8. številka. Ljubljana, petek 12. januarja. X. leto, 1877.
SLOVENSKI NAROD.
Izbija vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeman za a v 11 r o - o k« r s k e dežele za celo leto ih gld., za pol luta 8 <ld.. za četrt leta 4 #ld.  —  Za Ljubljauo  bre* pošiljanja na itouj za celo leto 13 tfld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dum se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt letu. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje ua ljudskih šolah in /a fijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld. 50 kr., po poiti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od tatiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, b kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole Irankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluaanovej hiši št, 3 „gledališka stolba". O pravni št vo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši.
In vidite, v tej soparici hite ljudje naše literature na pomoč ubogemu, trpečemu narodu, trudijo se na vsak način visoko pod-držati narodno čuvstvo. Sprožila so je tukaj agitacija velikanska v prid slovanske ideje, delajoča povsod blago: v bedni koči seljaski, v sobanah bolj razvitega občinstva v bogato opravljenih salonih, — agitacija z besedo in peresom.
Ne bodem govoril o zbornikih otročjih in študentovskih, ki se javljajo pri nas v svet s tem namenom, da bi zbiranje pomoči južnim bratom ne prenehalo, da si je to fakt, kateri vaB more in mora razveseliti"; ne bodem govoril o prekrasnih člankih, kateri blešče od dne do dne v novinah za istino slovanskih a la „Nov. Vr.w „Mosk. Ved.", „Ruski mir", „Graždanin" etc. A opozoriti vas hočem na tri novejša izdanja te vrste. „Pravda o Srbiji", prelepo delce kneza K. V. Meščerskega, kateri je svoje potovanje po Srbiji verno opisal, natisnil najprej v svojem tedniku „Graž-daninu", a zdaj izdal še v posebnej knjižici. Drugo važno delo je tretji zvezek „Slovanskega Sbornika", katerega izdaja St. Peter-burški slovanski komitet. To vam je gromadno delo po vnanjosti in zadržanji, obsegajoče na bOO straneh 14 različnih, prezaninrivih člankov znamenitih profesorjev, n. pr. Makuševa, V6-selovskega etc. In vaš znanec in sploh ljubitelj Slovencev J. A. Boduen de Kurtnej priobčil je prezanimivi spit „Režija i Rezijane", kateri bo osobno slovenskim slavistom dobro došel. Velja 3 rublje, plata gre v prid Slovanom.
Najvažnejši delo pa po tej stroki bode tednik-žurnal, kateri začne z novim letom izhajati v redakciji „Nov. Vreme" pod uredni-
štvom slavnega ruskega literarnega pisatelja P. N. Poljev6ga; tednik: „Balkanskije Slavjane i Rosssija." To delo bode hodilo na svetlo ob sobotah celega 1877. leta, najmenj po poldrugem listu velikega formata in konec leta bode na ta način imela ta knjiga 1000 stranij. Program kaže, ka bode knjiga spadala na šest razdelov, v katerih je razdeljeno obilno zadržanje tako, da posleduji raz-del konča članek „mobilizacija ruske vojske", a prvi načenja „obščij očrk inest-nosti, zanimajeinoj balkanskimi Slavjanami". Kako ogromno prostranstvo je mej tema člankoma! Podrobna zgodovina obča in literaturna, slovanskih narodnosti j, zgodovinska zveza južnega Slovanstva z Rusijo, borba Rusije in Turčije zaradi Slovanov, hercego-vinska vstaja, novejša srbska vojska, evropska diplomacija.........., vse to, vsa ta
obširna zaglavja bodo napolnjevali to prostranstvo. A vse to bo uredoval in največ pisal l'o lov o j, kateri je izdal znamenito Jistorija russkoj literaturi!" In to delo za tukaj velja samo 4 rublje, za vas morebiti 5, več ne bo, ker nij naznanjeno za tuje kraje. Iskreno bi svetoval vsakemu, kateri zna le toliko rusko, da bi razumel, in kateri ima sredstva, naročiti se na to delo, „neznajuščim dajutsja svođenja muojo s boljšim udovoljstvijem."
F. M. Št.
Ljubljanski „Tagblatt" in magjarski študentje.
V Trstu 10. jan. [Izv. dop.] Res nij vredno, da bi človek zavračal „den dummen Kerl von Laibach", kot slovenski listi prav primerno imenujejo „Laiba-
Rusko sočutje k Slovanom v književnosti.
Iz Rusije. [Izv. dop.] Plamen bratske ljubezni, kateri je tako mogočno buhnol na beli svet iz globine srca ruskega naroda, prinašajočega kri in iiuenje na krvavi žrtvenik j ugoslovan ske svobode, upadel je nekoliko, ali upadel le po zakonih prirode, kateri ne trpe v svojih dolgotrajnih dejanjih ni naglosti bliskove, ni rakovega hoda. Vse velike ideje imenujejo se samo zato velike, ker imajo obširno podlago, bogato zadržanje.
Vse velike ideje morejo postati narodne ideje samo tedaj, Če je temu veiikemu zadržanju nasproti ravno tako velika resničnost v konkretnem svetu, ali inače govore: narodi hočejo vselej resnično u pir o svojim idejam, svojim višjim čem navadnega življenja prepričanjem.
Vam je samim znano, kako se je stvar na iztoku naredila, vi sto morebiti uže sami počutili ono neprijetno položenje, in nesrečno stanje duš, katerega se tako strašno bojimo vselej, če smo za kako idejo prevsplameneni in katero navadno izrazujemo s strahopolnim: „sam bog ve, kaj bo iz tega I" Če bi bilo šlo po tem, kakor se je pokazalo v koncu oktobra, kje bi uže zdaj bila ne samo slavjanska ideja, no i cela Evropa!
