotnik. Prapotnika v začetku julija čakajo priprave na SP, ki bo od 18.-30. julija potekalo v Alžiriji. Zadnjo tekmo sezone 2016/17 bodo Ormožani odigrali proti Izoli v petek, 2. julija, ob 18.00 na Hardeku.
KU
Drava Ptuj -Istrabenz plini Izola 25:28 (15:14)
DRAVA PTUJ: Rosič, Rajič, Kovačič, M. Žuran 2, Reisman, Bračič 2, Maroh 3, Gregorc 11, Hrupič 2, Jensterle 3, Letonja, Krasnič 1, Lesjak, Osterc 1, S. Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 1/1, Istrabenz plini Izola 2/2. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 12. minut, Istrabenz plini Izola 10. minut.
Zadnje domače dejanje sezone je rokometašem Drave prineslo dober začetek in slab konec. Mladi igralci Izole (v ekipi je bila večina mladincev) so si nedvomno bolj želeli zmage in z večjim motivom so še drugič v tej sezoni premagali Ptujčane.
Uvod tekme je minil v ritmu domače vrste ali predvsem v ritmu zelo razpolože-
Jan Gregorc, Drava Ptuj: »Nismo se držali dogovora, ki smo ga sklenili pred tekmo, in smo šli tudi v to tekmo brez kakršnegakoli žara ali brez prave volje. Posledično je mlada ekipa iz Izole pokazala, kako se igra, medtem ko smo mi igrali brez pravega motiva. Zares je škoda, da smo odigrali takšno tekmo, saj smo prvo leto v prvi ligi in ni prav, da ne vložimo 100 % na tekmi.«
Jakob Poberaj-Urh, Istrabenz plini Izola: »Dokazali smo, da lahko zmagamo tudi v prvi ligi in smo se po letu dni veselili naše prve zmage v gosteh. V drugem polčasu smo stisnili v obrambi in smo posledično prejeli malo zadetkov, medtem ko smo se v prvem polčasu slabo vračali v obrambo in smo dobili preveč lahkih zadetkov iz protinapadov. To smo popravili v nadaljevanju, ko smo dobro odigrali tudi v napadu in zasluženo prišli do lepe zmage.«
nega Gregorca, ki je v prvih desetih minutah s položaja desnega krila in iz protinapadov dosegel kar pet zadetkov za prednost 8:5. To je bil tudi trenutek preloma: ko se je zdelo, da lahko gredo Ptuj-čani naprej v tem ritmu, so s slabo zaključenimi napadi in premehko igro v obrambi Primorcem dovolili popoln preobrat. Z zadetkom Korošca so gostje povedli 9:10. V tem obdobju so gostje igrali obrambo 5-1, ki je dodobra zmedla domačine, ki pa so se ob koncu prvega dela le zbrali in po zadetkih Jensterleta in Maroha na odmor odšli z zadetkom prednosti.
Pravi preobrat se je zgodil na začetku drugega dela, saj so zelo motivirani rokome-taši Istrabenz plinov stisnili na »plin« v obrambi, nekaj žog je ubranil vratar Logar in po mini seriji 0:5 so na prelahek način prišli do prednosti 16:20. Rokometašem Drave ni in ni šlo v napadu, saj so akcije zaključevali preveč na silo in premalo izigrano - bili so premalo potrpežljivi v zaključkih, da bi prišli do čistih situacij za mete. Prav tako so bili precej anemični v obrambi, kar je predvsem izkoriščala razigrana gostujoča zunanja linija Stopar, Beganovic in Poberaj-Urh. Po tem zaostanku je domača ekipa iz 6-0 prešla v obrambno formacijo 5-1 in je tako nekoliko zmedla mlade gostujoče igralce. Z nekoliko učinkovitejšo igro v napadu so se v 52. minuti približali na 21:22. To je obetalo
Rokomet • 1. A DRL - liga za obstanek
14. KROG: Maribor Branik - Drava Ptuj (ČETRTEK, ob 19.30).
Nogomet • Aluminij Cup 2017
Nogometni klub Aluminij prireja v soboto in nedeljo, 3. in 4. junija, v športnem parku v Kidričevem tradicionalni, mednarodni otroški nogometni turnir ALUMINIJ CUP 2017. Letos je svojo prisotnost potrdilo 92 ekip od blizu in daleč, kar skupno pomeni udeležbo preko 1000 mladih nogometašev. Mladi igralci se bodo med seboj pomerili v starostnih kategorijah od 7 do 13 let, zato zanimivih in kakovostnih predstav ne bo manjkalo. Poskrbljeno bo tudi za pestro gostinsko ponudbo in srečelov.
Vabljeni v objem »kidričevske šume«, v enega najlepših športnih parkov v Sloveniji.
Dobrodelni tek 10 krogov za 10 nasmehov
Humanitarni projekt društva Vztrajaj - Never give up z naslovom 10 krogov za 10 nasmehov bo v torek, 30. maja, med 16. in 20. uro potekal na Mestnem stadionu na Ptuju. Gre za dobrodelni tek, na katerem naj bi udeleženci prispevali 10 evrov odrasli ali 5 evrov otroci. Ves izkupiček bodo organizatorji namenili za pomoč posameznikom ali družini v stiski iz našega območja.
DB,JM
Mali nogomet
LMN Juršinci 2017
REZULTATI 3. KROGA: Monte Video - Zvone Team 0:3, ŠD Selce - ŠD Juršinci 4:0, Kmetija Hrga - Jagoda Všečka 1:2, KMN Vitomarci - ŠD Polenšak 3:5, Kiki Riki Team - Selišek Franc s. p. 1:10. Delegat: Bar Žabica.
zanimivo in napeto končnico, a v tem trenutku je prišel na sceno nezaustavljivi mladi Izolčan Poberaj-Urh, ki je neumorno zabijal zadetke z desnega beka in jih je na koncu zabeležil deset. Po njegovi zaslugi je prišlo ponovno do razlike med ekipama, prav tako pa so Ptujčani v končnici sprožili preveč nenatančnih in nekontroliranih metov, da bi lahko držali rezultatski korak z gosti. Tehtnica se je obrnila na stran Primorcev, ki so si bolj želeli zmage. Razpoloženi Gregorc je za Dravo v končnici še dosegel nekaj od njegovih 11 zadetkov, a za preobrat mu je zmanjkalo razpoloženih soigralcev, tako
1.	ŠD SELCE 3
2.	FRANC SELIŠEK 2
3.	ŠD POLENŠAK 3
4.	ZVONE TEAM 3
5.	KIKI RIKI TEAM 3
6.	KMETIJA HRGA 3
7.	JAGODA VŠEČKA 2
8.	BAR ŽABICA 2
9.	KMN VITOMARCI3
10.	ŠD JURŠINCI 3
11.	MONTE VIDEO 3
3 0 2 0 2 0 2 0 2 0 i 0 i 0 i 0 i 0 0 0 0 0
9:1 i5:2 ii:5 7:2 7:i3 4:5 3:5 6:8 i0:i3 4:ii i:i2
1.	GRADB. BELE	3	0 0 0
2.	DRAŽENCI	3	3 0 0
3.	VIŠNJICA	3	2 0 1
4.	JOE FERNAND.	2	110
5.	ŠD AS	3	111
6.	ŠD SELAN	2	10 1
7.	DM PODLEHNIK	3
8.	CVETLIN	3
9.	KTED DEMONI	3	0 0 3
10.	AS-GENERALI	3	0 0 3
14:7	9
i0:4	9
i5:9	6
i0:2	4
8:8	4
9:2	3
8:7	3
i 0 2
i 0 2 6:ii	3
2:16	0
5:2i	0
Poletna liga SD AS
REZULTATI 3. KROGA: Višnji-ca - ŠD AS-Generali 8:2, Gradbeništvo Bele - KTED Korantov Demoni 3:2, Cvetlin - ŠD AS 1:4, Društvo mladih Podlehnik - Draženci 0:2. Tekma ŠD Selan - Joe Fernandes je bila prestavljena.
da je Izola dobila tekmo.
Igralci Drave so se tako s porazom in novo slabo predstavo poslovili od najzvestej-ših navijačev, ki so jih tudi to-
Lestvica strelcev: 6 zadetkov: David Kozel (Draženci); 5 zadetkov: Sebastjan Krajnc (Gradbeništvo Bele); 4 zadetki: Jože Kmetec (ŠD AS-Generali), Antonio Kolarek (Višnjica), Žan Plajnšek (ŠD Selan), Goran Ru-dnički (Višnjica), Dalibor Vuzem (Joe Fernandes).
PARI 4. KROGA (petek, 2. 6.): Društvo mladih Podlehnik - Joe Fernandes (20.00), Cvetlin - ŠD Selan (20.35), ŠD AS-Generali - ŠD AS (21.10), Višnjica - KTED Korantov Demoni (21.45), ŠD Selan - Joe Fernandes (22.20, prestavljena tekma 3. kroga), Gradbeništvo Bele -Draženci (22.55).
UR, Primož Pernek
krat podpirali v športni dvorani Ljudski vrt. V zadnjem krogu bodo v četrtek v gosteh igrali še proti Mariboru.
David Breznik
					i* L	
Foto: Črtomir Goznik
Jan Gregorc (Drava Ptuj)
i
i
i
2
i
i
2
3
3
torek • 30. maja 2017
Šport, šport mladih
Štajerski	15
i
Nogomet • Društvo nogometnih trenerjev Ptuj
Tudi v najmlajših kategorijah z najvišjimi licencami
■
Društvo nogometnih trenerjev Ptuj najbolj poznamo po njegovem udejstvovanju pri šolanju nogometnih trenerjev in tudi vsakoletni organizaciji seminarja za pridobitev licence B in C. Društvo je vpeto še v veliko drugih aktivnosti.
Društvo nogometnih trenerjev Ptuj je začelo delovati leta 1979, prvi predsednik društva je bil Alojz Serdin-šek, glavni pobudnik ustanovitve pa takratni tajnik društva Ivo Klarič in 10 ustanovitvenih članov. Predsednik društva z več mandati je bil Janko Streher, sicer častni predsednik društva, trenutno pa je predsednik Marjan Lenartič. Društvo je bilo uradno registrirano pri Upravni enoti leta 1981, od takrat deluje kot samostojna pravna oseba. Ptujsko društvo je bilo sicer prvo društvo nogometnih trenerjev v Sloveniji, ki je bilo tako organizirano, v zadnjem obdobju pa se je tako kot preostala tovrstna društva (skupaj 8) organiziralo kot pravna oseba. Seznaniti so se morali s statutom in pravilniki krovne organizacije ter jim prilagoditi svoje akte. Osnovno poslanstvo ptujskega društva je sicer skrb za usposabljanje in izobraževanje trenerjev. Prvo organizirano šolanje trenerjev za naziv trener C-inštruktor nogometa s 14 udeleženci je bilo 21. 8. 1979 na Ptuju.
Trenerji pod okriljem DNT Ptuj so dosegali in dosegajo dobre rezultate z ekipami na različnih stopnjah tekmovanja, od medobčinskega do republiškega, danes državnega nivoja. Vzgojili so vrsto
Skupinska fotografija mladih nogometašev z zaključnega turnirja medobčinskega prvenstva
kakovostnih igralcev, ki so zastopali naše območje v klubih in reprezentanci Slovenije na najvišjih nivojih tekmovanj: SP, EP, liga prvakov, državno prvenstvo ... Nastja Čeh, Sašo in Damjan Gajser, Vlado Kokol, Janko Veselič, Tomi Emeršič, Franci Fridl, Emil Šterbal, Marko Kmetec in Boštjan Zemljič so le nekateri izmed njih. Tudi danes »ptujski« trenerji uspešno delajo v klubih, predstavljajo motor strokovnega dela v klubih, rezultati njihovega dela so tudi reprezentanti Slovenije v mlajših kategorijah. Posebej v današnjem času imajo trenerji pomembno in odgovorno vlogo v klubih, saj samo njihovo kakovo-
stno strokovno, pedagoško in organizacijsko delo lahko pripomore k napredku nogometa kot najpopularnejše oz. najbolj priljubljene panoge na svetu.
DNT Ptuj je na tretjem mestu po članstvu v Sloveniji oz. po delovanju v okviru ZNTS. Deležno je pohval za kakovostno organizacijo seminarjev, disciplino in udeležbo na iz-popolnjevalnih seminarjih. Na področju MNZ Ptuj je doseglo kakovosten premik v delu z mladimi, saj v nekaterih klubih z mlajšimi starostnimi kategorijami delajo najkakovostnejši trenerji z najvišjo strokovno izobrazbo, tj. trener PRO. Sodelovanje DNT Ptuj z MNZ Ptuj je
Karate • Karate-do klub Ptuj
vzorno, predsednik društva je član Izvršnega odbora MNZ. Vodstvo zveze se zaveda pomembnosti trenerjev kot strokovnega združenja skupaj z Medobčinskim društvom nogometnih sodnikov Ptuj. Društvo trenerjev ima tudi dve delegatski mesti v skupščini MNZ Ptuj in redno sodeluje z vodstvom tekmovanja. Z obvestili zveze se seznanja s prekrški trenerjev, ki jih obravnava UO in regijski tožilec.
