Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto pre4pla£an gld., za pol letaj 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 10 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inseratej^vsprejema upravnlfitvo in ekspedlcijBfv ,,Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pspoldne.
Štev. 2<y.
V Ljubljani, v četrtek 24. januvarija 1895.
Letnik XXIII.
Šolska debata v koroškem deželnem zboru
\vršila se je dne 22. t. m. Pokazalo se je znova vse lagrizeno nasprotstvo do slovenščine ! Vč. e. poslanec Gr. E i n s p i e 1 er je dokazoval, da naše šole ne zadoščajo niti verskim, niti narodnim, niti pedagogič-nim zahtevam. Odzval se je poslanec Plaveč imeBovan „Knotz dež. zbora Kor.M, ki je hotel do kazovati, da so Slovenci v ^njegovem" volilnem okraju zadovoljni s sedanjo šolo in ki je proslavljal znani Koroški „mir". Dež. nadzornik dr. Gobane je zagovarjal sedanjo šolsko uravnavo. Dr. A b u j a (slovenski renegat) je udrihal robato po slov. duhovščini, njeni agitaciji, češ, da le-ta nasprotuje — koaliciji. Tožil je tudi, da „se ruši disciplina pri nižji duhovščini", itd. Zagovarjal je duhovščino z daljšim govorom mil. g. knezoškof dr. Jos. Kahn, ki je poudarjal zlasti potrebo materinščine za vspešen šolski poduk. Dr. A b u j a nato znova zagovarja in proslavlja koalicijo, katere pa „slovenski agitatorji" nočejo vpoštevati.
Dr. Steinwender je izrekel, da ima milost-Ijivi knezoškof iste nazore, k<\kor „klerika)no-narodni voditelji" in strastno napada duhovščino, ki hujska v deželi zlasti od postanka koalicije. Posl. Muri zagovarja slovensko duhovščino.
Konečno je še poročevalec grof Goiiss premleval stare liberalne fraze o konfesijonelni šoli in predlagal, naj se izreče dr. Gobane u priznanje, ker kot deželni šol. nadzornik še 25 let vspešno vodi koroško šolstvo. Ta predlog se je po večini liberalnih kimov-cev seve sprejel. O važni debati, ki je za koroško slovensko šolstvo prepomenljiva, kmalu poročamo obširneje!
Občni zbor katol. polit, društva.
(Poročilo tajnika dr. V. Gregoriča.)
(Dalje.)
Poleg teh shodov, sklicali so razna katol. politična društva svoje posebne shode. Tako katol. politično društvo v Novem Mestu, na Gorenjskem, v Kamniku, ter tako prevzeli vsak v svojem okraju delo.
Preostaja nam še mnogo dela, da bo naša katoliška narodna organizacija popolna. A hvaležni bodemo, da smo v tem kratkem času toliko dosegli, Sedaj moramo skrbeti, da pričeto delo ne zaspi, za-toraj vsak na svoje delo, nobeden ne sme mirov ati, ker naše delo ni nikdar koučauo.
S ponosom smemo reči, da smo mi mali slovenski narod skoraj prvi med raznimi avstrijskimi narodi glede katoliške narodne organizacije. Zakaj se je to gibanje pričeio, je gotovo vsem znauo. Vsled pogubnih idej modernega liberalizma propadlo je blagostanje ljudstva, in le posamezni privilegirani vživajo sad dela milijonov žuljavih rok. Liberalizem priboril si je tako veljavo, ker izginila so načela krščanstva iz posameznih slojev človeštva. Ljudstvo sprevidi, da tako ne gre dalje, treba je pomoči ; in od kod naj pride pomoč ? Od tod, od koder se je človeštvo v pravem pomenu besede osvobodilo od krščanstva. Zaradi tega je ideja krščanska neločljivo spojena s socijalnim vprašanjem. Žalostui naskoki liberalnega gospodarstva kažejo se nam so-sebno v zadnjem času. Italija, Francija, Ogerska so nam žive priče, kam dospe država, ako pozabi temelj svojega obstanka — Boga. Globoki prepad zija pred njim, ne vedo, kako bi se pomagali iz zadrege. Da je tam tako daleč prišlo, je mnogo vzrok brez-
brižnost katoličanov, ki so spali, med tem ko je sovražnik prišel in sejal ljuliko liberalizma. Zdramili so se, hvala Bogu upajmo, da še ne prepozno, a na tisoče žrtev je padlo. To je nam tudi spodbujalen izgled, da ne smemo spati, ker ne varajmo se, ne stojimo katoličani v Avstriji še na tako trdnih nogah, da bi cerkvena politika a la Ogerska tudi pri nas ne bila mogoča. Črna pičica na političnem ob-nebju avstrijskem postane lahko čez noč temni oblak, ki usuje pogubonosno točo nad ubogo katoliško Avstrijo. Zaradi tega se moramo razni narodi našega cesarstva združiti, spoznati moramo večna nepre-menljiva načela ljubezni in pravičnosti, potem se nam ni bati liberalnega oblaka. A ker smo jezikovno ločeni, mora se vsak narod v svojem okviru ukrepiti, preden stopi kot sobojevnik z drugimi na bojišče. Sloveuski narod storil je svojo dolžnost, Bog daj, de bi tudi kmalu lahko isto rekli o druzih narodih, in tako omogočili vplivno katoliško stranko v našem postavodajalnem zastopu, ki bo ostala vedno na braniku za verske in narodne pravice avstrijskih narodov. Izginil bo narodni prepir, ker krščanska pravičnost bo zahtevala dati vsakemu svoje pravice.
V to deluje tudi katoliško politično društvo v Ljubljani.	(Dalje sledi.)
Iz hrvatskega sabora.
(Konec.)
Posebno ostro je obsodil poslanec dr. Frank naša upravo glede gmotnih odnošajev. Kar je trdil ban, da se na Hrvatskem investira več, nego v ka-terej koli drugej zemlji , ne stoji, kajti onih 140.000 gld. se ne potroši v istini samo za inve-
LISTEK
Špilberk pri Brnu.
Po zgodovinskih podatkih spisal P. H.
(Dalje.)
Frančišek baron Trenck, c. kr. polkovnik pandurjev.
Porodil se je 1. 1814. v Kalabriji. Njegov oče je umrl kot polkovnik ter mu zapustil precejšnje premoženje. Bil je nenavadno velike postave, orjaške moči, pa prijaznega obraza. Tudi zelo nadarjen je bil, govoril je gladko sedem jezikov.