Rusija stala bi ali na vrhunci slave ali, bila bi uže viveua z vsem Slovanstvom vred na svojo hladno, z debelim snegom pokrito zemljo.
A sedanji položaj, kakov je! Nij miš, nij ptič, nekaka soparica vlada . . . ah, blagi sad Turške konstitucije sem hotel reči!
Prižigalec.
(Roman, v angleškem spisala Miss M. C um in i ub, poslovenil J.)
Četrto poglavje.
(Dalje.)
„Kje? Kako pravite," rekel je gospod Cooper, „ste jo uže pobrali?"
„Pred hišo Nani Grantove," odvrnil je Trueman. „Ka se še spominjate, ne V Kavno ona je, zoper katere sina ste vi morali pričati, ko so bila cerkvi okna pobita, po noči pred 4. julijem. Cooper, vi jo gotovo še nijste mogli izpozabiti pri preiskavi, ker razsajala je in uapadala vas strahovito ter celo sodniku nij prizanašala. No ravno tako je razsajala, ko sem jo prvikrat s tem otrokom videl, in drugikrat ga je celo pahnila skozi vrata."
„Oj, da, spominjam se pošasti. Mislim si, da ne bode predobra z lastnim otrokom,
tem manj pa s tujim ; a Flint, kaj pa mislite j storiti z najdenko?"
„Kaj ž njo storiti? No obdržal jo bom, to je naravno, in zanjo skrbel."
Cooper se je precej zbadljivo zarogal.
„No, sosed, vam se zdi precej čudno, da sem v svojej starosti vzel k sebi otroka, in morebiti je to res čudno; a hočem vam povedati, kako se je to zgodilo. Umrla bi bila ono noč, o kattrej sem vam pripovedoval, in tudi poslej 'bi bila poginila, ko bi vaša hči in jaz ne bila jej dobro stregla. Sem prišedši se jo prvo noč tako v spanji obnašala ter tako je govorila, kot bi še poprej nikdar ne bila imela prijatelja (in dvomim, da bi ga bila kedaj imela), da sem sklenil obdržati jo pri sebi, zanjo skrbeti in zadnjo svojo skorijo deliti z majheno stvarico, naj se zgodi kar hoče. Gospod nebeški je bil meni kaj milostljiv, bil mi je, gospod Cooper, zelo milostljiv. Izbudil mi je prijatelje v največi moji nesreči. Kot mali deček sem sam skusil, kako osamljen
je človek, ki nema niti očeta niti matere ; in ko sem videl to mrijheno človeško bitje, zdelo se mi je, da Boga ne morem bolj služiti ter mu tudi ne smem manj služiti, da namreč s tem otrokom delim vse dobrote, katere mi je skazal. Sosed, vi se ozirate krog sebe, kot bi si mislili, da tu nij veliko deliti z drugim; res je, da nij mnogo, a tu je dom, — da, tu je dom; in to je jako veliko za njo, ki nikdar nij imela doma. Jaz imam še zdrave roke in krepko srce in močno, dobro voljo. S pomočjo božjo bodom oče temu otroku in čas morebiti pride, ko mi bode ta otrok živ blagoslov božji."
Gospod Coopor je dvoumno majal glavo ter je mrmral nekaj o otrocih, celo o lastnih, ki mu nijso pripravljali ravno velik blagor.
A omajati nij mogel Truemanu trdnega zaupanja, da jo modro in pošteno ravnal. Taje bil mej toplim govorom vstal ter je nekoliko razburjen hodil gori iu doli po sobi in vruivši se na svoj stol je rekel:
cher Tagblatt". Nij čuda, da ste mu dali ta priimek. Temu listu tako nij za resnico, ker vodi ga le narodna, nemškutarska zagrizenost in slepo sovraštvo proti vsemu, kar je slovenskega. Kar je „der dumme Kerl" v 6. svojej številki prijavil o odhodu turkomilih magjar-skih studentov, odstrigel je le s škarjami iz dunajskih nemških listov. In še zmenil se nij, ali ti turkomili listi govore resnico ali ne. Čudite se! Ti listi in „der dumme Kerl von Laibach" ž njimi pravijo: „Slovani iz okolice so napravili demonstracijo !u Kolikor besedij, toliko lažij. Okoličanov se nij nobeden udeležil ropota, ker nij so Še vedeli zanj. Nekateri listi d u na j ski so v telegramih celo prijavili, da se je demonstracija godila na molu St. Carlo. Glej, „dum-mer Kerl von Laibach," tako strastni korespondence mistificirajo svoje dunajske novine! Zakaj pa ne? Prislužiti si morajo par grošev za pivo, ter lažejo brez strahu, kajti uredniki dunajskih listov jim ne morejo gledati na prste. Molo St. Carlo je kaj daleč od mola Giuseppino, kjer se je vse godilo. „Der dumme Kerl von Laibaeh" pogostem striže tudi našo „Triesterzeitungo". Zakaj vendar takrat nij vzel svoje tetke od ponedeljka v roke in prepričal bi se bil, da se demonstracije nijso udeležili okoličanje, da se je nij udeležila tudi ne tržaška druhal (neki dunajski turkofil pravi „pbbel", drugi pa „gesindel"), ampak udeležila se je je izključljivo odlična gospoda. Takrat bi bil „tetko", tudi pri vsakej priliki pravo „slovanožrko" tem bolj priporočil „dem dummen Kerl von Laibaeh," ker se tudi tetka močno jezi nad demonstranti.
„Der dumme Kerl" bi bil moral malo pomisliti, kako poje z dunajskimi turkofili, ko so iste novine poročale, da je parobrod moral otiti pred določeno uro, ter zunaj luke sprejeti še druge potnike in poŠto.
