gospodarske, obertnijske
r



rodsk
Ifih&jajovsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; sa pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30kr.
V Ljubljani v saboto 5. julija 1856.
Ali
se
smé v drevnem
ali
vertni
gotovo pa mladim drevescem manj škodovale
šoli zraven drevja še kaj druzega saditi ?
se vrinile ,
kakor če jih plevél prav zaraste in zatare
7
Ali
je ze v drugem letu po vsadbi drevés prav
i
da
Da se na ta vprašanje pravo odgovori, je treba, da se «e prostor med njimi s sočivjem obseje, to pa se ravna po
razloži vprašanje na dvoje:
t nos ti drevesic, ki jih
ima gospodar
v vertni
• v
Ako
1. ali se dá v drevnih sadiščih med verstami mladih ima take drevesa, ki ne potrebujejo
cepljenja, se ni nobene
drevés brez škode saditi ali sejati kako drugo rastlinje?
škode bati, ako se med nje seje kaj druzega, zakaj drevesne 2. ali naj ostanejo v drevnih sadiščih tisti prostori prazni, korenine so že dosti globoko v zemljo segle in se pod njo kjer so poprej drevesica stale, ali naj se obsadé s čim yazsirile, korenine druzih sadežev jim tedaj nič škodovat!
Na obojno vprašanje se zamore reči:.da! Kakošno ze
ne morejo kakor une
7
7
tudi serkajo te včs drug živež iz zemlj jim pridejo, kakor smo gori pri špinačnih ko
lenjad ali sočivje vmes vsaditi v drevno sadišče ne škoduje drevescem, marveč še hasni (koristi) na marsiktero stran.	*
eninah rekli, na dobro. Vse eno je pa, ali so drevesca, ki po
zlahnjenja ne potrebujejo, iz mladik
hiši ceplj
(natičev) izrejene, doma iz žlahnih pešk ali košić izrejene drevesa
7
Ker pa samim besedám ,,to je
takole in ne drugač" ktere so še le potem za ceplj
ne verjame vsakdo , je treba, da vsaka reč se do dobrega pervi sad rodile
se
je gospodar prepi
namenjene bile, ko so že
íčal, da je treba jih
dokaže. Pri poljodelstvu in vertnarstvu posebno ne veljá
cepiti
Nobenemu sadnemu
drevj
ne škoduje cepljenje
• V
marsikaj se ravná tako kakor
nic, kar ni po gotovih skusnjah poterjeno ; že sto let po starem kopitu in misli se, da tako je naj bolje in tako mora biti, pa ne drugač. Al pomota, če je tudi
nj am; pa tudi pri nobenem drugem sadji se
more tako gotovo pričakovati, da iz pešek žlahneg
to
sto let stara
7
Hl	■■	■ 7HHBp
ostane vendar le pomota in ni zatega voljo
dú se bojo izredile nove drevesa, ktere bojo donašale
ravno tak
lah
1
■■	9
pa še bolji sad, kakor iz
resnica.
IV
» vîf «ví	Al košiće ne morajo izbrati od na i b

ic pi
aJ
Poglavitna pomota v 1. delu vprasanja je to, čas ni prav razločil, kdaj se smé kaj druzega v drevno sadišče ali vertno šolo saditi. Ako se to o pravém času ne storí, ne koristi, ampak škoduje drevjiču. Pravijo : ..drevesca
so še majhne, ne se prostor vmes pervo leto obsadí z zelenjadjo ali kakošnim
da se ljih češinj. Će jih tudi ne cepiš, boš vendar imel še bolje
češnje kakor so marsiktere drevesa, ki se pod različnimi imeni za žlahne prodajajo. In če bi utegnilo t
podleteti, da
ti sad necepljenk ne dopada, saj nisi nič zamudil, ker zmi
HUJI»»	M.V.J1VU. Jl.HMJU.^UH/.VUV«	^	-----1 <J	~	E	7	J ----- ---- ---------? ---
potrebujejo še veliko prostora, tedaj naj raj še zamoreš češnjo pri glavi (in der Krone) cepiti
Kaj prav bi bilo
7
da
gospodarji, kteri
imajo
adi to
socivjem
u
Al
ki tako govore, se motijo. in ce so rav
7
7
pr ij et
nali tudi že veliko let tako, so ravnali vedno le napačno, zakaj ravno narobe je pravo.