Šolal se je pri jezuitih v Sopronju, stopil v rusko službo, kjer se je udeležil 1. 1736. turške vojske. Ker mu ni hotel polkovnik dovoliti napada na Turka, storil je tako na svojo odgovornost ter Turke razpršil. Potem se je skregal s svojim poveljnikom in ga stepel. Obsojen je bil na smrt, ali radi svoje hrabrosti pomiloščen in prestavljen k druzemu polku. Toda tudi tukaj se je vedel tako, da so zopet k smrti obsodili, pomilostili in odslovili.
Trenck je šel k cesarici Mariji Tereziji, ki mu je dovolila 1. 1740 ustanoviti polk pandurjev. Njegovi vojaki so bili večinoma bivši tolovaji, a Trenck jih je ukrotil in ubogali so ga. Le tega ni mogel zabraniti, da ne bi pandurji po dobljeni bitki po-fcigali in ropali.
Državi je mnogo koristil, pri dvoru pa ni bil
priljubljen, ker je odpustil več častnikov. Le ti so mu pozneje močno škodovali : L. 1746. so mu vzeli poveljništvo. Očitali so mu tudi, da je vjel pri Sorauu pruskega kralja in ga zopet izpustil.
Cesarica mu je med sodbo prepovedala zapustiti stanovanje, a on se je peljal v svoji najlepši kočiji v gledišče, kjer je bila tudi Marija Terezija.
Obsojen je bil v dosmrtno ječo na Špilberk, kjer je umrl čez tri leta skoraj gotovo zastrupljen. Za dobre namene je zapustil veliko svoto denarja, svojemu stricu Frideriku v pruski službi dve posesti na Ogerskem s pogojem, da mora služiti Avstriji in postati katoličan.
Kakor je želel, nesli so ga jetniki zvezanega v kapucinsko cerkev, kjer je pokopan. Vidi se še njegovo suho truplo. Zadnji njegov potomec Henrik je umrl 1876 na Dunaju. Ta je daroval Frančiškovemu muzeju rožni venec in podobo Matere božje, kojo je na Spilberku polkovnik pri sebi nosil.
Na Bavarskem v Chamu so ga hoteli zastrupiti, hči grajskega oskrbnika mu je to sporočila. Njemu na čast so priredili ples, o polnoči pa mu je ponudil bavarski poveljnik čašo, katero je hotel Treuck za njegovo zamenjati. A ko se je ta branil, zažvižgal je hrabri pandurski polkovnik, njegovi vojaki so pridrli in pričujoče pomorili.
V bitvah, kojih se je Trenck udeležil, je vjel 4000 mož, med njimi 9 generalov in štabnih častnikov, 45 topov in 15 zastav. Pešpolk št. 53 je nosil njegovo ime.
Korni poveljnik C 1 a u d e A 1 e k s a n d e r grof Bonneval.
Grof Bonneval je bil v sorodu z Bourbonskim rodom. Rojen je bil 1. 1675. v Coussacu in stariši so ga hoteli posvetiti duhovskemu stanu. Ali to se ni zgodilo, ker je stopil k mornarici star še le 13 let. Leta 1701. se je poročil s hčerjo markija Birona ter šel na Laško, kjer se je preslavil v Latourjevem polku. Odlikovan se je bojeval na Nizozemskem. Ker ga niso hoteli za mnogoštevilne zasluge povišati, zbesedil se je z vojnim ministrom Chami-lardom tako, da so ga postavili pred vojaško sodišče in ga obsodili k smrti. Bonneval je ušel in iz tujine poslal pismo, da se na Francosko vrnil ne bode. Nekaj časa se je potikal po Nemškem, Laškem, kjer se je seznanil z avstrijskim odposlancem markijem de Pri^, ki mu je preskrbel službo v avstrijski armadi.
Pod poveljnikom princem Evgenom se je odlikoval v turški vojski 1. 1716—1718. Polastil se je dobro zavarovane turške trdnjavice, vjel več častnikov, s kojimi je prav gostoljubno občeval in jih slednjič izpustil, kar mu je kasneje prav prišlo. Udeležil se je tudi špaujske vojske in mnogo je pripomogel k zmagi.
Sedaj je bil Bonneval srečen, a svojo srečo je sam zapravil. Silil se je preveč v družino princa Evgena, kar je bilo le temu zelo neprijetno, tako da so ga poslali kot kornega poveljnika v Nizozemsko.
/

/d

sticija nego tudi na činovnike dotičnih uprav. Omenjena svota pa tudi ne odgovarja vsem hrvatskim dohodkom, ki jih je že sedaj do 22 milijonov gld. na leto, nego nesrečnej tangenti, po katerej se skubi Hrvatska na korist Ogerske. Dokazal je natanko vse o naših železnicah in rekah, kar smo že večkrat omenjali, da se vse izvaja le na korist Ogerske, ne pa Hrvatske. To je priznal visok ogerski činovnik z izjavo : „Mi moramo v prvem redu braniti interese ogerske ne pa hrvatske". Prav ostro je odgovoril poznatemu Gjurkoviču, ki ga je v generalnej debati izzval radi tega, ker mu je oponesel, da ima premalo juridičnega prepričanja, in da njegovi računi o državnih dohodkih niso točni. Ko je hotel dr. Frank dokazati, da so njegovi računi točni, posebno kar se tiče krajiškega zaklada, odvzel mu je podpredsednik besede, češ da to ne spada v sabor. Dr. Frank je na to odgovoril : »Sedaj dobro vem, kako se v tem saboru brani morala in resnica".
Vladni zastopnik je seveda vse trditve pred-govornika na navadni način pobil, kar je večina slepo odobravala.
Eazprava o šolstvu je bila najmirneja, ker je deloma tudi opozicija zadovoljna, kar se na tem polju vrši. Poslanec Pavic jc najprej zavračal poslanca Popoviča, ki se je spodtikal nad jezikom v školskih knjigah, ali pri tem pokazal, da ga tudi sam ne razumi najbolje. Poslanec Pliveric pa je predlagal, da se profesorjem srednjih šol povečajo plače, kakor ostalim Činovnikom, za kar pa predstojnik Kršnjavi za sedaj ni pripravljen, ker je treba naj-poprej poskrbeti, da se ustanovi več stalnih profesorskih mest za suplente, da ne bodo morali le ti čakati po pet do šest let na stalno nameščenje. Se le, ko se to uredi, uredile se bodo tudi plače, in sicer za tri ali štiri leta.