„Der dumme Kerl" bi bil moral pomisliti, kaj piše, ko je iz dunajske „Presse" lehko posnel, da so višji krogi celo telegrafirali iz Trsta avstrijskemu poročniku v Krfu, naj ni kar ne pusti magjarskih turkomilih softov v Krfu iz parobroda na suho, ker se je bati, da bi jih ondašnji Grki ne namlatili. V kakej zvezi so neki slovenski naši okoličanje z Grki v Krfu?!
Ono nemško človeče, nij čuda, da se z lažmi toliko poteguje za magjarske turkomile
softas ! Prav v bližnjej žlahti so mu s svojim obnašanjem. Komaj so bili prišli petek večer v Trst, šli so v staro mesto obiskat tržaške odaliske — in uže pri tem obiskovanji bi jo bili kmalu skupili! Tako so se ti turkomili, ti zastopniki in slavitelji turške naobraženosti precej tukaj v Trstu jeli pripravljati za svoje n ravno življenje v Carigradu. Stari Abdul Kerim-paša se bodo z izročeno mu staro sabljo gotovo vstopil na njih čelo, ter jih slavno peljal v svoj — harem. To bode pač najprimernejše plačilo za njih trud, za njihovo dolgo potovanje! Tu se jim bode pač še bolje go dilo, kot se je nekemu „Tagblattovcu" pri onem kopanji v morji tik Kopra v Istri! Kaj ne V Le ne tako slepo in strastno! Če dobro ne vidiš, „dummer Kerl von Laibach," natakni še ostrejše naočnike.
Diplomacija v Carigradu.
Z Dunaja 9. ian. [Izv. dop.] O orijentalnej politiki ne da se skoro ni-česa več zanesljivega poročati. Ako se je štiri dnij zaporedoma trdilo, da ima peti dan biti zadnja konferenca, da imajo različni zastopniki držav takoj  zapustiti Carigrad, ako se turški državniki ne udado ter ne priznavajo točk konferenčnih vlastij, so bile vse takove trditve ničeve, akoravno so vse premise takovoga umovanja bile istinite. Od mnogih stranij trdi se, ka se bode orijentalno vprašanje mirno rešilo, akoravno je turška vlada trdovratna pri svojih nazorih, da nema niti jedna velevlast pravico umešavati se v turško vladanje. Nerazumljivo je vsakako, da velevlastni zastopniki pri konferencah ulogo igrajo, da se jim uže skoro ves svet posmehuje. Turčija, kakor se je kazalo do sedaj,  ima mnogo poguma i vse, kar so jej veselile neprijetnega hotele oktroirati, nij našlo pri njej niti betvice milosti.   Ker  do  sedaj konference nemajo niti najmanj uspeha pokazati, hote zopet na pod logi Andrassvjevih reformnih not pogajati se s Turčijo.   Morebiti je potrpežljivost državnih zastopnikov nekaka skrivna politika, ki ima naslednjo vendar le zaželeni uspeh, a do sedaj to nij imelo vida. Nemški časniki hoto celo ve deti, da bodo, kedar bode mera njih potrpljenja pri kraji, Turčijo .takoj pustili svojej osodi, a da za sedaj morajo vsa sredstva upotrebiti, da dobe vsaj časa dovolj, za evontuvalno obo-roženje.
I kakor je videti, imajo takove misli i namere nekaj istinite podlage. Grška oboro-žuje i komiteji podpirajo grško prebivalstvo, kar je najbolj mogoče, da se vse oboroži, ter na spomlad stopi na noge proti Turčiji. Tudi v Bulgariji nij tako vse mirno, kakor bi se hotelo videti, tudi tam se agitira zopet za vstanek. I Rumunci če imajo količkaj poguma v sebi, morali bodo z orožjem svojo neodvisnost priboriti si, brez orožja ne dosežejo ničesa, to je razvidno iz ošabnega vedenja proti njim Midhat-paša. Tudi v Turčiji nij vse tako lepo, kakor hote nemški časniki vedeti. Konferenčnim zastopnikom nastala sta nenadoma dva zaveznika i sicer v vrstah staroturkov i v obližju sultana samega. Staroturki, v kojih vrstah je mnogo odličnih .aktivnih i uže upokojenih državnikov delajo energično, da delo Midhat-paševo, konstitucijo uže skraja paralizirajo. Sultanu so te dni oddali peticijo z več nego sto tisoč podpisi, ki naj bi dokazala, ka je konstitimija Midhat-paševa nemogoča, ona — kakor se v peticiji pravi — pretresa stebre muzelmanske države, če obsojuje Moslame k degradaciji. Turčija more — le obstati kot otomanska-muzelmanska drŽava. Njenej religiji ne sme se niti jedna na stran postaviti, ki bi imela iste pravice. I v okrožji sultanovem nahaja ta trditev mnogo privrženikov. Le malo je pristašev Midhatovih na sultanovem dvoru. Kolikor je nasprotnikov Midhat-paše, hote ti sultana pregovoriti, da se zahtevam velevlastij uda.
Kakor se v „Koln. Zeit." poroča, predlagal je uže Midhat dva kristijanska ministra, a sultan nij jih hotel potrditi; za finance noče Midhat niti moslema niti kristjana, temveč evropski komite.
Uže naprej se sme trditi, ka bode mnogo faz še preteklo, dokler se toliko zamotana zadeva, ki je važna za vso Evropo, definitivno reši. Da se mora „raji" stanje zboljšati, o tem je prepričana vsa Evropa, i Beaconsfiold, angleški premier moral bode najbrž odstopiti, ker je vedno še za Turke vnet; tako poročajo nekateri zelo zanesljivi časniki.  — P.