UO društva veliko časa porabi za priprave in realizacijo izpopolnjevalnih seminarjev. Treba je izbrati primerne in kakovostne teme, predavatelje, poskrbeti za dobro organizacijo in izvedbo, kar zahteva dodatno zainteresiranost vseh članov UO. Na seminarje želijo pridobiti najkakovostnejše predavatelje s Fakultete za šport, z NZS in z domačega okolja. Za uspešno in tvorno delo na področju strokovnega in organizacijskega dela so trenerji DNT Ptuj prejeli tudi številna priznanja.
tp
Pokal občine Oplotnica
V soboto, 6. 5. 2017, je potekal Pokal občine Oplotnica. Anej Šmid Cafuta je z odličnimi pred-
stavami kat osvojil 2. mesto, Jure Sluga je v katah dosegel 3. mesto, v borbah, v kategoriji mlajši kadeti, pa je premagal vse tekmece in osvojil 1. mesto.
jk
Anej Smid Cafuta je v Oplotnici osvojil 2. mesto v katah.

Jure Sluga je na tekmovanju v Oplotnici zmagal v borbah med mlajšimi kadeti.
Atletika • Mednarodni miting
Plavanje • Invalidsko tekmovanje
Domjanova druga v Slovenski Bistrici Plavalci Kurenta nastopili v Velenju
17. mednarodni atletski miting in Stepišnikov memorial v metu kladiva v Slovenski Bistrici so zaznamovali nekateri odlični rezultati. Soliden rezultat je uspel tudi Veroniki Domjan v metu diska.
Članica Atletskega kluba Ptuj je orodje najdlje vrgla 55,74 metra, kar je bilo dovolj za 2. mesto. Zaostala je za srbsko atletinjo Dragano Tomaševič, ki je tokrat disk vrgla 58,01 metra. Na tekmovanju v Slovenski Bistrici je Domjanova tokrat po serijah dosegla naslednje znamke: 52,93 m, 54,03 m, prestop, 54,86 m in 55,14 m. O svojem nastopu je odlična atletinja dejala: »Moji meti tokrat niso bili preveč dobri, saj nisem našla popolnoma pravega ritma. Glede na to, da delam precej na novi tehniki, sem imela tudi nekaj težav pri samem izmetu.«
Mlada atletinja ima v zadnjem obdobju veliko obveznosti v šoli, v nadaljevanje sezone pa glede zelo optimistično. Njen naslednji nastop bo konec tedna na mednarodnem mitingu v Zagrebu, nato pa si sledijo nastopi v
Veronika Domjan (AK Ptuj)
Zenici, Novi Gorici in Tel Avi-vu, kjer bo članica slovenske reprezentance na ekipnem tekmovanju.
Janežiču rekord na 300 metrov
Na mitingu v Slovenski Bistrici je izmed slovenskih atletov blestel v teku na 300
Velenje je gostilo šolsko športno tekmovanje v plavanju invalidov 2017, na katerem je nastopila tudi sedmerica iz Plavalne akademije Kurent. Ptujske vrste so zastopali Lora Krajnc, Nika Pipenbaher, Taja Pipen-baher, Nastja Bošnik, Nejc Emeršič, Nejc Grobelšek in Tadeja Zupanič, ki so se
na to mednarodno tekmovanje pripravljali pod strokovnim vodstvom Gorazda Au-rednika.
Na enem najstarejših invalid škili tekmovanj v Sloveniji so »kurenti« pokazali dobro pripravljenost in so si s srčnimi nastopi priplavali tudi številne zelo dobre rezultate. Tako je na primer v plavanju s
pripomočkom zmagala Lora Krajnc, tretja pa je bila Nika Pipenbaher. Do drugega mesta je v disciplini 50 metrov prsno priplaval Nejc Grobel-šek. Tudi preostali predstavniki PA Kurent so se v Velenju izkazali in ob tem pridobili prve tekmovalne izkušnje ter se spoznali s sovrstniki.
David Breznik
metrov Luka Janežič, saj je postavil rekord s časom 31,89 s. Od gostov iz tujine pa sta se zelo izkazala še Srb Lazar Anič v skoku v daljino (815 cm) in Hrvat Stipe Zunič v suvanju krogle (21,48 m). V Stepišnikovi memorialni disciplini - v metu kladiva - je zmagal Brazilec Wagner Domingos z metom 76,13 metra.
David Breznik
Člani PA Kurent so nastopili na šolskem invalidskem tekmovanju v plavanju.
Foto: CG
16 Štajerski TEDNIK
Ljudje in dogodki
torek • 30. maja 2017
Ptuj • Pred predpremiero Dejansko Gospod
Ptuj • Ivan Sivec »zaprl« Bralno skrinjo v Šolskem centru
Izzivi igralcev
Mirel Knez
Vse te različne vloge sem sprejela zaradi genialnega teksta. Besedilo govori o antikapitalističnem umu, o antikapitalističnem človeku, ki ostane in živi v svoji kapitalistični državi. Živi skoraj brez stvari in se počuti svobodnega oz. ni se mu treba za nič več odločati.
Izziv zame kot igralko je, da v igranju ujamem ta duh in filozofijo dramskega besedila.
Zelo aktualna igra za naš čas in, čeprav glavni lik Gospod živi življenje na (za nas) neizvedljiv in nerealističen način, so misli v besedilu osvobajajoče ter govorijo o neki nezavezanosti. Nezavezano-sti do materialnega, praktičnega življenja - do denarja je Gospod indiferenten, ker ga sploh noče imeti. (Meni, da si lahko izmenjujemo stvari.) V takih mislih vidim deloma tudi sebe, ker zadnje čase ugotavljam, da mi res ni treba imeti npr. avta; da komot živim brez njega in se (morda obratno, kot je običajno) počutim tako (zgolj s kolesom) svobodnejša. Saj se da zgolj s kolesom iti po Ljubljani, po Evropi, po Skandinaviji in tako naprej! Zadovoljna sem!
Andraž Jug
Tako je bilo: režiser Samo Strelec mi je poslal tekst in že ob prvem branju me je zgodba popolnoma potegnila vase. Vloge nisem sprejel, vloga mi je bila »dodeljena«, čeprav je v začetku bilo v planu, da igram vse moške like, kar se je pa kasneje spremenilo in sem dobil za delati Gospoda.
Vloga je izziv, vloga je več kot le delo, zame je narediti dobro vlogo
to, da verjameš sam sebi, v to, kar delaš, in potem ti bodo verjeli tudi drugi.
Gospod ni navaden človek, gospod ni samo neki tip, gospod išče rešitve, kako v kapitalistični družbi živeti popolnoma samozadostno. Življenje od blagovne menjave.
Boj, ki ga bije Gospod, je v veliki meri tudi boj s samim seboj.
Veselim se projekta s super ekipo; s kolegi igralci, s katerimi
ustvarjamo predstavo, še nisem prej sodeloval in spoznavanje novih ljudi in novih karakterjev je res zabavno.
Mislim, da je gledališče ena velika veselica; ko v nečem uživaš, ni nikakršnih težav, da bi ti bilo to delo mučno, popolnoma nasprotno. Je veselica.
Vedno znova se veselim dela na Ptuju, ob prijetnih ljudeh in res dobrosrčnih domačinih.
Hvala.
»
Kar je dobro, ostane za vedno
Literarno srečanje ob zaključku bralne značke za dijake in ob obeležitvi mednarodnega in slo-uvedla z glasbeno-pevsko točko Najlepši spomin dijaka Biotehniške šole Nejc Kralj in Janez
Dijakinja Ekonomske šole Urška Planine in dijak Elektro šole Miha Orešič sta predstavila letošnjega gosta, pisatelja, publicista in popotnika Ivana Sivca (1949, Moste pri Komendi), avtorja 138 literarnih del. Ljubezen do branja so mu vcepili že doma, predvsem oče in brat. Po srednji šoli je študiral slavistiko na Filozofski fakulteti, 1999 pa je magistriral z nalogo Fenomen ansambla bratov Avsenik. Zlato Kersnikovo plaketo je prejel 1986, Souvanovo nagrado pa leta 2002.
Ob pogledu na poln avditorij dijakov in profesorjev je z nostalgijo ugotovil, da čas res hitro beži, saj se mu zdi, kot da bi sam zapustil šolske klopi še nedavno, sedaj pa je že tri leta upokojen. Seveda njegovo pisateljsko pero ne miruje in je tudi najbolj bran pisatelj med moškimi avtorji. Krajše črtice je začel pisati že v srednji šoli, nato pa izdal več kmečkih romanov in povesti (Pesem njenih zvonov, Klic domače zemlje ...). Največ del je napisal za mladino, (prva pustolovski roman Pozabljeni zaklad), je izvrsten opazovalec in prouče-valec problematike današnje mladine (Faktor X, Zadnji rnega žur). Ima tudi nekaj slikanic za najmlajše, humorne pripovedi, spominsko prozo, potopise (Izgubljen na Aljaski) in biografske pripovedi, med katerimi je zadnja - Resnica o Prešernu - izšla letos. Med zgodovinskimi romani so zelo odmevne trilogija o Karantaniji, tetralogija o Rimljanih na naših tleh in naza-
Ivan Sivec
dnje še pentalogija o grofih Celjskih. Pri pisanju za mladino vzame za rdečo nit resnični dogodek in se ob problematiki poglobi v strokovno literaturo, pri zgodovinskih in biografskih delih pa si pomaga z arhivskim gradivom ali obiskom še živih prič. Zaradi potopisov je obiskal Francijo, Aljasko, Avstralijo in Afriko, Slovenijo pa zaradi reportaž prepotoval po dolgem in počez. Dijakom je bila zelo všeč njegova pripoved o prvi zaljublje-
nosti in druga o potovanju na Aljasko, ko je raziskoval »najbogatejšega zlatokopa na Aljaski« - Slovenca Antona Stadlerja iz Litije. Tudi o Prešernu ima najboljše mnenje.
S svojo knjigo je nagradil najprej dijakinjo, ki je pozorno poslušala njegove življenjske modrosti, potem Urško, ki je pripravila tri ilustracije njegovih literarnih junakov, nazadnje pa še dijakinjo Biotehniške šole Zlatko Podgoršek, ki je pet let zapored sodelovala pri
Spoštovane bralke, spoštovani bralci Štajerskega tednika, spet vas bomo razvajali.
V četrtek, 8. ¡unija, ob 20.00 vas vabimo v prostore Pomaranče ob Dravi 3a na ogled predpremiere drame Philippa Lohleja, v režiji Sama M. Strelca, Dejansko Gospod, ki bo uprizorjena prvič v Sloveniji - na Ptuju.
Igrajo Andraž Jug, Mirel Knez, Violeta Tomič in Uroš Potočnik.
Dve brezplačni vstopnici si lahko prislužite, če boste izrezali (originalni) kupon iz Štajerskega tednika in ga prinesli ali poslali na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, d. o. o., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj najkasneje do 2. junija do 9.00. Med vsemi prispelimi kuponi bomo izžrebali srečne nagrajence, ki si bodo predstavo ogledali predpremierno. O tem, ali ste postali srečnež, ki si bo ogledal predpremiero Dejansko Gospod, boste obveščeni v Štajerskem tedniku v torek, 6. junija.
m
*ii
Vaše ime in priimek:
Vaš naslov:
Telefonska številka:
Originalni kupon pošljite ali ga prinesite na naslov: RADIO-TEDNIK PTUJ, D. O. O., Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj najkasneje do 2. junija do 9.00.
Štajerski1
Karte za premiero in za ponovitve lahko kupite v TIC-u Ptuj.
Živimo v norih časih. Mnogi so brez služb. Ljudje so na robu preživetja. Komaj shajajo iz meseca v mesec. Gospod se odloči, da bo kapitalizem zgrabil za jajca.
Ko Gospod dejansko takole beži od ponorelega sveta, ga nič krivega nič dolžnega, po naključju doleti velika "sreča": v torbi pred njim se znajde ogromno denarja!
In kaj zdaj?
Kaj bo z denarjem?
In kaj z Gospodovimi načeli?
Gospe in gospodje: Dejansko Gospod je bridka komedija, ki navdušuje publiko širom po Evropi. Sedaj lahko tudi vas!