V daljnej razpravi so sodelovali dr. Amruš, dr. Pliveric in Folnegovič. Prvi želi, da vlada poskrbi za mlade profesorje na medicinske) fakulteti in sicer s štipendijami. Tudi potrebuje Hrvatska že svojo tehuiko, ker po njegovem mnenju je kapitala dosti, le sposobnih ljudij nimamo za velika podjetja. Ravno tako naj se osnuje tudi trgovska akademija. Predstojnik Kršnjavi je popolnoma zavzet za vse predloge govornikove ter omenja, da vlada po mogočnosti misli na vse tri zavode. Za prvi daje štipendije, akademija trgovska se odpre, čim bode zgrada gotova in tudi Osek dobi akademijo; za tehniko je pa sedaj še težko misliti, ker nimamo profesorjev uiti toliko literature. "Vendar pa mislimo, da se na tem zavodu ne bi trebalo nemški predavati, kakor misli predstojnik. Slovani smo le preveč malo-dušni ter se le preradi bojimo zaprek, katere se dado s pogumnostjo nadvladati.
Poslanec Pliveric priporoča v svojem govoru v prvem redu akademijo znanosti in umetnosti potem pa arheološko društvo v Kninu. Njegov govor je bil sprejet od vseh strank s pohvalo, ker je v istini zagovarjal domoljubno stvar. Predstojnik Kršnjavi popolnoma odobrava nazore predgovornika ter trdi,
Tu je storil marsikakšno nerodnost. Najhujše je bilo, da je začel zabavljati čez predsednikovega namestnika markiza de Prič, in mu odpovedal pokorščino. Ko so ga radi tega poklicali na Dunaj, ni šel takoj, in ko se je na pot podal, so ga vjeli in odpeljali na Špilberk. Vojna dvorna sodnija ga je obsodila v smrt, ker ni bil pokoren cesarskemu ukazu, a cesar je kazen spremenil v jednoletno ječo.
V ječi je užival dosti prostosti, špilberški poveljnik mu je bil naklonjen, kakor tudi njemu pri-deljeni častnik, od katerega se je Bonneval priučil turškemu jeziku.
Ko je potekel čas zapora, prosil je, naj ga odpeljejo v Benetke. Tukaj se je pogajal s turškim odposlancem radi službe. Odposlanec se je spomnil, kako prijatelisko je ravnal Bonneval z vjetimi častniki ; pregovoril ga je, da prestopi k islamu. To je grof storil 1. 1730. in sedaj ga nahajamo kot Ah-meda pašo, reformatorja turške vojne. Plačila je imel 12.000 dolarjev.
Turčiji je skazal dobre službe v vojski zoper Ruse, za kar je bil imenovan predsednikom na Chi-08U. Pred smrtjo je prosil, da bi se smel vrniti na Francosko, ni bil na Turškem zadovoljen ter je imel tudi radi svojega značaja mnogo sovražnikov. Ko je prišlo iz Francije privoljenje, da se vrne, umrl je precej drugi dan 1. 1747, star 72 let.
(Dalje slčdi.)
da je ravno sedanja vlada storila mnogo za akademijo, pa bode to tudi v bodoče, vlada samo želi, da se akademija približa malo bolj vladi, nego je to do sedaj bilo. Dobro je na to omenil poslanec Folnegovič, da vlada vendar ne more zahtevati od akademikov, da pišejo članke v njenem duhu. Seveda se je predstojnik v odgovoru na to izjavil, da je mislil on le to, da se akademija sporazumi z vlado o stroških in dohodkih njenih. Ali nam se zdi, da je vendar le vladi r prvem redu stalo do tega, da bode imenovanih nekaj članov njenega mišljenja, saj je še vsakemu znano, kako sedanja vlada ni hotela potrditi pokojnega dr. Račkega za predsednika akademiji. Tukaj pa gotovo ni misliti na politiko z nobene strani, če so pa akademiki bili po svojem mišljenju možje samostalni, to je njihova stvar, a vlada ni imela prav, da jim je odrekla svoje po-vereuje. Ne radi politike, nego za književne zasluge so bili izvoljeni za člane v akademiji.
Vsi predlogi vlade s stroški bogočastja in na-stave so bili za tem sprejeti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. januvarja.
Šplsko vprašanje v štajerskem deželnem »boru. Nemškoliberalni listi so jako nevoljni, da štajerski deželni zbor ni kar v prvem branju zavrnil Karlonovega predloga o okrajšanju šolske dolžnosti na šest let. Po mnenju liberalnih časopisov stvar ne spada pred deželni zbor. Pričakovati ni, da bi deželni zbor vsprejel Karlonov predlog, a že to, da ga ni kar odklonil, kaže, da liberalci nimajo več odločilne besede v štajerskem deželnem zboru. Nemški nacijonalci in kmetska stranka nikakor ne marajo plesati, kakor jim liberalci godejo. Od tod pa liberalna jeza na štajerski deželni zbor. Karlonov predlog se je izročil odseku, kjer se bode razpravljalo o pomanjkljivosti sedanjih šolskih zakonov. Ker konservativna stranka v tem odseku nima večine, se bode predlog najbrž odklonil, posebno ker tudi vlada ni zanj. Konservativci pa ne bodo mirovali in bodo drugo leto svoj predlog zopet ponovili.
nJVarodni jednota češko-židovskd" se je imenovalo društvo čeških Židov. To društvo je pa bilo razpustilo namestništvo, ker so se pri nekaterih podružničnih shodih govorili politični govori, dasi društvo ni politično, ti govori se objavili v posebni knjižici iu ker se je društvo obrnilo do na-mestništva, da ne potrdi pravil židovske občine v Pragi, ako je v pravilih določeno, da je poslovni jezik izključno nemški. Namestništvo je v poslednjem faktu videlo prisvojeuje neke oblasti, katera društvu ne gre. Državno sodišče je pa te dni razpust razveljavilo, ker za govore pri podružnicah glavno društvo ne more biti odgovorno, ako na te govore ne vpliva noben odposlanec glavnega društva ; tudi ob-javljenje teh govorov, nad katerimi se ni izpodtikal vladni zastopnik, ne opravičuje razpusta društva. Kar se tiče prošnje do namestništva, ni nobeno prisvo-jenje oblasti, temveč le poganjanje za pravice Židov češke narodnosti. — Cehi bodo torej še za naprej tako srečni, da bodo imeli svoje židovsko društvo.