Politični razgled.
V Ljubila ni I 1. januarja. t*itl/*hi „Czasu piše glede orijentalnega vprašanja tako, kot mi v nekaterem oziru. On
„Itazven tega, sosed Cooper, ko bi tudi ne bil tega sklenil ono noč, katero je Jerica prišla k meni, vendar bi je drugi dan ne bil poslal stran; kajti sam bog,  mislim, je govoril k meni, skozi usta enega svojih angeljnov ter mi je zapovedal držati se svojega sklepa. Vi ste videli gospico Grahamovo.   Ta redoma prihaja z ličnim starim gospodom, svojim očetom, v vašo cerkev.   Pred tremi tedni sem po hudem viharji razmetaval sneg pred njeno hišo in poslala je po mene, naj pridem v kuhinjo. Rog naj blagoslovi nje angeljsko obličje — revica! — če je svet za njo temen, — razsvetljuje ga ona sama drugim ljudem. Vi deti ne more svetlega solnca na nebu, a mislim, za njo je bolje nego za druge ljudi, ker solnce sije v njej samej, in kadar se smehlja, obdaja jo sveta obstrt, ki se sveti kot božja mavrica v oblakih.  Storila mi je marsikatero dobroto, ko sem se bil pred petimi leti v trgovini njenega očeta tako  hudo poškodoval, in oni dan je poslala po me, ter me prašala, kaj da počenjam in če bi potreboval kake
stvari, o katerej bi lehko govorila z gospodom. Povedal sem jej vso dogodbo o malej Jerici, in rečem vam, oba, ona iu jaz sva se jokala, prodno sem končal. Dala mi je precej nekaj denarja ter mi je rekla, da naj gospa Sullivanova Jerici naredi nekaj oblačile; še več nego to, obljubila mi je, podpirati me, ko bi prišel zarad nje v kako zadrego. Iu ko sem odhajal, rekla mi je: „Trueman, storili ste popolno prav; gospod nebeški vas bode blagoslovil ter vam povrnil dobroto, ki ste jo skanali ubogemu otroku."
Trueman je bil v govorjenji tako ginjen in omečen, da nij opazil, kar je cerkven i k videl, a braniti nij hotel. Jerica je bila vstala iz postelje ter se postavila tik Truemana, oči je vprla v njega ter je poslušala njegove besede tako pazljivo, da skoro nij upala sopsti. Dotaknila se je njegove rame. On se je ozrl, jo videl ter jej pomolil svoje roke. Jerica mu je smuknila v naročje ter je veselja jokala in stokala:
„Ka bodem zmerom pri nas ostala V"
„Da, ostala bodeš pri meni vse moje žive dni," odgovoril je Trueman. — „Ti bodeš moj otrok."
Peto poglavje.
Lahka pridna noga teka
V svojem majhnem gospodinjstvu,
Naj radost ne j sa čebela,
Kti-ra /.mirom v panji dela.
Viharen večer je bil. Jerica je stala pri oknu čakaje Truemana, ki je bil šel svetilnice prižigat. Lila je snažno in zalo oblečena, nje lasje gladko počesani, obraz in ročice so bile umite. Počutila so jo prav dobro, bolje nego leta in leta pred svojo boleznijo. Srbna postrežba in ljubezen ste storili Čudeže na njej, bila je res še bled in precej slaboten otrok, oči in usta so bili v primeri z njenim obrazom zelo velika, vendar se je izgubila ona bo-lehavost, katero je nekdaj kazalo njeno obličje in videla se je srečno, če prav precej resnobno. Na širokej polici pod oknom je pred njo sedela dobro rojena in častitljiva mačka, mati Jeričinega ljubčeka, katero je tudi zarad tega
pravi, da obstanek Turčije je anomalija, ter prej ali kasneje mora razpasti gotovo. On obžaluje Magjare, da se v svojej slepej strasti in v sovraštvu do Slovanov za Turke zavzemajo. V tem je tedaj Poljak jedin z nami vsemi druzimi Slovani. Ali žalibog glede Rusije nij še^ složen z nami, še zmirom jej je protiven. Će se pomisli, da so Poljaki prej za Turčijo borili se, napredovali so uže precej v političnem in slovanskem izpoznanji, upajmo, da bodo z leti prišli popolnem do tega občnega stališča.
.V»* mutim z Ogersko je zdaj prišla do te stopinje, da je ogersko ministerstvo spisalo spomenico o svojih interesih in jo cesarju izročilo. Teinu nasproti je pa tudi naše cislej-tansko ministerstvo spisalo svojo spomenico ali memorandum in jo izročilo tudi cesar.u. Krona bode torej odločevala? Ustavo verni listi, ki so dualizem podpirali in hvalili, iindijo so temu, da nij parlamentarno, kakor je to v Angliji in Belgiji. Ali baš ti Nemci ne-majo nič čuditi se. To in tako je njih delo.
Na Offvfsii pm, v Raabu se pripravlja tabor, ki se bode posvetoval, kako bi se utemeljila neodvisna ogerska banka.
VfiMcitsk01 zbornica je zopet z 32(1 glasovi od 340 volila Grevva za predsednika; volila je tudi ravno tiste podpredsednike in tajnike.
Na jVfm.il*e»§i so bile včeraj volitve v državni zbor berlinski. To so bile tretje volitve, odkar je Nemštvo po silnih zmagah na Francoskem zjedinjeno. Izid še nij znan. Vendar je gotovo, da je zmagala zopet stranka, ki slepo pokorno hodi za Bismarkom iu ki svobode ni po imenu ne pozna.