četrtek, 8. junij, ob 20. uri - PREDPREMIERA petek, 9. junij, ob 20. uri - PREMIERA sobota, 10. junij, ponovitev nedelja, 11. junij, ponovitev petek, 30. junij, ponovitev sobota, 1. julij, ponovitev nedelja, 2. julij, ponovitev
RADIOPTUJ
B9.8-98,2-104,3
Hajdina • Šport špas
Dan druženja in gibanja
Pod okriljem organizacije ŠPORT ŠPAS vsako leto v maju na OŠ Hajdina organiziramo medgenera-cijsko sodelovanje in druženje šolskih in vrtčevskih otrok, njihovih staršev, starih staršev in vseh, ki se nam želijo pridružiti.
OŠ Hajdina je v ta dogodek vključena že 10. leto. In v teh desetih letih smo krožili po različnih delih občine in tako spoznavali njeno bogastvo, naravne lepote in gostoljubnost.
Na druženju se prepletajo vsebine okoljevarstva, zdravja, gibanja in humanosti. Majsko soboto so tako bili z nami podjetje MiDS, d. o. o., ki sodeluje s Cestnim podjetjem Ptuj in nam je predstavilo defibrilator ter temeljne postopke oživljanja. Članice društva Šole zdravja so poskrbele za uvodno ogrevanje
pohodnikov, člani Planinskega društva Hajdina pa so pripravili pot za naš pohod. Pred pohodom je vse zbrane pozdravil župan Stanislav Glažar. Med pohodom smo se ustavili pred Občino Hajdina, kjer je bil kratek program ob odprtju razstave TD Mitra Hajdina z naslovom Iz hajdinske dediščine. Ko smo prispeli nazaj do šole, so članice društev: Društvo žensk Hajdoše, Društvo gospodinj Draženci in Društvo žena in deklet Gerečja predstavile svojo dejavnost in skupaj s šolskim kuharskim osebjem poskrbele
za pogostitev. Naš šolski čebelar, mentor čebelarskega krožka Slavko Čeh, je predstavil medene dobrote in pripravil degustacijo, sestra in zdravnica dr. Marta Simonič pa sta poskrbeli za izmero krvnega tlaka in sladkorja v krvi.
Pohoda se je udeležilo 367 po-hodnikov. Na koncu smo razglasili najmlajšega člana pohoda, najstarejšo udeleženko pohoda in najštevilčnejšo družino. Preživeli smo prijetno dopoldne in sklenili, da se prihodnje leto spet srečamo.
Tatjana Pačnik
Foto: SMS
Foto: SMS
Foto: TP
torek • 30. maja 2017
Ljudje in dogodki
Štajerski TEDNIK 17

venskega dneva knjige sta Lukman.
Foto: Doroteja Emeršič
Bralni skrinji. Nazadnje je gost podeli priznanja in nagrade 23 dijakom, ki so letos osvojili bralno značko, mi pa smo se mu zahvalili s pridelki Biotehniške šole. Zaključimo lahko s kitico iz njegove pesmi Bralna značka: »Bralna značka akcija je fina, bralci pa kot ena smo družina. Kdor bi srčno rad odtrgan bil, bere knjige naj, dokler bo živ!«
Terezija Kekec
Ptuj • Predavanje o Orfejevem spomeniku
Življenje se konča, a se tudi nadaljuje
Umetnostna zgodovinarka Katarina Šmid s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem je na povabilo Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož v Mestnem gledališču Ptuj pripravila predavanje z naslovom Orfejev spomenik na Ptuju in podobe na njem.
Posamezne prizore je naprej pokazala na spomeniku na Slovenskem trgu, s predavanjem v ptujskem gledališču pa jih je povezala z motivno ali kompozicijsko sorodnimi upodobitvami v okviru rimskega cesarstva. Nekatere motive je na spomeniku sicer komaj še mogoče razločiti, saj je zaradi izpostavljenosti vremenskim neprilikam (pa tudi zato, ker je v srednjem veku služil kot pranger oz. sramotilni steber) v bolj klavrnem stanju.
»Osrednji in najbolje ohranjen prizor je Orfeja med muzicira-njem živalim. Na liro oz. kitaro je igral tako lepo, da je očaral tudi tiste živali, ki so bile med seboj v relaciji lovec-plen. Nekatere živalske like je že težko prepoznati, vidimo pa slona, gazelo, leva, kamelo, kačo in ptiče,« je povedala predavateljica. Likovno polje s tem motivom, je poudarila, je največje v Panoniji in sosednjem Noriku.
Pripoved o Orfeju, ki se je v podzemlje podal po svojo ljubljeno Evridiko, pa jo zaradi enega samega pogleda spet izgubil, je bila v času rimske cesarske dobe zelo priljubljena. Kljub temu je Šmido-va opozorila: »Kamniti nagrobniki s tem prizorom so se ohranili zgolj v dveh donavskih provincah, ki sta se razprostirali čez ozemlje današnje Slovenije.« Motiv Orfeja na ptujskem spomeniku dopolnjujejo še podobe dionizič-nega sveta (tudi Dioniz se je vrnil
Razdelili so jih med stanovalce starega mestnega jedra in nekatere ustanove oz. zavode. Nekaj čez tisoč sadik sezonskih cvetlic je podarilo Vrtnarstvo Marinič iz Placarja, nekaj sto pa cvetličarna Palma iz Spuhlje, ki si skupaj s člani TD Ptuj prizadevajo za bolj urejeno mesto. Sredi maja je novo podobo dobil tudi Evropark, v mestnem parku pa je bilo na novo urejenih še ne-
Okoli pet metrov visok Orfejev spomenik so postavili v 2. ali 3. stoletju (mnenja o tem so se kresala tudi na predavanju) kot nagrobnik Marku Valeriju Veru, ki je v takratni rimski provinci Gornji Panoniji opravljal funkcijo, podobno današnjemu županu.
iz podzemlja), skupno sporočilo pa je nagrobniku primerno: življenje, ki se konča, se vedno nadaljuje.
Umetnostna zgodovinarka je poudarila, da gre po stilnih značilnostih Orfejev spomenik bolj povezovati z vzhodnimi rimskimi provincami kot z zahodom ali samim Rimom: »Še najboljša paralela Orfejevemu spomeniku je mozaik v Filipopoli v provinci Siriji.« Opozorila je, da je takšna monolitna stela (izklesana iz enega samega kosa marmorja) za provinco izjemna: »Orfejev spomenik na Ptuju, nagrobni spomenik petovionskega oblastnika Marka Valerija Vera, danes ni samo prepoznavni znak mesta Ptuj, temveč sodi tudi med največkrat objavljene spomenike iz rimske dobe na območju današnje Republike Slovenije.«
Eva Milošič
Ptuj • Še o ocvetličenju mesta
Zacvetelo bo na stotine sadik
Člani Turistično društvo Ptuj so 19. maja že po tradiciji s pomočjo donatorjev in sponzorjev izvedli vsakoletno brezplačno delitev cvetja.
kaj cvetličnih gred. TD Ptuj je z 200 sadikami prispevalo tudi k ponovnemu ocvetličenju zgradbe Upravne enote na Slomškovi ulici 10. Cvetlice pa bo treba nasaditi še v nekaterih delih mesta, kjer so še vedno postavljena korita, v katerih pa raste vse kaj drugega kot primerna zasaditev; nekatera služijo tudi kot koši za odpadke.
MG
Podlehnik • Srečanje zakoncev
Jubilanti z dolgim zakonom
V nedeljo, 14. maja, je bilo v župnijski cerkvi pri sv. Trojici srečanje zakoncev jubilantov, ki v tem letu praznujejo 20,25,30,35,40, 45,50,55... let zakona. Vabilu se je odzvalo 12 parov.
Pri maši so sodelovali zakonci jubilanti, zakonska skupina, na orgle je zaigrala Marija Friedl in zapeli so ljudski pevci. Mašo je daroval p. Andrej Sotler v somaševanju p. Damjana Tikviča. Obnovili so zakonske zaobljube, se zahvalili za leta skupnega življenja in za družine, ki jih imajo. Dva para, Žuran in Svenšek, sta praznovala 60 let zakona, en par -Cafu-ta - pa je praznoval 50 let zakona.
Po maši so se zadržali in poklepetali pred samostanom na prijetnem spomladanskem soncu ob odlični zakuski, ki jo je pripravila domača zakonska skupina.
Zdenka Golub
Videm • Olimpijski festival vrtcev v Lepoglavi
Prinesli lepo bero medalj
V petek, 19. maja, so se otroci in vzgojiteljice Vrtca pri OŠ Videm z enotama Leskovec in Sela v prijetno napetem vzdušju udeležili Olimpijskega festivala otroških vrtcev v Lepoglavi.
Na festivalu so doživeli pravo olimpijsko vzdušje z dvigom zastave, nošenjem olimpijskega ognja in izreko olimpijske prisege. V ravno prav toplem popoldnevu so spoznavali etična načela športa
in olimpijske ideale, kot so spoštovanje pravil igre, spoštovanje sotekmovalcev, fair play in ekipno sodelovanje. Tekmovali so v petih disciplinah: krosu na 50 m, štafeti 4 x 25 m, metanju žogice, skoku
v daljino in v nogometu. Da so šli v štafeti 4 x 25 m, dečki, bronaste
na festival dobro pripravljeni, dokazujejo medalje, ki so jih dosegli na tekmovanju. Tako so domov prinesli bronasto medaljo v teku na 50 m, dečki, bronaste medalje
medalje v nogometu, deklice, in zlate medalje v nogometu, dečki. Preostali otroci so dobili medalje za trud in dobro voljo.
VR
Foto: CG
Foto: MG
Foto: VR
18 Šta/m&TEDNlK
Zeleni tednik
torek • 30. maja 2017
Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline
Maj je veliko bolj aprilski, kakor je bil april
Tako je, aprilsko vreme je bilo veliko bolj podobno tistemu, kar pričakujemo v maju, zdaj pa je za nami obdobje nizkih majskih temperatur in potem sicer ne pretirano mokrega vremena. Suša je še vedno tik pred vrati in zalivanje na vrtu je nujno potrebno.
Nekaj besed o namakanju
Namakanje bo postalo stalnica v pridelovanju vrtnin. Veliko težav, ne samo na plodovkah, imajo vrtnine, če niso pravilno namakane. Veliko težav pa nošnja težkih zalivalk in posod povzroča tudi vašemu zdravju, naše hrbtenice še vedno niso povsem ustvarjene za to, da hodimo pokonci, kaj šele, da nosimo težka vedra z vodo. Zato naj bo ena prvih investicij na vašem vrtu voda, pripeljana do vrta in tam tudi sistem namakanja. Ali je to kapljični, ali so to mikro razpršilci, je vseeno. Odvisno je tudi od količine vode, ki je na razpolago. Če je vode dovolj, potem so mikro razpršilci čisto primerni. Če pa vodo zbirate, je seveda z njo treba varčevati. V tem primeru je kapljično namakanje oz. namakanje po zemlji primernejši izbira. Ja, ker sem v zadnjem času že dvakrat dobila tudi to vprašanje, seveda cevi za namakanje pridejo pod zastirko, ne na njo.
Največ vprašanj je vedno, kdaj je najbolje namakati. Vedno je bolje začeti zelo zgodaj zjutraj, celo ponoči, in potem lahko namakamo poleti tudi v vroč in sončen dan. Zjutraj so tako rastline kakor voda ohlajeni. Pri popoldanskem namakanju morate biti pozorni na več stvari. Namakati začnete šele, ko so rastline v primerni kondiciji. Dokler so zaradi sončnega obsevanja še ovenjene, ne namakamo. Poleti je to pogosto šele pozno po sončnem zahodu. Seveda morajo biti tudi temperature vsaj pod 30 oC. Pazite tudi, da voda v ceveh ni pregreta oz. ne pade ta pregreta voda takoj na vrtnine. Voda mora biti temperira-na. Zvečer ne morete uporabljati vode direktno iz vodovodne pipe, potoka ali podtalnice (studenca), ker je premrzla.
Namakamo vedno oblino, da je zemlja namočena v globino. Začetniki preverite to tako, da ob koncu namakanja z motiko nekje od-grnete zemljo in pogledate, kako globoko je vaše namakanje seglo.
Še moj zadnji nasvet na to temo pa je, da v takem vremenu, kot se nam obeta, uporabljate čim več sadik in so direktne setve le redke. Lažje boste nadzorovali tako plevel kakor vznik in zalivanje komaj vzkaljenih vrtnin. Ob presajanju sadik pa najprej zalijte jamico, ko pa delo končate, naj bo zalita cela greda, ne samo rastline ali samo vrste. Le tako bodo sadike rastle hitro in nemoteno naprej. Potem pa svetuje seveda, da zemljo okoli njih zastrete.