V •
poletinsko sadje , bi nabirali košiće žlahnih če-
sadili, kakor je
sinj in mnogoverstne plemena posebej
Ne uni, ki pravi:
dre
nekdaj dělal baron Tru h
kteri se je s posebnim
vesca so
majhne, ne
potrebujejo še veliko prostora'4 itd. ima
pecal s cesnjevim drevjem. Kdor želi si zarediti do
prav, ampak ta, ki takole govori:
mlade drevesca so bile brih češinj, naj sadi
g o v e r s t
plemena posebej
še le lánsko jesen ali morebiti še celó letošnjo spomlad vsa- tište, ki so mehkega mesa posebej, hrustavke spet posebej jene, še tedaj niso dosti razprostirile svojih koreninic ; ako se
in višnje tudi drugam. (Konec sledí.)
sedaj zemlja vmes drevja obsadí, postavimo, s socivjem, ki
močno raste, bo perje njegovo mlađemu in se malo ukore ninjenemu drevju zunaj
zemlje ravno tako škodovalo, kakor
iz brinj a

mu škodujejo korenine njegove pod zemljo le tole:
7
tedaj je pravo
7
Smé se smé med drevesca v drevnem sa
4 V V
•il ali
« « V
VJ
1
kaka drug
d s ej at
vem
J
dit aje
1 P
t
pot
se ne
m
t
kd
7
k
«
J
bil
d
tor it
pen
Če pa je zemlja v vertni šoli prav dobra, se smé tudi ) leto prostor o
koli d
s špinačo obsejati
Al
po
treba je, da špinačno seme se zgodaj seje; kakor hitro so ene verste drevja vsajene in se zemlja okoli njih ne bo več teptala, naj se to storí.	, v
Razun tega pa še nekaj, brez kterega se tudi špinačno
V 48. listu omenja „novičar iz Istre" od tebe in marsikter radovedež, ki te še ne pozná, si je znabiti mislil kako nek se napravljaš. Naj mu jez s par besedami to po-
: „Nabere se stařic (Y3 Merling) brinja (pri nas se imenuje smreka) na pol zrelega pa tudi dobro zrelega skupej , dene se ga le samo en polič stolčenega v zdrav in čist vinsk sodec, in odmah (precej) se zakuha ena brenta (20 bokalov) vode; vlije se voda vrela v sodec na brinje, kteri se berž terdo zamaši, da ne zgubi duha. Tako naj stojí in se skupaj kuha 3 do 4 dní, in potlej vzemi še toliko
frisne vode, kolikor si pervikrat kuhane vzel, odmasi sodec in vlijjo na ono pervo zmes in dobro sopet zamaši. Do 8 ali 10 dní je gotova ta pijaca; odtoči si je in pij brez pre-
seme ne smé sejati. Kadar je spinaca tako velika zrastla, takanja ali da bi brinje včn vzel. Pazi, da sodec ne pustiš
da je za kuho , se mora vsa na enkrat
pa ne malo po odmašen, da se ti pijaca ne
pokvari ; le toliko
si natoči en
male m
in vsa na en dan tako
globoko doli porezati
7
da
korenine ne poganjajo več. Zemlja med drevjem se potem tako plitvo odkoplje, da se špinačne koreninice ne dotaknejo ;
one bojo potem kmali v zemlji
reninam dober
zgnjile,
bojo dre vesni m ko
gnoj in jim pomagale, da bojo loze pod zemljo
*) Ta pijaca, od ktere se v poprejšnih časih ni slišalonić, je zdaj zlo obćna v Istri; popotniki pravijo, da se v Vodinjanu, tergu istrijanskem , blizo Pule tudi prodaja po 14 kr. Zdrava mora biti. ker se menda lekarnice pritožijo, da malo zdravil prodajo.
od kar se ta nova stvar pije
Pis.
216
krat, kolikor misliš popiti, da se ti ne zdusí in v nič ne pride, tudi preveč si ne napravljaj te pijace, da se ti ne skisa in ti ne zasmerdi; bolje je po malem je napravljati in večkrat, saj ne prizadene dosti truda. Da pa dobi lepo barvo ta pijaca, dajo enmalo brazilike v posebnem loučku kuhati, in primešajo potem to rudečo vodo oni pijaci; res je take barve, da bi mislil, da imaš marun (Marwein) na mizi ; tako pobarvano čisto vodo piti je sedaj tudi v navadi pri inornarjih na barkah. Da ima pa ta pijaca prijeten duh in da je sladka, devajo v njo al enmalo sladkora ali rožičev in pa limon. Kadar se vsa pijaca iz sodca popije, se more spet na staro brinje frišne vode naliti in piti, nar bolje je pa vse čisto frišno si napraviti.	J. Sajovec.