Glavar Mohamedancev v verskem obziru ali šeik-ul-islam je *tt$t**tin izročil poziv na otomansko duhovenstvo, s katerim se od tega zahteva, naj vstopi v narodno gardu in /jedini tako vse Muhamedance pod zastavo pr> rokovo.
Iz siiiiPi'ii.p se piše, da je demokratična milica v Novem Orleanu posedla justično poslodje, ter demokratične sodnike postavila, potem pa se tudi vseh policajskih uradov polastila. Republikanski načelnik ima le še državno poslopje: krvi se nij protakalo nič, a položje je kritično.
Iz ititlifp so poroča, da so v Kalkuti gospe naredile odbor, da se mej indijskimi Mohamedanci pobira denar za turško armado. Ravno tako se v Meki razdeljujejo knjižice iu se pridiguje, da je „islam v nevarnosti".
Domače stvari.
— (Ljubljanski mestni občinski zbor) ima denes 12. jan. zvečer ob petih sejo. Na dnevnem redu je razen mnozega dru-
tako rada imela. Polagoma jo je gladila po hrbtu, in ker je pa stara mačka neprestano godla, izrazovala jej je s tem svojo zado-voljnost.
Kar se zasliši pok in ropot v steni. Hiša je bila stara, ter po vsem jaks ugodna podganam, ki so blezo napravile plesno zabavo, vsaj tako se ropotale. Skoro bi mislili, da se podira dimnik, ter odpada opeka za opeko. To pa nikakor nij vznemirjalo Jerice. Vajena je starih, od podgan naseljenih sten, ter je, speča v Nani Grautovi izbi pod streho prečestokrat poslušala tak ropot okrog sebe, kot da bi jo sedaj vznemirjal. Tako mirna pa nij bila stara sivka, ki je ušesa nastavljala, ter kazala največje veselje skočiti v boj. Nobenega bojnega konja glas trombe bolj ne vžge in rnzdraži, kot je bila razdražena stara mačka, posluša-šajoea, kako so nje sovražniki razsajali za steno.
„Muca, ležkaj mirno!'1 rekla je .krita, „ležkaj mirno! pravim; ne letaj za starimi pedganami   Po konci moraš sedeti iu mirua
zega tudi peticija branjevcev o odpravi pred-kupa, o povišanji pasjega davka, o predlogu svetovalca Potočnika glede reguliranja brega Ljubljanice, o predlogu kegalijevem glede kul-tiviranja zemljišča za Gradom, o novih volitvah v mestni zbor namesto izstopajočih svetovalcev itd.
— (Deželni načelnik) kranjski gosp. Vidman je predvčeranjem odpotoval na Dunaj. Ali v privatnih, ali v političnih zadevah, nam nij znano.
— (Vabilo) k dvanajstemu občnemu zboru „Matice slovenske"' 24. januarja 1877 ob 4 uri po polu dne v Čitalnični dvorani v Ljubljani. Vrsta razgovorov: 1. Prvosednikov ogovor. 2. Tajnikovo poročilo o odborovem delovanji od 1. januarja do konca decembra 1870. leta. 3. Račun od 1. januarja do konea decembra 1870. leta. 4 Proračun od 1. januarja do konca decembra 1877. leta. 5. Vo litev treh udov, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun o novčnem gospodarstvu, vsled §. 9 Matičinih pravil. 6. Razgovor o predlogu gospoda Bv.idara llaiča zarad izdavanja znanstvenega časopisa. 7. Raz govor o razpošiljanji knjig in plačevanji. 8. Nas.vetje posameznih udov. !). Volitev novih odbornikov, namesto onih 1. 1872. voljenih, ki so: a) izmej ljubljanskih: dr. Poklukar J., Souvan Fr., dr. Sterbenec Jurij, Tomšič Ivan; b) izmej vnanjih: Herman Mihael, Kosar Fr., Šanivk Dragotin, dr. Tonkli Josip. Winkler Andrej. Opomba: 1. Tri volitvah odbornikov „Matice slovenske" vštevajo se tudi volilni listi takih družbenikov, ki sicer nijso mogli sami k zboru priti, pa so vendar voliine liste s podpisom svojega imena odboru poslali tako, da nij prav nič suma zarad kake prevare. (§. 11. Matičnih pravil.) 2. Račun za preteklo, proračun za prihodnje leto iu volilni listi se pred razgovori razdele navzočim gg. družbenikom.
— (Da so Tržačanje) magjarskim študentom, nesočim odlikovanje turškemu paši Abdul-Kcrimu, pokazali svoje zaničevanje z vpitjem „smrt barbarom!" (glej o tem naš drugi članek v listu od vtorka), zanima vse slovansko časnike. Vsi češki listi prinašajo uvodne članke,, v katerih izražajo zadovoljstvo s tem činom tržaških Slovanov in Italijanov. Tudi nekateri nemški konstatirajo, da so Ma-gjari izolirani.
— (Vabilo) k plesu, ki ga napravi 14. t. m. požarna straža v Skofji Loki. Tisti dohodek je namenjen blagajnici loške požarne straže. Vstopnina za osobo 1 gold. Dame imajo prost vstop. Začetek ob 7. uri. Mej počivanjem se bode igrala obilno založena Šaljiva loterija.
— (S e m a t i z e m 1 a v a n t i n s k e s k o-rije) prišel je nedavno na svitlo. Škofija ima 453.987 duš, 189 far*, 81 lokali j, 201 ka-planijo, katerih je 32 praznih Vseli duhovnikov je 500, in sicer 392 dušnih pastirjev .Vi počivavnikov, ostali pa so v drugih službah. Bogoslovcev imajo skupaj 81.