Zaradi vremenskih razmer konec aprila in v maju pričakujte pri plodovkah več težav
Kljub temu da so nekateri tudi točo že doživeli, se je težavno obdobje komaj začelo. Nekatere rastline so tako vreme komaj čakale, vendar toplo vreme pomeni močno nevarnost za nastanek bolezni na veliko vrtninah, tudi solati, čebuli, ne samo na plodovkah. Da se bodo rastline hitreje prilagodile na poletne razmere, vam toplo priporočam, da namesto običajnih gnojil rastlinam pomagate s pripravki, ki jih sicer velikokrat omenjam ravno zato, ker odlično delujejo prav v takih vremenskih razmerah. Vsebujejo izvlečke morskih alg ali aminokislin. To so algoplasmin, bioplantella vita, protitfertlmw ali delfan plus. Danes pa imamo na tržišču še nekaj novih pripravkov, rastlinskih izvlečkov in podobnih sestavin. Nekako podobno kakor alge deluje tudi planttonic, izvleček številnih rastlin. Rane celi in predvsem v hladnem delu leta rastlinam po-
' A*
maga epinextra, v času cvetenja, oplodnje, pa tudi vznika in nastanka prvih korenin pa cirkon, izvleček ameriškega slamnika. Za vse pripravke velja nekaj navodil. Nikoli jih ne uporabljamo pri temperaturah nad 30 °C, bolje je, da se ohladi pod 25 °C. Lahko jih uporabljamo zjutraj, pred mešanjem z drugimi pripravki pa se vedno posvetujte z nekom, ki se na to spozna. Nikoli jih ne mešamo ali kombiniramo med seboj, razen, če to posebej priporočajo strokovnjaki (ne trgovci).
Ti pripravki okrepijo rastline, jim pomagajo premagovati vsak dan drugačne pogoje in jim sploh dodajo primerno energijo. Na take razmere, ki jih pričakujem zdaj, so občutljive predvsem plo-dovke, pa tudi grah, bob in fižol. Tudi balkonskim rastlinam občasna uporaba teh pripravkov namesto gnojil zelo odgovarja. Dokler trajajo taki spremenljivi pogoji, je smiselno tak pripravek uporabiti enkrat tedensko. Med doma narejenimi pripravki za krepitev rastlin pa naj omenim ponovno čaj iz cvetov regrata ali čaj iz cvetov
Foto: Miša Pušenjak
Kamilice so odličen sosed kapusnicam, njihov čaj pa zdravilen za nas in za rastline.
ognjica.
Poleg teh pripravkov je na trgu kar nekaj listnih gnojil, ki pa delujejo tudi proti okužbam z glivicami. To so bakrena listna gnojila, kot sta labicuper ali koptrel, zato uporaba pripravkov, kot so ri-domila ali cuprablau, in drugih sredstev za varstvo rastlin na paradižniku sploh ni potrebna. Listna gnojila nimajo čakalne, karenčne dobe, rastline nahranijo, pa še zavarujejo pred boleznimi. Prav posebej priporočam uporabo tega listnega gnojila na papriki. Nevarnost razvoja bakterijske pegavosti, ki povzroča prezgodnje odpadanje listov, je namreč velika. Edino baker pa je sposoben vsaj upočasniti razvoj te bakterije za tako dolgo, da se prične obdobje visokih temperatur, ko se bakterija ne more več razvijati. Ker pa je paprika prizadeta tudi zaradi prenizkih temperatur v preteklih tednih, nekaj dni po tretiranju z bakrenimi pripravki uporabite še aminokisline, pripravkov pa ne mešajte.
Še ena skupina listnih gnojil je taka, ki lahko pomaga tako upočasniti razvoj glivičnih obolenj
Foto: Miša Pušenjak
Ne se ustrašiti, tudi letos pričakujem kar veliko takih plodov; gre za posledice mraza v aprilu in maju.
kakor nahraniti rastline in zdaj, v tem času, predvsem pospešiti razvoj koreninskega sistema; to so listna gnojila, ki vsebujejo fosfor v prav posebni, fosfitni obliki. Na tržišču jih je sicer več, najpogosteje pa lahko najdemo trafosk (tega kombiniramo z delfanom) ali basfoliaractiv. Prva dva priporočam za uporabo v plodovkah, čebulnicah in solati, zadnjega pa pri solati, fižolu in grahu. Seveda pa lahko vse tri uporabite na vseh vrtninah brez čakalne dobe in brez strahu.
Če so rastline že prizadete ali v slabši kondiciji zaradi napada škodljivcev, vročine, mraza ..., uporabljamo nižje, ne višje odmerke priporočenih pripravkov.
Zelišča in disavrnce
Upam, da ste si svoj zeliščni kotiček že ustvarili. Kot vidim, je kamilica, ki se je zasejala sama v lanskem letu, že v polnem cvetju. Zato ne bo odveč, če povem tudi nekaj o tej vsem poznani in skromni rastlini.
Vsa zelišča nabiramo zaradi posebnih kemičnih snovi - učinkovin, ki jih vsebujejo. Zato je zelo pomembno, da vemo, kateri deli rastlin vsebujejo največ teh učinkovin. Količina učinkovin v rastlini v življenjskem obdobju rastline precej niha. Niha pa tudi skozi dan. Mnogi verjamemo v
lunin setveni koledar, tudi pri nabiranju zelišč se ga je dobro držati. Kamilice nabiramo v dnevih za cvet seveda, saj uporabljamo njihove cvetove.
Še nekaj je pomembno, zelišč ne nabiramo po močnejšem dežju, saj spere tudi učinkovine. Zato vedno počakamo vsaj en dan ali dva po močnejšem nalivu.
Pri kamilici vsebuje največ učinkovin torej cvetje, posušeno ali sveže. Pomembno je, da cvetove nabiramo odprte. Cvetje ima največ učinkovin takoj, ko se odpre. Najbolje je obirati cvetje pred poldnevom. Ker je cvetje še posebej občutljivo, ravnamo z njim po obiranju zelo nežno, da vsa eterična olja, ki nam pomagajo, ne izhlapijo. Ne nabiramo starih cvetov in ne nabiramo v vročini. Po obiranje cvetove takoj razprostre-mo nekje v senčnem in temnem, a čim bolj zračnem prostoru.
Kamilice so tudi odličen sosed nekaterim vrtninam, predvsem kapusnicam. Tam, kjer rastejo med zeljem in cvetačo, je veliko manj škodljivcev, predvsem gosenic in tudi bolhačev. Mnoge moti, da so hitro ušive. Vendar gre v njihovem primeru za kami-lično uš, ki se ne seli na vrtnine. Zaradi nje pa so na kamilicah tudi vedno prisotne pikapolonice, njihove ličinke pa se potem naselijo tudi na drugih vrtninah in tam pomagajo v boju proti škodljivcem. Ravno zdaj so se začele razmnoževati, zato bodite zelo previdni pri uporabi insekti-cidov, da z njimi ne naredite več škode kakor koristi. Če je kamilica ušiva, boste čaj iz njenih cvetov uporabili za varstvo vrtnin pred boleznimi, če pa ni, vas bo grel v mrzlih zimskih večerih.
Pomembno je tudi, da zelišča nabiramo vedno z dobro voljo. Če smo slabe volje, vso negativno energijo prenesemo na zelišča, ki nam potem ne služijo tako, kot bi si želeli.
Zelišča so lahko velika pomoč pri boju s težavami tudi pri vrtninah. Zdaj je primeren čas, da si naberemo tudi baldrijan, saj lepo cveti marsikje, kjer je nekoliko vlažnejša zemlja. Tudi oves je zdaj ravno pravšnji za nabiranje. Tudi vreme v prihodnjih dnevih bo primerno za nabiranje zelišč.
MAJ		m	llf« veliki traven	
-1 PONEDELJEK 1 laže. Praznik dela	iS. teden		"1 f TOREK 1 U Janez	do 17:00 od 14:00
TOREK £— Boris, Praznik dela			*l-l SREDA 1 / |ošt	
SREDA —J Aleksander	m OiAS	do 15:00	* Q ČETRTEK 1 O Erik	
t ČETRTEK 1 Cveto		m dO 0S:CO	-i /-v PETEK 1 ZJ Ivo	a 0Í3S »d 12:00
p- PETEK —J Angel		•	SOBOTA Bernard	od 10:00
SOBOTA janež		od 09:C0	NEDELJA ¿— 1 Feliks	M
t—J NEDELJA / Stanko	Sončni vzhod 06:59 Sonini lahod 20:15		PONEDELJEK Z-Z- Milan	21. teden ^¡/J)
PONEDELJEK O Viktor	19. teden		—J^ TOREK Z-Z) želi ko	do 13:00 od 14:00
TOREK Gregor			I SREDA 1 Suzana	m
¿""v SREDA 1 LJ Izidor	□		—\r— Četrtek —J Gregor	¡i3l do 15:00 H:«
Četrtek 1 Žiga		dO 09:00 «110:00	-"")/"■ PETEK ZxJ Zdenko	od 16:00
—\ PETEK 1 ¿— Pankracij		do 13:00 Od 14.00	SOBOTA lan«	tfo 12:00 od 13:00
SOBOTA Servacij		#	-\Q NEDELJA £—\mJ Avguštin	
t NEDELJA 1 Bonifacij		m	PONEDELJEK ¿— —i Magdalena	22. teden do 10:00 Od 11:00 JHl
1 r— PONEDELJEK 13 Zofka	20. teden	m	TOREK Ivana	
31
Cvetje in oljnice Podtalni plodovi
SREDA Angela
Plodovke in sadje
Paradižnik, papiilca. mah. i lici, vse vi sle sadja...
Listnate rastline
Solate, zelje, ohrovt. motovileč, cvetača, blitva.
V vinogradu priinemo 5 Sk/ofuienjempioii pfocspí'i Bogn>juierm> £ (Mikom. Koiimo [ra va in ¿üStiramO Pt) možnosti v sadovnjak pripeljenr fetele za toliše spraševanje. Rediirroptodwesail
SMUlki tO vlili ! dOuči|M|«m luton« ij StMiw$a praoin.U M Jrao Th
ii ga •« Sloveniji v neshra|4am eWili udaja Zaloîto Ajda. Vriden«, f 011
KGZS - Zavod Ptuj svetuje
Sprememba roka za oddajo vloge za podporo za prestrukturiranje vinogradov
Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju podpornega programa v vinskem sektorju, objavljeno v Uradnem listu št. 23/17, s katero se spreminja rok za vložitev vloge za podporo za prestrukturiranje vinogradov in dodaja obvezo pregleda vinograda na kraju samem pred izkrčitvijo.
V zvezi s tem opozarjamo na ključne novosti:
od letos dalje se vloge za podporo vlagajo med 1. aprilom in 15. junijem pred letom, v katerem se boizvedlo prestrukturiranje (in ne do 15. decembra, kot je veljalo do sedaj).
Navedeno pomeni, da je treba za prestrukturiranje, ki se bo izvedlo v jeseni 2017 ali spomladi 2018, vlogo vložiti na ARSKTRP do 15. junija letos.
Novo je tudi to, da ARSKTRP že pred izkrčitvijo starega vinograda opravi ogled in izmero vinograda, ki se ga namerava izkrčiti zaradi
prestrukturiranja. Ogled in izmera se opravita po oddaji vloge za podporo, vendar najpozneje do 1. septembra istega leta. Izkrčitev vinograda se lahko izvede šele po opravljenem ogledu vinograda s strani ARSKTRP. Če se izkrčitev izvede prej, pridelovalec ni upravičen do podpore za prestrukturiranje.
Določba v zvezi s prepovedjo izkrčitve vinograda do izvedenega ogleda s strani ARSKTRP ne velja za izkrčitev tistih vinogradov, za katere je dovoljenje za zasaditev vinske trte pridobljeno pred uveljavitvijo spremembe uredbe, kar pomeni, da ta določba ne velja za tiste površine, za katere je bilo dovoljenje izdano pred 20. 5. 2017.
Še vedno pa velja, da je za sajenje vinske trte v skladu z EU-zakonodajo predhodno potrebno obvezno pridobiti dovoljenje za zasaditev vinske trte. Izjema so le tisti vinogradi, ki so manjši od 0,10 ha in so namenjeni izključno pridelavi vina za porabo v vino-gradnikovi družini.
Vlogo za pridobitev dovoljenja za zasaditev vinske trte se vloži na UE, kjer je pridelovalec vpisan v register pridelovalcev grozdja in vina, do 30. junija pred vinskim letom, v katerem se bo izvedlo sajenje novega vinograda (npr. za sajenje jeseni 2017 ali spomladi 2018 je treba vlogo oddati do 30. 6. 2017).
Vloge za pridobitev dovoljenja za zasaditev vinske trte na podlagi predhodne krčitve vinograda pa se lahko vloži kadarkoli pred začetkom sajenja vinograda.
Vinogradnike in vinarje pozivamo, da se pred načrtovano obnovo vinogradov informirajo o vseh novostih, oziroma dodatne informacije pridobijo na pristojni Kmetijsko svetovalni službi.
Helena Vornekar, ing. kmet.
Vir: KZ Ptuj
torek • 30. maja 2017
Na sceni
Štajerski TEDNIK 19
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Mladi upi
Večino skladb ustvarijo sami
Mladi upi so mlad ansambel iz okolice Šmarij pri Jelšah, poln idej, energije in s cilji, ki jih želijo v bližnji prihodnosti tudi uresničiti. Ansambel sicer že obstaja od leta 2003, od letos pa v novi zasedbi: pevec Zan Šket, harmonikar Nejc Šuc in kitarist Dado Bevc so medse sprejeli simpatično pevko Kajo Humski in vedno nasmejanega basista Primoža Oseka.
V ansamblu imajo kar dva učitelja: Nejc je že uradno profesor glasbe, medtem ko Kaja še pridno študira v Mariboru za učiteljico razrednega pouka. Tudi Dado je še študent predšolske vzgoje, Zan je kemijski tehnik. Primož pa je tisti, ki vedno poskrbi za vse člane, če se komu kaj zgodi, saj je njihova medicinska »sestra«.
Igrajo povsod, kamor jih povabijo. Ob spremljavi kitare zaigrajo tudi v cerkvi. Na zabavah igrajo narodno-zabavno glasbo, od Slaka, Avsenika, Modrijanov, Finka, Miheliča in drugih do lastnih skladb ter zabavno glasbo. „Posebni smo tudi zato, ker nove skladbe ustvarjamo v večini sami. V dveh mesecih, odkar smo začeli igrati z novo zasedbo,
je po našem mnenju tudi dovolj prisotna na sceni. Morda bi jo lahko predvajali še večkrat čez dan. Najbolj znani naši skladbi sta valček Zdaj me poglej in polka Z njim bo lepše, na sceno pa prodira tudi naša nova skladba Drugačen plan," so povedali člani ansambla Mladi upi.
Na festivalih so se že v prejšnji zasedbi večkrat zelo dobro odrezali. Tako so na festivalu Graška gora poje in igra prejeli nagrado za najboljšo vokalno izvedbo, uvrstili so se v finalni del festivala Slovenska polka in valček, na festivalu Lenart so dobili 2. mesto strokovne komisije in občinstva, na festivalu Luče so pobrali 1. mesto strokovne komisije in občinstva (absolutni zmagovalci) itd.
„V glasbi na sploh vsi uživamo, zato smo tudi glasbeniki, brez nje ne bi mogli živeti. V užitek nam je, da gremo zvečer na 'špil', čeprav je zelo naporno. Ampak če delaš to s srcem, ni nič težko. Za naro-dno-zabavno glasbo smo se v prvi vrsti odločili, ker nam je všeč in ker smo bili doma vzgojeni v tem duhu, da nadaljujemo slovensko tradicijo narodno-zabavne glasbe. Naši načrti so visoki. Se naprej se bomo izobraževali na vseh področjih, pisali še boljše pesmi, še več snemali, se pojavljali na televiziji, čim več igrali. Načrtujemo tudi izdajo novega CD-ja in koncert v tem ali prihodnjem letu. Želimo ustreči našim oboževalcem in biti čim boljši," so pogovor sklenili člani ansambla Mladi upi.
MG
smo ustvarili že pet novih skladb, za eno smo izdali že tudi videospot z naslovom Drugačen plan. Svojo prepoznavnost gradimo na tem, da delamo nove, zanimive skladbe, ki gredo v uho, ob kate-
rih so ljudje zadovoljni. Gradimo na dobrih odnosih, kakovostni glasbi in petju. Narodno-zabavna glasba je zelo pomemben del Slovenije. Vemo, da se tega zavedajo tudi uredniki na radiu in TV, zato
Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 1965
Ali psihiatrična bolnišnica
t
Občini Ptuj in Ormož si iz zdravstvene zaostalosti ne moreta sami pomagati. Za ureditev teh razmer bi samo ptujska občina potrebovala najmanj 3,5 milijarde dinarjev, na voljo pa jih ima 200 do 300 milijonov letno. Zato bi bila nujna pomoč gospodarsko razvitejših občin. Za izgradnjo novega zdravstvenega centra v Ptuju so se zavzeli tudi na posvetu vplivnih družbeno-političnih in zdravstvenih delavcev iz Ljubljane, Maribora in Ptuja.
Skupščina občine Ptuj je zaradi slinavke razglasila zapor za pse: vsi morajo biti priklenjeni in ne smejo prosto tekati, lovci so upravičeni pokončati vsakega psa, ki prosto teka. S sodnikom za prekrške so zagrozili vsakomur, ki bi sneg namesto na birih za Vodno upravo, le-tega odlagal drugje. Jadralnega pilota Karla Kor-parja so razglasili za najboljšega športnika za leto 1964 v
ptujski občini. Kmetijski kombinat Ptuj je vzrejo konj in kobil za kasaški šport prenesel na Kmetijski kombinat Pančevo, ki bo odkupil večino konj in inventarja Kobilarne Turnišče. Za 40 milijonov dinarjev škode je povzročil požar v vzmetarni Strojnih delavnic v Ptuju, kjer so začeli izdelovati tudi gumijaste vzmeti. Gašenje gorečega olja je bilo za ptujske gasilce svojevrstna izkušnja, saj so namesto z vodo gasili s peno. Na oddelku za atomsko fiziko Fakultete za naravoslovje v Zagrebu je 11. januarja diplomiral 23-letni Tone Tonejc iz Kidričevega, nadvse prizadeven in marljiv študent, ki je diplomiral v razmeroma kratkem času. Spomeniški fond v Ormožu je v zelo slabem stanju, zlasti ormoški in velikonedeljski grad. V Ormožu so prepričani, da je mogoče stanje popraviti le s sistematičnim vzdrževanjem spomenikov.
Hiše srčnih Ptujčanov brez cvetlic
V času turistične sezone je na ptujskih ulicah in trgih videti marsikaj, predvsem pa so veliko razočaranje površno vzdrževane ograje in plotovi, tudi ob drevoredih. Kako je mogoče, da za odpravo takih pomanjkljivosti v mestu ni odgovoren nihče, zakaj ne ukrepajo pristojne službe, če že odgovorni tega ne vidijo. Na Tratah ob Grajeni se ob poslopju skladišča pri žveplarni zidan plot podira na celi črti. Podira se tudi plot pred hišo, kjer je bila prej železniška sekcija. Moti pa tudi brezbarvna enoličnost mesta, ker so nekatere stavbe oz. hiše srčnih Ptujčanov brez cvetlic. Ali na Ptuju ni nikogar, ki bi izdeloval zabojčke za cvetlice. V mestu sta dva lončarja, ki imata naprodaj dovolj lončkov, in tri vrtnarije.
Dovolj semen za različno cvetje pa ima tudi trgovina Magda.
rfr

Foto: Dieter Jaušovec (iz arhiva družine Gaiser)
Od 6. do 16. septembra so na ptujskem gradu snemali filmsko komedijo iz 17. stoletja pod naslovom Mademoiselle de Maupin, ki jo je zaigrala Catherine Spaak (na fotografiji), sorodnica bivšega belgijskega ministrskega predsednika. V času snemanj je bil muzej za obiskovalce zaprt. Paparaci pa so bili že tedaj na preži.
Ormož čez 26 let s 6000 prebivalci
V Ptuju so po obsežnih pripravah izvedli prvo kombinirano modno revijo sodobnih pričesk, oblačil in obutve za moške in ženske. Ormož bo čez 26 let imel 6000 prebivalcev, znatno se bo razvilo tudi Središče, ki bo imelo 2000 prebivalcev, je razvidno iz nedavno razgrnjenega urbanističnega načrta Ormoža in Velike Nedelje. Bistveno se bodo povečali tudi krajevni centri, Velika Nedelja, Ivanjkovci, Miklavž in Tomaž. V osnovnem šolstvu občine Ormož bo treba hitreje napredo-
vati, v tem trenutku so podatki porazni: osemletko konča le 55 odstotkov šoloobveznih otrok. Pri Tomažu so uredili kino dvorano. Invalidsko podjetje Jože Kerenčič Ormož bo letos izvozilo 25.000 kuhinjskih garnitur. V zavodu Olge Meglič Ptuj, ki se je specializiral za izdelavo blestivk za sladkovodni ribolov, bodo zmanjšali proizvodnjo le-teh, ker je omejen uvoz trnkov iz drugih dežel. 14. marca zjutraj je v težki prometni nesreči na ovinku pri Vaupotičevih na Mariborski cesti ugasnilo šest življenj. Lojzka Stropnik je bila ponovno izvoljena za predsednico občinske skupščine, novi
predsednik občinske skupščine v Ormožu je postal Franc Novak. Po dozidavi je OŠ Kidričevo postala ena najlepših v ptujski občini. V Ptuju je kon-certirala Dubravka Tomšič.
Obrat zdravilnih zelišč Suro-vine-destilacija (Sudes) v Središču je uredil predelovalnico in sušilnico. Obrat odkupuje okrog 450 vrst zdravilnih zelišč, gozdnih sadežev, raznih plodov, zdravilnih cvetov in drugo. V Ptuju je potekal že četrti teden bratstva in prijateljstva. V Slovenski Bistrici so se prvič srečali člani sindikalnih organizacij, ki združujeta zaposlene pri političnih organizacijah v Slovenski Bistrici in v Ptuju. V Spuhlji so odkrili spomenik štirim padlim kurirjem. Na srečanju predstavnikov NK Drava in NK Aluminij so se dogovorili za tesnejše sodelovanje. V Ptuju so nastopili svetovni prvak Miro Cerar in drugi najboljši telovadci; v Kidričevem mladi ameriški tamburaši iz Pittsbur-gha, predstavniki 3. generacije naših izseljencev v Ameriki. V Ptuju so odprli prvi Gethaldu-sov optični servis v Sloveniji.
v
Cez štiri milijarde dinarjev škode zaradi velikih poplav
Velika poplava, 2. avgusta, je povzročila veliko škodo območjem ob Dravi in Pesnici, v ptujski občini nad tri milijarde dinarjev, v ormoški občini okrog milijarde dinarjev. Na prireditvi Poletna noč pri ljutomerskih ribnikih se je trlo ljudi, za najprikupnejše dekle so izbrali Danico Smolkovič. V Središču so začeli graditi novo šolo. Delovni kolektiv Radia Ptuj je zaprosil TGA za dotaci-
jo, za izgradnjo novega antenskega stolpa za srednji val v višini dobrih 7,4 milijona dinarjev, tovarna je donirala tri milijone dinarjev. Za polovico otrok v osnovnih šolah ptujske občine starši ne zmorejo plačevati malic. Čeprav zakon o šolstvu predvideva brezplačne malice v šolah, v ptujski občini še dolgo ne bodo mogli uresničiti te zahteve. Šola na Humu je praznovala 150-letnico. V Ormožu ugotavljajo, da se s 1500 dinarjev podpore, ki jo prejema 29 ljudi, ne da živeti. V Ljutomeru so odprli nov zdravstveni dom, v Ormožu pa so se odločili, da bodo novo šolo najprej zgradili pri Miklavžu. V kratkem bodo ukinili tuberkulozno bolnišnico v Ormožu, potrebe kažejo, da bi jo bilo najbolje spremeniti v interni in kirurški oddelek ptujske bolnišnice, za psihiatrično bolnišnico pa bi bile potrebne velike adaptacije. Vprašanje pa je tudi, ali psihiatrična bolnišnica spada v mesto? V Ptuju so pričeli priprave na 1900-letnico Ptuja, prireditve bodo trajale vse leto 1969. To je tudi leto, ko bo 100 let praznovala ptujska gimnazija. Ptuj tudi ob koncu leta 1965 ni imel prave avtobusne postaje, temveč le nekaj približnega (provizorij) na Trgu Svobode. Čakalnica je neke vrste „šupa" brez vrat, ki ima dva soseda, bife Haloškega biserja in pekarno ter prodajalno bureka. Vsak od treh objektov ima svojo obliko oz. podobo, „zača-snost" le-teh naj bi opravičevalo to mestno sramoto. Ptujčani se čudijo, kako je stroka zmogla pristati na takšno nestrokovno in za stari Ptuj povsem neugledno rešitev.
Pripravila: MG
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti
Kaj bomo danes jedli
torek • 30. maja 2017
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK	SOBOTA ^—J	NEDELJA	PONEDELJEK
zelenjavna juha,	goveji golaž, polenta,	korenčkovajuha,	milijonska juha,	juha, piščančji zavitek	kostna juha,	džuveč s svinjino,
solata s posebno	solata, palačinke	ocvrt puranji zrezek,	oslič po tržaško,	z zelenjavo, zelena	pleskavice na žaru,	solata, breskovo
klobaso, krompirček		francoska solata,	slan krompir, solata,	solata, jagode s	zelenjava na žaru,	pecivo s sladoledom
iz pečice, sadje		sladoled	puding	smetano	pečen krompir,	Piščančji zavitek z
					prleška gibanica	zelenjavo
Piscancji zavitek z zelenjavo
Sestavine: 1 zavitek zamrznjenega listnatega testa (iz dveh kvadrov; če uporabimo eno listnato testo, zmanjšajmo količino sestavin), 1 manjši brokoli, 1 manjša cvetača, 4 korenčki, 2 manjši bučki, 250 g zamrznjenega graha, 400 g piščančjega fileja, 1 čebula, žlica olivnega olja, mešanica začimb, 300 g dobro topljivega sira.
Čebulo sesekljamo in jo prepražimo na olivnem olju, da postekleni. Meso narežemo na kocke in ga popražimo na čebuli. Zelenjavo očistimo in narežemo na manjše kocke (cvetačo in brokoli razdelimo na majhne cvetove). Ko je meso prepraženo, mu dodamo zelenjavo. Solimo in popramo po okusu, dodamo še mešanico začimb. Po potrebi zalijemo z malo vode. Dušimo do mehkega - približno 1/2 ure. Na pomokani delovni površini na tanko razvaljamo testo ter nanj nadevamo sir in zelenjavno mešanico. Zavijemo v zavitek. Pečemo pri 220 °C 20 minut. Postrežemo toplo.
Breskovo pecivo s sladoledom
Sestavine Ikoličine so odvisne od velikosti pekača): poljubni keksi (baby, petit, albert ... - taki, ki se dajo zdrobiti), krhko testo: 5 dag sladkorja, 10 dag margarine, 15 dag moke, voda; vložene breskve; sladoled.
Za krhko testo moko presejemo v skledo in posolimo. Na sredini naredimo jamico in vanjo vsujemo sladkor. Maslo narežemo na kocke in jih potresemo po moki. S konicami prstov hitro in rahlo vgnetemo maščobo v moko, da mešanica postane podobna drobtinam. Pokapamo jo z mrzlo vodo in rahlo pomešamo s topim nožem. Če je mešanica videti preveč suha, ji dodamo še malo tekočine. S hladnimi rokami hitro pognetemo v gladko testo, ga oblikujemo v kepo, zavijemo v folijo in shranimo v hladilnik za eno uro. Med tem časom poljubne kekse zdrobimo in jih potresemo po pekaču manj kot pol centimetra na debelo. Po njih podevamo na koščke narezane breskve (olupljene sveže ali iz kompota). Krhko testo razvaljamo, izrežemo poljubne oblike (kroge, zvezde, rožice, srčke ...) in jih podevamo po breskvah. Damo peč v pečico, da se keksi na vrhu obarvajo; takrat bodo tudi preostale sestavine čisto v redu.
ZPS • Tržni pregled naravnih mineralnih vod
Zelo velike razlike glede vsebnosti mineralov
Na naših policah je pestra ponudba naravnih mineralnih vod, poleg dobro znanih domačih se ponudba bogati s številnimi tujimi naravnimi mineralnimi vodami. V vsakem gospodinjstvu imamo na voljo vodo iz pipe. Je sploh smiselno kupovati dražjo naravno mineralno vodo, res vsebuje veliko mineralov?
Kot so ugotovili na ZPS, vsaka mineralna voda ne vsebuje več mineralov v primerjavi z vodo iz pipe. Pitna voda v Ljubljani npr. v povprečju vsebuje 428 mg/l raztopljenih mineralnih snovi, kar je več kot v petih izmed 19 v okviru tržnega pregleda analiziranih mineralnih vod.
Ob pregledu 19 naravnih mineralnih vod, 11 z dodanim ogljikovim dioksidom (gazirane) in osmih brez ogljikovega dioksida (negazirane), so na ZPS ugotovili, da so med mineralnimi vodami precejšnje razlike, tako glede vsebnosti mineralnih snovi kot tudi cene. Cena izbranih mineralnih vod se je gibala od
0,10 do 5,30 evra/liter, vsebnost mineralnih snovi pa od 182 do 13.055 mg/ liter. In prav najdražja je vsebovala najmanj mineralov.
Najpogostejši minerali v naravni mineralni vodi
Naravne mineralne vode vsebujejo nabite delce v raztopljeni obliki. Vsebnost mineralov je odvisna od geoloških pogojev. »Najpomembnejši pozitivno nabiti delci (kationi) so natrij (Na+), kalij (K+), kalcij (Ca2+) in magnezij (Mg2+), najpomembnejši negativno na-
FOTO: Splet
biti delci (anioni) pa klorid (Cl-), hidro-genkarbonat (HCO3-) in sulfat (SO42-),« poudarja Nika Kremic iz Zveze potrošnikov Slovenije.
Nasvet ZPS: bistvo je zadostiti potrebo po vodi
Nekatere mineralne vode res vsebujejo veliko mineralnih snovi, a kljub temu je glavna naloga naravne mineralne vode, da nas oskrbi z nujno tekočino, ki je brez kalorij. Ljudje si zagotovimo mineralne snovi predvsem s hrano, saj samo z vodo ne moremo zadostiti dnevnim potrebam po mineralih.
Za potešitev potreb po vodi lahko mirno pijemo pitno vodo iz pipe, ki je cenovno dostopnejša in stane od 0,4 centa na liter. Prednost vode iz pipe je tudi okoljevarstvena, saj je ni treba polniti, pakirati in transportirati.
Pitje naravne mineralne vode je smiselno predvsem za športnike, ki s potenjem izgubljajo natrij, magnezij in kalij. Mineralne vode, predvsem tiste, ki vsebujejo veliko kalcija, so zanimive tudi za ljudi z laktozno intoleranco. Ljudje, ki imajo težave z zaprtjem, pa lahko posežejo po naravnih mineralnih vodah, v katerih je veliko sulfata.
Voda je del vsakega živega organizma in je izjemno pomembna tudi za človeško telo. Kar dve tretjini našega telesa sestavlja voda. Za pravilno delovanje organizma mora odrasla oseba s pijačo in hrano vnesti v telo dnevno 2 do 3 litre vode.
Naravna mineralna voda
•	ima lastnosti, zaradi katerih se jasno razlikuje od pitne vode, ki izhajajo iz vsebnosti mineralnih snovi, kemijskih elementov v sledovih oziroma drugih sestavin, ter ima lahko določene prehrambno-fiziološke učinke;
•	ima svoj izvor v podzemnem vodnem viru, zaščitenem pred kakršnokoli možnostjo kontaminacije in izteka ali se črpa na izviru iz enega ali več naravnih iztokov ali vrtin;
•	sestava, temperatura in druge pomembne lastnosti naravne mineralne vode morajo biti stalne v okviru naravnih nihanj;
•	ima tudi po polnjenju enako čistost kot na izvoru;
•	ustreza posebnim mikrobiološkim zahtevam iz predpisa, ki ureja naravno mineralno vodo in izvirsko vodo;
•	sestava, temperatura in druge pomembne lastnosti naravne mineralne vode morajo biti stalne v okviru naravnih nihanj;
•	je registrirana pri pristojni instituciji. Voda, ki izvira iz tal Republike Slovenije, je lahko v prometu z označbo naravna mineralna voda, če je njeno označbo z odločbo priznalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ministrstvo lahko prizna tudi naravno mineralno vodo, ki izvira iz tal druge države, če izpolnjuje za to predpisane pogoje.
Izvirska voda
•	je v svojem naravnem stanju namenjena za prehrano ljudi;
•	polni se na izviru ter ima tudi po polnjenju enako čistost kot na izvoru;
•	ustreza posebnim mikrobiološkim zahtevam iz predpisa, ki ureja naravno mineralno vodo in izvirsko vodo;
•	fizikalno-kemijske lastnosti izvirske vode morajo ustrezati pogojem iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
•	ni potreben postopek registracije in se ne vodi posebnega registra kot za naravne mineralne vode.
Namizna voda
•	je pripravljena iz pitne vode oziroma naravne mineralne vode oziroma izvirske in lahko vsebuje eno ali več dodanih surovin (natrijev klorid, kalijev klorid, natrijev karbonat, morsko vodo, ogljikov dioksid itd.) in je namenjena za prehrano ljudi;
•	glede mikrobioloških zahtev in fizikalno-kemijskih lastnosti mora izpolnjevati pogoje iz predpisa, ki ureja pitno vodo.
torek • 30. maja 2017
Za kratek čas
ŠtajerskiTEBUlK 21
Vidi se ...
... da smo Ptujčani, kar se pešačenja tiče, zelo racionalni. Če se le da, se mu seveda izognemo. Če pa že gremo peš, uberemo bližnjico. Pri tej bližnjici na Osojnikovi bi Pitagora izračunal, da prihranimo dobrega pol metra. Kar se pri množici, ki tod hodi, nabere v kilometre. Da je bližnjica res množično rabljena, dokazuje potlehno zelenje, ki nima šans, da bi se razraslo.
Govori se ...
... da so ptujski mestni svetniki sklenili popraviti napačne cene za vrtec šele enkrat septembra, čeprav so že maja izvedeli, da so napačne. Ja, ampak je v tem primeru napaka občini v plus - in zakaj bi se človek odpovedal ekstrapro-fitu? Starši pa bodo že plačali. Pa ne mislite, da so se starši sposobni organizirati in občino iztožiti; o tem lahko samo sanjamo. Kot lahko v mestu sanjajo, da bodo kdaj na oblasti imeli poštene politike ...
Prireditvenik
... da so nedavno v hausto-ru bivšega ptujskega župana doživeli izbruh drekaste vode iz tamkajšnjega kanalizacijskega jaška. Pa baje, da za to sploh ni kriv sedanji župan, ampak rimljani, ker za kanalizacijo niso uporabljali evropsko standardiziranih kanalizacijskih cevi.
... da sedaj organizatorji različnih cestnih poslikav upajo, da bo kmalu poštena nevihta
sprala drekasto Murkovo ulico v smeri Mestnega trga, da ne bodo deca ob naslednji akciji cestnih poslikav preveč smrdela. Tisto pljuvanje po cesti pa očitno nikogar od organizatorjev tovrstnih poslikav ne moti ...
... da se je država odločila med Ptujem in Ormožem zgraditi glavno, ne pa hitro cesto. Kar naj bi najbrž razumeli, da glavni niso hitri, ampak malo počasnejši. To seveda že dolgo
Foto: Tajno društvo PGC
vemo. Ker če bi naši glavni bili hitri, potem bi že zdavnaj bili Švica, tako pa smo Culukafri-ja. Hitri so samo prsti naših glavnih.
... da so Haložani končno dočakali zlate čase, Marija se jim je prikazala: prej so hodili v trgovino k Žeraku in tam pustili denar, sedaj pa lahko od tam odidejo z več denarja, kot so prišli! V trgovini namreč dela tudi poštna banka.
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
5							4	
			8			3		
9	2			6				5
		8	7		6			
6				2				1
			1		3	5		
8				1			9	6
		7			4			
	1							2
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VV	©©©	€€	O
Bik	VV	©©	€€	GGG
Dvojčka	V	©©©	€	OO
Rak	vvv	©©	€	OOO
Lev	VV	©©©	€€	O
Devica	V	©©	€€€	OO
Tehtnica	VVV	©	€€	OOO
Škorpijon	VV	©©©	€€€	O
Strelec	v	©©		GG
Kozorog	vvv	©©		G
Vodnar	vv	©		GGG
Ribi	vvv	©©		GGG
Torek, 30. maj
10:00 Ptuj, Rimska ploščad 24, odprtje razstave ustvarjalnih delavnic ter likovnih del
10:00 Gruškovec 71, domačija Jerenec, Občinski praznik Cirkulane,
Dan odprtih vrat, do 15. ure 10:00 Ptuj, Mestni stadion, občinski in medobčinski kros cicibanov in cicibank 2017,
16:00 Ptuj, Mestni stadion, športno-humanitarni dogodek 10 krogov
za 10 nasmehov, pomoč ljudem v stiski 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, študijski krožek izdelovanje unikatnega nakita 18:00 Ptuj, Ulica Heroja Lacka 3, prostori Špajze modrosti, predavanje Iz takšne smo snovi kot sanje, analiza sanj, predavanje Nade Polajžer, specializantke jungovske psihoanalize 19:00 Ptuj, Zavod Bodidobro, Zvočna meditacija s himalajskimi posodami in gongom, prijave in več informacij: marjan@ zvocnakopel.si oz. www.zvocnakopel.si 19:30 Ptuj, dominikanski samostan, koncert godalnega seksteta Carpe artem
Sreda, 31. maj
9:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe, Huda pokušnja, pisateljica Ana Schnabl in vinar Boštjan Žumbar
Četrtek, 1. junij
09:00 17:00
18:00
9:00
Žetale, 17. mednarodni slikarski ex-tempore krajinarjev Žetale Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična ura in ustvarjalna delavnica
Slovenska Bistrica, v kapeli gradu, koncert ansambla Musica Cubicularis in odprtje razstave Sakralno v profanem, O češče-nju Marije in dobrega razbojnika Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, srečanje z Alešem Štegrom in ogled filma Brezmejno
Petek, 2. junij
12:00
18:00
Cirkulane, pred večnamensko turistično prireditveno dvorano, predstavitev programa Svit
Majšperk, športna dvorana OŠ, Dan vrtca Z majhnimi koraki skozi čas
18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana, občinski praznik Cirkulane, osrednja prireditev, kulturni program, družabno srečanje z ansamblom Roka Žlindre 19:00 Obrež, Dom kulture, prireditev Muha na lonci 19:30 Vurberk, grad, predstava Gospod plemeniti Prasetnik 20:00 Ptuj, CID, potopisno predavanje Sabine Intiher, Moje življenje na Češkem v okviru prostovoljne službe
Mestni kino Ptuj
Sreda, 31. maj: 20:00 100 metrov. Četrtek, 1. junij: 19:00 9. življenje Louisa Draxa. Petek, 2. junij: 17:00 Mali šef; 19:00 100 metrov; 21:00 Obalna straža.
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 30. maja do 5. junija 2017. 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
^RADIOPTUJ V četrtek ob 16. uri.
^^ Kako bodo v prihodnje organizirani Centri za socialno Na udaru delo v Sp. Podravju?
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 5. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kuponč-kom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo.
Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je:
Sara Kokol, Polenšak27, 2257 Polenšak.
Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Foto: CG
22 Štajerski
Šolski šport, poslovna in druga sporočila
torek • 30. maja 2017
Šolski šport • Odbojka
Ekipa OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica pred OŠ Juršinci
V ponedeljek, 8. 5., je v športni dvorani OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec potekalo območno tekmovanje OŠ v mali odbojki za učenke letnika 2004 in mlajše. V finale sta se uvrstili ekipi OŠ Juršinci in OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica, uspešnejše pa so bile Bistričanke. S tem so si priborile naziv območnih prvakinj. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati:
OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec - OŠ Juršinci 1:2, OŠ Kidričevo - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 0:2; tekma a 3. mesto: OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec - OŠ Kidričevo 2:1; tekma za 1. mesto: OŠ Juršinci - OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica 0:2.
Vrstni red:
1.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
2.	OŠ Juršinci
3.	OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec
4.	OŠ Kidričevo
Med odbojkarji najboljša OŠ Markovci
V športni dvorani v Markovcih je 18. maja potekalo območno tekmovanje v mali odbojki za učence letnika 2004 in mlajše. Po zmagoslavjih na podobnih tekmovanjih v nogometu za učenke in učence so učenci OŠ Markovci slavili tudi med odbojkarji. V obeh tekmah so svoje tekmece ugnali z rezultatom 2:0, v finalu so ugnali ekipo OŠ Kidričevo.
Tako so se okronali z naslovom območnega prvaka. Na tej stopnji se tekmovanje konča. Rezultati:
OŠ Markovci - OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 2:0, OŠ Kidričevo - OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica 2:1; tekma za 3. mesto: OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec - OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica 2:1;
tekma za 1. mesto: OŠ Markovci - OŠ Kidričevo 2:0. Vrstni red:
1.	OŠ Markovci
2.	OŠ Kidričevo
3.	OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec
4.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
UR
Zmagovalna ekipa območnega tekmovanja za dekleta v mini odbojki - OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
Območni prvaki v mini odbojki: učenci OŠ Markovci
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado.
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE SPLAČA! Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli PRIROČEN HLADILNI NAHRBTNIK.
Hladilni nahrbtnik bo zagotovo postal vaš zvesti spremljevalec na piknikih, plaži in pohodih v naravi. Pijačo in hrano bo ohranjal hladno in svežo, prvi časopis Po-dravja - Štajerski tednik - pa bo poskrbel za prvovrstne in vedno vroče vsebine. Odločite se za pravo poletno kombinacijo.
NAROČILNICA ZA Štajerski
¿taiersRi
tednik
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev, krati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA'PRlDOBIT|:ryDI
20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti
vsak petek prejmete TV-prilogo TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
20-odstotni popust pri naročilu malih^glasov v Štajerskem tedniku
RADIO TEDNIK Ptuj, d... Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti pjiui
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	ekskluzivne kupone ugodnosti za obstoječe naročnike POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLA

www.tednik.si
tednik@tednik.si
torek • 30. maja 2017
Oglasi in objave
Štajerski TEDNIK 23
*Na voljo* NOVA KOLEKCIJA
opornih dokolenk za poletje!
DOKOLENKESILVERLINE
Vrhunske dokolenke s postopno kompresijo Pomagajo pri prekrvavitvi Preprečujejo otekanje nog Pospešujejo regeneracijo tkiva Visoka vsebnost bombaža Primerne za vsakogar
POSEBNAPONUDBA
za bralce Štajerskega tednika
Redna cena: 27,90 EUR
Preverite na
0803025
www.vitavera.si
Štajerski TEDNIK
DK:00 Območna revija PZ, 1 .del 09:20 Gostilna p Kran cel" ¡0:20 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video si ran i 15:00 llalijansk;* trgovina - v živo IS:00MarijaFest 2017 20:00 19. Praznik občine Deslrnik 21:30 Zaključna prireditev nü
OŠ Majšperk 23:20 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
več na spletni strani www.siptv.si
08:00 Oddaja iz občine Dornava 09:15 Ljudski pevci se predstavijo 10:40 Utrip izOrmofci 12:00 Video strani 15:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ljudski petje v Podlchniku 20:00 30 let Okteta Pesnita 21:30 Utrip iz Ormoža 23:00 Video strani
0K: 00
10:00 11:05 12:30 15:00 17.00 18:00 20:00 21:00
22:00 23:00
SIP
TV
Koncert vzgojiteljskega zbora OŠ Hajdina
TrniČc-Tcden ljubiteljske kulture Glasbena oddaja Video strani
Italijanska trgovina - v živo Seja sveta Markove i - V ŽIVO 20 praznik Občine Starše Kronika iz občine Hajdina Koncert vzgojiteljskega zbora OŠ Hajdina Sreda v sredo Video strani
program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
NA MIRNI lokaciji blizu Podplata pri Rogaški Slatini ugodno prodamo starejšo hišo z majhnim gospodarskim poslopjem, nedograjeno novo hišo z urejenim gradbenim dovoljenjem ter približno 30 ari zemlje. Tel.
040 155 959._
PRODAM gradbeno parcelo v bližini Ptuja. Telefon 031 242 571._
V OKOLICI Juršincev oddam 7 hektarjev ravninske košnje, vse v enem kosu. Telefon 030 652 905.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon
041 358 960._
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 051 322 240, www.anaholz83@gmail.com. PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 753 18 51 in 031 440 363.
PRODAM šest kozličkov in dve kozi.
Tel. 761 09 19._
PRODAM odojke. Tel. 051 423 260.
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
DOM STANOVANJE
ODDAM 1,5-sobno opremljeno stanovanje na Ptuju s centralnim ogrevanjem in internetom. Tel. 041 428
673._
ENOSOBNO obnovljeno in novo opremljeno stanovanje, Rimska ploščad 13, Ptuj, oddamo za daljši čas, Tel. 041 452 542.
ZAPOSLIJO prijazno, komunikativno natakarico in samostojno kuharico za delo v gostinskem lokalu Kureš, Šikole 26, Pragersko. 041 687 869.
	
Štajerski TEDNI v digitalni knjižnici: www.dlib.s	IK si

PISANA ■ ZABAVNA • AK TUALN
Uredniitvo: Dornava 116d. 2252 DORNAVA; info@siptv.si
kontakt: 02 754 00 30: 041 616 044: www siptv.si Marketing: Megamarkelmg d.o.o.; 02 749 34 27. 031 627 340
pon.
TOREK 30. maj 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon. 8:O0SKLSO3E34, pon 8:25 Utrip Ormoža 9:40 Sola, da so ti zrola: S5 Ravne, 10:40 Dan vrtca Ptuj 11:15 Kuhinjica, por. 11:40 Pogled na:ai, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:20 Špottinoj Branimir Komel, pon. 1250 Povabilo na karo: Urika Horvat, pon. 13:20 Sreda v sredo: Zan Maglič, pon. 14:l5VWeoitranl 17:35 Kuhinjica 13:00 Ptujska kronika, pon. 13:20 Dobrote slovenskih kmetij 2017 13:40 Glasbena osmica (slo.), pon, 19:10 Glasba za vse, pon. 19:40 Cista umetnost- maj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Glasba, pesem združuje, pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Nosferatu, pon. 23:50 Videostrani
ČETRTEK 1. junij 7:30 Glasbena osmica (tuja), pon, 3:00 Reqi Gorišnica, pon. 9:00 SKt S03E34, ponT 9:25 Sola, da se ti zrola: SS Ravne, pon. 10:25 Kuhinjica, pon.
10:50 Sreda v sredo: Vinko Goreraakjjon, 11:35 Dobrote slovenskih kmetij 2017, pon 12:00 Ptujska kronika^ pon. 12:25 Sport(no): Nastla Ceh, pon, 12:50 Dan vrtca Ptuj 2017, pon. 13:25 Povabilo na kavo: Urška Horvat, pon. 13:55 Sekvenca, pon. 14:10 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:25 Portal
18:35 Dan vrtca Ptuj 2017 pon.,
19:10 Dobrote slovenskih Hnetij 2017, pon.
19:30 Glasba la vse, pon
20:00 Ptujska kronika, pon.
20:25 Portal, pon.
20:35 Glasbena osmica felo.)
21:05 Sport(no); Nastja Ceh pon,
21:30 Povabilo na kavo: Urška Horvat, pon.
22:00 Ptujska kronika, pon,
22:25 Moc glasbe nas združuje 1. del
23:25 Videdstrani
SREDA 31. maj
7:30 Glasbena osmica (slo.), pon. 8:00 SKL S03E34, pon. 8:25 Utrip Orrrtoža, pon, 9;40 Sola, da se ti zrola: SS Ravne,
10:40 Kuhinjica, pon, 11:05 Dobrote slovenskih kmetij 2017, pon 11:25 Športno): Branimir Komel, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon.
pon.
12:20 Kuhinjica, pon. ' ~ ~	Ptuj, pon.
Rrai
12:50 Dan vrtca F ... 13:25 Gostilna »Pr Francet«, pon.. 14:25 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00Ptujskakronika 18:25 Športno): Nastja Ceh 18:50 Glasbena osmica (tuja), pon. 19:20 Dan vrtca Ptuj 2017, pon,
20:00 Ptujska kronika, pon, 20:25 Sreda v sredo: Vinko Gorenjak 21:10 Dobrote slovenskih kmetij 2017, 21:30 Glasba za vse, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon, 22:25 Regi Gorišnica, pon. 23:25 Videostrani
pon
Hiša pusta je in prazna ... Spomin se nam oglaša, kje je zlati dedek naš??? Nikogar ni...
Dom molči in z nami solze žalosti pretaka.
V SPOMIN
28. maja je minilo 10 let žalosti, odkar
te ni, naš dragi in nenadomestljivi mož, oče, dedek in tast
Alojz Kristovič
IZ ZABOVCEV 25
Čas mineva, žalost in bolečina pa ostajata. Hvala vsem, ki mu poklonite lepo misel, hvala za prižgano svečko v njegov spomin. Pogrešamo te.
Tvoji najdražji

Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko sprašujem zaman ... Zakaj te več ni? Le spomin še živi... Tega razdalja ne rani...
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, sina, očeta, brata, strica, svaka, tasta
Dušana Šuperja
STOGOVCI 46, PTUJSKA GORA
1960-2017
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, bivšim sodelavcem, sosedom, prijateljem, znancem, hčerkinim sodelavkam iz Boxmarka za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter darovane sv. maše. Govornici Tanisi, patru Romanu za opravljeno molitev, župniku p. Milanu za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, pogrebnemu podjetju Mir in za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki so ga spremljali na njegovi prerani zadnji poti. Žalujoči: hčerka Svetlana s Stankom, oče Franc, žena Julia, sestra Anica z Zvonkom, nečak Zoran z družino
v I Štajerski	rEDNIK
www.tednik.si	
Í3stajerskitednik	_ ^Stajerskitednik
Ptujska televizija PEIV. T: 02 590 880 28, infofflpetv.tv. www.petv.tv
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO a. URI
KOVO IZDAJO
RTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za veije objave predhodno pokliiite.
KARIERNI SEJEM m
MojeDelo.com 1JUNIJ I
Hotel City, Maribor
(3 MoJeDelo.com
K
VSTOP PROST
KARIERNISEJEM.COM
Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
/A
ADVANTAGE AUSTRIA B=
Štajerska
gospodarsi-
ZBORNICA
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
Poraba energije za ogrevanje: ^J01,00 kWh/m2 na leto^
www.tednik.si
tednik@tednik.si
Ormož • O delu medobčinskega redarstva za leto 2016
Osebna kronika
Pasji iztrebki »krasijo« ormoško mestno grabo, park, okolico kopališča ...
Vodniki psov ne pobirajo iztrebkov za svojimi psi, ampak jih nemarno puščajo na javnih površinah, predvsem na območju ormoške mestne grabe, v širši okolici osnovne šole in Gimnazije Ormož, ormoškega parka in ormoškega kopališča.
Rojstva: Tina Krajnc, Lešje 29, Majšperk - deček Anže; Anja Voda, Podvinci 136, Ptuj - deklica Tjaša; Doris Poš Kidement, Dvorjane 39 a, Sp. Duplek - deklica Žana; Antonija Plohl, Trnov-ci 10, Sv. Tomaž - deklica Ane Marie; Mateja Krajnc, Kajuhova ul. 6, Pragersko - deček Jaka; Andreja Belšak Sok, Moškanjci 86 a, Gorišnica - deklica Sofija; Špela Zel, Apače 13, Lovrenc na Dr. polju - deklica Tea; Lucija Ko-vačec, Dravinjski Vrh 74, Videm pri Ptuju - deklica Ema; Taja Bezjak, Peršonova ul. 3. Ptuj -deklica Mia; Špela Križan, Cesta 100, Rogatec - deklica Eva; Jasmina Petek, Veliki Brebrovnik 12, Miklavž pri Ormožu - deček Urban.
Umrli so: Anton Lesjak, Hum pri Ormožu 4 a, roj. 1946 - umrl 15. maja 2017; Anton Kumer, Cero-vec Stanka Vraza 16, roj. 1936 -umrl 19. maja 2017; Neža Vrtič, roj. Obran, Zabovci 13, roj. 1927 - umrla 17. maja 2017; Milan Drevenšek, Kidričevo, Tovarniška c. 29, roj. 1952 - umrl. 19. maja 2017; Marija Čeh, roj. Novak, Hlaponci 21, roj. 1922 - umrla
20.	maja 2017; Dušan Šuper, Stogovci 46, roj. 1960 - umrl
21.	maja 2017; Ivanka Mesarič, roj. Pavlič, Ptuj, Kraigherjeva ul. 25, roj. 1932 - umrla 17. maja 2017; Franc Kolarič, Spuhlja 93 b, roj. 1938 - umrl 17. maja 2017; Erika Filipaja, roj. Rogina, Ptuj, Gubčeva ul. 24, roj. 1942 -umrla 24. maja 2017. Poroke - Ptuj: Robert Ovčar in Valerija Šmigoc, Sodnice 1; Tomaž Letonja, Gradišča 138 a, in Nina Černivec, Brezovec 28 a; Dušan Polanec, Ptuj, Nova vas pri Ptuju 116 d, in Lucija Lah, Ptuj, Gomilšakova ul. 12; Dejan Vilčnik in Suzana Cafuta, Ptuj, Ul. Žetalskega Jožeta 8; Aleš Slana in Aleksndra Visenjak, Ptuj, Kvedrova ul. 2; Marjan Zelenik in Sonja Pukšič, Biš 12 a; Vlado Žnidarič in Anja Planinšek, Tibol-ci 21 b; Uroš Godec, Dolena 65, in Kaja Fošnarič, Stanošina 37 b; Igor Mohorič in Mojca Gramc, Ptuj, Rabelčja vas 18 d; Devid Kozar in Sabina Gajser, Dornava 146 a.
Poroki - Ormož: Marko Janžič in Anja Lah, Podgorci 26; Matic Cvetko in Monika Gašparič,
Medobčinsko redarstvo Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju izvaja svoje naloge na območju celotne občine Ormož, največji del nalog se sicer opravi na območju naselja Ormož, vendar se vse pogosteje pojavljajo pobude in potrebe za nadzor tudi v drugih krajih občine, med drugim razkriva poročilo o delu medobčinskega redarstva na območju občine Ormož v letu 2016.
Redarji so na ormoškem območju po navadi prisotni trikrat tedensko, od tega enkrat v poznih popoldanskih ali večernih urah. Večji del svojih nalog opravijo skozi nadzor nad prometom,
Letošnja akcija se začne v petek, 26. maja, s tekom v Trbovljah in se nato nadaljuje vsak dan v drugem mestu, konča pa se 4. junija v Ljubljani - Tacnu.
Med desetimi mesti je letos ponovno uvrščen tudi Ljutomer, kjer bo tek izveden v sredo, 31. maja, med 16. in 20. uro, na atletskem
stadionu v športnem centru. Zbrana sredstva bodo namenjena socialno ogroženim in hudo bolnim osebam. Na območju UE Ljutomer se bodo sredstva zbirala za dijakinjo Gimnazije Franca Miklošič Ljutomer in njeno družino. Organizator pričakuje čim številnejšo udeležbo.
NŠ
predvsem nad mirujočim. Lani so na področju nadzora prometa ugotovili 178 kršitev, v letu 2015 pa 312, kar pomeni dobrih 40 % manj kot leto poprej.
Tako kot prejšnja leta so tudi v lanskem letu ugotovili največ kršitev na področju nespošto-vanja prometne signalizacije o prepovedi parkiranja in parkiranje v območju kratkotrajnega parkiranja brez označenega časa začetka parkiranja, a teh je bilo v primerjavi z letom poprej skoraj enkrat manj.
Sicer pa se v zvezi z nadzorom prometa na območju ormoške občine kot tudi na območju drugih občin pojavlja problem odstranitve napačno parkiranih in zapuščenih vozil.
Ostalo še veliko
neplačanih
glob
Skupna ocenjena vrednost obravnavanih prekrškov je lani znašala 2.688 evrov, s tem da je dejanska vrednost zaradi možnosti plačila polovice globe nižja. Večkrat se morajo za plačilo kazni zateči k izterjavam. Kot je razvidno iz preglednice o vplačanih globah, je začetno stanje odprtih
terjatev iz naslova neplačanih glob znašalo 2.540 evrov, skupen znesek obračunanih terjatev pa slabih 2.700 evrov, medtem ko je skupen znesek plačanih terjatev znašal okoli 3.100 evrov, kar pomeni, da je bilo izterjanih tudi nekaj neplačanih glob iz preteklih let. Končno stanje odprtih terjatev je tako na zadnji dan v preteklem letu znašalo 2.100 evrov.
Vodniki psov ■ ■ ■ ■ ■
morajo imeti pri sebi vrečko za iztrebke
Kot še razkriva omenjeno poročilo, so se redarji v lanskem letu srečevali tudi s problematiko onesnaževanja cest v takšni meri, da je to bistveno vplivalo na varnost cestnega prometa: »V letu 2016 smo največ pobud za tovrstni nadzor sprejeli iz naselja Frankovci. Prav tako smo od medobčinskega inšpektorja sprejeli prijave v zvezi z onesnaževanjem lokalne ceste Opekar-niška cesta. V zadnjem primeru smo vodstvu opekarne naložili čiščenje javne prometne površine, kar so tudi upoštevali in s tem smo postopek zaključili.«
Štajerski TEDNIK
www.tednik.si
■ ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik I
Redarji pa so v lanskem letu prejeli več prijav zaradi puščanja iztrebkov na javni površini in vodenja psov brez povodcev. Kršitve naj bi bile najpogostejše na območju mestne grabe, v širši okolici osnovne šole in ormoške gimnazije, na območju parka in v okolici ormoškega kopališča. Sprejeli so tudi prijavo o pogostem vodenju psa brez povodca na ormoškem pokopališču. »Čeprav je na terenu očitno, da se pasji iztrebki ne pobirajo, tovrstna dejanja težje ugotovimo, saj upravljamo naloge v uniformi. Zaradi lažjega ugotavljanja in ukrepanja zoper tovrstne kršitve je v večini občin sprejet odlok, ki dejanje nepobiranja pasjih iztrebkov določa kot prekršek, vodnikom psa pa nalaga, da morajo imeti pri sebi vrečko, ki jo morajo na zahtevo občinskega redarja tudi pokazati,« še pojasnjuje vodja medobčinskih redarjev Robert Brkič, ki je sicer v poročilu kot problematiko na Ormoškem izpostavil še vse pogostejše beračenje in brskanje po smeteh, o čemer smo v našem časopisu že poročali: »V zadnjih treh letih ugotavljamo vsakodnevno beračenje prebivalcev iz obmejnih vasi iz Hrvaške. Gre predvsem za pripadnike romske skupnosti, ki poleg beračenja pogosto brskajo tudi po posodah za smeti večsta-novanjskih objektov.«
Monika Levanič
Danes bo povečini sončno, proti večeru bodo predvsem v gorskem svetu nastale posamezne nevihte. Pihal bo šibak jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 15, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C.
Obeti
V sredo bo sončno, sredi dneva in popoldne pa predvsem v severni polovici Slovenije spremenljivo oblačno, nastale bodo krajevne plohe in nevihte. V četrtek bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo krajevne plohe in nevihte. Manj verjetne bodo na Primorskem.
Vremenska slika
Nad Alpami in Balkanom je območje visokega zračnega tlaka, ki počasi slabi.
Največ kazni zaradi parkiranja
Zaradi parkiranja v območju kratkotrajnega parkiranja brez označenega časa začetka parkiranja so lani ugotovili 104 kršitve, za katere je predpisana globa v višini 40 evrov, v letu 2015 pa kar 240 tovrstnih kršitev. Redarska služba je med drugim tako kot v letu 2015 tudi lani naštela 13 kršitev parkiranja v nasprotju s prometno signalizacijo ter 14 kršitev parkiranja na označenem parkirnem prostoru za invalida, kar je za okoli 75 odstotkov več kot v letu 2015. Sicer pa so največ prekrškov ugotovili v okolici Zdravstvenega doma Ormož, spodbudno pa je, da tudi na tem območju število prekrškov iz leta v leto upada.»V letu 2016 smo največ pozornosti na tem območju posvetili intervencijskim potem in površinam, ki so namenjene gasilcem. Ugotavljamo, da je parkirišče za Zdravstvenim domom v dopoldanskem času razpoložljivo za paciente in druge stranke ZD Ormož. Kljub temu da na tem območju izvajamo nadzor že več let, ugotavljamo, da del uporabnikov parkirišča ne pozna svoje obveznosti označiti čas začetka parkiranja, čeprav je tako določeno tudi v zakonu in na dopolnilni tabli pred vstopom na parkirišče. Prav tako ugotavljamo, da je bistveno manj problematike na zakupnih prostorih. Ugotovili smo tudi, da del stanovalcev Ulice dr. Hrovata še vedno neupravičeno parkira na parkirišču pred ZD Ormož med parkirnim prostorom za invalide in lokalno cesto Ulica dr. Hrovata,« je med drugim razvidno iz obširnega poročila.

Popravek
V 40. številki Štajerskega tednika smo pod fotografijo k članku »V teku ponovljen razpis, na prvega se ni prijavil nihče« napačno navedli avtorja fotografije. Pravilno se glasi: Foto Žalar. Za nehoteno napako se prizadetim opravičujemo. (Ur)
/
Ljutomer • »Vztrajaj - Never Give up«
Humanitarni tek
»10 krogov za 10 nasmehov
«
Že nekaj let na območju celotne Slovenije v maju in juniju pod okriljem društva »Vztrajaj - Never Give up« poteka humanitarna akcija oziroma tek »10 krogov za 10 nasmehov« z namenom zbiranja sredstev za pomoči potrebnim.
Napoved vremena za Slovenijo
Kocjan gobe seje in v zemljo da, 12/30 Primož pa pobrana.
Foto: SM
Foto: arhiv