JRumunski židje. Židovski rabinec Bloch je sedaj izdal neko italijansko brošuro, v kateri se poteguje za žide v Rumuniji. Lani je 250 članov italijanskega parlamenta predlagalo, da Rumunom, ki branijo nezavisnost latinskega plemena, izreko simpatije. Bloch v svoji knjigi slika, kako se zatirajo židje v Rumuniji in priporoča italijanski zbornici, da kadar bode izrekla simpatije Rumunom, vselej pristavi tudi, da te simpatije veljajo le za slučaj, ako bodo Rumuni pravični tudi Židom. Kaeega odmeva ta knjiga ne bode našla, ker možje, ki se v Italiji naudušujejo za Rumune, pač znajo semitsko pleme ločiti od latinskega, vedo pa tudi, da se židje v Rumuniji ne zatirajo iz narodnih ozirov, temveč le zaradi tega, ker so nevarni gospodarski samostojnosti rumunskega naroda.
Razpust italijanske zbornice. V kratkem se razpusti italijanska zbornica in razpišejo nove volitve. Vodil jih bode Crispi. Da se te volitve ne bodo nepristranski vršile, to priznavajo celo židovski listi. Pri njih gre za Crispijevo čast. Ako bi propadel pri volitvah, bi bilo to znamenje, da narod veruje v sleparije, katere so se mu očitale, in on bi bil politično nemogoč. Porabil bode vsa sredstva, da zopet dobi večino. Seveda tako pridobljena zmaga še ne bode dokazovala Crispijeve nedolžnosti. Tudi se Crispi svojih glavnih nasprotnikov ne bode iz-nebil. Ti imajo tako zaupanje v svojih volilnih okra-
jih, da ga jim vsa Crispijeva sila ne omaje. Skoro gotovo je, da celo Giolitti zopet pride v zbornico poslancev, kajti pri volilcih ni zgubil še svojega zaupanja. Volilno gibanje za Crispija ne bode prijetno, kajti po volilnih shodih se bode pralo njegovo umazano perilo.
Vojska mej Kitajci in Japonci. Dolgo se ni vedelo za tretjo japansko vojno, ki se je bila pred jednim mesecem vkrcala. Te dni je pa stopila na kitajsko zemljo. Ta vojna hoče baje vzeti Vaj-Haj-Vaj, največje kitajsko pristanišče. To mesto je dobro utrjeno. Tu stojč tudi vse kitajske vojne la-dije, kolikor jih je še ostalo. Japonci so že zastavili s svojimi ladijami izhod iz pristanišča. Ce se Japoncem posreči dobiti to mesto, bodo Kitajci ob vso mornarico in Japonci bodo še dolgo let gospodarji na morju v Vzhodni Aziji. Japonske zmage že provzročajo skrbi v Peterburgu. Bojd se, da bi Japonci, Kitajci in Angleži ne sklenili zveze proti Rusiji, katera bi se potem ne mogla več širiti v Vzhodni Aziji.
Slovstvo.
Zakaj ? — Zato ! — Zbirka pravljic, pripovedek in legend za šolo in dom. — Nabral in izdal Anton Brezovnik, učitelj. — V Ljubljani 1894. — Založil Janez Giontini. — T.skal R. Milic. — Cena kart. iz-tisu 30 kr., po pošti 33 kr. — Lična knjiga se po svoji raznovrstni in zanimivi vsebini priporoča za šolo in dom.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. januvarja.
(Odbor katoliško-političnega društva v Ljubljani) si je zbral za predsednika kanonika Klun-a, za podpredsednika dr. Gregoriča in vodjo Povše-ta, za tajnika dr. Žitnika in za blagajnika dež. poslanca Fel. S t egn ar j a. Izbranemu na-čelništvu želimo vzlasti letos živahnega delovanja in obilno vspehov za blagor naroda!
(Za celjsko gimnazijo.) Za celjsko gimnazijo je dosedaj 54 spodnještajerskih občin odposlalo prošnje na državni zbor.
(Iz lavantinske škofije.) Prestavljeni so gg. kapelani: Franc Bratkovič v Št. Jurij ob južni železnici; Janez čemažar v Št, Lenart; Jakob V i n d i š v St. Ano ; Franc Z d o 1 š e k v Voze-nice. — Umrl je dne 15. januvarija 1.1. Ferdinand P u c h e r, knezoškofijski duhovni svetovalec in dekan v pok., star 77 let. N. v m. p.
(Verski pouk na celovški realki.) Na c. kr. celovški realki se sedaj veroHauk uči samo v štirih nižjih razredih. To pa je zelo velik nedostatek. Dne 22. t. m. je zato mil. g. knezoškof dr. Josip Kahn predlagal v deželnem zboru koroškem, naj se tudi na zgornji realki uvede verski pouk. Prečastni vla-dika je z daljšim govorom utemeljeval svoj predlog, ki se je zdatno podpiral in izročil juridično-politič-nemu odseku.
(Iz Planine) se nam poroča 22. t. m. kot dodatek k tatvini v župnišču, da je neki deček v pon-deljek našel ukradeno listnico župnikovo — seveda izpraznjeno — na koncu planinskega trga v takozvani „kačji vasi" v grabi pod veliko cesto. Tat, ki je moral proti Postojni iu dalje v Trst ali Reko potovati, se je listnice prej ko mogoče znebil, da bi ga sčasoma ne izdala. Pri njem je zdaj le še pismeni zavitek svečarne Fr. Sehupeutz, v kateri je bila vtaknjena svota 179 gld. za poravnavo računa. Tatvino je utegnil zvršiti neki »baraba" preko 40 let star, s črno kučme na glavo, kratke črne brade in precej krepke postave, ki je v nedeljo po Planini beračil in tudi pri župniku milošnjo prejel.
(Iz Suhe Krajine) 20. januvarija : »Pomagajmo kmetu" tako se zaključujeta izvrstna članka v štev. 11. in 12. letošnjega »Slovenca". Tudi v Suhi Krajini, v vaseh mali in veliki Korinj fare krške, se je pred par leti zgudilo kakor Bohinjcem ali v Fuchsmilhlu na Bavarskem. Od pamtiveka so imele omenjene vasi pašne pravice na zemlji spadajoči k graščini Zušperski. Sedanja lastnica Eug^lhilda Lavrič je pa tožbenim potom od kmetov dobila 180 oralov paše. Celo tako daleč je prišlo, da mora ubogi kmet kopati za graščino okolo izgubljene zemlje rove (grabne). Ako se primeri, da se živinče izgubi na kontumacirani svet, lastnika živinčeta takoj občutljivo kaznujejo. Nekateri posestniki so bili v pretečenem letu obsojeni na 20 gld. globe. Vsled te izgubljene pravde so te vasi v gmotnem oziru popolno razdejane. Ubogi kmet!