— (L mor.) 5. t. m. je posestnica Ana Mrak v Slivnici, okraji šmarh>kega na spodnjem Štajerskem večerjala juho iz gob pa je Umrla. Sodnijska preiskava je dokazala, da je bila Ana Mrak od nekega zločinca o 8 tr ti p* l j e u a.
— (O s t ru p 1 j en j e ?j ..obzoru'* se piše iz Rogatca: Jožefa Horvat, osemletna hči klju-uirskoga mojstra Ivana Horvata iz Malega Talira, ki je v Kogatec v Šolo hodila, je šla /. eno ali drugo svojih prijateljic, kadar je šla iz šole, v neko prodajalnico, da si je sladčic kupila. To je storila tudi 21. decembra pr. 1. Prodajalčeva hči, dekle staro l.~> let, je smehljaje se posegla po zahtevane sladčice, pomočila eno v steklenico, v katerej je bila neka neznana tekočina, in je dala potem sladkor Jožefi Ilorvatovi; tu ga poje, pa kmalu, vita od strašnega krča, izdihne dušo. Ker je bila stvar sumljiva, so telo razrezali in želodec na graško kliniko poslali, da se kemično preišče. Pokazalo se bo, ali je bilo uhogo dekle žrtev hudobna šale, ali če je omenjeni sladkor se strupenimi barvami napojen bil, ali pa le je kaj drugega uzrok nagli smrti tega otroka.
Razne vesti.
* (Visoka starost.) V Zagrebu je umrl najstarši meščan, oče odvetnika dr. Vr-bančiča, star 90 let.
* (Veteran.) V Sv. Križa pri Ilallu na Tirolskem je umrl star branitelj domovine Ivan Majer, rokovičar, rojen 12. julija 1790, eden onih, ki so se borili še pod poveljstvom znanega Andreja Hoferja. Bil je večkrat ranjen, in spričalo, ki ga je dobil od svoje vojaške gosposke, pravi, da je zvesto, pošteno in hrabro služil domovini, in da se je v več" bojih odlikoval. Bil je stoprav osem let oženjen in je živel ubožno, a pošteno.   Ločil se
biti, dokler ne bodeš videla priti strijca Truemana, da bodeš slišala, kaj bode rekel ko bode videl sobo in mene."
To rekši, se je Jerica obrnila, ter se z neizmerno zadovoljnostjo ozirala po sobi; potem je zlezla na široko, po stari šegi napravljeno polico pod oknom, s katere je videla črez celo dvoriščo, ter je precej morala zagledati prižigalca svetilnic, ko hitro je pri vratih vstopil. Vzela je mačko v naročje, pogladila si je krilo, ponosno pogledala svoje črevljičke in nogovice, potem pa je sklenila mirno čakati. To se jej vendar ne posreči; mirna nij mogla biti. Zdelo se jej je, da ga še nikdar nij bilo tako pozno, in uže je mislila, da ga celo ne bode več, ko je ravno odprl vrata. Bilo je uže precej temotno, a Jerica je vendar videla, da je nekdo bil ž njim. Za gospod Cooperja zdel se jej je premajhen in tudi nij tako hodil, a Jerica je sklepala, da je moral Cooper biti, ker šel je na njegova vrata dalje tam na dvorišči, ter je odprl. Kakor zelo nemirna je Jerica pričakovala True-
mana, vendar mu nij po stari navadi tekla nasproti, ampak čakala je, ušesa nastavljajo, dokler nij slišala stopiti ga v vežo, kjer je navadno obešal lestvico in svetilnico ter odlagal umazano suknjo in plašč, katero je pri svojem opravilu nosil. Potem je skočila ter se skrila za duri, skozi katere je moral v sobo stopiti.
Očividno mu je hotela storiti nekaj posebno prijetnega in mu napraviti nepričakovano veselje. Mačka nij bila tako zamišljena in je ravnala po svojej stari navadi; šla mu je naproti, drgnila si je glavo ob njegovih no-I gah, kot ga je navadno pozdravljala.
„Halo, kosmačar!" rekel je Trueman ,.kje I pa je mala deklica ?"
Pri teb besedah je odprl duri in zagledal Jerico. Ta je skočila nanj, smijala se, ter ozrla se najprej v svojo obleko, potem pa v Truemanov obraz, da bi videla, kaj on misli o njenej prikazni.
Dulje prih.)
je od tega sveta z zavestjo, da je „dal Bogu, kar je božjega in cesarju, kar je cesarjevega."
* (Samo umor.) Iz Budapešte poroča telegraf, da se je tam prošli vtorek obesil kraljevi šolski nadzornik in magjarski pisatelj Demeter. Više se, da je Omenjeni mož uže dalje časa bolehal na duhu in si je domišljal, da ima bolezen, katere ga le vrv more rešiti.
* (V Donavo) je 3. t. m. dopolttdoe vsled nerodnosti pal 13 let star dijak na Dunaji. Takoj je bilo ob kraji vse polno ljudij, pa nihče nij imel poguma, dečka izleti iz vode. Ko je uže pojemal, zrine se policaj Steiner skozi druhal, plane v vodo in dečka reši. Policaj je bil zaradi tega povzdignen v višjo plačno stopinjo, kajti v teku enega leta je tri osobe otel iz vode. Cesar pa ga je odlikal b6 srebrnim zaslužnim križem.
* (Mlada tatica.) Te dni je prišla na Dunaji k nekemu urarji deklica, kakih dvanajst let stara. V prodajalnici je bila samo soproga urarjeva. Od te zahteva uro, ki se je, češ, pred tremi tedni dala sem popraviti. Gospa gre v bližnjo sobo, da bi poizvedela, kako in kaj; mej tem pa otrok izmakne zlato ure ter uide. Dva dni pozneje pa jo hoče prodati nekemu branjevcu, a ta je bil dosti pošten, da je spridenega otroka prijel in policiji izročil.