Gospodarske skušnje.
i Da se červ lesa ne loti), naj se les postavi po-konci pa tako, da je verh ali glava debla pri tleh. To smo že povedali v „Novicah"; sedaj pa še povemo, da to je po-terjeno od več strani. Zakaj pa se červ ne loti tako po-stavljenega debla? Na to vprašanje je odgovoril dr. Fin-kelman, da zato ne, ker červa z njegovim nježnim gobči-kom težko stane, da bi les glodal stremenu nasproti (gegen die Faser).
(Kako lečo sejati na visokih krajih), kjer je zemlja za-njo pripravna, namreč pešéna ilovca ali ilovčna kremenina, priporoča v časniku ,,Landw. Jahrb. fiirOstpr." neki kmetovavec takole: Leča potřebuje pirnice čisto njivo, tedaj se seje naj bolje za krompirjem; bolje kot vsako drugo sočivje se obnaša ona tuđina pustejši zemlji ; lapor (soldan} se ji dobro prilega in tudi suhi pešéni homci z apníco. Seje se v pervi polovici mesca maja, in kadar je povlečena bila, se povalí, da začne hitreje kaliti in da se zatare plevel. Prav dobro ji dé, ako se njiva potrese s košeno moko ali s pepélom. Gips ji pomaga bolj k perju kakor k zernu. Prav dobro je tudi, ako se leča seje pod ječmen ali jaro rež, ker precej ob euem zori ž njima. Berž ko začne stročje rumeneti, naj se domu spravi, ker takrat se ne pogubi dosti semena, in taka leča se prav mehko kuha.
Zdravilska skusnja.
v v	^	^
(Ce člověka zob h u do bolí), naj kane na sopek pavole 3 do 4 kapljice tište tekočine, ki se v apoteki pod imenom klor o form dobiva; pavolo naj potem vtakne v uho na tisto stran , kjer ga zob bolí. Ko bi trenil, neha včasih potem zob boleti, ali ga saj potolaži ; da pa popolnoma jenja, naj se ponavlja tako dolgo, da neha. Kloroform (to je, tista nedavno znajdena stvar, s ktero se člověku in živini lahko včs občutek vzame, ako se je navdiha) napravi v ušesu veliko vročino, pa ne bolí in nič ne škoduje. — Tako svetuje dunajski zdrav, časnik „Med. Wochenschrift", na kterega se sménio zanašati. Razglašamo pa ta pomoček zatega voljo, ker je večkrat težko gotovega zdravila zoper hude zobne bolečine najti, in ker se nam svetovani pomoček včs pripraven zdí.
Ozír v stare case.
Začetek Carigrada. (Serbska pravlica.)
Carigrada — tako pripoveduje pravlica — niso ljudjé zidali, ampak mesto se je samo po sebi postavilo. Neki car namreč jezdi na jelenov lov, in zagleda poleg košatega germa mertvaško glavo, po kteri z mečem serdito useká. Zdaj zdrobljena čepinja spregovorí, pa pravi: „zakaj me sekáš in drobiš, ker ti tudi mertva škodovati zamorem?" Car*to slišati stopi raz konja, glavo pobere in jo v svoji lovski torbici domu nese. Domů pridši jo v razbeljeni peči sožgč v droben prali stolčeno in v papirček zavito skerbno v škrinji hrani. Nekoliko časa potem se na pot podá. Njegova že odrašena hči najde ključe, odprč škrinjo, in išče
po nji to in uno. Ko pa papirček s prahom najde, in ker ni vedila, kaj bi utegnilo biti, oslini iz ženske radovednosti svoj perst, se z njim praha dotakne in ga pokusi. Kmali potem je prišla v drugi stan (noseća je bila), in po dolgem in natankem preiskovanji je oče spoznal, da je mertvaška glava tega kriva. Deklica je sinka porodila. Ko je enega dné car tega otroka pěstoval, ki je komaj tri mesce star bil, ga dete močno za brado pocuka. Car bi se bil rad prepričal, ali je dete to s pomislikom ali zgolj le iz nevednosti storilo. Zato ukaže dvé posodi prinesti: eno z gore-cim oglj em, drugo pa z dragimi zlati napolnjeno, misleč : ako je dete nevedno, bo gotovo po oglj i, nasproti pa po bli-sečih zlatili seglo. Ko so obé posodi pred otroka postavili, je hipoma po zlatih segel, in na oglje se še ozerl ni. Zdaj se začne bati, da bi se ne spolnile besede, ki jih je mertvaška glava zažugala. Ko je fantek odrastel in leta ver-lega mladenča nastopil, ga car po svetu pošlje, rekoč: ,,Po-tovaj brez počitka, dokler kraja ne najdeš, kjer se bo dvojno zlo sprijemalo". Semtertje po svetu potovaje pride mládenec na ravno ta kraj, kjer zdaj Carigrad stoji. Tukaj najde velik terno v germ, krog kterega se je dolga pisana kaca vila, tako, da je kaca tern grizla, tern pa kaco pikal. Mládenec to vidi in reče : „tukaj moram ostati !" In, ko se krog oberne, zagleda zid, ki se je od njegovega herbta do ter-novega germa razprostiral.
Od tega zida, pravijo, da se še zdaj ostanki vidijo.
Ni ga mesta na svetu, ktero bi bilo tolikokrat od sovražnika stiskáno, in z vojsko obleženo, kakor Carigrad. Dva-krat so ga stari Gerki po Alcibiadu in Filipu, trikrat rimski cesarji: Severi, Maksimini in Konštantin, enkrat Latinci, tudi Perzijani, Avari, Slavijani, — dvakrat Bulgarci, sedem-krat Arabci in trikrat Ozmani z vojsko stiskali. Vidil je Carigrad starogerške vojskovodje in starorimske cesarje, novorimske cesarje in novogerške vladarje, perzijanske kozroe in arabské kalife, bulgarske kralje in slovanské kneze, be-neške dožete in francozke grofe, avarske sakane in ozinan-ske sultane krog svojega zidovja stati, in štiri in dvajsetkrat obležen, je bil le šestkrát, namreč: od Alcibiada, Severa, Konštantina, Dandolota, Mihela Paleologa in Mohameda II. premagan. — Kakošna osoda mu vprihodnjič bode, kdo vé?
__Ant. Namre.
Popotni spominki.
Dva dní v Goratanu. (Dalje.)
Razkačeni škripljejo francozki zapovedniki nad tem odgovorom , zakaj sramotno bi bilo, ako bi 6000 vojakov (toliko močno je bilo sovražno kerdelo) se moglo leséni terdja-vici in pešici ljudi umakniti in se nazaj verniti proti Gorici. Francozi toraj z vso mogočo silovitostjo in močjo ponovijo strel iz topov; v tem pa se tudi razdelijo okoli Predila po vseh bližnjih klancih, grapah in gojzdih čete za náskok. — Kakor pred divjim viharjem na morji neka potuhnjena tišina vso okolico obdaja, tako so tudi zdaj za malo časa topovi utihnili; na dano znamenje pa mahoma enako divjemu zálivu med ropotanjem bobnov in strašnim vpitjem privrejo sovražniki od vseh straní in ukupno na kladaro udarijo. Topovi in puške posadnikov strašno poderajo sovražne verste; na kupe jih leží mertvih, in akoravno nove čete napolnujejo izpraznjene rede, tudi te zadene tista osoda. Pa — tudi naši padajo. Strašna morija divjá na obedveh stranéh, zakaj vsi se bijejo kakor běsni oroslani. Poslednjič prederó sovražniki pregrade iz kolov, s kterimi je dvor kladare za-grajen bil. Nov boj se tukaj začne, vendar naši še ne omagujejo. Skoraj že pričnejo Francozi dvomiti da bi mogli kladare polastiti se, pa — kar hipoma zaženejo veseli vriš. 4 kompanije lovcov so bile přilezle visoko na kladaro. Od tam so metali slamnate, s smolo okapané vence na kladaro in vspeši se jim , zažgati jo. Požar, od moč-nega viharja gojen in razpihan, se mahoma razširi na vse strani; da bi pa tudi našim gašenje zaderžavali in ubránili, planejo Francozi vnovič z divjim naskokom proti kladari.
211 -—
Gost dim se je valil iz terdnjavice, strasno so pokali goreči tramovi — nič več ni bilo tù oteti. „Za manoj , bratje" — zavpije Herman — „le mertve naj nas sovražnik v svojo oblast dobi" — in pri teh besedah skoči s še ostalimi iz plamena in kladare. Hotel je ali predreti kolo sovražnikov in uskočiti v gore, ali pa prodati življenje svoje po nar sko-pejši ceni. Kakor divji klopčič razjarenih kač v afrikanskih puščavah se s sovražniki zavertijo, sprimejo, streljajo, se-kajo, mahajo, bodejo — ura še ni minila — že so Herman in večidel vsi tovarši, oni hrabri branitelji Predila, v spolno-vanji dolžnosti pokliča izdihnili svoje drage dušice. — Samo nekaj ranjenikov je bilo vjetih, med njimi stotnik Jankovič in stražmojster Golek. Al sreča jima je bila mila, ušla sta med potjo, povernila se v domovino in oznanila domá ostalim bratom slavno smert Prediljskih junakov.
Prederta je bila tedaj meja in Francozi so vreli proti Terbižu in naprej proti Donavi. Al tam jih je poleg mesta Slavkov a(Aspern)prijela združena naša armada, in maševaje se za smert svojih bratov pobila jih tisuč in tisuč. Štiri leta pozneje pa so zapodile zmagovavne avstrijan»ke kerdela pod vodstvom generala Hiller-a ravno s tega klanca prevzetne sovražnike in osvojile Koroško za vselej nepovabljenih go-stov. — Povernil se je bil zopet prejšni mir in tihota na tem mestu. Zob časa je glodal več let razvaline Pre-diljske kladare in komaj še je bil zaznati zadnji ostanek imenitnega, s kervjo obilno napitega kraja. Le kadar so ob hudem vremenu blede megle se žalostno od Mangarta doli na homec privlekle, bi bil memogredoe popotnik v svoji domišlii skoraj misliti utegnil, da připlazili so se duhovi tukaj ubitih, obiskavat gnijoče trupla svoje.
Leta 1848 je bilo, kakor je vsakemu naših bravcov znano, leto prekucij. Talijansko je bilo pervo na nogah. Cesar Ferdinand, akoravno nič manj kakor dav bi se bil bal pešice ljudi, je vendar, svest si prislovice: ,,Ce priljubljen ti je mir, boď za boj pripravljen zmir". hotel postaviti nove obrambe proti sovražnim navalom in na mogočno besedo njegovo so se vzdignile iz razvalin Naborjetskih in Predilj-skih kladar nove, po šegi in umetnosti našega izobraženega veka napravljene terdnjave. (Konec sledi.)
Kratkočasno berilo.
Konj in vol.
Neki kmetovavec na Gorenskem je imel navado konja in vola vkup vpregati in z njima voziti, kakor se okoli Ljubljane še zdaj večkrat vidita konj in vol vkup naprežena. Konj je grozno nerad vidil zraven sebe vola, pervič že zato, ker ga je bilo sram z govedetom vprežen biti; drugič pa tudi zato, ker je preveč vleči mogel, vol je le zadej ostajal.
Konj je le želel konja za tovarša imeti. Enega dné eta mogla dolgo njivo izorati; zlo trudna prideta zvečer domu, tako, da se nobenemu jesti ne ljubi. Ko vse potihne. vol začne konji tako govoriti: „0 neusmiljen je najigospodar, ker naji tako h težkemu delu toliko časa priganja, da nama še oddihniti ne dá. Konj odgovori: „Res je to, pa veš, ljubi moj tovarš, jez ti vém dober svèt, da se boš vsega delà znebil". Vol reče: „Daj prijatel, daj! povej mi, kako naj bi naredil, da me bo gospodar pri miru pustil, da me ne bo tako h delu priganjal ; vse bom bogal, kar mi boš svetoval. Konj pravi : „Ce hočeš, da te ne bo gospodar precej jutri napregel, kar bolnega se naredi, nič ne jej, kar koli ti bo gospodar ponujal, ne pokusi, in pa stokaj , boš vidil, da boš domá ostal". Vol uboga, kakor mu je konj svetoval, nič ne jé in zjutraj ko gospodar zgodaj pride jima pokladat, vol stoka in se nobene klaje ne dotakne. Gospodar pravi: vol je bolan, nič ni jedel; pustimo ga v hlevu in samega konja naprezimo. Tako gresta hlapec in gospodar na njivo in sta celi dan s samim konjem orala. Konj si misli, zdaj sem si pa pravo naredil, tovarša sem naučil brez delà ostati, jez moram pa celi dan orati. Vendar konj vse rad preterpi, da bi le dobil česar želí. Vesel je slišal go-
spodarja govoriti, da misli vola pobiti in ž njim se gostiti. Toda vse drugač se je razšlo, kakor konj misli. Gospodar je vola prodal sosedu, kjer se mu dobro godi, in kupi zdaj namesto vola — osla. Pred je konj z volom vprežen nerad vozil, zdaj mora zraven osla vleči več kakor pred zraven vola. Gospodar ga je tako priganjal, da je začel huj-šati, in kmali potem pogine.
Spoznal je konj, da resnično je: „Kdor drugemu jamo koplje, sam va-njo pade".
Novićar iz avstrijanskih krajev.
Iz Vélikega Varadina na Ogerskem 17. junija.
V—an. Naj Vam naznanim danes kaj malega zastran letošnje letine. Dva dní pred sv. Medardom je bila v okolici naši huda ura, da stari ljudjé ne pomnijo take; od 10. ure zvečer noter do tréh druzega jutra je bilo nebó v enoraér vneto ; ljudjé si niso upali spat iti, ker so se nesrečne strele bali. Hvala Bogu! da toča, čeravno se je ponoči dvakrat precej hudo vsula, vendar ni velike škode naredila. Na sv. Medarda dan je večkrat deževalo; ljudjé so z glavami maj ali ter so 40 dní slabo vreme prerokovali, toda njih preroko-vanje se dosedaj še ni jelo spolnovati, marveč solnce tako hudo pripeka, da clovek ne vé kje pred vročino zavetja iskati. Ako nam Bog kmali pohlevnega dežja ne pošlje, ne vém kakošna bo; žitna cena je že sedaj močno poskočila. — Ta teden se je košnja pričela ; nakosi se ne veliko, toda na velikih senožetih se vendar le veliko merve nabere, in samo dobre. Ko je trava pokošena, jo dajo tako dolgo v redícah ležati, da je do dobrega suha, po tem jo prec na senožetih v velike kupe spravijo, in še le, kadar je potre-buje|o7 jo domů vozijo. — Zeti bojo konec tega mesca za-čeli; ako polja ostanejo kakoršne so, se bo obilo naželo in tudi dosti namlatilo, ker ozimino žito ima kaj lepo polno in veliko klasje; krompir in turšica tudi prav bogato letino obetata. — Ker krompir tukaj še ni nob eno leto g nj il, ga po veliko sadé ali prav za prav podoravajo; ne gnojé se vé da mu ne, kakor tudi drugemu žitu ni navada in tudi potreba ni gnojiti. Ob kraji njiv solnčnice rastejo, kterih seme dokaj dobrega olja daje. — Kader se bodo po Ogerskem kmetijske družtva ustanovile, se bo obdelovanje polja in travnikov gotovo na višjo stopnjo povzdignilo, toda do sedaj se v teh krajih od imenovanih družtev še nič ne sliši in nič ne bere, saj v okrožji Véliko-Varadinske deželne vlade ne. Kmetuje vsak, kakor se je od svojih prednikov učil ; ne bere nič, ne sliši nič kaj se drugod po svetu godi. Šole bojo že tudi nekaj v tej reči pomagale; al preden bo sedanja šolska mladež sejala in orala, bo še precej Donave v morje steklo. V poprejšnih časih se v šolah nikjer ni veliko od kmetijstva govorilo, na Ogerskem pa že čisto nič. Šolskim učnikom se je tukaj tako majhno plačilo dajalo, da so bili primorani pri grajšinah. poljskega zaslužka iskati, ali pa kako drugač za potrebni živež in obleko skerbeti. S časom sc bo vse na bolje obernilo, ako se dogotovi to, kar višja vlada zastran povzdige starih in za osnovo novih šol veleva. — Sedaj pa še kaj drugega, da Vam ne pošljem praznega papirja. Pokopališč ima Véliki Varadin petero, nar večje je pokopališče katoličanov. Na vsakterem pokopališču je sadno drevje nasajeno, kar te tihe kraje veliko prijetniše delà kakor iz kamenja izsekani spominki. Ka-toliškega pokopališča so morali preteklo leto veliko pridelati, ker je kolera v tem mestu hudo razsajala. Eni terdijo, da se je že tudi letos nemila ptujka tukaj oglasila; ravno včeraj je en mládenec, kteri je v nedeljo še zdrav in dobre volje bil, nanagloma umerl; menda pa le po tistem žolčnem bljuvanji, ki se ob hudi vročini vsako leto tù in tam nahaja. Ker se merzlica rada tistih loti, kteri nimajo nobenega reda in nobene mere v jedi in pijaci, ali kteri preveč mastné jedila povživajo, se ni čuditi, da je tukaj toliko merzlicnih, in ni čuda, če se jih tudi kolera rada prijema. Ljudjé se tukaj sami s svojim zdravjem kregajo ; drugod se mora le
21§
otrokom nezrelo sadje prepovedovati, tukaj pa mladi in stari dovanega polja plačevati, in škoda se jim bo povraćala že zelene marelice, breskve, hruške, jabelka itd. brez vsega v pervi polovici mesca oktobra, tedaj dva mesca pomislika jedó; ker je huda vroćina, se slabe vode napijó pred kakor dosihmal itd. Čudno je to, da povsod se snu
jejo vzajemne družtva za obrambo točne škode, tako v
al je potlej čudo, ako se jim začnejo ceva kerčiti !
Iz Toplic 11a Dolcnskeni 25. junija
f
Eden Avstrii, na Ceskem , Ogerskem itd. — pri nas na Krajnskem
naj žlahnejših biserov, kakorsnih veliko hrani v svojem na- Štajarskem in Koroškem pa je gospodarjem tako malo mar ročji mila naša domovina, so gotovo naše toplice, ktere za napravo take asekuracije, v kteri zavarovanci pomagajo
so mnogim in premnogim betežnikom dale že ali popolno eden drugemu.
zdravje ali saj polajšanje terpljenja in bolečin. Ljudoljub- vidimo, da bo malo sadja.
Kamor koli se letos ozremo, skor povsod
Na Dunaji bo letos mesca
nega cloveka zares presercno veseli viditi, da marsikteri, septembra (od 16. do 22.) veliki zbor nemških n a to ro ki se tù sem pripelje vès reven in betežen, in nezmožen, slovcev in zdravnikov, in sicer
V
ze
32.
odkar so ti
opirati se samši na onemogle noge, po kopvi spet ozdravi, shodi vsako leto v kakem drugem vélikem mestu. Učeni
možje se pomenkvajo v teh zborih v vseh vedah, ki spadajo
in mu udje iz novega redovno opravljajo svojo službo.
In
taki izgledi
niso ravno redki ; leto za letom so viditi, sosebno
v natoroznanstvo in zdravilstvo.
Konec Dunaja je bil
med vojaki. Da se pa vojakov po navadi vec ozdravi, kot prerokovan na 30. dan preteklega mesca. Tako stoji zapi
sano v nekih šembiljskih bukvah pod nadpisom: „stoletno
Vojak je terdo zavezan, ravnati
ga ne poslušajo. Ni čuda, če pri takem ravnanji tako zlo jih je luna terkala, da niso mislili, če bo konec
druzih ljudi, se ni .čuditi.
se po zdravnikovih nasvetih; zmed drugih ljudi pa se ne-	prerokovanje šimbiljsko". Pa čudo! ravno tisti, ki so naj
kteri nič ne posvetujejo z zdravnikom; in če se tudi posve-	bolj verjeii to sleparijo, so stavili številko 30 v loterijo tujejo,
toplice nad njimi ne morejo razodevati svoje dobrotne moči !	Dunaja, tudi tridesetinke ne bo! Ali so jo pa mislili kje
In da je moč naše kopve res dobrotna, lahko šprica gospod	drugod vzdigniti?! — V vasi Hoszretu na Ogerskem je uni-
dohtar Čuber v Ljubljani, kteri prav dobro pozná naše	dan neki močen kmet stavil, da izpije 3 police žganja na
toplice. Vém, da bo tudi on poterdil, kar je leta 1853 nek	enem mestu; res ga je začel piti, pa pri 3. policu se je
drugi
mož
i
slavni dohtar H., kteri je obhodil ze veliko sveta,
zgrudil
- žganje se je vnelo v njem, tako, da je v
rekel, da se naše toplice smejo meriti v ozir svoje zdravilne 36 urah strašne smerti pogoril. močí z naj bolj slovečimi toplicami našega cesarstva. Vsemu Se že pripravljajo za slovesno kronanje cara temu ukljub pa vendar le niso bile kaj močno obiskovane v tako se pripoveduje, da ogerski knez Paul Esterhazy,
Poslanci mnogoterih vlad
rusovskega;
poslednjih letih, deloma, ker so bile zares prevec zanemar- ki bo ob tisti slovesnosti namestoval cesarja našega, ima že
, deloma pa ker le bolj natihoma razodevajo svojo dobrotno več kočij napravljenih, ki so vse okovane z zlatom in sre-
jene
moč, in jim manjka veljavnega moža, kteri bi jih po svetu razglasoval in ljudém priporočal. Ali se bo temu napotljeju
brom; 20 naj žlahnejših konj je ze napravljenih; vse to dragocenost pa bo prekosilo njegovo oblačilo, kterega
vrednost se zavolj demantov in druzih biserov, s kterimi bo se nam je v ozir perve zapreke obernilo že na boljše. Naše obsuto, šteje na več rnilijonov. — Prihodnje leto se bo dal toplice so vstale iz dolgega spanja nemarnosti in se jele cesar Napoleon kronati, in že se dogovarja s sv. očetom
kaj kmali pot prestrigla, ne vém ; to pa vém in povem
da
prenavljati in preoblačiti. Knez Auersperg, čigar lastnina papežem, da bi ga on sam přišel mazilit. Ako tudi to doseže so, je dosihmal toplice dajal v najemščino; letos pa je sam se bo v Parizu spet vse terlo domaćih in ptujih. Vidi se
prevzel njih oskerbovanje, in se tedaj lotil prepotrebnega kako Napoleon za svoje Parižane skerbi, da jim vsako leto popravljanja in pre no vij enj a. Nadomestile so se napravi kaj novega. — Leto 1852, koje nastopil Napo-trohnele okna v kopvi z drugimi novimi, zmed kterih je leon cesarski tron na Francozkem, je vzel sinovom in hče-
zgorejni ozaljsan z malanimi sipami v razlicnih barvah
sta
ram odstavljenega kralja Ludevika Filipa vse na Fran-novanje za kopavce se lično mala, in je v pervem nadstropji cozkem ležeče lastnine; sedaj pa hoče hčeram poverniti že zgotovljeno, ter oskerbljeno z lepim, čisto novim hišnim vzete dohodke in 600.000 frankov vsako leto jim dati. Te orodjeiii, mehkimi postljami, divani na peresih, primernimi milosti pa nočejo sinovi rajncega kralja in so poslali te mizami, lepimi stoli, pripravnimi omarami itd. Tudi za po- dní pismo deržavnemu zboru, v kterem pravijo, da tisti, kdor
Tista
strezbo in obedovanje gostov je lepo poskerbel, ter oskerb
je kaj po krivici vzel, nima pravice milosten biti.
ništvo izročil gospod Karinu H art manu, bivšemu kuharju	nespodobnost v obleki nekega Amerikanca pred kraljico
sedanjega deželnega poglavarja na Českem. Nadjati se je	angležko, ktere srno unidan omenili, je brez vsega raz-
tedaj, da bodo tako s stanovanjem, kakor tudi s postrežbo	pora poravnana; poslanec amerikanski je za zamero prosil, zadovoljni vsi, kteri bodo letos obiskovali naše toplice.
Novičar iz raznih krajev.
_ _ %
Zastran preskušinj (izpraševanj) takih otrok, ki so
V Krimu je le še 15.000 moz zavezne armade. — Sila imenitna stvar za kupčijose pripravlja, namreč: tisti kos zemlje prekopati, kteri pod imenom Sueške ožine med srednjim in rudečim morjem Azijo z Afriko sklepa in tako od-
se domá učili tište nauke
?
ki so za ljudske šole pred
preti pomorskemu tergovstvu vso
drugo
pot

namrec iz
pisani, m niso v solo hodili, veleva ministerski ukaz od 24. p. m. sledeče: Ce se ima otroku šolsko spričevalo le čez nauke nižjih začetnih šol dati, se zamore na vsaki pravi ťarni šoli preskušnji podvreči; ako pa potřebuje otrok spričevalo čez nauke višjih začetnih ali glavnih šol, da bi prestopil
srednjega morja po napravljenem kanalu na naj krajsi poti v obširne in zlo obljudene jutrove dezele. Stroški
tega
v gimnazi ali reaiko
?
i
se mora pa podvreči preskušnji na glavni normalni šoli svoje dežele, ali kake druge ktera ima oblast izpraševati take učence, ki niso v šolo hodili. Tudi privatni učenci spodnjih realnih šol se zamorejo le na kaki javni realni šoli preskušnji podvreči. Le dvakrat vsako leto so take preskušnje : konec pervega in konec dru-
predora se rajtajo na 80 rnilijonov gold., kterih se bojo vdeležile naša, angleška, francozka in turška vlada. 24. p. m. je bilo to velikánsko podvzetje sklenjeno; nad dobrim
izidom ni dvombe.
Zdravica junaku
Vuk. I., 136, 83.
Vince je teklo, Nam je poreklo:
gega polleta; za vsako tako privatno preskušnjo se odrajta
Pijte me, pijte, Dobri junaci ' Jaz bom še teklo, „Ko vas več ne bode, „Ali še bodo,
v
4 gold.
— Odbor ogerske vzajemne asekuracije zoper škodo toče je nasvetoval nektere premembe ase-
kuracij nih postav v prid zavarovancem

tako
i
na priliko,
ne
vec treba vprihodnje stroškov cenitve
bodo"
V
Odgovorni vrednik : Dr. Janez Bleiweis
Natískar in založnik : Jožef Blaznik