(Pravila »Leonove družbe") je c. kr. vlada potrdila. Upati je sedaj, da »Leonova družba" prične kmalu svoje delovanje.
(Veselica) cerkniško-plauinske ženske podružnice sv. Cirila in Metoda dne 13. t. m. je bila, kakor piše »SI. Narod" v 14. št., dobro obiskana, značilno je le to, pristavlja dopisnik, — da ni bilo navzočnega niti jednega duhovnika. Mi pa pravimo, da je še bolj značilno to, da se v vspored veselice, ki jo prireja društvo, noseče sveti imeni slovanskih blagovestnikov, jemljejo fantovske pesmi, kakor: „Je pa davi slanca pala', „Ljubca povej, povej", itd. Vkljub izborni harmonizaciji niso te narodne pesmi primerne za veselice sv. C rila in Metoda, naj reče kdo, kar hoče. V veseli družbi pri polnih čašah naj se le pojo, toda za javno veselico sv. Cirila iu Metoda nikakor niso. Vsaj je pesmi na izbiro lepših in boljših. Toda zdi se nam, da je g. Ferdo Ju-vanec nalašč te pesmice na prvo mesto vsporeda postavil, — češ: to bo „gospodom" smrdelo, ne bode jih blizu, potem bodemo pa imeli vzrok, v „SI. Nar." po njih udariti, kar se je v istini zgodilo. Ako bi ultra-liberalui gospodje a la Juvanec mrvico tega imeli, čemur .takt" pravimo, bi ne vtikali v vspored Ciril-Metodove veselice klafarskih pesmi in s tem namenoma duhovnikov izključevali od vdeležbe. Gotovo tudi obadva duhovnika, ki sta odboru 6 kron vstopnine poslala, obžalujeta, da sta to storila. Sama sta rekla, da vsporeda na vabilu nista prečitala. Ne, k takim veselicam, kjer bi bil duhovnik izpostavljen porogljivemu zasmehu liberalnih učiteljev, prav da ue gre ! Ples sicer ni bil v vsporedu, toda plesali so na zadnje, da se je vse kadilo, do ranega jutra. Da bi se ne plesalo, kjer je g. Ferdo? Solunska brata sta za 1000 let po smrti postala mučenika vsled tacih veselic.
(Iz Novega Mesta.) Naša društva so se jela precej gibati, kakor je navada predpustom. Zadnja veselica v č talnici dne 19. t. m. z igro: „Težke ribe" in plesom je bila dobro obiskana iu jako živahna. O katoliški družbi rokodelskih pomočuikov ste že poročali. Predzadnjo nedeljo predpustom napravi še jedno predstavo. V nedeljo pa pride gosp. Briickner, ki bode dal sfoj čarobni večer precej v nedeljo dne 27. t. m. v dvorani katoliške družbe in pozneje skoraj gotovo še jedenkrat v korist društvu. Kaj napravi naša nemška kazina, ne vem; vem le, da n<j bi mogli napraviti nič, ako bi jej ne bi pomagali Slovenci. Vidite, tudi pri nas imamo koalicijo — komu v korist?
(Občinska volitev v Doberlivasi.) S Koroškega : »Slov.* je brzojavno poročal o sijajni slovenski zmagi pri občinskih votitvab v Doberlivasi dne 21. t. m. Dan preje še je liberalno nacijonalni „Volksverein" zboroval v Sinčivasi, nasprotni nem-čurji so napenjali vse moči in delali z najhujšim pritiskom pod vodstvom nemčurskega poslanca Pla-vec-a, da bi zmagali nad slovensko večino, ki je dobila to veliko občin« v svojo oblast še-le pred tremi leti. Njih trud je bil zastonj. Slovenski vo-lilci držali so se hrabro, vstrajno in so res sijajno zmagali I Slava volilcem in njih neustrašenim voditeljem 1 — Volitev se je pričela ob 9. predpoludnem in je trajala do 1/i8. ure zvečer. Volilcev je bilo okrog 250, glasov se je oddalo (s pooblastili vred) okrog 270. V tretjem razredu so dobili slovenski možje od 182 do 161 glasov, nasprotniki pa skoro — nič I V d r u g e m razredu so imeli nasprotniki največ do 24 glasov, naši pa najmanj 45 do 60. V prvem razredu Slovenci na zmago kar s početka niso mogli misliti, dosegli pa so vendar toliko, da so iz odbora izbacnili najhujša narodna nasprotnika Pla\ca in Prislana. Slovenska zmaga je tedaj zares v polnem pomenu besede sijajna. — Nasprotniki, liberalni nemčurji, so bili, kakor omenjeno, delovali z najhujšo in najnesram-nejšo silo. Odlikovali so se v tem — kakor je na Kor. že navada I — i tu učitelji; jeden je kar kmetom liste trgal iz rok ! — Vse je bilo po volitvi razburjeno, nasprotuiki so nad „sijajnim" svojim porazom kar besneli, pa vendar je ostalo vse mirno. Pogoreli liberalci hočejo menda zoper volitev protestnvati (niso bili zavarovani!) pa to jim bo bore malo pomagalo; k večjemu dosežejo to, da drugikrat še siiajneje pogori. Liberalcem je bilo po volitvi kajpak ležeče na tem, da nastane kak prepir,
pa vrli slov. volilci jim niso šli na limanicel — Tako »sijajno" pogoreli g. P I a v e c ki se je moral — hočeš, nočeš, — posloviti od mehkega občinsko-zbornega sedeža, se je drugi dau oškodoval s tem, da je v dež. zboru prav »mastno" udrihal po Slovencih. Slobodno mu, — odgovorili so mu že dan preje zavedni volilci v njegovi domači občini.
(Za šolo v Velikovcu so darovali čč. gg.: Matija Erjavec, dekan v Vipavi 5 kron, Ivan Skvarča, župnik, v Budanju 5 kron, Mibael Arko, župnik, v Šturijah 5 kron, Valentin Klobus, kurat v Slapu 5 kron, Fran Rajčevič kapelan v Vipavi 5 kron, neimenovan 6 kron. Skupaj 31 krou.
(Za akad. društvo .Danico" so darovali6č. gg.: Erjavec, dekan 5 kron, Skvarča, župnik, 5 kron, Arko, župnik, 5 kron, Klobus, kurat, 5 kron, Rajčevič, kapelan, 5 kron. Skupaj 25 kron.
(Z Iga) 15. januvarija. V preteklem letu je bilo v naši fari rojenih 158, umrlih 116 iu okli-canih 31 parov. Najstarejša oseba je doživela 90 leto, jedna 88, dve 78 in jedna 75 let. A letos jih je umrlo do danes že 11 oseb, večinoma vsled osta-relosti. Dva možaka sta umrla v 84 letu, dva v 73, ena v 70. drugi so bili mlajši, in oklicanih je bilo letos že 10 parov. Bolnikov je sedaj jako veliko, in le bolj starikasti bolehajo, viditi je, da jih inlluenca obiskuje.
(Iz Prage), dne 20. jan. Profesor češkega vseučilišča dr. Jos. Durdik sa je ponesrečil. Padel je v klet 7 m. globoko, zlomil si je nogo in pobil na glavi. Trd klobuk je zabranil, da se ni na glavi hujše poškodoval. — Nevarnega socijalno-demokra-tičnega agitatorja Viljema Korberja so tu prijeli ker ga sumijo anarhističnih zvez. Hišna preiskava je potrdila sum. Korber se je mudil tudi na Dunaju, zadnji čas pa v Jaromiru. Tu je hotel izdajati so-cijalui list, a vsi bližnji tiskarji so mu delali razne zapreke, izmed katerih je bila glavna ta, da ne sme biti nobena številka zaplen jena. Korber je bil že ob' sojen zastran pouare enja denarja. Lepa država bode tista prihodnja socijalna država, ako se bodo v njej ponarejali denarji !
(Iz Zagreba.) 15. t. m. predstavljal se je v narodnem gledališču v Zagrebu prvikrat znani igrokaz najboljšega sedanjega nemškega dramatika H. Suder-manna: »Očetov dom" („Die Heimat"). Vlogo Magde igrala je naša slavna rojakinja gospa Borštnik-Zvo-narjeva. O njej pišejo, in sicer »Agramer Tagblatt" v št. 13.: »Gospa Borštnik, najbolj poklicani tolmač Magde, igrala je briljautno. Nje včerajšnja igra se zamore smelo označiti mojsterskim delom." »Obzor" v št. 13. : »Gospa Borštnikova slavila je kot Magda prave triumfe s svojo prekrasno igro. Odkritosrčno priznamo, da nas je presenetila s svojim finim raz-umljenjem in s svojo realistično interpretacijo tega zanimljivega značaja." »Hrvatska" v št. 13.: „Naj-težja in največja vloga Magde bila je v rokah gospe Borštnikove. Dosedaj mislilo se je, da je Nora njena najboljša vloga, a kot Magda Schvvartze pokazala je vrla umetnica še bolje svojo izvanredno nadarjenost. Reklo se je, da je Noro igrala po vzgledu Duše, ali tu je ustvarjala sama. V tej težki vlogi pokazala se je kot dovršena umetnica; upodobila jo je do najmanjših podrobnostij. V obeh prizorih s Kellerjem in na konca četrtega dejanja v burnem razgovoru s podpolkovnikom vzbudila je splošno občudovanje. Od začetka do konca bila je vzorna. Mi si moramo le častitati, da smo dobili to veliko igralko." Kaj porečejo k tem kritikam oni, ki so objavili v 63. številki »Slovenskega Naroda" z dne 17. marca leta 1894 listek »Koncem sezone" v Zagreb odhajajoč ma Borštnikovima v slovo in v zahvalo za to, da sta toliko let dičila slovenski oder?
(Strašna sinrt.) Dne 12. januvarja je zgorel na Ogerskem 18 let stari Janez Popek iz Beguuj pri Cirknici. Bil je za kuharja pri družbi delavcev, ki hodijo po zimi z Notranjskega les sekat v temne Karpatske gozde. Ko je sam v kolibi kuhal, ga božjast vrže ua ogenj in tako je bil živ sežgan. Prestrašeni tovariši v kolibo se vruivši najdejo samo glavo, konec nog v črevljih in nekaj ožganih kostij.
(Oddajanje drevesec v gozdni drevesnici v Gra dišču) pri Ljubljani vrši se letošnjo pomlad in se odda blizu tri milijone naravnost za nasad primernih dveletnih drevesec belega bora po 1 gld. 80 kr., triletnih smrečic po 2 gld., dveletnih mecesnov po
5 gld. in dveletnih laških orehov po 30 gld. za vsa-cih tisoč drevesec, pri čemer so všteti že troški za izkopavanje in zavijanje drevesec v mah in v slamo, eventuvalno tudi v zaboje, in za prevaženje drevesec do kolodvorov, oziroma do poštnega urada v Ljubljani. Zglasila prejema, dokler je kaj drevesec na razpolaganje, c. kr. deželno gozdno nadzorstvo v Ljubljani. Z glasilom je priložiti istočasno dotični novčni znesek.
(Stroški za kidanje in odvažanje snega.) Mestna občina ljubljanska izplačala je za kidanje in izvažanje snega za čas od 13. do 19. januv. letos znesek 1308 gld. 36 kr.
(Razpisana je služba kapelnika) vojaški godbi c. in kr. domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Izšolani vojaki-konservatoristi imajo prednost. — Prošnje so vložiti na polkovno poveljstvo v Celovcu.
(Sneg, burja in zameti.) Vsled v zadnjih 24 urah padlega snega nastopile so zamude na vseh železniških progah. Najbolj občutno je bila zadeta seveda južua in državna železnica. Na prvoimeno-vani so imeli tržaški iu dunajski popoludanski brzo-ozir. poštni vlak črez jedno uro zamude, vsled burje in žametov, državne in dol. železnice vlaki pa nekaj manj znatne. Kras iu Notranjska sta vnovo z zameti obsuta. Snega je palo pri nas in na Gorenjskem 10 palcev, po Dolenjskem in Notranjskem okolu črevlia. — Barometrovo stanje je malo tola-žilno; temperatura je do danes padla za 8° R; Adrija nekoliko nemirna, vetrovi: severni, vreme ostane deloma še oblačno in k snegu nagneno.
(5000 milijonov — hroščev — ne goldinarjev.) Nižjeavstrijski deželni odbor poroča, da je 519 občin lansko leto nabralo 572,351 kilogramov hroščev. Ako se računi 8900 hroščev na kilogram, pokončali so jih 5120 milijonov.
Darovi za dom katoliške družbe.
Darovali so p. n. gg.:
Janez Keršič, župnik v Jesenicah, 5 gld.; Ana in Antonija Hren v Ljubljani 50 gld.
Društva.
(Prostovoljnogas. društvo ljubljansko priredi v soboto dne 2 6. t. m. o b 8. u r i z v e -čer v kazinskem steklenem salonu pustno veselico z vojaško godbo. Vstopnina : za člane po 1 krono, za nečlane po 2 kroni.
Telegrami.
Deželni zbori.
Brno, 23. januvarija. V včerajšnji seji deželnega zbora je poslanec Weber utemeljeval svoj predlog o vpeljavi druzega deželnega jezika kot obvezni učni predmet na realki. Predlog se je jednoglasno izročil šolskemu odseku v pretres.
Solnograd, 24. januvarja. Deželni odbor je načrt zakona o kmetskih domovih in kmetskem dednem pravu zopet izročil odseku.
Kriza na Francoskem.
Pariz, 24. januvarija. Včeraj je Bour-geois imel pogovor z raznimi osebami zastran sestave nove vlade. Pogovor se je sukal največ okrog dohodninskega davka.
Pariz, 23. jannvarija. Bourgeois je ob 4. uri 20 minut popoludne prišel v Elysee in se je do polu šestih pogovarjal s predsednikom republike. Poročal mu je o korakih za sestavo nove vlade. Ko je prišel od predsednika, je nadaljeval svoja prizadevanja za sestavo nove vlade in upa, da bodo imele vspeh.
Pariz, 24. januvarja. Bourgeois je odložil nalog, sestaviti novo vlado. Faure je zaslišal več političnih oseb.
Pariz, 24. januvarja. Ravnatelj pehote v vojnem ministerstvu general Tournier je imenovan načelnikom vojaške pisarne novega predsednika republike.
Ministerska kriza na Grškem.
Atene. 24. januvarja. V pokrajinah so bili razne demonstracije proti Trikupisu. V
Najbolje priporočena	Menjalnica bančnega zavoda	» ieii,
za preskrbljenje vseh	a	o	^^
IStEu Schelhammer & Schattera
Patrasu je velika množica metala kamenje v policijsko pisarno.
Atene, 24. januvarja. Kralj je k sebi poklical generala Canaris, da se posvetuje z njim o položaju. Gotovo je, da se sestavi poslovno ministerstvo.
Atene, 24. januvarja. Canaris ni prevzel predsedstva vladi, katera se sestavi. Novo ministerstvo bode baje tako sestavljeno: Nikolaj Delyanis predsedstvo in vnanje stvari, polkovnik Tatiarn Antopulo vojsko, Vlachos pouk, pomorski kapelan Koieois mornarico. Potem bi bilo ministerstvo sestavljeno samo iz članov, ki se popolnoma vjemajo z nazori kraljevimi.
Dunaj, 24. januvarja. Včeraj umrli bivši občinski svetnik Treitl le volil vse svoje premoženje milijon goldinarjev akademiji znanosti za zvezdoznanske namene.
Berlin, 24. januvarja. Komisija je vspre-jela prvi odstavek § III. prekucijske predloge, ki se tiče pozivanja k hudodelstvom. Drugi član vladne predloge in dva premi-njevalna predloga so se pa odklonili.
Berlin, 24. januvarja. Berolinski umetniki sklenili so prirediti mejnarodno umetniško razstavo 1896 leta.
Rim, 24. januvarja. Lazaristi odpotujejo dne 4. februvarja v italijansko naselbino v Afriko.
Madrid, 24. januvarja. Lopez Domin-guez je imenovan za maršala.
London, 24. januvarja. Lord Churchill je umrl.
London, 24. januvarja. Harcourt se je izjavil v svojem poslednjem govoru v Der-byju, da evropski mir ni bil nikdar bolj zagotovljen, kot je baš sedaj. Da bi le vsa liberalna stranka bila tako jedina, kakor je ministerstvo, pa bi bilo vse dobro.
London, 24. januvarja. Ker se je kitajske vlade lotil hud strah, ko se je izkrcala tretja japonska vojna, je odposlala takoj mirovne posredovalce v Japan.
Tu j c i.
22. januvarija.
Pri Maliiu: Lafite, Oresnig, Juvanovich, Weiler, Wesel z Dunaja. — Jaklič iz Kočevja, — Lowy iz Pees-a. — Zoroc s Črnega Vrha. — Vogrinc iz Brežic. — Mandl iz Pincze-hely-ja.
Vremensko sporočilo.
a ct O	Cas	Stanje		Veter	Vreme	t- 2 " a p "S -t i
opazovanja		zr&kora.nt t mm	toplomera po Celziju			■g« E S " a
23	7. u. zjut. ž. n. pop. 9. b. zveč.	727-3 725 2 7238	-2-0 —44 —38	si. vzh. si. svzh. n	sneg oblačno	15 30 sneg
Srednja temperatura — 3-4°, za 1-40 pod normalom.
Poslano.
V „Slovencu" št. 4 od 5. prosinca t. 1. nahaja se med dnevnimi novicami pod naslovom „Dve prošnji" tudi nekaj vrstic, in sicer v prvi »prošnji", katere >o očitno naperjene proti moji osebi, kar jaz nikakor ne morem molče prenašati. Jaz sem si sve9ta, da svoj posel po pravilih vestno opravljam. Da sem zmožna med Slovenci delovati, priča moje 161etno uradovanje pri poštah na Kranjskem, kjer se do sedaj še nihče čez moje nesposobno delovanje in netočnost pritožil ni. Pot za iste korake, s katerimi me znani ali nepoznani gosp. dopisnik misli strašiti, je odprta, ako morebiti gosp. dopisnik ne ve naslova, ga povem, glasi se: „Veleslavno c. kr. poštno vodstvo v Trstu".
Gosp. dopisniku in njegovemu ^prijatelju" svetujem, da ako iioče, da bodo njegove dopisnice in pisma o pravem času na določen kraj prihajale, napravi naj naslov takole: »Studenec pri Zalogu, pošta Zalog na južni železnici". Ne pa, kakor se v omenjeni prošnji glasi, da piše: »Studenec pri Ljubljani", a ne pri nas. Dalje je še na Kranjskem najmanj 7 (reci sedem) Studencev. Ni toraj čuda, ako prijateljeva pisma in dopisnice prej na kaki drugi Studenec zaidejo in potem še le tu sem ali pa še cMo prijatelju nazaj. Čuditi se je le, da še vse to v samo 4 dneh opravijo. Vain, g. dopisnik, svetujem, da povejte vašemu prjatelju, da naj v prihodnje dela natančen naslov, pa mu zagotovim, da se nobeno pismo ne bode zgubilo.
Kar se tiče pa ooih troje besed, katere omenjate, da so bile pisane v nemškem jeziku, pripomniti mi je samo tole: Ako odpošliem kdaj pismo nazaj v slučaji, da mi jo oseba neznana, pišem na pismo ali dopisnico vedno v tistem jeziku, v katerem je naslov narejen in jaz upam. da je tako tudi prav.
Emilija Wenzowsky,
c. kr poštarica v Zalogu na južni železnici.
Zahvala.
Slavna kmetijska podružnica na Čatežu pri Trebnjem je blagovolila poslati „dijaškej kuhinji v Novem mestu" 13 mernikov krompirja, 8 mernikov pšenice, 4 mernike ajde in 3 mernike fižola
Podpisani izreka za velikodušni dar v imenu podpiranih dijakov najtoplejšo zahvnlo, Bog plati tisočero!
V Novem Mestu, dne 23. januvarija 1895
Dr. Jos. Marinko.
. Mlad mož organist
želi nastopiti službo organista in mežnarja v kaki mali župniji. Zna opravljati tudi poljska dela.
Več pove upravništvo tega lista.	54 3—3
^VVN/
? Leopold Tratnik
\	prej M. Sehreiner,
)	pasar in zlatar,
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27,
priporoča prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in slav. občinstvu svojo
najstarejšo in najboljše urejeno delavnico za izdelovanje različne
cerkvene posode in orodja. \
Vsakatero naročilo izvrši kar možno hitro natančno po cerkvenih pravilih in lepih vzorcih v raznih slogih. — Na željo prečast. in spošt. naročnikov pošlje načrte ali že izgotovljene predmete rad vsakomur na ogled.
Staro blago popravi, prenovi, pozlati, posrebri in poniklja po najnižji ceni.	6bl 52—4
Krasno in umetno izvršene predmete imam v zalogi na Sv. Petra cesti š». 23, katere naj si blagovolijo prečast. gospodje prilično ogledati.
«
m
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
Drsni, plii in Mjev sok
imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-1 j i vetja vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 60 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	565 13
Ubalriu pl. Tnikoczv-ju,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Gradou.
m
B
»"Zakaj? Zato!
Nova knjiga! Kavno sedaj izišla!
Zakaj? Zato!
Zbirka pravljic, pripovedek in legend za šolo in dom.
Nabral iu izdal
■■ 4 «» ■■ StveKOvnilc,
učitelj.	65 3—2
Cena vezani knjigi 30 kr., po pošti 33 kr.
ig/®
zalog-a knjig- v Ljubljani.
Najboljše, svetovno
črnilo za čevlje!
Kdor hoče imeti svoje obuvalo lepo temno-črno se lesketajoče in si je želi ohraniti trpežno, kupi naj edino le
Fernolendtovo črnilo za čevlje
c. kr. dež.	priv. to-
varne. TOglip? ustanov, leta 1835 Tg^ na Dunaji.
Povsod v zalogi.
Radi premnogih malovrednih ponarejanj pazi naj se natančno na moje ime : St. Fernolendt.
Priporočam tudi ličilo za čevlje, snov za ohranitev usnja, univerzalno nepremočno mazilo. Vsakovrstne tinte, svitla naravna crSme za svitlo usnjato obuvalo in pismeni pečatni vosek.	10 52—2
St. 1391.
61 3-2
Mestni magistrat Liubljanski naznanja:
1.	Imeniki k letošnjemu novačenju poklicanih, v letih 1874, 1873 in 1872 rojenih domačih mladeničev bodo razgrnjeni pri magistratnem tajniku
od 19. do vštetega 27. januvarja t. 1.
v ta namen, da jih vsakdo lahko pregleda, in
a)	ako bi kdo izpuščen ali napačno vpisan bil, to naznani ;
b)	zoper reklamacije novačenju podvrženih ali zoper njih prošnje za priznanje v §§ 31.—34. vojnega zakona navedenih ugodnosti ugovarja in ugovore tudi dokaže.
2.	Žrebanje onih novačenju podvrženih mladeničev, ki so bili rojeni 1874. leta, vršilo se bode dne 28. januvarja t 1. ob 11. uri dopoludne v magistratnem ekspeditu. Žrebanja udeležiti so je vsak-
teremu dovoljeno.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 15. januvarija 1895.
X> u n a j s k
a
O	r	Z	a. M			
			Kreditne srečke, 100 gld........	198 gld. 25 kr.		
			4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	149		
150 gld. 50		kr.	Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17		90 „
163 „	_		Rudolfove srečke, 10 gld.......	23		
198 „	_		Salmove srečke, 40 gld........	69		
99 „	10		St. Gendis srečke, 40 gld.......	72		50 „
144 „	_			50		
131 „	—		Ljubljanske srečke.........	24		50 „
108 „	25		Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	181		60 „
IU n	25		Akcije Ferdinandove sev. železn.. 1000 gl. st.v. 3470			
67 „	—		Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . .	539	n	n
99 „	—		Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	104	n	60 „
227 „	—		Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	88	n	
169 „	15		Montanska družba avstr. plan.....	97	n	t*
130 „	35	n	Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	178	n	n
98 „	50	»t		133	n	
Dne 24. januvarija.
Skupni državni dolg v notah . . . . , Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. .	. •
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj
20 mark...........
20 frankov (napoleondor).....
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini..........
. 100 gld. 80 kr.		
		80 „
. 126		
. 101		25 „
. 124		30 „
. 99	n	
. 1060		— „
. 413		60 „
. 124		25 „
j. 60		80 „
. 12		16 „
9		86l/,„
. 46		«0 „
	n	81 „
Dne 23. januvarija.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 6% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
i% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5% .
„	„ dolenjskih železnic 4%
ITakap In prodaja
vsakovrstnih driavnlh papirjev, aredk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju
najmanjšega dobitka. K a I a n t n a izvršitev narodll na borzi.
Menjarnična delniška družba
E B C U B"
Wollzeile it. 10 Dunaj, MariahilferitrauB 74 B.
JUrPojamlla -feB v vseh gospodarskih in Inančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulaeijokih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti M* naloženih glavnic.
Izdajatelj : Dr. Ivan Meeil&.
Odgovorni vrednik: Andrej Kalen.
Tisk ,Katoliške Tiskarne" v Liubliam.