* (O s t r u p 1 j e n a torta.) Ko je bil general Urban, ki se je nedavno ustrelil, poveljnik na Krdeljskem, bil je zarad svojega priljubljenega značaja ljubljenec najimenitnejših rodbin. Neki dan dobi general Urban od neznane osobe krasno torto; ker pa general nij zaupal, dal je torto preiskati, in uvidelo se je, da je ostrupljena. Se čudnejši in bolj iz-nenadujoč je bil vspeh daljnega iskanja, kajti za gotovo se je izvedelo, da je torto poslala generalu dama plemenitega stanu, kateri je general dozdaj izkazoval popolno zaupanje. Nekaj dni j potem general napravi pojedino v svojej hiši, h kateri povabi vse najimenitnejše osobe, pa tudi omenjeno damo. Končno da ponuditi dami torto ter določno zahteva, naj ona prva je. Bleda od strahu, pade dama izpo/.navši ostrupljeno torto, v omotico; ko pa zopet k sebi pride, govori jej general vpričo vseh gostov, katerim je mej tem vse povedal: „Ko bi bili vi mož znal bi vas kazniti, kakor se vam spodobi, tako pa mi ne ostaje dru-zega, nego da vam v navzočnosti vseh in za vselej pokažem duri." Osramotena se plazi prekanjena zločinka iz generalove hiše, čujoč za soboj rotenje ostalih gostov
10. januarja :
°ri slonu Lavrič \z Trota. — Globočnik iz Cforenjakpga. — Rm iz Litije. — Birvas ix Kamnik.«. — K.nđtc.ic i/. Trsta.
Pri rt«,<2«i: Hamburg iz Dunaja. — Planinec iz Vel. Lašč. — Uaar, Nagy iz Dunaja. — P.rec iz Celovca. — Ziuier iz Dunaja.
Pri Zamorci: Kanor iz Zaloga.
Dunajska borza 11. januarja.
(Izvirno telegrafićno poročilo.) Enotni drl dolg v bankovcih      61 gld. 85 kr.
Enticni drž. doJjf v srubru            67 65
j860 drž. posojilo 11*2 75
Akcije narodne banko SI* —
Krcdi<ne akcije 141 10
London P25 50
Nap. d.                                     10 Vi
C. k. cekini                               5 96
Srebro '14 80
Služ"ba
občinskega tajnika
se odda s 1. februarjem 1877. leta pri županstvu v Krškem.
Plača znaša na leto 500 gold. in prosto stanovanje — marljivim je zraven tega v tukajšnji odvetniški pisarnici in drugi pristranski zaslužek garantiran.
Prosilci — samskega stanu imajo prednost — naj ulože svoje prošnje pri tukajšnjem uradu do SO. Januarja t. I., ter dokažejo svojo sposobnost za to službo in popolno znanje slovenskega iu nemškega jezika.
Županstvo občine v Krškem,
10. januarja 1877. (8—1)
Zupan v b mart ne m pri Litiji iščo
pisaca.
Letna plača 200 gold. in prosto stanovanje; razen tega je tudi dovolj privatnih zaslužkov. Ustmene ali pismene prošnje do «5. t. m. (7—1)
Lepa vila
blizu
s hlevi, na tržaški cesti, krasno ležeča, fabrike za tobak, se po ceni prodaje
Natančneje poroča o tem administracija tega lista. (416—6)
Pošten dacar se išče.
Mož mladih ali vsaj srednjih let, kateri je uže bil 6H čas dacar, in je trden v računstvu, sploh mora biti za rabo ovega dela, ki mu je pa mogoče se s kav ijo od 100 gold. ska/.ati in ut.ži'i, naj se Magovod z njegovimi ■pričevali na Josip Jakliča v Š martnem pn Litiji na Kranjskem, kateri je repre-/tmt.int za litijski okraj, obrniti, tor dobi precej a užbo. — Več o t<in ns:no. (ti—2)
.Jo*i|» .Jaklič« roprezentant.
Štev. 17656.
(4-2)
Razglas.
Visoka c. k. deželna vlada je z dopisom od 10. decembra 1876 št. 8374 20. Januarja
kot taisti dan določila, ko se bodo domači žrebci iz političnih okrajev mesto Ljubljana in okolice ljubljanske, ki se hočejo za pleme rabiti, pregledavali.
To se posestnikom žrebcev iz omenjenih političnih okrajev naznani s pristavkom, da se pregled omenjeni dau ob 10. uri do polu dne v tukajšnji živinozdravilnici na poljanskem, predmestji prične.
Mestni Magistrat t Ljiljani,
4. januarja 1877.
DorŠko olje
iz sale l.itovih jeter,
iz Borgma na Norvegskem; rumeno 1 steklenica BO kr.; nepremočljivo brez okusa in duha 1 steklenica 80 kr.; se želoznim jodirom 1 steklenica 1 gold. Da se ponarejevanju  izogne vtisneno bodo moje ime na vsakej steklenici.
(3-48)     Gabriel Piccoli,
lekar, na dunajske} cesti v Ljubljani.
Ravnokar je v „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani izšlo in se doniva:
Vin. zvezek »Listki«':
Pomladanski valovi.
Koinan, spisal I. T u rg o 11 j u v, poslo*onli dr. M. Samce. 8° 17 pol. Uona Go kr.
Lekarna „pri sv. Leopoldu" na Dunaji,
Stadt, Ecke der Planken- und Spiegelgasse,
priporoča p. n. občinstvu celo vrsto |iriolli fcilmvlliilli iu lonlelnili >rr<ls(i'v, ki no ».• t*«>!«• j kot izvrstno lakasala in ifotovo ozdravila
Tisoč spričul jo u t.-m.
P. n. občinstvo so prosi, da mino ono * i <•.■ i (n I i I <■« «■        princ sprojmo, ki umno firmo nosijo.
Posladkorjene pile sv. Elizabete za
ric+onip krvi I,'llk" od8**jM<*t MrtUo kri, in nij«,
LilOieilJt/ M VI škodljivo ; dobro DOMbOO pri liolusnib v h]»»lnjili organih, zinuti, bolesnih prsnih or«an«v , kož« in očij , otrok in žensk ; odpravijo ciiprutjo, pravi vir največ liol.'7.nij. l'a pilu jo najboljši in najcenejši i/..luluk to biro. t vnliir, h škutuljio, s LBO pllamt, itana ■ «1., potatnesni »kutijico 15 kr.
Odlikovan«' s«, r, pili o « ;i s« vi- i m spni al. ■>> .li.irii.'Kii  sicl.ioilrii |ii.il. 1'itllH.
Beaume Girome,i/vr''''V.«'." Dr. Callmanna lasno barvilo, .3!:»?:;,,
vulciuu lunu vmiko liurvo (crno, rujav.i, ruinoiKii a «1.1.
Orijentalni prah za dame, Er£ gg;
iiiri.i ali rosu) 1 • i'i  m ik no kr.
Elektro-motorični vratni trak, z.u,j„k" /0
♦ •ataci»,
III jboljli uspeh 1 «1.1. ne kr.
otrok,
Cl Uoriii-n '"''"<' dobro srodstvo proti Ispadanju lus ii Cl DollllU, m.lprikvlji.ujii ■
luskin 1 «1.1. HU kr.
Dr. Fremonta prerodilni liker,
s vozilo li «1.1.
Prsne cigarete iz smrekovih igel, ŽBŠ
sa nuilulio. 'l i kosov 1 •.•M.
Protinski duh, aromatičen, LT'1 ™' S
ih rovninti/.om, 70 kr.
illlOOtifin Pariolla nsdravi juko uukIo vsak inohurni llljCbLIUII UaUCIie, klltur (tripar ali i.oll t.,k) bros Hluliili nasledkov ■ «1.1   uo kr.
Gušni duh, najboljšo ....I tvo proti «uši (krnl'u, 70 kr.
I Imata! I ničl/i eni/ " najbolj tih švicarskih planinskih UIIIGIGIJIIIOIVI aUIV, um&\ olajša takoj vsak kušolj in
IVJenthin n,*J°oWB
prsno liolo/.on, 70 kr
kot zobna tinktura in ustini votla, ."»»» kr.
Margerite-boubons za kašelj, 30 kr. Oreillon 7*VB"uii"8"" ,,o^uiuii» i,ru*j biu»ou, sumonju
Odontin zobna pasta, ^:t^^°'ah6ho16
Dri hn " Kino prinošoii, olujau tuknj najhujšo iiiiirruuo in rU-IIU Kiiivohol. I «1.1.
Dr. Bayerja pravi pulherin, 7*:frli?£
fant, <lujo koži lla i vi rož in limburjov. o. I i/l.l. Sit) kr, in i ho Ur. _
Royerjeva hemerojidalna maža,
ki bomoroji.lo trpn. I ifld. oo kr.
Salicil-antisuitin, fci^j^Šr
SaliCilnO  milO, najboljšo h. n«jo..nojSo milo. S5 kr.
Schrierove zobne pile S»%W]&^<>BMI,^W' Storax-Creme, ^±°^r "rl v'oh koi'll,, b"'
VAilinoi nnnir proti nulioilii, prsnomu kuturu, vrutobolu VVHIlbl papil, [,i bripi.   ■ ifld. »O kr.
Dr. Haiderjev zobni prah. 35 kr.
Kondenairatno ivlcarakO mivko a nr, kr.  BT«itlq|«Va otoo«\|a mokai k »o kr.  i>r. GolUev Icdllnl i»r«ii k Mkr.   Popov« nimieriuovH ustna
vodu .. I uld. m kr    ld«>lil«;ov lll«'Nnl >l. sli nI. I  l/, funta M ki.  I»r. nfllVriiniiiuiivii -/nI.....        |iusla k 1 gld. 2t< kr.  INillota ■is.Oiiii pomnila h l «1.1. ali kr. I»r.
Ilrounovit imiiiiikIii za oliriinii'iijo Iiin a li «1.1.,  »,. vodno In-iu v zulo«i.    V.lik.i »kb.diš.o |inrlimvri| ,  mil,   poionil il.l. prvih pariških Urin.   COKOlode francoskega
.'"'»>>•' ..... 11 ' »■"*•!** ••".I k l gld, i , funta.   Skladi*«« »Hiikojakih ItUl riimeiilo v tu /..Irn vljonjo, kakor siinioK lisi iii , lirizKiiliilcc, lmii<lu>.<»,
jtiko con«.    Vrlika zalimi, sioltnili l.ilacii. siiinil,. in dru«ih tonli'l ni Ii r«-«-lj.
Priporočamo p. n. občinstvu zdravila v posliulkorjcni oblici, kakor: kinin, kopaiva, doverski praški, ž.rlc/.o, jetrno olje, bromkali, jedkali, rabarber, dvojno o^ljcnokisht sotla, magnezija itd. po najnižji cuni.
Najziiancj.še specijalitete farmacije in parfimerije Francoske,  Angleške, Ameriške,  Nemčije,   Švice in Avstrije bo pri iiuh vedno
za dobiti.
IU nupollljsuno mi proti koIovIdi nii poitnemn poTaeiJu In pri en-groa »ukiipu alujouio velike ranat«. pjj^
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne".