lAFORIZEM P KOT PIMPEK I Stran 17 SMRT ZARADI MALOMARNOSTI ZDRAVNIKOV? Stran 5 INSTANT ODŠKODNINE JEZIJO ODVETNIKE Stran 3 ST. 45 - LETO 58 - CELJE, 6.11.2003 - CENA 350 SIT Odgovorna urednica NT: Ta^ana Cvim MILAN GOMBAČ IZGINIL NEZNANO KAM Stran 27 SEBASTJAN GOBEC: »PUBLIKUM MORA IZ DREKA!« Stran 22 UMETNIK ZA REŠETKAMI Stran 21 ŠKOFOV SODELAVEC S ČRNO KITARO Stran 8 NOČ ČAROVNIC IN OSTALE ZABLODE Stran 20 2 TOGODKI UVODNIK Žrtve kolektivne odgovornosti Rak. Ena tistih razjedajočih poša- sti, ki ob veliki meri strahu u bolniku nakopiči predvsem veliko negotovo- sti. Zdravila pravzaprav še ni; naj- bolj učinkovito zdravljenje različnih oblik raka je, če je le-ta pravočasno odkrit, vedo še otroci v šoli po prvih nekaj urah zdravstvene vzgoje. Zato je toliko bolj nerazumljiva zgod- ba več kot 2500 tkiv, ki so se, nepre- gledana, na celjski patologiji kopiči- la več kot 15 let. Čeprav je minister za zdravje dr Dušan Keber še maja letos zatrdil, da nihče od bolnikov zaradi nepregledanih tkiv ni trpel posledic, so njegove trditve postale zelo vprašljive po- tem, ko so celjski tožilci pred dvema mesecema podali pred- log za kazensko ovadbo proti trem zdravnikom zaradi dom- nevne malomarnosti pri zdravljenju. In ker o raku, kljub veliki razširjenosti, ljudje, ki jih je bolezen že tako prizadela, neradi govorijo, je vprašanje, ali ne bi nepregledana tkiva skupaj z (bolnimi ali zdravimi) lastniki, že čez nekaj let utonila v pozabo. Ne da bi za to kdorkoli odgovarjal - glede na to, da je minister Keber še pred kratkim zatrjeval, da so »za nepregledana tkiva v celj- ski bolnišnici vedeli vsi«, zaradi česar naj bi šlo za kolek- tivno odgovornost. Očitno v skladu z nekdanjo ideologijo v smislu Vsi za enega, eden za vse ali drugače: Ker so krivi vsi, ne bo odgovarjal nihče... Zato smrt Jasne Pungeršek, ki je za posledicami malig- nega malinoma umrla 11. oktobra letos, kljub vsemu ni bila zaman. Z neverjetnim pogumom se je borila do zad- njega dne. Pred tem je terjala odgovore pri svojem nekda- njem sošolcu, strokovnemu direktorju celjske bolnišnice dr Radku Komadini, ki naj bi jo »grdo odpravil«. Bolnišnici je poslala tudi pismo, na katerega ni dobila odgovora. Za se- boj je pustila zapiske, ki natančno opisujejo potek njene bolezni, pa tudi zdravljenja. Vsi tisti, ki se niso zganili prej, so to štorih v začetku tega tedna - ko je bila zgodba objavljena v medijih. Vsakemu laiku je jasno, da je interni strokovni nadzor v bolnišnici prav lahko le metanje peska v oči. Prav mogoče je predvideti, kaj bo pokazal. Minister Keber pa nič. Še največ je povedal dr Radko Komadina, ki je novinarje opozoril, »naj se po nepotrebnem čustveno ne vpletajo«. In to v pri- meru, ko obstaja možnost, da je malomarno zdravljenje zakrivilo (prezgodnjo) smrt. Morda je res, da bi se to tako ali tako zgodilo, vendar... pravočasno odkrita bolezen ter primemo zdravljenje ne bi bila zaman že, če bi Jasna Pun- geršek živela dlje, pa četudi en sam dan. Za Jasno je žal prepozno. Vendar za njo stoji veliko ljudi, ki jim je mogoče pomagati. A ne tako, da za že storjene napa- ke (seveda v primeru, da bodo le-te dokazane) tudi tokrat ne bo - odgovarjal nihče. In ne z metanjem peska v oči. ALMA M. SEDLAR KRATKE-SLADKE Predpostavka v nazarskem Elkroju bodo za lačne v Indiji darovali mi- lijon tolarjev. Predpostavlja- mo, da je v podjetju kar ne- kaj delavk, ki bi denar raje videle v svojem žepu. mA Mikrofoni proti zgagam v Žalcu se poslej, po skle- pu občinskih svetnikov, sne- majo tudi seje posameznih odborov. Kakor je bilo raz- brati, so se nekateri člani na teh odborih preveč odkrito- srčno razgovorih. Mikrofo- ni bodo utišali tudi te zgage. mA Sledovi v Latkovi vasi se ubadajo s poizvedovanjem, kdo je kriv za nekaj poginulih mačk. Menda so »mačjeljubce« iz Zgornje Savinjske doline iz- ločili iz ožjega izbora - ti na- mreč ne puščajo sledov. Preprečimo grippokri- va< občina. Lahko rečem, da sem se kar vživel,« pravi mo- zirski župan Ivan Suhover- šnik, ki ga ljudje, skoraj brez izjeme, poznajo po imenu Ivo. In na katerega, kakor je slišati, se v mnogih prime- rih obračajo s težavami, ki pravzaprav ne sodijo v župa- nov opis del in nalog. Kaj vas je kot župana naj- bolj presenetilo, tako v po- zitivnem kot negativnem smislu? V pozitivnem bi izpostavil občinsko upravo. Pri sode- lavcih sem sprva mogoče na- letel na zadržanost oziroma vprašanja, kaj bo. Pred voli- tvami so se namreč širile raz- lične govorice, češ če bom prišel, bom »pospravil« s tem in onim. Vendar sem sode- lavcem že v začetku predsta- vil svoj načrt in jim zagoto- vil, da ostajajo tukaj. Tako ie vzdušje postalo prijetnej- še. Sem pa seveda povedal, da zahtevam oziroma priča- kujem vestno in sprotno de- lo, brez večjih odstopanj. Za- vedam se, da smo občinska uprava in župan v »stekleni stavbi« - torej vedno na očeh ljudem. Poleg tega je še ved- no vse občina, pa naj gre za davčno upravo ali upravno enoto. Tako je, včasih celo neupravičeno, pohvaljena »občina«, čeprav bi morale biti pohvale naslovljene na druge naslove. Podobno ve- lja za kritike. Na negativne, kresnici negativne izkušnje, pa nisem naletel. Vesel sem, da sva s prejšnjim županom ^ožetom Kramerjem korekt- no opravila primopredajo in Se Še vedno oglasi pri meni. Veliko projektov iz prejš- njega obdobja ste dokonča- li. nekaj pa ste jih zastavili 'udi na novo... Poleg projektov, za katere Se je dokumentacija priprav- ljala že dlje časa (recimo Po- 'irožnik in Brdce), sta se na- 'laljevali gradnji vodovoda Ko- lovrat in cestnega odseka iz ^inihela proti Planinski Rav- Res pa je, da je v mojem ''Mandatu prišlo do realizacij, ^eino, na primer, kaj vse se dogajalo okrog Brdc, kjer dneh začenjajo z grad- j j|jo stanovanj, septembra pri- '•^odnje leto pa bomo po za- gotovilih že delili ključe. Za nami so obnove cestnih od- sekov, urejena okolica cerk- ve na Rečici, društveni pro- stori v Mozirju, kjer se shaja- jo upokojenci, invalidi in bor- ci. Zdaj se začenjata asfalti- ranje parkirišča pred Mozir- skim gajem ter gradnja javne razsvetljave v Lokah, pri če- mer bodo kar precej soude- leženi domačini. Nadaljuje- jo se dela na kanalizacijah na Rečici v Zavodamah, kje bo- mo obnovili most, in proti Ljubiji. Do konca leta bo za- gotovo zaključena obnova sta- re rečiške šole, kjer bodo pro- stori za krajevni urad, knjiž- nico in tretji oddelek vrtca. Zagovarjam stališče, da če je otrok dovolj, mora biti tudi prostor za tretji oddelek. Če ni potrebe, ga ne bo. Tu so še dela pri mrliški vežici v Šmi- helu, ki bodo končana do za- četka maja prihodnjega leta, pa gradnja vodovodov ob Mo- zirnici in na Gneču... Tudi v poslovno-stano- vanjski coni Podrožnik, ki naj bi pomenila pomemben mejnik v razvoju Mozirja, so dela v polnem zamahu. Kakšen je zdaj terminski plan? Vemo, da gre v Podrožni- ku za več stvari. Najprej je treba urediti infrastrukturo. Predvideno je, da bo Tušev trgovski center zaživel spom- ladi. Veliko se dela na upravni stavbi, saj naj bi Cigrad že letos pridobil gradbeno do- voljenje. Upravna stavba, v kateri bodo vse upravne služ- be, od občinskih do držav- nih služb, naj bi bila dogra- jena do konca prihodnjega le- ta, preselili pa se bomo v za- četku leta 2005. Takrat bo- mo seveda prodali sedanjo ob- činsko stavbo, vendar tega ni- kakor ne bomo naredili kar po domače. Kaj v mozirski občini pravzaprav pričakujete od projekta Golte? Zagotovo je to dolgoročen projekt, mogoče eden največ- jih v zadnjih letih. Kakorko- li obračamo, bo verjetno naj- več koristi imela naša obči- na, zato smo zavestno šli v, recimo temu, breme. Za na- šo občino je 200 tisoč evrov veliko, vendar smo prepriča- ni, da je razvoj turizma naša skupna točka. Tudi vsi drugi projekti v občini so poveza- ni z Goltmi, kjer se v teh dneh kar precej dogaja. Za prihod- nja leta je predvidenih pre- cej naložb, tako na smučiš- ču kot v dolini. Vemo, da bo na Golteh zrasel alpinetum oziroma alpski vrt, ki bo po moje svetla točka v spomla- danskih mesecih. Na projekt bi radi navezali spominsko sobo v Mozirju, za katero se že zbira material. Prav tako Tavčarjev dvor na Rečici, kjer se sicer zapleta okrog lastniš- tva, za ureditev in obnovo pa je predvidenega kar nekaj ob- činskega in državnega denar- ja. Razvija se Mozirski gaj, kamor so prestavili najstarej- šo hišo v Mozirju, prihodnje leto bodo postavili razgled- ni stolp, urejeno bo parkiriš- če. S projektom kandidira- mo za sofinanciranje gradnje kolesarske steze, ki naj bi Lo- garsko dolino povezala z Zi- danim Mostom. Vem, da so veseli tudi domačini, saj bo delo, vsaj v tej sezoni, dobi- lo 30 ljudi. Prepričan sem, da se bodo začele razvijati tu- ristične in druge dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Na lanskih volitvah ste dosegli izjemen delež zau- panja med ljudmi. Čutite, da to zaupanje še ostaja, se mogoče poglablja... Mirno sem preživel tisti dan, v bistvu v pričakova- nju drugega kroga. Vesel sem bil vsakega glasu, s ka- terim sem po eni strani pre- jel zaupanje, po drugi pa od- govornost. V letih župano- vanja, ki jih imam še pred sabo, želim delati v dobro ljudi, krajev in občine. Za- vedam se, da je z občinskim denarjem mogoče precej po- storiti. Res pa je, da če se odločimo za veliko nalož- bo, ta pobere večino denar- ja. Tako je bilo z rečiško šo- lo in mostom v Loke, zdaj je pred nami šola v Mozir- ju. Leta 2005-07 bodo za druge naložbe zelo suha. Del denarja za obnovo, pri- zidek in telovadnico bo si- cer državnega, toda večino bo prispevala občina. Zato bomo, če bo le šlo, v Mo- zirju poskusili z referendu- mom za uvedbo samopris- pevka, kar je tudi pošteno do Rečičanov. Seveda pa se bo izkazala volja ljudstva. Med ljudmi je večkrat ču- titi nekakšno nasprotje med največjima krajema, Mozir- jem in Rečico. Občutite ta nasprotja? Mogoče jih niti ni toliko, kot se včasih sliši. Ne bi rad rekel, da nekateri na razvoj obeh krajevnih skupnosti oz- ko gledajo in je včasih težko enakomerno uskladiti razvoj. Si pa zelo prizadevam, da bi bilo kar najmanj ločevanja, zato pa veliko sodelovanja. Osebno se razveselim vsake- ga uspeha, tako na Rečici kot v Mozirju. Veliko časa preživljate s svojo družino. Znano je, da ste pred leti duhovništvo za- menjali za družinsko živ- ljenje. Kako je ta odločitev vplivala na sedanje delo? Družina mi pomeni zelo ve- liko. Pravijo, da je naložba v bližnjega, v družino, najbolj- ša. Vemo, da človeku prej ko slej ostanejo tisti, s katerimi živiš. Sam sem se zavestno od- ločil za družino in se trudim, da smo čimveč skupaj. Gle- de odnosa »prej duhovnik, zdaj župan« lahko rečem, da mi izkušnje, ki sem jih dobil kot duhovnik, še kako koristijo. Nikdar ne bom zanikal 14 let duhovništva, saj so del moje- ga življenja. Veselim pa se tu- di sedanjega življenja. Izkuš- nje, ki sem jih pridobil v prejš- njih letih, s pridom uporab- ljam in mi zelo prav pridejo. URŠKA SELIŠNIK Foto: GK Župan občine Mozirje Ivan Suhoveršnik s hčerko Manco. NA KRATKO Najprej pogovori ŽALEC - Glede spornih baznih antenskih postaj so na zad- njem koordinacijskem sosvetu pri načelniku Upravne eno- te Žalec Marjanu Žoharju sprejeli stališče, da naj bi v posa- meznih občinah še pred izdajo lokacijske informacije opravili pogovore s krajani na teh območjih. Če bi se krajani opre- delili proti gradnji postaj, naj bi občine'z investitorji po- skušale poiskati manj sporne lokacije. To seveda velja za gradnjo novih baznih postaj. Obrtni zaicon v razpravi VELENJE - Območni obrtni zbornici Celje in Velenje sta v ponedeljek pripravili regijski posvet o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona, ki naj bi bile sprejete do kon- ca leta in prinašajo bistvene novosti. Obrtni zakon bo ostal krovni zakon obrtnikov, ki določa, kaj je obrt in kaj obrti podobne dejavnosti, opredeljuje pogoje za opravljanje de- javnosti in sledi napredku v obrti. Sodelovali so člani zbor- nic s Celjskega in Koroškega, ki so »svojim« poslancem pred- stavili svoja* razmišljanja, hkrati pa podprli stališče Obrtne zbornice Slovenije. V OZS so s predlaganim zakonom za- dovoljni, saj bo omogočil bolj uravnotežen položaj malih in velikih gospodarskih subjektov. Za zdrave zobe ŽALEC - V okviru projekta Zdravi in lepi zobje so moja pravica so včeraj v Upi-Ljudski univerzi pripravili brezplačno delavnico na temo pravic do zobozdravstvenih storitev in ukrepov za preprečevanje obolenja zob. Stomatolog Alek- sander Testen je predstavil pravice zavarovancev do zoboz- dravstvenih storitev in pritožbene poti, Vilma Cvikl pa je poskrbela za teoretični in praktični prikaz ukrepov za pre- prečevanje obolenja zob. Vodni paric v nastajanju TOPOLŠICA - Po dobrih dveh letih, kar so odprli prizidek k hotelu Vesna in zunanji bazen v termah, bodo jutri zaklju- čili prvo fazo gradnje Vodnega parka Zora. Odprtje so načrto- vali že avgusta, vendar so vremenske razmere in zahtevnost zemljišča dela podaljšala v november, park pa bo kopalcem na voljo v začetku prihodnje kopalne sezone. Park, v kate- rem bodo mirni in zabavni bazen, bazen s slapom in tobo- gan, se bo razprostiral na 10 tisoč kvadratnih metrih, celotno naložbo pa ocenjujejo na skoraj 560 milijonov tolarjev. Novo društvo REČICA OB SAVINJI - Zaradi preobsežnega dela v tu- rističnem društvu so se člani odločili, da bodo dejavno- sti s področja umetnosti in kulture, torej likovne razsta- ve, koncerte in čitalnico, prenesli na novo Kulturno umet- niško društvo Utrip, ki bo uradno zaživelo jutri na usta- novnem občnem zboru. US St. 45 - 6. november 2003 14 Gospodarstveniki Savinjsice na dveii srečanjiii V Velenju srečanje gospodarstvenikov Savinjsko-Šaleške regije, v Žalcu pa gospodarstvenikov Spodnje Savinjske doline v Velenju se bo jutri s ple- narnim delom začelo 6. sre- čanje gospodarstva v Sa- vinjsko-Šaleški regiji. No- silna tema letošnjega sre- čanja, ki bo potekalo ves no- vember, je Uspeti v EU - Iz- zivi gospodarstvu in druž- bi. Srečanje je letos razdelje- no v štiri vsebinske sklope, in sicer plenarni del, poslov- ne dogodke, okrogle mize in odprtje evro info točk. Ce- lotna prireditev bo evropsko obarvana, saj želijo organi- zatorji podjetja in družbo us- meriti v razmišljanje, kako bomo delali in živeli v Evropski skupnosti, kakšne priložnosti in omejitve so pred nami in kaj je potreb- no storiti, da bomo v EU us- peli. Na jutrišnjem plenarnem delu v velenjskem hotelu Pa- ka se bodo z referati pred- stavili minister za evropske zadeve dr. Janez Potočnik, dr- žavna sekretarka v ministrs- tvu za gospodarstvo mag. Ma- teja Mešl, predsednik upra- ve Gorenja mag. Franjo Bo- binac, docent ljubljanske eko- nomske fakultete dr. Matej Lahovnik in direktor podjetja BSH Hišni aparati Nazarje Matjaž Lenassi. Med poslovnimi dogod- ki, ki bodo potekali v ok- viru 6. srečanja gospodars- tva, velja še posebej izpo- staviti Srečanje grozdov, ki ga organizatorji v hotelu Pa- ka v Velenju pripravljajo 13. novembra. Do konca me- seca novembra se bodo v Velenju, Mozirju in Gor- njem Gradu zvrstile še šte- vilne okrogle mize, do 13. novembra pa bodo v petih krajih odprli evro informa- cijske točke, kjer bodo do- segljiva različna predstavi- tvena gradiva o vključeva- nju Slovenije v Evropsko unijo. V okviru 6. srečanja gos- podarstva v Savinjsko-Šaleški regiji bo potekalo še nekaj spremljevalnih dogodkov. Odprli bodo vodni park Term Topolšica, prenovljeno ve- lenjsko športno Rdečo dvo- rano in podelih priznanja GZS za urejeno delovno oko- lje, pripravili pa bodo tudi slovesnost ob jubileju tedni- ka Naš čas. US Letošnje Dneve podjetništva bo Razvojna agencija Savinja zaključila z jutrišnjim srečanjem gospodars- tvenikov Spodnje Savinjske doline, predstavilo pa se bo tudi podjetniško podporno okolje. V Hotelu Žalec bo ob 12. uri okrogla miza na temo Problematika iz- gradnje in financiranja poslovnih con v Sloveniji s poudarkom na izgradnji parkirišč za tovorna vozila, ob 14. uri pa bo osrednja gostja na okrogli mizi Regio- nalni razvoj - vpliv politike na razvoj območja mini- strica Zdenka Kovač. Predragi prevozi vode v žalski občini je večkrat slišati, da pri oskrbi s pitno vodo v letošnjem sušnem po- letju niso imeli težav v gos- podinjstvih, ki so priključe- na na javno vodovodno omrežje. Drugače je v oddaljenih kra- jih in zaselkih, kjer so odvisni od lastnih zajetij pitne vode. Najhuje je na posameznih do- mačijah v Zavrhu, Libojah, Br- nici, Hramšah in Zabukovici. Mnogi so že poleti ostali brez vode, tako da so bili odvisni od prevozov, ki so jih oprav- ljali člani prostovoljnih gasil- skih društev, ki so pitno vodo vozili tudi v jesenskem času. V Žalcu velja, da porabniki strošek pitne vode poravnajo pri javnem komunalnem pod- jetju, prevoz pa poplačajo iz proračuna. Mimogrede, do povračila stroškov prevozov pitne vode niso upravičeni po- rabniki, ki imajo možnost pri- ključka na javno vodovodno omrežje. Tako so iz žalskega prora- čuna, iz sredstev proračunske rezerve, že julija večim gasil- skim društvom izplačali 3 mi- lijone in pol tolarjev, kljub po- mislekom pa so svetniki na zadnji seji odobrili še izplači- lo v višini 4,5 milijona tolar- jev. Skupno je s prevozi pitne vode nastalo za 8 milijonov to- larjev stroškov. Tudi zato bo- do v prihodnjem letu strokovne službe pripravile nov pravil- nik, po katerem se bodo obra- čunavali prevozi pitne vode. Svetniki so razmišljali pred- vsem o predragem ceniku Ga- silske zveze Slovenije ter pri- poročilu, da bi naročniki pre- vozov oziroma porabniki pris- pevali del potrebnega denar- ja, kar naj bi posledično pov- zročilo večji interes za uredi- tev lastnih virov pitne vode. US Gasilci - taico in drugače Mesec oktober je tudi mesec požarne var- nosti, v katerem člani številnih prostovolj- nih gasilskih društev preverjajo opremo, po- skrbijo za dodatno izobraževanje, pripra- vijo različna tekmovanja ... Vseh pet poveljstev (Braslovče, Polzela, Pre- bold, Tabor in Žalec) znotraj Gasilske zveze Žalec je izvedlo operativne vaje, pripravljali so dneve odprtih vrat in preglede hidrantnega omrežja, ažurirali operativne načrte alarmi- ranja ter organizirali različne posvete. Poleg tega so pripravili tudi več operativnih uspo- sabljanj, in sicer za nosilce dihalnih aparatov, za tehnično in tunelsko reševanje, organizira- li so kviz mladih ter različna srečanja. Delavni so bili tudi člani PGD Rečica ob Sa- vinji, ki so v mesecu požarne varnosti izvedli »udarniško« akcijo. Uredili so okolico gasil- skega doma in pregledali vse aparate, članice ženskih desetin pa so poskrbele za lepšo po- dobo v notranjosti gasilskega doma. Delovni dan ob domu so zaključili z družabnim sreča- njem vseh članov PGD Rečica ob Savinji. TT, US Člani PGD Parižlje-Topovlje že ves mesec aktivno obnavljajo svoj dom v Parižljah. Z deli zelo hitijo, pri tem pa računajo tudi na razumevanje sokrajanov. Ziatoporočenca iz tujine Pred kratkim sta se v sez- nam parov, ki so dočakali pol stoletja skupnega živ- ljenja, vpisala tudi Nada in Franc Kolarič. Franc, ki se je rodil leta 1926 v kovaški družini v Go- milci pri Ptuju, je videl veli- ko sveta. Potem ko se je izu- čil za mehanika, ga je nemš- ka mobilizacija zanesla v Francijo, kjer se je njegova enota predala britanski voj- ski. Po vojni se je vrnil na Ptuj, vojaščino pa odslužil v splitski ladjedelnici. Po vr- nitvi se je zaposlil kot šofer tovornjaka v Tovarni noga- vic na Polzeli, kjer je spoz- nal tudi Nado, ki se je rodila leta 1934 v Vrbju pri Žalcu. Po selitvi na Polzelo in kon- čani osnovni šoli se je zapo- slila v tamkajšnji tovarni. Le- to dni sta se s Francem »plav- šala«, potem pa sta se vzela. S poročno nočjo ni bilo nič, saj je moral Franc na orožne vaje, kjer je ostal nekaj me- secev. Še preden se je vrnil. se je rodil sin Marjan, poz- neje pa še Franci. Leta 1965 je Franc kupil tovornjak, denar pa zaslužil na delu v Nemčiji. Tako je postal eden prvih zasebnih av- toprevoznikov v dolini. Na- neslo je tako, da se je druži- na leta 1975 preselila v Ka- nado, kjer sta zakonca kot lastnika bencinske črpalke in mehanične delavnice doča- kala upokojitev. Veliko sta se družila s tamkajšnjimi Slo- venci, bila oskrbnika lovske- ga doma, pred štirimi leti pa sta se za stalno vrnila v do- movino. Že prej se je vrnil sin Franci, ki si je družino ustvaril v Sloveniji, sin Mar- jan pa je ostal v Kanadi. Ob zlati poroki sta se Nadi in Francu pridružila sinova z ženama, trije vnuki in dve vnu- kinji ter drugi sorodniki. Ci- vilni obred je v sejni sobi opra- vil župan Občine Polzela Lju- bo Žnidar, cerkvenega pa v polzelski župnijski cerkvi de- kan Jože Kovačec. TT Zhaioporocenca Kolarič NA KRATKO Zlate poroke izven uradniii prostorov ŽALEC - Na območju Upravne enote Žalec je skle- panje porok možno le v Žal- cu ali na Vranskem. Nov pra- vilnik za sklepanje zakonskih zvez posebej ne opredeljuje dodatnih lokacij, vseeno pa so se na koordinacijskem sosvetu dogovorili, da bodo sklepanje zlatih porok, se- veda na posebno željo, omo- gočili v večih krajih. Gre predvsem za sedeže občin oziroma za okolja, kjer sta ziatoporočenca preživela največ časa. Za čistejše oicoije ŠMARTNO OB PAKI - Mi nuli teden so tudi uradno predali namenu novo čistil- no napravo, ki je eden naj- večjih projektov v občini v zadnjih letih. Z gradnjo so pričeli v začetku leta, do- grajena pa je prva faza či- stilne naprave. Naložba je znašala dobrih 170 milijo- nov tolarjev, denar pa so zbrali iz državnega in ob- činskega proračuna. Na či- stilno napravo bodo posto- poma priključih 1.500 gos- podinjstev. Dom za starejše tudi v Žalcu? ŽALEC - V prestolnici Sa- vinjske doline so se že več- krat pojavila razmišljanja o gradnji manjšega doma za starejše krajane. Kakor je bilo slišati na zadnji seji občin- skega sveta, za območje biv- šega Juteksa pripravljajo raz- lične študije. V revitalizaciji kompleksa načrtujejo izgrad- njo manjšega doma in varo- vanih stanovanj, del pa naj bi namenili tudi Upi-Ljudski univerzi in drugim prosto- rom za šolstvo. Po obrazlo- žitvi žalskega župana Lojze ta Posedela bi bila lokacija primerna tudi za gradnjo do- ma za starejše občane, saj gre praktično za središče mesta v neposredni bližini vseh in- stitucij, vendar v mirnem oko- lju. Občina za mladino ŽALEC - V občini so raz- pisali šest štipendij za to štu- dijsko leto. Po dve štipendi- ji bodo namenili nadarjenim in socialno ogroženim dija- kom in študentom, dve šti- pendiji pa še dijakoma defr citarnih poklicev s področja obrti. Seveda bodo štipendi- je podelili le dijakom oziro- ma študentom iz žalske ob- čine, vloge pa bodo v odde'' ku za negospodarske in go^; podarske dejavnosti zbiral' do 17. novembra. US Št. 45 - 6. november 2003 15 Most bi se iahico zrušil vsaic hip Nadomestni most čez Slomškov potok do maja 2004 - Še v istem letu nov prehod preko železniške proge Delavci podjetja Ceste Mo- stovi Celje so sredi oktobra začeli z gradnjo nadomest- nega mostu čez Slomškov potok na Ponikvi ter z re- konstrukcijo dela državne ceste do Loč na tem območ- ju. Cesta je seveda do za- ključka del, ki so predvide- na konec maja prihodnje- ga leta, na tem območju za- prta za ves promet, še v le- tu 2004 pa Jiaj bi po napo- vedih Direkcije RS za ceste začeli s prenovo prehoda preko železniške proge v ne- posredni bližini. Po besedah vodje gradbiš- ča Francija Bratine iz CM Ce- lje, so za nadomestni most čez Slomškov potok že zgra- jeni oporniki, na gradbišču pa dnevno dela do 7 delav- cev, kar je zaradi utesnjeno- sti delovišča tudi najbolj op- timalno. V času gradnje, ki bo trajala vse do konca maja prihodnjega leta, je na tem območju za ves promet za- prta državna cesta do Loč, za promet s tovornimi jn oseb- nimi vozili pa je urejen ob- voz po državnih cestah od kri- žišča na Selah do Šentjurja, Mestinja in preko Podplata in Poljčan do Loč. Gradnja nadomestnega mostu čez Slomškov potok, ki jo z 92 milijoni tolarjev financira Di- rekcija RS za ceste, je bila nujna, saj je bil most že v ta- ko kritičnem stanju, da bi se lahko vsak trenutek porušil. Skoraj 8-mesečna gradnja nadomestnega mostu in s tem zapora prometa na tem območju bo okoliškim sta- novalcem povzročila kar precej težav. Krajani opo- zarjajo zlasti na začasni pre- hod preko Slomškovega po- toka, ki je speljan ob grad- bišču. Ker po začasnem oz- kem mostičku tesno ob kra- jevni obvozni cesti vodi šol- ska pot in je tudi edini do- stop do železniške postaje, se bojijo, kako bo zlasti po- zimi poskrbljeno za pro- metno varnost na tem ob- močju. Zato težko razumejo, za- kaj ni mogoča sočasna grad- nja nadomestnega mostu ter modernizacija prehoda pre- ko železniške proge, saj je le- ta tudi že predvidena za pri- hodnje leto. Po besedah Ti- ne Bučič iz službe za odno- se z javnostmi Direkcije RS za ceste je modernizacija pre- hoda preko železniške pro- ge res v programu za prihod- nje leto, a ker gre v tem pri- meru za sofinanciranje s stra- ni Slovenskih železnic, uskla- jevanja z Javno agencijo za železniški promet RS še ni- so zaključena. IVANA STAMEJČIČ Foto: MATEJ NOVAK Nadomestni most čez Slomškov potok je zaenkrat zgolj gradbena jama. Krajane pa skrbi, kako bo s prometno varnostjo pozimi, saj je prehod preko potoka mogoč le po ozkem mostičku, ki se konča skoraj neposredno na cesti, po kateri je zaradi lokalnega obvoza zdaj občutno gostejši promet. NA KRATKO Zdaj tudi po darila LOKARJE - Trgovina Kea je stara šele nekaj let, a oktobra so v njej začeli s temeljito prenovo, saj želijo prodajnim površinam nadeti nov, sodobnejši izgled in zlasti povečati ponudbo prodajnega blaga. Kupcem je zdaj na voljo 550 kvadratnih metrov prodajnih površin, razširjena sta delika- tesni oddelek ter oddelek za prodajo sadja in zelenjave, v prvi etaži pa so na 400 kvadratnih metrih odprli tudi nov neživilski oddelek, kjer bodo kupcem na voljo stekleni, keramični in drugi izdelki darilnega programa. Prostovoljci za delo z mladimi ŠENTJUR - V Društvu za mednarodno pomoč in prija- teljstvo IRFF, ki v Šentjurju pripravlja številne popoldanske dejavnosti za otroke in mladino, vabijo v svoje vrste prosto- voljce. Želijo si zlasti takšnih, ki bi bili pripravljeni sodelo- vati pri popoldanskih dejavnostih - gre zlasti za lutkovne, likovne, plesne, pevske in druge ustvarjalnice v klubu Smeh, ki so namenjene osnovnošolcem. Prav tako si novih sode- lavcev želijo pri projektu Moja vloga v kraju, kjer živim. Ob tem projektu se mladi družijo pod skupnim sloganom: Mladi, ki jim je mar. IS Irski večer na noč čarovnic PLANINA PRI SEVNICI - V KLUMP-u so letošnjo noč čarovnic v Kulturnem domu Šentvid pri Planini pripravili drugače kot lani, želijo pa si, da postane praznovanje tradi- cija, kot je uspešna poletna prireditev Klumpanje. V Šentvi- du je bil na noč čarovnic poseben koncert irske glasbe; ob zvokih frulice, violine, kontrabasa, harmonike in klarineta sta prisotne zabavali skupini Folk etc. in Trio Kranjc. Odr- ska scena je bila domiselno urejena z izrezljanimi bučami, svečami, duhovi in okostnjaki, vzdušje ob brlenju sveč na mizicah pa je pričaralo intimno ozračje. V KLUMP-u želijo do konca leta pripraviti še vsaj tri koncerte, v veselem de- cembru pa posebne dejavnosti. Brezplačne počitnice za dobjanske otroke DOBJE - Vse dni jesenskih počitnic so bila odprta vrata osnovne šole za učence predmetne in razredne stopnje. Raz- lične dejavnosti (rokomet, odbojka, ples in košarka) so pri- pravili v okviru vseslovenske akcije Hura prosti čas - Odpri- mo telovadnice. Program sta financirali Zveza za šport otrok in mladine Slovenije in Občina Dobje, zato dobjanskim šo- larjem bilo treba primakniti niti tolarja. Koordinatorka pro- grama Suzana Plemenitaš Centrih je zelo zadovoljna z obi- skom, saj so akcijo izvedli letos prvič, pri izvedbi so poma- gali športna pedagoga Ivan Kukovič m Silva Ploštajner, prof. Magda Kovačič in rokometaš Robi Šantl. NPF Martin trka na sode v Laškem petdnevno martinovo, na Ponikvi Martinovi dnevi V Laškem bodo v času, ko goduje sv. Martin, že sedmič zapored pripravili sklop različnih prireditev. Praznovanje bodo jutri, v petek, začeli s predava- njem dr. Toma Korošca o laškem narečju, končali pa v torek s tradicionalno sveto mašo na Martinov dan. Tradicionalne Marti- nove dneve na Ponikvi pri Grobelnem pa bodo strni- li v 3-dnevno dogajanje ob koncu tedna. V Laškem tudi klasično martinovanje ne bo izosta- lo, čeprav organizatorja. Tu- ristično društvo Laško in Odbor za etno dejavnost Možnar pri Zvezi kulturnih društev občine Laško, pou- darek ne dajeta zgolj temu. Vesela tradicionalna marti- novanja bodo v soboto zve- čer v nekaterih okoliških go- stilnah, v Kulturnem centru Laško pa bo večer namenjen ljudskim pesmim in godčev- skim vižam. Predstavilo se bo 12 pevskih skupin iz Laš- kega in okolice, člani Kul- turnega društva Anton Tanc iz Marija Gradca pa bodo prikazali, kako mošt posta- ne vino. V nedeljo organizatorji pripravljajo Martinov se- jem, kjer bodo poleg usta- ljenega kramarskega blaga na stojnicah tudi izdelki iz »tistih dobrih starih časov.« Začetek sejma na Aškerče- vem trgu bo ob 8. uri, do- bri dve uri kasneje bodo s pritrkavanjem zvonov naz- nanili začetek praznične maše, po njej pa bo z god- beniki, pevci in amaterski- mi igralci sledila še prire- ditev Martinova nedelja. Martinove dneve na Po- nikvi pri Grobelnem pri- pravlja turistično olepševal- no društvo v sodelovanju z domačimi vinogradniki; za začetek pa bodo v petek zve- čer na ogled postavili raz- stavo Od zrna do kruha, obi- skovalcem pa v pokušino ponudili mošt domačih vi- nogradnikov. V soboto zve- čer bo v turistični pisarni sledila otvoritev razstave fo- tografij ob 10-letnici delo- vanja TOD Ponikva ter kon- cert v cerkvi sv. Martina, kjer bodo zapeli pevci do- mačih cerkvenih zborov, zaigrala pa prof. Mario Pe- restegi na orgle in Marin Zo- kič na trobento. Martinova nedelja se bo začela s slo- vesno mašo, po kateri bo- do na ploščadi pred cerkvi- jo sv. Martina ob 11. uri zai- grali tamburaši KUD Anton Stefanciosa iz Rogatca, po- poldne pa bo še druženje ob zaključku letošnjega praz- novanja. RP, IS HOTEL EVROPA, d.d. Krekov trg 4 3000 Celje razpisuje delovno mesto VODJA STREŽBE v hotelu Evropa Pogoji: - gostinska oziroma hotelska šola - organizacijske in vodstvene sposobnosti - delovne izkušnje na podob- nih delovnih mestih ter NATAKARJEV v hotelu Evropa Pogoji: - končana gostinska šola - zaželene delovne izkušnje Pisne vloge pošljite na zgomji naslov. PBS. POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d.d. 2000 MARIBOR, UL. VITA KRAIGHERIA 5 VABI k sodelovanju kandidate s področja bančništva za delovno mesto STROKOVNI SODELAVEC II (v Predstavništvu Celje) Od kandidatov pričakujemo: • VII. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrez- ne smeri • najmanj 2 leti delovnih izkušenj ^ • komunikativnost ^ • poznavanje dela na računalniku. Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki imajo izkušnje v banki s po- dročja poslovanja s pravnimi osebami. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedolo- čen čas s 6 mesečnim poskusnim delom. Nudimo dinamično strokovno delo, izobraževanje in stimulativno nagrajevanje. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili in kratkim življenjepisom do14.11.2003na naslov: Poštna banka Slovenije, d.d. Sektor pravnih, kadrovskih in splošnih zadev ter marketinga Ul. Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8. dneh po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. St. 45 - 6. november 2003 16 Gostilničarkina široka mareia Ivanka Koprivnik botrovala Vrajevi peči, Grofom, Soškim oglarkam in folkloristom o gostilničarki Ivanki Koprivnik iz Socke se v zadnjem času posebno ve- liko govori. Uvrstili so jo med letošnje dobitnike priz- nanj občine Vojnik, sku- pina Vrajeva peč, ki jo je ustanovila ter z njo nasto- pa, pa je praznovala svojo 20-letnico. Koprivnikova je v mali vasi ustanovila še več več glasbenih in ple- snih skupin. Ivanka Koprivnik, doma z Vrha nad Laškim, dela v go- stinstvu že blizu pol stolet- ja. Nekaj let je delala tudi v Nemčiji, njena gostilna v Socki pa bo beležila prihod- nje leto 30-letnico delova- nja. Izjemno čila upokojen- ka je še vedno šefinja ter duša zanimive soške gostilne, kjer ima na skrbi vse od or- ganizacije dela do kuhanja. Letos minevajo tri deset- letja, odkar živi v Socki. Ta- koj po priselitvi je postala pobudnica ter organizator- ka mladinske otroške fol- klorne skupine ter delno sponzorka njenih narodnih noš. Folklora jo je prevzela že med plesanjem v folklor- ni skupini na Dobrni, pred petdesetimi leti. Pred nekaj leti pa so na njeno pobudo spet organizirali otroško fol- klorno skupino Socka, ki jo je v zadnjem času vodila nje- na hči Milena Avberšek-So- din. Skupini se je z navdu- šenjem pridružil tudi Ivan- kin vnuk. Leto dni po ustanovitvi pr- ve folklorne skupine sta za- čela gostilničarka Ivanka in njen mož Vlado Koprivnik organizirati v Socki odmev- ne-vsakoletne folklorne pri- reditve. Prireditve s prika- zom kmečkih opravil in obi- čajev ter s starimi muzikan- ti ter plesi so bile v naših kra- jih med prvimi takšnimi. Pred nekaj leti je organiza- cijo prireditev prevzelo no- vo Kulturno društvo Socka, ki ga v zadnjem času vodi hči Milena. Iz Ivankinih in Vladovih prireditev se je porodila soš- ka etno skupina Vrajeva peč. Začelo se je z nastopom har- monikarja Pavla Švaba, ki mu je pomagal prijatelj z lo- parjem za krušno peč (pri- pomočkom za peko kruha). Na naslednji prireditvi, le- to kasneje, sta se pridružila z rusko berdo (vedro z vrvi- co, pripeto na dolgo palico) Ivankin soprog Vlado ter Mirko Blazinšek, ki še ved- no igra z bršljanovim Hstom, nekakšnim ljudskim klari- netom. Zadnji dve desetletji igra v Vrajevi peči osem ljudskih glasbenikov; poleg omenje- nih še ustanoviteljica Ivan- ka z »rifl mašino« (nekda- njim pralnim strojem, ki ga v mladih letih uporabljala ob potoku), z jedilnimi žli- cami Ivanka Blazinšek, z loparjem Herman Felicijan, s tragami (pripomoček za barjenje prašiča) Janez Be- lej, z diatonično harmoni- ko in jedilnimi žhcami pa Franci Božnik. Za 20-letni- co so izdah kaseto ter zgoš- čenko. Skupina, ki je nasto- pila celo v Avstriji in na Hr- vaškem, se imenuje po Vra- jevi peči, veliki previsni skali pri Socki. Gostilničarka Ivanka Ko- privnik je tudi ustanovitelji- ca soške skupine Grofje, ki obuja srednjeveške plese. Pr- va takšna skupina na Celj- skem, ki nastopa že šest let, je pomenila novo popestri- tev. Poiskala je plesnega uči- telja, zbrala pare ter si za za- četek v gledališču izposodi- la grofovska oblačila. Grof- je nastopajo predvsem po štajerskih gradovih. Poleg tega je prizadevna soška gostilničarka vodja ter članica Soških oglark, sed- mih ljudskih pevk. Začelo se je s poroko neke sorod- nice pred nekaj leti, ko so obudile običaj oglarjenja (oglarji so nepovabljeni go- sti na starinskih ohcetih). Pripravile so dobro uro tra- jajoči prikaz oglarskega obi- čaja, s petjem in plesom, pro- dajanjem vina... Ljudem se je skupina priljubila, preje- la je povabila na različne po- roke. Sčasoma so postale predvsem ljudske pevke, ki so posnele pred dvema leto- ma video kaseto S pesmijo skozi letne čase. Nastopajo po različnih krajih, bile so tudi na televiziji. Gostilničarka Ivanka Ko- privnik, ki je botrovala Vra- jevi peči. Grofom in Soškim oglarkam, je vsem tem po- nudila tudi streho nad gla- vo. Sočani se šalijo, da va- dijo v kulturnem domu Pod mareio, tako kot so pred- stavili na karnevalu potre- bo Socke po kuhurnem do- mu oziroma prostorih za njene skupine. Mala vas Soc- ka je danes kraj, kjer kul- turna dejavnost resnično cveti. Ve se, po čigavi za- slugi. BRANE JERANKO Gostilničarka Ivanka Koprivnik Iz Socke je ustanoviteljica več kulturnih skupin, ki so znane po vsem Štajerskem ter širše. Z Vrajevo pečjo in Soškimi oglarkami tudi nastopa. Z OBČINSKIH SVETOV Za oceno ustavnosti SLOVENSKE KONJICE - Zaradi zakonske obveznosti us- tanovitve knjižnice kot samostojnega zavoda je Občinsl^ svet v prvi obravnavi potrdil statusno spremembo obstoje, čega Zavoda za kulturo tako, da bo po novem zavod nosj ime Splošna knjižnica Slovenske Konjice, kulturne dejav. nosti pa se bodo izvajale znotraj notranje organizacijska enote z imenom Center za kulturne prireditve. Po razpravi, v kateri je bilo izraženo nezadovoljstvo zaradi obveznosti, ki jih nalaga država občini z obveznostjo ustanovitve knjiž- niče in s tem reorganizacije zavoda, ki je komaj dodobu zaživel, je bil sprejet sklep za vložitev pobude za oceno ustavnosti predpisov, ki občini nalagajo organiziranje knjiž- niče kot samostojnega zavoda. O Mizarski na izredni seji SLOVENSKE KONJICE - Skupina šestih članov občin- skega sveta iz vrst Nove Slovenije in Stranke mladih Slo- venije je vložila zahtevo za sklic 1. izredne seje Občin- skega sveta. Razlog: nerešena problematika stanovalcev na Mizarski ulici po prodaji zemljišča (zemljišče je pro- dala občina), s katero je bil po njihovem onemogočen dostop do ene izmed hiš, in sum, da je to korak k ureditvi parkirišča za tovorna vozila na tem območju. Trdijo tu- di, da je bila prodaja zemljišča protipravna in da je bil oškodovan občinski proračun. Na problematiko so ž( večkrat zaman opozarjali. Denarna pomoč za novorojenčke ZREČE - V občini Zreče letno zabeležijo povprečno 63 novorojencev. Doslej so zanje in za njihove starše priprav- ljali samo sprejem pri županu, na katerem so jim izročili simbolično darilo, po novem pa bo občina ob rojstvu otro- ka prispevala tudi enkratni denarni znesek. Svetniki so sprejel pravilnik, po katerem bo pomoč ob rojstvu prvorojenca 20 tisoč tolarjev, za drugega otroka 30 tisoč, za vsakega nadalj- njega pa 45 tisoč tolarjev. Skupno bi to občinsko blagajno obremenilo letno za nekaj manj kot 2 milijona tolarjev, pravilnik pa bo pričel veljati s prvim januarjem prihodnje leto. (MBP) Glavna razvojna priložnost V občini Dobrna so pred dnevi sprejeli razvojni pro- gram za projekt CRPOV (Celostnega urejanja pode- želja ter obnove vasi) za jugozahodni del občine. Priprave so trajale dve le- ti, izbrano svetovalno pod- jetje Oikos pa je začelo s pripravami točno pred le- tom dni. Med pet prednostnih izved- benih projektov, ki naj bi slfr dili razvojnemu programu, so uvrstili povezovanje pri tr- ženju pridelkov, izdelkov in storitev, izdelavo kataloga po- nudnikov vsega tega, dopol- nitev mreže rekreacijskih pa ti, obnovo Vovkovega mlin; z ureditvijo muzeja mlinars- tva ter ureditev zanemarje nega območja Kačjega gradu Med izvajanjem projekta so med drugim izvedli izo braževanje o možnostih do polnilnih dejavnosti na kme tijah ter organizirali ekskuf zijo. Povezovanje med po nudniki pridelkov, izdelko^l in turističnih storitev ter Tei: mami Dobrna se je izkazale! kot ena glavnih razvojnih prii ložnosti, zato so pripravili na to temo kar tri delavnii ce. Gre za CRPOV za območji vasi Dobrna, Klane, Lokovi^ na in Loka. Širjenja omenja nega programa v druga ob" močja občine Dobrna ne bo- saj kmetijsko ministrstvo tak' šnih uvajalnih faz v bodo^f ne bo več pripravljalo. Tuii na Dobrni je omenjeno in' nistrstvo prispevalo za CRPO^ polovico potrebnega denar ja. BRANE JERAN# Veliko zanimanje za male živali v treh dneh si je razstavo Društva gojiteljev malih živali Slovenske Konjice, ki so jo pripravili v sodelovanju z Vrtnarstvom Polegek, ogledalo preko tisoč obiskovalcev. Zanimanje so priteg- nile tako ptice, golobi, kunci in perutnina kot tudi kače, kuščarji, noji in gozdni prebivalci. Poseben čar je dalo razstavi tropsko močvirje s krokodili in drugimi prebivalci. MBP Dražje ogrevanje Konjičani, ki jim stanovanja ogrevajo iz kotlovnice Prevrat in kotlovnice na Škalski, bodo morali z no- vembrom plačevati za v povprečju 8,94 odstotka višje cene ogrevanja. Takšen je bil namreč predlog nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada Slovenske Konjice, ki upravlja s kot- lovnicama, ki ga je podprl svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin in na koncu potrdil občinski svet. Cene se v pretekli kurilni sezoni niso povečale, sedaj pa je njihov dvig potreben tako zaradi podražitve energentov kot tudi številnih neplačnikov. Njihov skupni dolg je letos že presegel 9 milijonov tolarjev, kar je v strukturi prihod- kov dobrih 11 odstotkov. Člani sveta za varstvo uporabni- kov javnih dobrin so zato že zahtevali seznam dolžnikov in opozorili na doslednejšo izterjavo predvsem v prime- rih, ko se dolžniki plačilu izogibajo. Tokratni dvig cen ne bo enak za vse, saj bo še naprej stimulativen za vse tiste, ki so uvedli individualne merilce porabe. Ugotavljajo namreč, da je dosedanja uvedba kalo- rimetrov že vplivala na zmanjšanje porabe energije. MBP St. 45 - 6. november 2003 17 Aforizem je kot pimpek Prvenec šmarskega rojaka Boštjana Škorjaka postaja uspešnica v Šmarju pri Jelšah, v po- Icrajini veselja, vina in trie- nala satire Aritas, so bili tik pred prvim novembrom ži- dane volje. Kako bi ne bili, saj je njihov rojak, ki je na delu v Ljubljani, predstavil knjižni prvenec. Boštjan Škorjak je predstavil svojo knjigo aforizmov Ride, si sapis - Smej se, če si pame- ten. In Šmarčani, okoličani ter Številni gostje iz bele prestol- nice so se v polni dvorani kul- turnega doma nasmejali do solz. Njihov Škorjak, redni sodelavec Aritasa, pripisuje del zaslug pri odločitvi za pi- sanje aforizmov, kratke in je- drnate zvrsti, svoji mami. Kot otrok je bil preveč zgovoren, zato mu je povedala: »Raje bi te nesla v košu k sv. Roku, kot stalno poslušala.« Vsega je v bistvu kriv Darc, kot je pisalo na odru. Škorjak je pred domačim občinstvom največjo krivdo za nastanek knjige pripisal Družbi za av- toceste rimskega cesarstva. Ko so Rimljani skozi Šmarje pri Jelšah trasirali cesto med Ce- leio in Petovio, se je nekaj enot zaradi šmarnice ustavilo na Šmarskem. Korpus se je usta- vil v Korpulah, imenovanih tudi Porkule, ker so prebivalci nek- daj hudo porkadušali. Ob rimski cesti v Korpu- lah, ki se je ohranila do da- našnjega dne, je bil rojen tu- di Škorjakov oče. Oče, ki je sina med obiskovanjem gim- nazije skušal podkupiti, da bi se učil latinščine, vendar mu to nikakor ni uspelo. To kar ni uspelo očetu, je poz- neje uspelo Boštjanovemu si- nu. Matej Škorjak se je kot dijak ljubljanske Gimnazije Poljane zaljubil v latinščino ter navdušil še očeta. To je dokazal na šmarskem odru, z dvojezično Katulovo pesmi- jo. Njegova profesorica latinš- čine na Poljanah prof. Katja Pavlič-Škerjanec prisega na mrtvi jezik bolj kot na sodob- ne zato, ker ga je že preveril čas. Tako je povedala pred šmarskim občinstvom in pou- darila, da je latinščina bolj aktualna kot kdaj koli. Afo- rizem nasploh povezuje z an- tiko, Rimljani: »Prav satira je nekaj tipično rimskega, zraslo iz tamkajšnje narave.« Boštjan Škorjak piše afo- rizme na podlagi rimskih pregovorov. Kako? Inter ar- ma silent musae - med vojno muze molče, pravi latinski rek. Ker zmagovalec ni znan, dodaja Škorjak. Knjigo z več kot dvesto aforizmi je s šte- vilnimi karikaturami pope- stril Bine Rogelj. Karikatu- rist, nagrajenec šmarskega Aritasa, je občinstvu v zvezi z naslovom knjige povedal, da so mu nekoč rekli: »Ne smej se kar naprej, saj si pa- meten!« Škorjak mu je poja- snil, da je to le naslov knji- ge. In ko se je v Ljubljani iz- vedelo, da je izšla, med po- litiki kar odmeva od smeha, ugotavlja Rogelj. Nekateri ku- pujejo po dva izvoda, enega za branje, drugega za podlo- go stolčkov, ki se mnogim ma- ie- Pa šalo na stran. Škorjakov prvenec je izšel v nič manj kot zavidljivih štiri tisočih iz- vodih, od česar je polovica že med bralci. Veliko tudi za neutrudnega sodelavca Veče- rovega Totega lista, edinega preostalega rednega satirič- nega lista Slovencev ter že po- kojnega Pavlihe. Med Škor- jakovim ustvarjanjem je mo- goče najti humoristične in sa- tirične zgodbe, pesmi, epi- grame, travestije in risbe. Slo- venec od satire ne more ži- veti, zato je Boštjan Škorjak po elektrotehniški diplomi dolgo delal v Iskri, nato bil med ustanovitelji Korone, kjer je bil več kot desetletje direktor. Iz Korone bo pri- hodnje leto odšel med upo- kojence. Med prireditvijo je v dvo- rano zašel starokopitni šmar- ski gospodar, v gumijastih škornjih, s klobukom na očeh, z nahrbtnikom ter zna- čilno govorico. Boštjan Škor- jak ga je (igralca Igorja Hab- jana) le s težavo prepričal o pomenu latinščine, saj »niti mašniki ne mašujejo več v la- tinščini«. Sicer pa, aforizem naj bo kot pimpek, kratek in smešen, je obveljalo na kon- cu med teoretiki iz ljudstva na odru. Čeprav aforizmi po- gosto razžalostijo, streznijo. Za veliko dobre volje so po- skrbeli različni kulturniki iz šmarske občine. Med njimi do- mača filharmonija Rifl godba iz Mestinja, ki igra na najpre- prostejša ljudska glasbila ter je prepevala celo skupaj z ra- zigranim občinstvom. Nasto- pil je tudi zbor Društva vino- gradnikov Šmarje pri Jelšah. Med člani društva je seveda tudi Škorjak, šmarski gastarbajter v Ljubljani. Pa čeprav ima v prijateljevem vinogradu vse- ga pet lastnih trsov. BRANE JERANKO Boštjan Škorjak, avtor knjige aforizmov, skupaj z mestinjskimi filharmoniki. Usodni dnevi čistilne naprave Pred gradnjo komunal- ne čistilne naprave za Šmarje pri Jelšah, ki so jo želeli začeti graditi že v tem letu, pričakuje občina v teh dneh dve pomembni odlo- čitvi. Po zapletu s pridobitvijo manjšega zemljišča za do- vozno cesto, ki je javno do- bro železniške infrastruktu- re, pričakujejo zdaj pisno so- glasje Slovenskih železnic. S soglasjem se je zapletlo za- radi notranjih reorganizacij- skih sprememb med želez- ničarji. Z njim bo izpolnjen še zadnji pogoj za izdajo grad- benega dovoljenja, ki ga naj bi izdala upravna enota še v novembru. Nepričakovana zamuda v zvezi z začetkom gradnje či- stilne naprave pa po drugi plati ni tako moteča. V ob- činski zgradbi namreč v teh dneh prav tako pričakujejo rezultate razpisa okolj skega ministrstva za sofinanciranje 270 milijonov tolarjev vred- ne gradnje, ki bo pri vasi Be- lo. Po zahtevah razpisa, na katerega se je občina prija- vila že maja letos, niti ni mo- goče začeti z gradnjo pred le- tom 2004. Pri vsem skupaj namera- va začeti občina z gradnjo dovozne ceste še letos, z gradnjo čistilne naprave (za 3.200 populacijskih enot) pa spomladi. Pri gradnji si na- meravajo pomagati s sreds- tvi takse za onesnaževanje vo- da, ki jo plačujejo občani na položnicah z vodarino, z de- narjem iz občinskega prora- čuna ter državnim sofinan- ciranjem. Morebitno razli- ko bi pokrili s kreditom iz državnega ekološkega skla- da. Čistilno napravo naj bi predah namenu v letu 2005. Z njo pričakujejo bistveno boljšo kakovost vode v Šmarskem potoku, ki se v sušnih letih spremeni v na- vadni kanal, ter posledično v Sotli. Na čistilno napra- vo bodo priključili naselje Šmarje pri Jelšah, Dvor, Za- drže ter dele Bohovega ter Korpul. To bo prva čistilna naprava v tej občini, v njo pa bo mogoče odvažati tu- di ostanke iz greznic, od tam, kjer še ne bodo priklju- čeni. Sto milijonov tolarjev vred- ni kolektor čistilne naprave, glavni zbirni kanal, je obči- na zgradila že pred približ- no dvema letoma. BRANE JERANKO Geološka pot od Rudnice do Virštanja Po uspelih prireditvah v Kozjanskem parku, še po- sebej pa odlično organizi- ranem Prazniku kozjan- skega jabolka z mednarod- no udeležbo, zdaj priprav- ljajo programe aktivnosti v Prihodnjem letu. Med naj- pomembnejše sodita nada- ljevanje in zaključek obno- ve Trebč ter otvoritev geo- loške poti od Rudnice do Virštanja. S pomočjo ministrstva za l^ulturo so že letos začeli z ob- t^ovo Trebč v občini Bistrica ob Sotli, ki pomenijo zače- 'ek Spominskega parka Treb- s kasnejšim razvojem v da- našnji Kozjanski regijski park. Temeljito so obnovili pet os- novnih objektov, od Kolarje- ve do Javerškove domačije in mlina ob Bistrici ter na novo odkrili Nežino hišo, v kateri so šivali za vso družino. Na novo bo urejena tudi ena naj- večjih apnenic na Kozjanskem ob Bistrici, od koder so pred stoletjem na veliko prodajali apno na hrvaško stran v Ku- mrovec. Obnovo bodo skupaj z občinama Bistrica ob Sotli in Kozje, Muzejem novejše zgodovine v Celju in Zavodom za varstvo kulturne dedišči- ne končali spomladi prihod- nje leto, slovesna otvoritev pa bo 25. maja. V želji, da bi pri- vabili čimveč ljudi, bodo v ob- novljenih Trebčah pripravili tudi več novih in zanimivih programov. Med novostmi je tudi geo- loška pot z Rudnice do Vir- štanja v dolžini desetih kilo- metrov z enaindvajsetimi po- stajami, ki bodo ustrezno oz- načene in komentirane. Pri pripravi poti, ki bo vključila zanimivosti Olimja, Podče- trtka in Virštanja, ob sode- lavcih Kozjanskega parka so- delujeta tudi dr. Jernej Pav- šič in mag. Bogoljub Anišič. Za lažje spoznavanje zanimi- ve poti bodo izdali vodnik in plakat geološke poti. TV F NA KRATKO V Žibernik po novi trasi ROGAŠKA SLATINA - V Žibernik, blokovsko naselje v Rogaški Slatini, namerava občina zgraditi novo cesto, po novi trasi. Dosedanja poveza- va namreč ne ustreza več po- trebam časa, zato je občina pred nekaj dnevi sprejela lo- kacijski načrt za novo cesto. Nova trasa bo potekala od kri- žišča pri Elektru, kjer bo po novem krožišče, zanjo pa bo- do prihodnje leto odkupova- li zemljišča ter izdelali pro- jektno dokumentacijo. V os- nutku občinskega proračuna za leto 2004 je tako za novo cesto v Žibernik že rezervira- nih 30 milijonov tolarjev. No- va povezava bo v celoti dolga približno kilometer, na njej pa bo še eno krožišče, pri tr- govskem centru. BJ Plačali bodo 20 zaposlitev ROGAŠKA SLATINA - Ob- čina želi omiliti brezposel- nost, zato bo v bodoče omo- gočila po približno dvajset za- poslitev na leto. V občini so že sprejeli osnutek pravilni- ka o dodeljevanju finančnih sredstev za pospeševanje za- poslovanja, ki jih bodo pris- pevali iz občinskega prora- čuna. Gre za nepovratne fi- nančne pomoči oziroma sub- vencije za samozaposlitev ali zaposlitev na zavodu prijav- ljenih brezposelnih. Upravi- čenci do občinskega denarja naj bi bile družbe z manj kot 50 zaposlenimi, z letnim pro- metom, ki je manjši od 7 mi- lijonov evrov ali z bilančno vsoto, ki je nižja od 5 mili- jonov evrov. Višina pomoči ne bo presegala 55 odstotkov stroškov za nove zaposlitve. Te bodo morale biti ohranje- ne vsaj tri leta. BJ Št. 45 - 6. november 2003 Dietni Iculiar in vodja cateringa Srednja šola za gostins- tvo in turizem Celje je na gradu Podsreda v Kozjan- skem parku predstavila projektno nalogo Razvoj specializiranih programov usposabljanja na področ- ju gostinstva za dvig kva- litete turistične ponudbe in v njej dva nova poklica, dietni kuhar in vodja ca- teringa. Oba programa sta bila iz- delana na osnovi izkušenj šole, pridobljenih v okviru izvedbe evropskega projek- ta mobilnosti Leonardo da Vinci v treh evropskih dr- žavah: Nemčiji, Avstriji in Španiji. V vsaki državi je projekt trajal tri tedne, v tem času pa so zbrali vrsto koristnih informacij in ma- terialov ter se v teoriji in praksi seznanili z evropski- mi trendi in merili na po- dročju gostinstva in turiz- ma. Dietni kuhar je na področ- ju turizma zanimiv zlasti za zdravilišča pa tudi športno rekreacijske centre, kjer pri- prava hrane za profesional- ne športnike prav tako zah- teva dodatna znanja s po- dročja prehrane. Hkrati naj bi v zdraviliščih ta poklic- ni profil postal pomemben vezni člen med zdravstve- nim osebjem, zlasti dietiki in kuhinjo. Vodja cateringa pa pomeni v okviru zdravilišč, hotelov in podjetij pridobitev delav- cev, usposobljenih za izved- bo dodatnih storitev, pripra- ve izrednih obrokov ob naj- različnejših priložnostih in s tem dvig kvalitete celotne turistične ponudbe. Še po- sebej je zanimiv za kongre- sni in sejemski turizem. Re- lativno kratkoročno uspo- sabljanje, okoli 20 do 22 dni v obdobju dveh mesecev in sofinanciranje stroškov us- posabljanja s strani projek- ta Phare sta prednosti, ki so ju podjetja še posebej po- zitivno ocenila. V pilotno izvedbo obeh programov je bilo skladno z načrtom ak- tivnosti vključenih 32 ude- ležencev, 12 zaposlenih in 20 nezaposlenih iz Savinj- ske dohne. V Celju so tako razvili dve novi nacionalni poklicni kvalifikaciji (celjska gostin- ska šola je že dobila ustrez- no potrdilo za izvedbo teh programov), pri tem pa so glavno vlogo odigrali vod- ja projekta Darja Štiherl, strokovna učiteljica kuhars- tva, in soavtor dietične ku- hinje Romana Gričnik in strokovni učitelj strežbe in vodja cateringa Edvard Kužner. Pri projektu, ki so ga dijaki šole z učitelji tudi praktično predstavili z do- brotami srednjeveške kuhi- nje na gradu Podsreda, so sodelovali Poslovno-komer- cialna šola v Celju, Glocal, Zavod za razvoj intelektual- nega kapitala Celje in Cen- ter za poklicno izobraževa- nje Ljubljana. TONE VRABL Od leve: Darja Štiherl, Romana Gričnik in Edvard Kužner St. 45 - 6. november 2003 KUTURA 19 Barabe Na kmetih Nagrajena komedija, ki je burka in kriminalka hkrati fja odru celjskega gleda- bodo jutri, v petek, ob J.30 uri odgrnili zastor za fgtjo premiero v tej sezoni , nasmejali občinstvo s ko- ,edijo Vinka Moderndor- jfja. Na kmetih. Spomni- fi, da gre za najboljšo in jgrajeno komedijo iz na- jiaja za »žlahtno komedij- [0 pero« letošnjih Dnevov pmedije. S celjsko postavitvijo bo- 5liki iz komedije, ki je bur- ain kriminalka hkrati, za- iveli »v pisani, živahni, ži- obarvni, ritmični predstavi, i daje likom zelo dobro mestitev v prostor, gledal- em pa kaže današnji svet v omedijski luči in v luči bur- e, ki je sicer Slovenci nismo avajeni«, je noviteto pred- lavil režiser Dušan Mlakar, j je bil ponovnega povabila celjsko gledališče zelo ve- i »Delali smo zagrizeno in avzeto, sproščeno. To me je avdajalo z optimizmom in adejam se, da smo ustvarili obro predstavo. Sodilo bo bčinstvo!« Tudi dramaturg liko Smrekar meni, da gre za tekst, ki ga je treba doži- veti v odrski postavitvi in je prepričan, da bo komedija Na kmetih doživela veliko po- novitev. Vodstvo gledališča napove- duje, da bodo igro ob koncu sezone zaigrali tudi na Sta- rem gradu. »Vsaj eno pred- stavo, če ne več,« pravi uprav- nik Borut Alujevič »in to bo- mo podarili našemu zveste- mu občinstvu, ki nas sprem- lja iz sezone v sezono.« Ko- medija se dogaja na kmeč- kem turizmu, kjer se znaj- dejo tudi barabe, ki hočejo izpeljati svoj posel. Na nji- hovo nesrečo pa se prav ob tem času na kmetiji mudi po- licijski minister... MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC Na sceni Jožeta Logarja in v kostumih Svetlane Vizin- tin bodo zaigrali: Manca Ogorevc, Anica Kumer, Renato Jenček, Miro Podjed, Igor Sancin, Zvone Agrež, Bojan Umek, Rastko Krošl, Igor Žužek, Tarek Rashid in drugi. Avtor glasbe je Uroš Rakovec, lektor Simon Škerbinek. Smeha in zabave ne bo manjkalo, si je nadejati že s fotografije. Manca Ogorevc, Bojan Umek in Anica Kumer. Krpanova kobila za zaključek XL Novačanova gledališ- ka srečanja gredo h koncu. Za zaključek se bo občins- tvo v soboto, 8. novembra, ob 19.30 uri v kulturnem do- mu v Trnovljah zabavalo ob predstavi Amaterskega gle- dališča iz Velenja, ki bo upri- zorilo komedijo Ervina Frit- za Krpanova kobila, v režiji Kajetana Čopa. Novačanovi dnevi bodo vključno z zadnjo imeli sedem predstav; žanrsko so to kome- dije, ki jih ima občinstvo naj- raje. Živahno gledališko do- gajanje se je na odru kultur- nega doma v Trnovljah v Ce- lju začelo 10. oktobra s šesti- mi predstavami v treh koncih tednov in velenjsko predsta- vo za zaključek. Na prvo po- lovico letošnjega programa ^e- daliških srečanj, ki jih doma- či amaterski gledališki ansam- bel KUD Zarja Trnovlje - Ce- lje pripravlja v spomin in čast na dramatika Antona Novača- na, se je celjsko občinstvo od- zvalo skromneje, kot v prete- klih letih. Zadnji sklop pred- stav s komedijama Med dve- ma ognjema Ljutomerčanov (petek, 24. oktobra) in Naiv- ne lastovke gledališčnikov z Je- senic (sobota, 25. oktobra) pa je v dvorano kulturnega doma pritegnil nekoliko več zabave in smeha željnih ljudi. Komedijo Krpanova kobila je Ervin Fritz napisal kot libre- to, krstno je bila uprizorjena leta 1992 ob lOO-letnici ljub- ljanske Opere. Člani AG Vele- nje in režiser Kajetan Čop so razmišljali, ali bi lahko takšno predlogo kot je libreto posta- vili na oder kot gledališko de- lo. Sprejeli so izziv in Krpa- novo kobilo opremili še z no- vo glasbo, ki z operno seveda nima nič skupnega. Tako jim je uspelo znano zgodbo Mar- tina Krpana in Brdavsa pred- staviti nekoliko drugače; v gro- teskni obliki, a hkrati tako, da se sporočilnost besedila ni iz- gubila. Organizatorjem je že dru- gič uspelo, da so nadgradili gledališki dogodek in priteg- nili k sodelovanju nekatere znane celjske slikarje. Po vsa- ki predstavi je en umetnik po- klonil nastopajoči skupini svoje umetniško delo. Slike so prispevali: Alica Javšnik, Vlado Geršak, Jure Godec, Stane Petrovič-Čonči in Ma- tej Čepin, to soboto pa bo sli- ko podaril še Božidar Šču- rek. Gledališko dogajanje v Trnovljah je poleg Mestne ob- čine Celje in Javnega sklada za kulturne dejavnosti pod- prlo še več drugih sponzor- jev. ŽIVKO BEŠKOVNIK Pesem v osrčju pariške kulture Mešani pevski zbor Gore- le je v Parizu živečim Slo- ^cem podaril večer doma- ih ljudskih in umetnih pe- li ter zimzelenih popevk, bčinstvo, ki je napolnilo »^rano Uauditorium Saint- ermain des Pres v bližini Wega muzeja Louvre, je lazilo pohvale in željo po "»novnem snidenju. Tovrstna srečanja prispe- tje tudi h krepitvi odno- med državami. Koncer- 'niešanega pevskega zbo- ^so se med drugimi ude- '^ili predstavniki sloven- skega veleposlaništva, druš- tva Slovencev v Parizu ter bosansko-hercegovskega in srbsko-črnogorskega vele- poslaništva. Člani Mešanega pevskega zbora Gorenje so v več kot četrtletju delovanja poleg go- stovanj po Sloveniji in kra- jih bivše Jugoslavije prepe- vali v Nemčiji, Italiji, na Češ- kem, v Belgiji, Avstriji in na Nizozemskem. Polni lepih vtisov in čestitk z nastopa v Parizu že tkejo načrte za pri- hodnja gostovanja, s kateri- mi uresničujejo enega osnov- nih ciljev: ponesti slovensko pesem in besedo v države, kjer ima Gorenje svoja pred- stavništva. Zbor usmerja zborovodkinja prof. Katja Gruber. Koncert v francoski prestol- nici so omogočili podjetje Gorenje France s.a. s sede- žem v Parizu, slovensko ve- leposlaništvo v Parizu in druš- tvo Slovencev v Parizu. S pro- stovoljnimi prispevki, ki so jih na koncertu zbrali, bodo prispevali k delovanju ome- njenega društva. VESNA PETKOVŠEK S slovensko pesmijo so navdušili Pariz. Murkova nagrada in priznanje I Slovensko etnološko društvo bo letos že sedemnajstič zapored podelilo Murkovo Ogrado in priznanje za posebne dosežke v etnologiji na Slovenskem za leto 2002. J^Jagrado za življenjsko delo bo letos prejel znani etnolog, redni profesor dr. Janez Boga- U' Murkovo priznanje za posebne dosežke v etnologiji pa etnologinja Irena Destovnik. "delitev bo 11. novembra ob 18. uri v hotelu Slovenija v Rogaški Slatini. Izvedbo slavnost- ^ Podelitve so poleg ministrstva za kulturo, občine Rogaška Slatina in Znanstveno razi- Walnega središča Bistra Ptuj, podprli še sponzorji iz občine. Slavnostni govornik bo Andrej Dular, lanskoletni dobitnik Murkovega priznanja. MP Aspekti življenja V Galeriji Kulturnega cen- tra Ivan Napotnik Velenje bo- do jutri, 7. novembra, ob 19. uri odprli razstavo del aka- demskega kiparja Janeza Le- nassija Aspekti življenja, ki bo na ogled do 10, decembra. Kiparjeva življenjska pot je bila v celoti predana umetniš- kemu delu. Po končani Aka- demiji za likovno umetnost v Ljubljani (diplomiral je leta 1951 pri prof. Petru Lobodi) je odšel na študijsko izpopol- njevanje v Italijo. Z Jakobom Savinškom je leta 1959 sode- loval na prvem kiparskem simpoziju v Avstriji, ki ga je vodil kipar Kari Prantl. Dve leti kasneje so na Lenassijevo po- budo mednarodna simpozija uvedli tudi v Kopru in Kosta- njevici na Krki. V Velenju se bo predstavil s pregledom male plastike v kamnu iz zadnjih treh deset- letij. Aspekti življenja so poo- sebljeni v živih bitjih (človek, žival) in se razodevajo v ob- čutkih (žalost, dolgočasje) ter stanjih (ravnotežje, soočenje). Enakovredno so predstavljena stanja in pojavi v naravi: rojs- tvo orkana, veter, val, jugo, bur- ja... »To niso hvalnice in poo- sebitve, v obliki in spojitvi člo- veške vzvišenosti, temveč sim- bolno poudarjajo že dano ob- liko v naravnem okolju ali pa drobec le-te povezujejo z no- tranjim prostorom v mali pla- stiki. S temi deli je v sloven- skem prostoru in v svetu po- stal spoštovan častilec narav- nega, ki ni nikoli nasilno po- segal v predmet, ne v prostor,« je razstavi na pot med drugim zapisala kustosinja Milena Ko- ren Božičnik. MP O delu in pomenu kiparja Janeza Lenassija so pisali šte- vilni ugledni slovenski poz- navalci. Izrekli so mu pre- sežne ocene ter mu z vsem spoštovanjem priznaU visok položaj v kiparskem svetu. Njegova ustvarjalna pot od prvih začetkov do danes je bogata in uspešna. Po po- skusih v različnih materia- lih, kot so kamen, bron, že- lezo in beton, se je odločil za kamen, ki mu je dodelil svoj najspoštljivejši odnos, saj mu je prav v kamnu postal obvladljiv ves svet. Delo v kamnolomu, pod odprtim ne- bom, je avtorjev atelje. Zlati žig za pesem Na Republiškem srečanju malih vokalnih skupin, ki je bilo 18. oktobra v Šmartnem pri Litiji, so skupine s Celj- skega: Cantemus iz Žalca, Amadeus iz Šmarja pri Jelšah ter Shalom z Ljubečne, prejele priznanja »Zlati žig«. Srečanja so se udeležile skupine, ki so se na to prireditev uvrstile skozi selekcijski izbor na območnih in medobmočnih pevskih srečanjih. Republiško srečanje sta spremljala zna- na slovenska glasbenika s področja zborovske vokalne glas- be Mitja Gobec in Katja Kovač-Gruber. Po njuni oceni se je od skupin s Celjskega najbolje odrezal Cantemus iz Žalca, pod umetniškim vodstvom Matjaža Kača. Slednji ter Ama- deus iz Šmarja, ki ga vodi Mihaela Pihler, in Shalom KUD Ljubečna, umetniški vodja je Aleš Kolšek, so si na tem sre- čanju prislužili priznanje Zlati žig. ŽB St. 45 - 6. november 2003 20 REPORTAŽA ...in ostali zablodi slovenski poj kultur« Enaintrideseti oktober je očitno prav poseben dan. Ne le, da na ta datum protestanti slavijo začetek svoje cerk- ve, preostali smrtniki pa ta dan poz- namo kot dan varčevanja. Zadnje ča- se se je vrinil še en praznik: noč ča- rovnic oziroma halloween. V petek zvečer je Celje kar cvetelo od zabave (in v kasnejših urah pijače) že (1) j nih coprnic in demonov. Fino, vsak izgovor za rajanje je dober. Tako so mladenke in mladci lahko obiskali kar nekaj večjih prireditev na temo hal- loweena, pa tudi skoraj vsaka oštarija v mestu je bila okrašena na to temo. Posebej velike zabave so bile v MCC- ju, v pravzaprav vseh diskotekah, KUD Underground je imel dober hardkor koncert, osrednja zabava pa je bila na Starem gradu. Tam so »ta mali« rajali od petnajstih do približno osemnaj- stih, ko se je začela zabava za odrasle (ne, ne v TEM smislu...). Plesi, triki, pesmice, delavnice in podobne priti- kline, vse skupaj zapakirano in izve- deno kar v redu. No, ob približno sed- mih zvečer je bilo vsega skupaj že sko- raj konec, saj je organizatorjem zagodlo vreme, pa tudi obiska je bilo - vsaj v popoldanskih urah - čedalje manj. In kje je potem problem? Praznik je uvožen - kot še nekaj podobnih (va- lentinovo) - iz ZDA. Čeprav je Slove- nija veliko bližje keltski dediščini, kot so jenkiji kadarkoli bili. Noč čarov- nic izhaja iz keltskega praznovanja no- vega leta (da, 31.10.). Kelti so verjeh, da se na ta dan, imenovali so ga Sam- hein, prekrijeta svet živih in svet mr- tvih, duše prednikov pa svobodno ho- dijo med nami. To ni bilo nič strašne- ga, seveda, če te le ni uročila kakšna coprnica, saj je bila magija na ta dan zelo močna. Duhovi prednikov pa so bili v redu. Potem pa udari krščans- tvo. Naenkrat postanejo mrtvi ne-mr- tvi, v fantazijskem pomenu besede, torej okostnjaki, zombiji, duhovi, vampirji in podobna navlaka, ki no- čejo umreti. Sčasoma to postane ame- riška varianta pusta, ki jo mediji pri- nesejo tudi k nam. Na koncu le še mnenje slovenskega etnologa in proučevalca mitologije in fantastike Damjana Ovsca. V zvezi s hallovveenom je dejal, da sicer ni z mešanjem kultur nič narobe, da pa bi lahko bili Slovenci pri izbiri malo bolj originalni... GREGOR STAMEJČIČ- GRIZLI Foto: GREGOR KATIČ, ALEKS ŠTERN St. 45 - 6. november 2003 REPORTAŽA 21 Kmetnik za ešetkami jrah. Dolgčas. Tesnoba. Žalost. Osamljenost. Kanček upa- ipa. Hrepenenje... - Vse to izražajo fotografije, ki jih Klavdij Sluban te dni razstavlja v Celju in v Ljubljani Klavdij Sluban, v Parizu jiveči fotograf slovenskega odu, ima za seboj številne ^stave (v Franciji in v Slo- veniji) in nagrade. Trenut- 00 v Galeriji sodobne umet- nosti v Celju razstavlja se- rije fotografij, ki jih je po- iiiel v zaporih za mladolet- ne, vključno s tistimi, ki so nastajale pod okriljem fran- iioskega ministrstva za kul- turo ter v sodelovanju z le- gendarnima fotografoma, Id sta tudi njegova velika fzornika, Henriem Cartie- [om Bressonom in VVillia- nom Kleinom. Na ogled so tudi serije, ki so nastale v državah bivše Sovjetske ^eze in v celjskem zapo- ru za mladoletne v zadnjih ^h letih. Vendar pa Klavdij Sluban ni te vrste fotograf, ki bi us- ^arjal le kopijo realnosti; fistvo fotografije je po nje- govem mnenju ta, da neki lealni dogodek prevede. Slu- lan je zato za svoje ustvar- jajjje izbral okolje, ki je za Klarsikoga v fotografskem smislu popolnoma nezani- mivo, zanj pa je idealno, saj je nabito s sporočili, oseb- nimi zgodbami in tegobami mladih delikventov. S svo- jim fotoaparatom je vstopil v »zamrznjen svet« mlado- letnikov v zaporih, ki čus- tveno otopeli in s tesnobo v srcu preživljajo dolge dne- ve za sivimi zidovi in želez- nimi rešetkami. »Vedno sem želel delati z mladimi, zato ker so polni energije. Zani- ma me srečanje z mladolet- niki in njihov pristop k us- tvarjanju, ki je zelo direk- ten. To, kar jim ponudiš, ti tudi vrnejo. Gre tudi za pre- tok izkušenj med mano in njimi,« pojasni Sluban raz- log, zakaj se je odločil dela- ti z mladoletnimi zaporniki in doda: »Med fotografijo in zaporom pa vidim tudi filo- zofsko povezavo: tako kot zapor, kjer gre za omejen prostor in aktivnosti, je tu- di fotografija stvar okvirč- ka.« Razlog pa tiči tudi v tem, da želi mladim zapor- nikom s svojimi delavnica- mi popestriti monotone dne- ve in v njihovih glavah »od- preti nek drug predalček« ozi- roma pogled na življenje. Da je s temi delavnicami dosegel, kar je želel, potr- juje tudi izjava Davorina, enega izmed fantov, ki je del svojega življenja preživel v celjskem zaporu za mlado- letne: »Zelo sem vesel, da je prišla ta ideja v zapor. K temu projektu sem pristo- pil prostovoljno. S fotograf- sko delavnico so nam dne- vi hitreje minevali. O našem ustvarjanju smo se potem še ves teden pogovarjali. Zelo sem vesel, ko vidim na.raz- stavi toliko mojih fotogra- fij.« Več kot le fotograf in učitelj Klavdij Sluban je prepri- čan, da je z zaporniki treba ravnati kot s sebi enako- vrednimi. »Sam jim hočem dokazati, da lahko tudi oni nekaj dajo, čeprav so mo- goče prepričani, da ničesar nimajo.« Umetnik, ki je v Franciji diplomiral in ma- gistriral iz angloameriške književnosti, se nikoli ne obremenjuje s tem, kaj je kdo zagrešil, da je pristal v zaporu. »Moj cilj jih je pre- pričati, da skozi fotografi- jo izrazijo tisto, kar čutijo in kar bi radi povedali z be- sedami. Na ta način izraža- jo sami sebe in zato naredi- jo odlična dela,« pravi fo- tograf, ki s celjskimi zapor- niki vsako leto preživi ne- kaj dni. Obenem poudari, da ni pomemben samo prvi stik z njimi, ki je kljub pro- stovoljnemu sodelovanju s strani prestopnikov večkrat nezaupljiv, ampak je cilj v vračanju k njim. »Čeprav se ne postavljam v vlogo social- nega delavca, se med nami stke zelo močna vez, ki te- melji na zaupanju in pozi- tivnem odnosu. V vseh teh letih druženja z njimi nisem doživel niti ene slabe izkuš- nje,« je zadovoljen. V njegovih delavnicah so- delujejo tako rekoč vsi; ti- sti, ki ne fotografirajo, pa po- žirajo. Kljub temu, da nih- če od fantov ni imel fotograf- skih izkušenj in predznanja, pa so po Slubanovem mne- nju izjemno dobri. »To se vi- di tudi na tej razstavi,« po- kaže na fotografije, ki so jih ustvarili zaporniki, in duho- vito pripomni: »Njihove fo- tografije so barvne in so ve- hko boljše od mojih.« Na njih se prepletajo podobe oken, rešetk in skoznje pro- sevajoči žarki svetlobe. Fo- tografije izražajo vse tisto, kar mladoletniki čutijo, do- življajo, razmišljajo; zgovor- no pričajo o njihovi stiski in utesnjenosti. Sluban prizna, da je do mladeničev zelo strog, ven- dar ne v smislu kazni, tem- več v smislu zahtev. »Če ni zahtev, fotografija ne more biti dobra. Oni to razumejo in mislim, da jim je celo všeč,« je prepričan umetnik, ki svoje učence tudi pouču- je o smislu in namenu us- tvarjalne fotografije: »Cilj fo- tografiranja je, da razume- jo, kaj so ustvarili. Zelo sem bil presenečen, ker so tako hitro doumeli, kar sem jim želel povedati, in da se zna- jo tako dobro izraziti s fo- tografijo.« Toda mladi umet- niki zagotovo ne bi bili ta- ko dobri, če ne bi imeli iz- jemnega mentorja, ki z nji- hovo pomočjo ustvarja dru- gačno, predvsem pa novo zgodbo o vsem tistem, kar večina ljudi pojmuje kot marginalno. Slubanove fotografije izra- žajo tisto, kar bi z beseda- mi težko opisali. Imajo to moč, da se nam podoba na fotografiji usidra v spomin in nam ostane pred očmi še dolgo časa. Razmišljanje o sporočilu, ki ga nosijo nje- gove fotografije, se namreč ne konča, ko zapustimo raz- stavo, ampak se v resnici ta- krat šele začne. Razstavlje- na dela imajo moč, da se končno zavemo, da je utes- njujoč svet, v katerem pre- bivajo njegovi posamezniki, pravzaprav del našega. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: GREGOR KATIČ Slubanovo delo poleg zaporniških fotografij sestavlja- jo še tiste, ki so nastale na njegovih potovanjih po bal- kanskih državah (Albaniji, Kosovu, Romuniji, Grčiji), državah ob Črnem morju (Ukrajini, Moldaviji, Gruziji, Turčiji), po Antilih in Jeruzalemu. Te so trenutno raz- stavljene v Moderni galeriji v Ljubljani. Posamezniki na teh slikah s svojo prisotnostjo, držo in otrplimi obra- zi kažejo na eksistencialno stisko, negotovost in obču- tek brezizhodnosti. St. 45 - 6. november 2003 22 ŠPORT »Publikum mora iz drekalff Namesto Sebastjana Gobca odslej kapetan Simon Sešlar - Bo po »potresu« bolje? - Tudi Šmartno kandidat za šesterico Po tretjem domačem porazu, že drugem na Hudinji, so Celjani padli na 7. mesto. Za Muro so zao- stajali za točko, za Olimpijo 3, za Gorico in Koprom 5, za Pri- morjem 6 in za Mariborom že 8 točk. Imeli so le 2 točki naskoka pred Šmarčani in 4 pred Domžal- čani. »Do 22. kroga je na voljo še dovolj točk in razlogov za alarm ni,« trdi trener Marijan Pušnik, ki pa so ga vzkliki s tribun in nae- lektreno ozračje v slačilnici pri- vedli na idejo, da igralci glasuje- jo o njegovem odhodu. Le pet jih je bilo v anonimni an- keti za to, da odide, preostalih 18 pa mu je izreklo podporo. Vodstvo kluba se ne meša »Uprava NK CMC Publikum je na skupnem sestanku z igralci anali- zirala zadnje slabe rezultate kluba in sprejela sklep ter z njim sezna- nila igralce, da bo, v kolikor klub po dveh tretjinah prvenstva ne bo uvrščen med prvih 6 ekip, ki bodo nastopile v ligi za prvaka, znižala pogodbene obveznosti igralcev od 1.12. 2003 naprej za 30 do 50 od- stotkov. Na željo trenerja Marija- na Pušnika so se igralci z veliko ve- čino z anonimno anketo opredeli- li, da mu kot trenerju še naprej zau- pajo, kar je uprava kluba tudi spre- jela. Ker je kapetan ekipe Sebast- jan Gobec podal izjavo, da se kot kapetan čuti odgovornega za slabe rezultate ekipe in izrazil željo, da odstopi kot kapetan, so igralci za novega kapetana kluba izbrali Si- mona Sešlarja, njegov prvi namest- nik je Marijan Budimir, drugi na- mestnik pa Sebastjan Gobec.« To je uradna izjava s Skalne kleti. Vo- dilni možje so odločitev o Pušniku prepustili igralcem. Koroški stra- teg zagotovo ve, katerih pet ne že- li, da bi jih vodil. Medtem se je v zvezi s Pušnikovim morebitnim na- slednikom pojavilo ime Janija Za- vrla. Brat predsednika NZS je že vodil Publikum, ki pa ga je zapu- stil raztogoten. Morda resnično ča- ka, da se Pušniku izteče štiriletna pogodba. »Simon je idealna rešitev«! Za štiri leta pa je novo pogodbo podpisal tudi dosedanji kapetan Sebastjan Gobec. V prejšnji sezoni je bil na robu reprezentance, »raz- bijal« je po levem boku, kar so opa- zovali tudi v tujini. Najbolj kon- kretni so bili Ukrajinci, ponudba je bila za naše (celjske) razmere sanjska. Predsednik Marjan Ven- gust je dejal ne, kar mu nekateri precej zamerijo. Njegova namera je bila dobrohotna. Gobec pa ima še vedno vsakih šest mesecev mož- nost za odhod. A vmes se je poš- kodoval, na začetku sezone nekaj- krat igral s pomočjo »igle«, padec forme je bil pričakovan, čeprav ni edini, ki pošilja dolge žoge proti napadu. Vendar, sledil je začetne- mu Pušnikovemu konceptu. Mnogi so spregledali njegovi podaji pro- ti Mitji Brulcu proti Muri in Olim- piji, ki sta se končali z goloma. »Simon Sešlar je idealna rešitev. Je Celjan, zelo izkušen in v prejš- nji sezoni naš prvi igralec. Če bom res njegov drugi namestnik? Od soi- gralcev sem dobil precej glasov, a o tej stvari se moramo še pogovo- riti. Vse je še v naših nogah!« je še vedno optimist bojeviti »Gobi«. Na voljo je kar 24 točk. Po domačem porazu z Olimpijo je Gobec mo- ral pred novinarje: »Začeli smo ze- lo dobro in povedli. Takoj zatem smo popustih in poceni prejeh dva zadetka. Vsako tekmo moramo od- slej dobiti. Dvignili se bomo iz dre- ka! O stanju v slačilnici ne bi go- voril. Glave so razgrete, ne pogo- varjamo se prav veliko.« Kaj pa enajstmetrovka? v 90. minuti pri vodstvu Olimpi- je je Robert Koren streljal proti go- lu, žoga pa se je zabila v desno roko Fausta Budičina. Tega nista videla ne glavni sodnik Krajnc (Ptuj) ne pomočnik Novarlič (Maribor). V celjskem taboru tega dogodka nih- če ni omenjal, kaj šele poudarjal! Ob občinstvu, ki ne vzpodbuja, in takšnem »amaterskem« pristopu pri očitnih krivicah, si Publikum eno- stavno ne zasluži lovorike. Preobrata ni na vidiku. Rešitev je možno iska- ti le še na igrišču. Vajeti prevzema Simon Sešlar, ki klofut sicer ne bo delil, z avtoriteto pa mora izključi- ti moteče dejavnike in moštvo po- peljati do novih zmag. Sicer se bo soj svetlobe odbijal od praznih se- dežev, pleskavice bodo delili zastonj, vstop bo prost, novi trener pa bo prisiljen spremeniti dosedanjo atrak- tivno strategijo. Točke na Ptuju (tek- ma je bila včeraj) bi bile zelo do- brodošle. Potem bi bilo s Koprom lažje, televizijskega prenosa ne bo in radovedneži bi se spet vrnili. Da žvižgajo Draganu Čadikovskemu in od njega prejmejo aplavz... _Nov eian Šmarčanov »Mi se s šestim mestom ne obre- menjujemo, naredili pa bomo vse, da bi ga osvojili. Po remijih smo si tri točke proti Ljubljani zaslužili in to nas je priključilo v boj za ligo za prvaka,« meni vratar Šmarčanov Ro- bert Sraga po zmagi s 3:2 v Šiški, kjer se je izkazal v uvodu tekme. Kot je že v navadi, je zadel Alen Mu- janovič, ki je z 12 goli prevzel vods- tvo na lestvici strelcev: »Ljubljana je dobra ekipa, predvsem doma igra odlično, zelo napadalno. Če ne bi imela težav s financami, bi dala ve- liko več od sebe. V prvem polčasu smo igrali bolj »povlečeno«, potem pa smo se razmahnili.« Šmartno je povedlo preko Luke Žinka, sledili pa sta dve izenačenji. V 86. minuti je Šmartno še tretjič in dokončno povedlo, ko je svoj drugi zadetek dosegel Mujanovič: »Med polčasom smo se dogovorili, da nimamo kaj izgubiti, da nas remi več ne zanima in odločno krenili v napad. S tremi goli v gosteh smo seveda zasluženo slavili. Točke bo treba potrditi tudi doma, sicer nam zmaga ne pomeni nič. Največ zaslug za moje gole ima- jo vsekakor igralci na sredini in boč- nih položajih, drugače ne bi uspel priti do priložnosti. Je pa res, da sem dobro pripravljen, zberem se za vsako tekmo in dovolj je že kan- ček znanja.« V Šmartnem ob Paki so včeraj gostili Domžale, drevi pa bodo pripravili slovesnost ob 75. ob- letnici igranja nogometa. Ekmečičev hat- trick Drugoligaši so odigrali tekme 14. kroga. Velenjski Rudar je doma vi- soko nadigral sežanski Tabor s 6:1. Hat-trick je dosegel Ismet Ekmečic. Približno 250 gledalcev je bilo na štadionu Ob jezeru priča zanimive- mu srečanju, kjer so goli padali kot za stavo. »Edini cilj je bil zmaga in zlahka smo ga dosegli. Pred nami sta dva derbija. Za popoln izkupi- ček se bomo borili tako proti Za- gorju kot nato doma proti Beli kra- jini. Če bi ostali neporaženi, bi na- redili velik korak proti prvi ligi,« je povedal odlični Ekmečič. Rudar je svoj naskok pred zasledovalci po- višal že na 8 točk. Na Viču Dravinja ni odigrala tako kot v prejšnjem kro- gu, ko je kot edina doslej premaga- la Rudarja. Varovanci Marjana Mar- janoviča so se s Svobodo razšli z 1:1. Domači so bili vseskozi boljši tekmec, Konjičane pa je reševal vra- tar Gregor Fink. V 63. minuti pa je Maticu Hudarinu celo uspelo ize načiti. Dravinja, ki se je ponovno povzpela na 3. mesto, bo v nedeljo pričakala Aluminij. JASMINA ŽOHAR DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Mitja Brulc je premeteno, iz ne najbolj ugodnega položaja matiral Olimpijinega vratarja in dosegel že svoj sedmi gol. Tudi izjemen volej Dareta Vršiča je obranil Borut Mavrič. Izidi 14. kroga lige Simobil: CMC Publikum - KD Olimpija 1:2 (1:0); Brulc (30); Budičin (52), Jusufbegovič (67), Ljubljana - Šmartno 2:3 (0:0); Kujovič (64, 80); Žinko (57), Mujanovič (65, 86), Domžale - Primorje 0:0, Dra- vograd - Kumho Drava 1:3, Gori- ca - Mura 6:1, Maribor Pivovarna Laško - Šport Line Koper 1:0. Tek- me 15. kroga so bile včeraj. 16. krog: CMC Publikum - Ko- per (nedelja, IZOO), Maribor Pi- vovarna Laško - Šmartno (16.00). Najboljši igralci 14. kroga:' 10 točk - Alen Mujanovič, 5 Dalibor Filipovič (oba Šmart- no), 3 - Dare Vršič, 2 - Mitja Brulc (oba Publikum), 1 - Luka Žinko (Šmartno). St. 45 - 6. november 2003 23 Na vrhu Nemčije« na vrhu Bundeslige Jjski rokometaši v 3. krogu skupine F lige prvakov s Flensburgom - Kom- plimenti sem in tja lensburg, sobotni tek- f Celjanov, je trenutno jfhu razpredelnice Bun- gge, že desetletje je tik vrhom nemškega pr- jtva, saj je bil kar pet- (drugi, pred sezono pa f okrepil moštvo. Trener ^nov Miro Požun je o p govoril s presežniki jodal: »Igrajo lepše kot (Ška reprezentanca!« jenedžer domačinov ifsten Storm pa je pivo- je proglasil za tihe favori- ■litnega tekmovanja. Korak do Janske meje lensburg je zadnje večje aško mesto na severu, od- ieno le nekaj kilometrov Danske. Zelo ponosno je svoje rokometno moštvo, ima zaradi 3,3 milijona ov proračuna 12 tujcev, 4 ice, 3 Norvežane, po 2 Šve- in Poljaka ter enega Belo- i V prvi postavi je Nemec ratar Jan Holpert (235 na- »v za reprezentanco). Leva m je vrhunska, s krilom som Christiansenom in janjim napadalcem (200 ILarsom Jeppesenom, ki ga je že »rezervirala« Barce- lona. Tudi dirigent je Danec, Joachim Boldsen, pravi bik, ki spominja na Jakimoviča. Nadomešča ga Norvežan Chri- stian Berge. Desni zunanji je Poljak Marcin Lijewski, ki se mu je pridružil 37-letni Pier- re Thorsson - medalje s Šved- sko je osvajal na desnem kri- lu. Na tem mestu pri nemš- kem podprvaku igra Danec Soeren Stryger, na črti pa Be- lorus Andrej Klimovets. Za- sedba je seveda vrhunska, a trener Kent Andersson nima superzvezdnika, kar mu mor- da ustreza. SG Flensburg Han- devvitt je v tej sezoni igral neodločeno s Tušem Essenom (sinoči sta igrala še v 3. kro- gu pokala), edini poraz pa je doživel z Magdeburgom v svo- ji Campushalle z 19:30! V Go- lovcu imajo posnetek tega obračuna ... Celjani neobremenjeni Ker je favorit znan, je celj- sko moštvo brez imperativa zmage. »To je naša prednost. Zagotovo ne potujemo z belo zastavo. Nasprotno, če bi nam steklo po načrtu, se lahko zgodi marsikaj. Sicer pa je njihova obramba 6-0 zelo visoka, pro- tinapadi bliskoviti, tudi po pre- jetem golu, saj je žoga hipo- ma na centru. Zabijajo iz vseh položajev. A tudi oni nas ce- nijo,« je tekmece opisal tre- ner Miro Požun. Podobnega mnenja, da zmaga ni izklju- čena, sta tudi športni direktor Slavko Ivezič (že po zmagi nad Redbergslidsom je tako razmišljal) in neustrašni Ser- gej Rutenka: »Motiv bo na najvišjem nivoju: vrhunski tek- mec, polna dvorana, oči sve- tovne rokometne javnosti. Flensburg ni nepremagljiv.« Di- rektor Vlado Privšek je do- dal: »Tam nimamo kaj izgubi- ti. Če se bo slučajno zgodilo, da bomo izgubili za kakšen gol in obenem lepo igrali, ne bo nič hudega. Želim si potrdi- tve ugleda, ki smo si ga ustva- rili v tujini.« Sodila bosta Ma- džara Csaba in Pal Kekes, ki nimata »nemških predsodkov«. V prejšnji sezoni so v Kielu z 28:26 zmagale Prule in se pre- bile v polfinale lige prvakov. Ob težavah s poškodbami (Štruc, Gorenšek, Mikanovič in nazadnje še Bajram) se je celjsko moštvo popolnoma zbralo šele v torek, ko je Ed- vard Kokšarov dopolnil 28 let. Deveterici nosilcev igre pa se je končno pridružil Mat- jaž Brumen in debitiral sinoči proti Veliki Nedelji. DEAN ŠUSTER Sortni KOLEDAR četrtek, 6. 11. KOŠARICA Fiba pokal, 3. krog: Loko Trutnov - Merkur Celje. '"sobota, 8.11. KOŠARKA Goodyear liga, 8. krog: Union Olimpija - Pivovarna Laško. 1. SL - moški, 7. krog: Pol- zela: Hopsi - Rogla (20), Šo- štanj: Elektra - Koper (19), Šentjur: Alpos Kemoplast - Helios (19). Trocal liga, 6. krog: Ce- lje: Merkur - Jedinstvo (18). ROKOMET Liga prvakov, 3. krog: Flensburg - Celje Pivovarna Laško (15). Pokal pokalnih zmago- valcev, 3. krog, prva tekma: Pelister Bitola - Gorenje. ODBOJKA 1. DL, 6. krog. Ravne: Fu- žinar - Šoštanj Topolšica. nedeua, 9. 11. NOGOMET 2. SL, 15. krog: Slovenske Konjice: Dravinja - Alumi- nij, Zagorje - Rudar (14). sreda^I^TTT" ROKOMET Liga Siol, 7. krog: Celje Pi- vovarna Laško - Inles Riko (18.30), Velenje: Gorenje - Koper (19). St. 45 - 6. november 2003 24 ŠPORT Toplo-hladno Joksimovič razveselil Tri lilije - Po srečni zmagi poraz v Beogradu - Sledi dvoboj z Olimpijo - Zreška trdnjava znova vzdržala Praznični vikend ni bil ovira za najboljše košar- karske klube, saj so le-ti odigrali srečanja rednega kroga, ki pa ni bil preveč uspešen za ekipe s Celjske- ga. »Naša« moštva namreč še vedno igrajo po sistemu to- plo-hladno, temu primeren pa je tudi položaj na tabelah dveh najmočnejših lig. Dve črni seriji Laščani so minuli teden odigrali dve srečanji prvens- tva Jadranske lige in zabele- žili po zmago in poraz. Po zmagi nad Zadrom, ki je priš- la v dramatičnem finišu in je bila odločena z metanjem prostih metov Nebojše Jok- simoviča po končani tekmi (izteku 40 minut), so pivo- varji upravičeno slavili. Ug- nali so zmagovalca zadnje li- ge Goodyear, tudi po zaslugi Joksimoviča, ki je v časovni stiski poskusil pri neodloče- nem izidu z metom s svoje polovice. Zadrčan Pestič je storil osebno napako (gostje še niso biU v bonusu) prav tedaj, ko se je Joksimovič dvignil za met in sodniki iz Srbije in Črne Gore so upra- vičeno dosodili tri proste me- te, po vstopu na igrišče tre- nerja gostov Danijela Jusu- pa pa še dodatna dva. Joksi- movič je prvi prosti met zgre- šil, nadaljnje štiri pa zadel. V soboto so pivovarji go- stovali v Beogradu pri ekipi Reflexa (prej FMP Železnik). Domačini, ki veljajo za eno najmočnejših ekip v SiČG, so zlomili odpor ekipe iz Laš- kega v dveh intervalih. Naj- prej so ob koncu prvega pol- časa z delnim izidom 14:4 prišli do prednosti ob odmo- ru, nato pa z izidom 9:0 ob začetku zadnje četrtine prak- tično že odločih srečanje. Kljub vsemu trudu so tako Laščani ostali praznih rok. V odločilnih trenutkih sta Sa- ša Dončič (25) in Dragan Dojčin (18) imela premalo podpore soigralcev. Ob tem so Laščani zgrešili še 13 pro- stih metov, kar je bilo dovolj za sicer ne preveč prepričlji- ve domačine, da pridejo do zaslužene zmage. V nasled- njem krogu čaka Laščane še eno gostovanje, v Tivoliju na slovenskem derbiju proti Unionu Olimpiji. »Menim, da se lahko zmajčkom ena- kovredno zoperstavimo,« je optimističen Saša Dončič, eden najboljših igralcev lige Goodyear. Rogla še enicrat boljša Odkar igrajo v prvi ligi, Šentjurčani še niso uspeh zmagati v Zrečah. In to jim tudi v petek ni uspelo. Če- prav je Rogla praktično ce- lotno srečanje igrala le s še- sterico igralcev (sedmi je igral le eno minuto), se je po boljšem drugem polča- su tudi tokrat veselila uspe- ha v prestižnem dvoboju. Po prvem polčasu, v katerem je blestel center Kemopla- sta Seid Hajrič (18 točk, 12 skokov), je še kazalo, da lahko Šentjurčani, tudi to- krat oslabljeni, le presene- tijo, a so v nadaljevanju do- mači le bili boljši. Samo Grum (20), Igor Zinrajh (17,87-odstoten met), Bošt- jan Sivka (16, 66%, 10 sko- kov) in Nejc Strnad (17) so bili namreč dovolj, da so premagali goste, kjer Haj- rič ni imel pravega pomoč- nika za presenečenje. Ne- koliko bode v oči razmerje izvajanja prostih metov (34:8) v korist domačinov, kar pa ne čudi, saj so Šent- jurčani veliko napadov za- ključili s posiljenimi meti od daleč (za tri točke 8:36). Elektra je v Kranju sicer prepričljivo dobila skok, to pa je bilo tudi vse, kar so Šoštanjčani pokazali. Brez pravega vodje na parketu so bili namreč lahek plen do- mačemu Triglavu, ki je imel bistveno več razpoloženih igralcev, znal pa je ustaviti tudi Blaža Ručigaja, prve- ga igralca Šoštanjčanov. Po- datek, da je prvi strelec Elek- tre na tej tekmi Adin Sar- hatlič dosegel le 13 točk, vsi ostali pa manj, pove do- volj zgovorno sam zase. Omeniti velja še eno slabo metanje za tri točke - 8:26 - in potem je vzrok petega za- porednega poraza povsem na dlani, s tem pa tudi po- daljšanje krize električarjev. Blizu, a ne dovolj Polzelani so se odlično upirali favorizirani Postoj- ni, a to na koncu le ni bilo dovolj za presenečenje. V povsem odprtem srečanju od začetka do konca je od- ločil slab met Hopsov, kaj- ti s samo 39-odstotnim iz- koristkom je težko zmaga- ti v gosteh. Izkazala sta se Marjan Božič (18) in Sa- mo Finžgar (19, 8 skokov), a to je bilo skupaj le pre- malo za domačo Pivko Pe- rutninarstvo. Pogled na lestvico ne da- je nič kaj prijetnega vide- za, kajti na zadnjih dveh me- stih sta z zaostankom ene oziroma dveh zmag Kemo- plast in Elektra, nič kaj do- sti boljši pa ni niti položaj Hopsov niti Rogle, ki ima- ta po dve zmagi več. Naslednji krog v soboto prinaša nov lokalni dvoboj, tokrat na Polzeli, kamor prihajajo Zrečani, Kemo- plast doma v sila pomem- bnem srečanju gosti vodil- ni Hehos, nič manj pomem- ben pa ne bo niti obračun v Šoštanju, kjer bo Elektra skušala prekiniti serijo po- razov, gosti pa moštvo Ko- pra. JANEZ TERBOVC Foto: GREGOR KATIČ Ključna moža Treh lilij in obenem junaka zmage nad Zadrom Dragan Dojčin in Saša Dončič. Peterka kroga: Dončič, Dojčin (oba Pivovarna Laš- ko), Grum, Sivka, Strnad (vsi Rogla). Igralec kroga: Boštjan Sivka (Rogla). Trener kroga: Jože Hren (Rogla). NA KRATKO Skate Celje 2003 Celje: Drsalna zveza Slovenije bo pripravila najbolj mno- žično evropsko tekmovanje mlajših kategorij v umetnost- nem drsanju. Do nedelje bo v Ledeni dvorani nastopilo 240 najboljših drsalcev iz 11 držav stare celine. Tekmovanje si bo mogoče vse štiri dni brezplačno ogledati od 7. ure zjutraj do 9. zvečer. PŠ Javornikova razočarana New York: Helena Javornik je v svojem prvem nastopu na prestižnem maratonu zasedla 12. mesto s časom 2, 35 ure, kar je sicer krepko pod njenimi pričakovanji. Članica zreš- kega kluba je kljub solidni uvrstitvi močno razočarana nad časom, ki je precej slabši od njenega osebnega rekorda. PŠ »Jekleniff Cokan Celje: Domačin Nino Cokan je odpotoval v ZDA, kjer se bo v soboto udeležil triatlona Ironman na Floridi. Za Coka- na je to že tretji letošnji triatlon po nastopih v Švici in Bra- ziliji. Udeleženci se bodo pomerili na 3.800 m plavanja, 180 km kolesarjenja in 42 km teka. PŠ Pokal Heledi's tretjič Celje: V telovadnici Šolskega centra bo judo klub Sanka- ku pripravil mednarodno tekmovanje za dekleta. Na naj- večji tovrstni slovenski prireditvi bo nastopilo 120 judoistk iz 10 držav. Na podlagi doseženih rezultatov slovenskih tek- movalk bo selektor Marjan Fabjan izbral reprezentanco za velika tekmovanja. PŠ PANORAMA rokomet 1. SL - ženske 9. krog: Burja - Žalec 28:28 (12:16); Agafonova, Randl, Potočnik 6, Stevanovič 5, Krajnc 3, Savič, Strmšek 1. Loka kava - Celeia 24:30 (14:14); Kikanovič 9, Čere- njak 7, Sotler 5, Zorič, Bilič 3, Nenič 2, Novak 1. nogomet 2. SNL 14. krog: Rudar - Tabor 6:1 (4:0); Ekmečič (12, 13, 79), Sprečakovič (23, 87), Am. Mujakovič (45); Šečič (77). Svoboda - Dravinja 1:1(1:0); Kovačič (24); Hudarin (70). Vrstni red: Rudar 35, Bela krajina 27, Dravinja, Zagor- je 24, Krško, Livar 21, Alu- minij 19, Izola 16, Triglav 15, Brda 11, Tabor 9, Svoboda 6. 3. SNL - sever 13. krog: Paloma - Šmar- je pri Jelšah 3:2, Bistrica - Šoštanj 0:4, Zreče - Hajdina 2:1. Vrstni red: Šoštanj 29, Hajdina, Šmarje pri Jelšah 24, Bistrica 23, Malečnik 22, Pa- loma, Železničar 21, Stojn- ci. Zreče 19, Pohorje 16, Pe- snica 15, Ormož 14, Središ- če 12, Kozjak 0. košarka GOODVEAR LIGA 6. krog: Pivovarna Laško - Zadar 85:81 (65:61, 42:47, 21:19); Jokič 22, Dojčin 21, Dončič 20, Joksimovič 10, Je- lesijevič 5, Brolih 3, Rizvič, Miškovič 2; Longin 18, Meeks 17. 7. krog: Reflex - Pivovar- na Laško 91:82 (67:61, 48:39, 24:23); Aškrabič 20, Smith 19; Dončič 25, Dojčin 18, Joksimovič 16, Jokif Miškovič 9, Jelesijevič* zvič 2. Vrstni red: Cib(^ Budučnost, Reflex, Cr^ zvezda 12, Union Olinij) Pivovarna Laško, Zagr Split 11, Zadar 10, Široki] jeg, Lovčen 9, Banjalučka| vara, Krka, Geoplin Slov 8. 1. SL - moški j 6. krog: Rogla - Alpos moplast 79:67 (56:53, 37; 15:23); Grum 20, Zinrajh/ nad 17, Sivka 16, Broliii Želj,Hohler2;Hajričl8,| čar 12, Petrovič, Ribežll Trifunovič 8, Palčnik 6,' linger 3, Jovanovič 2. Tri^ - Elektra 90:79 (62:i 45:31, 29:12); Fon 21, H vat 18; Sarhatlič 13, Vido 12, Nuhanovič, Nedeljkj čll,Ručigaj,Sagadin8,A( Mitrovič 7, Rupret 2. Pi\ -HopsiPolzela 79:77 (64: 41:35, 24:17); Mejak, Jo novič 20; Finžgar 19, Bq 18, Steffel 13, Geržina 8, čan, Cizej 5, Josipovič 4,i bevc 3, Skok 2. Vrstni i Helios, Pivka 11, Zagorje) Triglav, Koper, Rogla, Kij ki zidar 9, Hopsi 8, Alposl moplast, Elektra 7. 1 FIBA POKAL 2. krog: Merkur - Vene 70:80 (57:58, 43:36, 26:1 Jocič 19, Maksimovič Čonkova 12, Temnik Ramšak 6, Erkič 4, Jurše Kvas 1; Hali 23, Melain^ odbojka i 1. SL - moški 5, krog: Šoštanj Topo, ca - Krka 3:0 (23, 20, 1 Vrstni red: Šoštanj Top šica 14, Salonit, Kamnik 1 Krka 9, Svit 8, Olimpija, BI 6, Maribor 3, Fužinar 2,1 murje 1. Končano je tekmovanje v prvi celjski malonogometni ligi. Po večletni vladavi- ni Pelikanov je prišlo do zamenjave na vrhu. Prvič so se namreč na prestol povz- peli igralci Adriatica Azura iz Petrovč. Prva violina novih prvakov je zagotovo no- vopečeni slovenski reprezentant Milan Adri- nek, v napadu sta blestela Andrej Herman in Boris Hodžar, za šampionsko sestavljen mozaik pa gredo zasluge seveda tudi osta- lim članom. Ekipa, ki je vrsto let nastopala pod imenom Bistro Ščurek, je do lovor prišla s prednostjo 5 točk pred Pelikano Skavti Policijo, Vigradom in Marinerom. lige so izpadli Cetis Prijatelji, že pred i ključkom pa so izstopili člani Šmartnegi Rožni dolini. Malonogometno ligaško ti movanje je bilo ponovno ena najbolj ml žičnih rekreativnih prireditev na Celjske saj so se ekipe merile v štirih članskih veteranski ligi. Petrovška trma se je izplačala Adriatic Azur. Stojijo z leve: Robi Perko, Aleš Dolžan, Boštjan Hodžar, Roman Vodovnik, Peter Kavčič in" Ferme. čepijo pa Stanko Plantak, Andrej Herman, Milan Adrinek, Boris Hodžar, Dani Kotnik in Andrej St. 45 - 6. november 2003 PISMA BRALCEV 25 Idmevi Ifikendaši ^ nadloga ali nov razvoj? Vsi samo sprašujejo, zakaj jjani nasprotujejo gradnji vi- (idov, nihče pa ne vpraša vo- pih na občini, zakaj hočejo staviti vikende tudi za ceno jlivanja krvi in tlačenja nji- vah pravic. To se dogaja zato, ker je g. pan delal račune brez krč- irja. Raznim gospodom je jjubil podporo, žal pa je po- bil na krajane, ki so mu v su županskih volitev dali dporo. Zamerimo mu, ker je postavil na stran posamez- kov, ki vidijo samo denar. V 5em kraju smo z gospodom panom sodelovali od začet- njegovega županovanja, saj 10 z njegovo pomočjo izgra- i novo električno omrežje, jslednji korak je bilo asfal- anje krajevne ceste, lotili 10 se tudi vodovoda in tele- munikacij. Moram poveda- da je pri vsakem projektu Slo do kresanja mnenj, ven- t smo s sestanki in popuš- njem na obeh straneh pro- itte speljali do konca - v obo- stransko zadovoljstvo. Vsi nam razlagajo, da nam ido vikendi prinesli napre- kin blaginjo. Vprašal bi sa- D, za koliko so kraji, ki imajo Kende, naprednejši od naše- Mi smo bili po dolgotraj- 11 zapletih pripravljeni na mpromis. Dogovorili smo i da dovolimo postaviti vi- mde, če nam pisno obljubi- , da na območju občine ne !več vikendov, kot je to do- ililo spomeniško varstvo (to deset vikendov v izmeri 35 L metrov). Na občini nam pisne obljube ni hotel dati hče. Ker se jim račun s tako alo vikendi ni izšel, so na Djo roko in z izigravanjem iconov nameravali postaviti inajst vikendov v izmeri 65 metrov (dvojčki) in tu se m je posvetilo, da ne bo os- iopri trinajstih vikendih, zato 'je večina (ne skupina, kot ^ga g. župan) odločila, da Novoli nobene nadaljnje iz- Jdnje, dokler se stvari ne ure- io. Tu je pa hudič vzel šalo I vsa nadaljnja dokumenta- a se je začela urejati po po- ^ni poti. Gospod župan je da ne bo imel proble- ker ima na občini poli- Jio večino in tako nam ni Postalo drugega kot sodiš- i Vendar, dolgoročno gleda- li tudi to ni rešitev, ker bo Vstran gotovo potegnila kraj- l^onec. Zato je sedaj čas, da ■enkrat sedemo za mizo in se dogovorimo o nadaljnjem urejanju potrebne dokumen- tacije. Župana, gospoda Jože- ta Koširja, bi samo opomnil, naj se malo zamisli: četudi kra- jani izgubimo na sodišču, ne bomo dovolili, da nam usodo kraja in družin krojijo drugi. Naj spomnim, da se je v na- šem ^aju zgodila tragedija s smrtnim izidom prav zaradi neke nepomembne ceste in zemlje. Ne bi radi, da se, za- radi neke zemlje in interesov ljudi, ki niso naši krajani, zgodi nekaj, kar bi kasneje vsi obža- lovali, prav gospod župan pa bi pri tem nosil največjo od- govornost. MARJAN VERDNIK, Padeški Vrh Bo Žagarjeva res obogatela z v rubriki Prejeli smo je bi- lo 16. 10. 2003 objavljeno pi- smo predsednice uprave Gra- diš Celje ge. Lidije Žagar - kot odgovor na članek, objavljen 9.10. 2003 pod naslovom »Bo Žagarjeva res obogatela z Gra- disom?« K pismu Žagarjeve da- jem kratek komentar. V pismu me, poleg drugih, obsoja namigovanj in podti- kanj ter s tem zmanjševanja kredibilnosti družbe Gradiš Celje, s čemer pa se nikakor ne strinjam. Dejstvo je, da z omenjenim člankom nimam nikakršne zveze, saj sem ga prebral šele po objavi pisma. Očitno pa ga. predsednica želi očrniti vse, ki se ne strinjajo z njenimi po- stopki in dejanji ter išče de- žurne krivce za morebitne bo- doče težave. Tako je pred krat- kim obdolževala štiri sodelav- ce, ki so odšli iz družbe v letu 2003 (iz družbe sem odšel ju- lija 2002), sedaj pa naenkrat »prednjačimo« trije, ki smo poimensko navedeni. Vzrok za to pa je nesoglašanje s predla- ganimi sklepi na skupščini dne 9. 10. 2003 in napovedane iz- podbojne tožbe zaradi dvoma v realnost podatkov, pravilnost nekaterih njenih postopkov in odločitev v poslovnem letu 2002. Nikakor ne oporekam in ni- sem nevoščljiv doseženim us- pehom v poslovanju, saj po- zitivno poslovanje in uspehi družbe pomenijo predvsem so- cialno varnost zaposlenih in zadovoljstvo ter zaupanje del- ničarjev oz. solastnikov, med katere spadamo tudi mali del- ničarji, vendar pa morajo oce- ne temeljiti na realnosti. Iz navedb v pismu je razu- meti, da je družba Gradiš v pre- teklosti, s prejšnjo upravo, pred prihodom Žagarjeve (april 2001) dosegla nizke pri- hodke in poslovala z dolgolet- no izgubo, kar pa ni res, saj so prihodki (doseženi tudi izven celjske regije) znašali leta 1997 - 5,3 milijarde, leta 1998 - 6,6 milijarde, leta 1999 - 5,9 mi- lijarde in leta 2000 - 5,08 mi- lijarde SIT in izgubo v letu 2000, ki pa bi lahko bila krita iz rezerv ali revalorizacijske- ga popravka kapitala. V teh le- tih je družba zagotavljala de- lo in socialno varnost preko 400 zaposlenim in njihovim družinam. V letu 2001, po zamenjavi uprave, pa so prihodki občut- no padli in znašali le 4,4 mili- jarde SIT. Nisem popolnoma prepri- čan, in to niso nikakršna na- migovanja in natolcevanja, da se družba razvija v »stabilno in napredno gradbeno družbo« ob dejstvu, da je v letu 2002 znašalo dezinvestiranje 425,8 milijona SIT, investiranje pa le 16,6 milijona SIT, da se je poslabšal koeficient dolgovno- kapitalskega razmerja iz 1,95 v letu 2001 na 2,71 v letu 2002 in da iz družbe odhajajo do- bri operativni delavci. Če ga. Žagar že navaja mo- jo terjatev, ki je po njenem neu- pravičena, trdim, da je povsem upravičena, saj je nastala za- radi njenih kršitev določil mo- je individualne pogodbe o za- poslitvi za delovno mesto gos- podarsko finančni pomočnik direktorja (in ne vodja finanč- no računovodske službe) in se nanašajo na nezakonito zmanjševanje moje plače ter predčasno prekinitev pogod- be brez krivdnih razlogov. Ne- kajkrat sem predlagal Žagar- jevi, da se dogovorimo in za- devo sporazumno rešimo, ven- dar nikoli ni imela časa, zato sem zadevo predal sodišču, ce- lotna terjatev pa zaradi tega nje- nega zavlačevanja raste in v pi- smu navedena številka ni pra- va. Na osnovi navedenega si upam trditi, da nekatere na- vedbe v pismu le ne stojijo na čvrstih gradbeniških temeljih. GVIDO VIRANT, Šentjur pri Celju P»REJELI i SMO PPF podpira strokovne rešitve Upravni odbor Pokrajinske- ga podjetniškega foruma je na zadnji seji sprejel stališče do oblikovanja pokrajin v Slove- niji. S soglasjem večine čla- nov je sprejel sklep, da podpi- ra oblikovanje pokrajin na podlagi strokovnih argumen- tov. Upravni odbor ugotavlja, da v Sloveniji narašča politična evforija pri predlaganju števi- la pokrajin v Sloveniji. Ti po- vsem legitimni predlogi v ve- čini primerov temeljijo iz- ključno na željah posamezni- kov iz posameznih okolij in ne upoštevajo nikakršnih pri- poročil strokovnih inštitucij ter ekspertne skupine, ki jo je pred letom dni v ta namen ustano- vila vlada R Slovenije. V PPF obstaja bojazen, da se ne bi ponovila enaka zgodba iz ča- sov sprejemanja zakona o ob- činah. Politično kupčkanje strank in trgovanje med njimi po sistemu »jaz tebi, ti meni« je pripeljalo do pretirane raz- drobljenosti občin. Apeliramo na vse, ki kakorkoli sodeluje- jo pri oblikovanju novega za- kona o pokrajinah, da upošte- vajo vse kriterije, ki so pogoj za ustanavljanje pokrajin. Me- nimo, da je potrebno upošte- vati tako zgodovinske, eko- nomske, geografske in šele na koncu politične razloge za predlog števila pokrajin. Pred- lagamo večinski konsenz vseh prebivalcev posamezne regi- je, kajti enostranske odločitve vplivajo tudi na možnost raz- voja ostalih prebivalcev regi- je. Predlagamo, da se pred sprejetjem zakona javnost po- sameznega območja obvesti o vseh prednostih in slabostih predlagane pokrajine ter mož- nostih razvoja le-te. Kot pri- mer navajamo Savinjsko sta- titistično regijo. Savinjska sta- tistična regija nikoli v zgodo- vini političnih tvorb ni bila raz- deljena. Predlagana rešitev raz- deljenosti na dve pokrajini bi tako prvič v zgodovini poreč- je Savinje administrativno raz- delila. Menimo, da imajo pra- vico vsi prebivalci statistične regije odločati o tem, ali si že- lijo živeti v pokrajini, ki bo mejila na dve državi ali samo na eno in biti seznanjeni s tem, kaj jim takšna razdelitev s sta- lišča možnosti hitrejšega in skladnejšega razvoja prinaša. Manj znano je dejstvo, da bi bila predlagana pokrajina SA- ŠA po kategorizaciji razvito- sti pokrajin uvrščena v C raz- red, kar pomeni, da zaradi raz- vitosti ni upravičena do sred- stev za vzpodbude vsaj do leta 2013. Kaj to pomeni za prebi- valce Zgornje Savinjske doli- ne, je jasno. Pozdravljamo izjavo g. Sreč- ka Meha, župana občine Vele- nje v Novem tedniku, da ar- gumentov za 12 in več pokra- jin v Sloveniji ni in da »ljudje, prebivalci, občani nimajo v glavah nobene meje. Med se- boj so povezani, pa če to poli- tiki želeli ali ne«. PPF je seznanjen z dosežki RRA Celje in jo v celoti pod- pira pri njenih prizadevanjih. Celjska RRA je trenutno edi- na RRA v Sloveniji, ki je pri- pravila integralne projekte za celotno statistično regijo in vsi so v izvedbeni fazi. S tem je celotna Savinjska statistična re- gija že ta trenutek, kot prva v Sloveniji, pripravljena na čr- panje sredstev za projekte iz »strukturnih skladov« po vsto- pu Slovenije v EU. V izvedbe- ni fazi so že nekateri drugi re- gijski projekti, ki v celoti ali delno pokrivajo Savinjsko sta- tistično regijo. Odlično zastav- ljen je projekt regijskega od- lagališča odpadkov ter central- ne čistilne naprave v Celju, tu- ristični center Golte in Park tehnične kulture z avtodro- mom v Čepljah. Mnenja smo, da nihče, ki je na katerikoli javni funkciji, nima mandata za opravičevanje svojih priza- devanj z navajanjem nezmož- nosti sodelovanja z ostalimi no- silci istih funkcij v drugih ob- činah kot razlog za svoje po- teze ter brez zadržkov dema- goško ne argumentirati svojih zahtev. Dolžnost vseh odgovor- nih je, da prihajajočo zakono- dajo pripravijo na način, da ne bo nihče v podrejenem po- ložaju in da bodo oblikovane takšne pokrajine, ki bodo ve- liki večini prebivalcev Slove- nije omogočale enakovredne možnosti za razvoj med po- krajinami in skupni razvoj Slo- venije po vstopu v EU. MATJAŽ PAVČIČ, predsednik PPF, v imenu UO V SPOMIN Franc Podlesnik Pred kratkim smo se na celjskem pokopališču poslo- vili od člana Krajevne or- ganizacije Združenja bor- cev in udeležencev narod- noosvobodilnega boja Mest- ne četrti Dolgo polje. Pokojni je bil rojen 2. 9. 1917 v Svetem Krištofu pri Laškem. Po končani ljud- ski šoli se je izučil za ple- skarja in zaposlil pri Mi- haelu Dobravcu. Leta 1943 ga je nemški okupator mo- biliziral. Do invazije je bil v Franciji. Junija 1944 so ga Američani odpeljali v škotsko mesto Edinbourgh, kjer je prebival v taborišču ujetnikov, kjer se je javil v zavezniško vojsko. Novem- bra so ga poslali v Italijo v mesto Bari, kjer je bila zbir- na baza Pete prekomorske brigade, od tam pa je pris- pel v Split in bil dodeljen v XIX. proletarsko divizijo kot telefonist na položaju Mo- star-Gospič. Junija 1945 so ga premestili na maribor- sko vojno področje kot vod- nika gradbene čete. Nekaj časa je bil brezposeln, na- kar se je ponovno zaposlil pri pleskarju Dobravcu, na- to pa je do upokojitve služ- boval kot slikopleskarski mojster v podjetju Dom Ce- lje. Odlikovan je bil z me- daljo za hrabrost in zaslu- ge za narod. MG PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi: 15. novembra na Pohod po nekdanjih trških mejah Laškega. Odhod ob 8.15 'okalne avtobusne postaje v Celju. Prijave do 13. novem- ter 16. novembra na 3 pohod po Vrtovčevih poteh. Od- ^ ob 5. uri z avtobusnega postajališča ob Glaziji. Prijave * 10. novembra na telefon 03 545 29 27 ali 040 324 669. Planinsko društvo Laško vabi na isti pohod, le da je ^ ob 9. uri z Orožnovega trga. Informacije na telefon 03 23 23. MODRI TELEFON Če imate težave in ne ve- ste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569- 581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Mo- dri telefon lahko med pone- deljkom in petkom zastavi- te tudi po telefonu 42-25-190. Podjetje NT&RC d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Ta številka je bila natisnjena v 15.947 izvodih. Cena izvoda je 350 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.200 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 28.800 tolarjev. Številka transakcijskega računa: 06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Urednik fotografije: Gregor Katič Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagič E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehnične- ga uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Nataša Leskovšek Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 00 880, (03) 49 00 881 E-mail: radio@nt-rc.si Marjela Agrež, Milena Brečko-Poklič, Simona Brglez, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Oset, Mateja Podjed, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tone Vrabl Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja Agencije: Vesna Lejič Organizacijski vodja: Franček Pungerčič Propaganda: Vojko Grabar, Zlatko Bobinac, Petra Vovk, Viktor Klenovšek Telefon: (03) 42 25 190- iax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 Sprejem oglasov po elektronski pošti: agencija@nt-rc.si KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENT CELEIA Slovenske združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilita- ciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 548-49-74 St. 45 - 6. november 2003 26 KRONIKA HGVI TEM Ustrelil partnerko in sodil še sebi Štefka M. zaradi hudih poškodb umrla doma, Maksa K. v kritičnem stanju odpeljali v bolnišnico, vendar je v toi popoldne poškodbam podlegel 1 Nekaj minut pred osem- najsto uro sta se v ponede- ljek iz stanovanjske hiše na Veliki Ravni 13 nad Socko zaslišala dva strela. Tako pravi eden izmed sosedov, ki niti pomislil ni, da se je v tistem trenutku tragično končala življenjska zgodba izvenzakonskih partnerjev Štefke M. in Maksa K. Kot pravijo uradni podatki celjske policije, je »65-letni Celjan ustrelil svojo 64-letno izvenzakonsko partnerko, ki je na kraju umrla, zatem pa je sodil še sebi.« Štefka ni do- čakala reševalcev, Maksa pa so odpeljali v celjsko bolni- šnico, kjer so se zdravniki bo- rili za njegovo življenje, a je v torek umrl tudi on. Krimi- nalisti še vedno ugotavljajo, kaj ga je gnalo, da je na tak način končal njuno zvezo. Ljubezenske težave? Ko so območje stanovanjske hiše zavarovali s policijskim tra- kom, so se poleg svojcev v bli- žini začeli zbirati tudi redki so- sedje. Nekateri pravijo, da ni- so slišali ničesar, eden izmed njih naj bi slišal, ko je dvakrat počilo. Nekaj minut pred dvaindvajseto je na Veliki Rav- ni svoje delo končal preisko- valni sodnik, iz hiše pa so od- peljali Štefkino truplo. Takrat je v jok planila njena najbližja soseda in objela svojo vnuki- njo: »Odpeljali so jo. Pa še da- nes zjutraj sva se pogovarjali. Vse je bilo normalno.« Maks je s Štefko živel na Veliki Ravni dve oziroma tri leta, čeprav je imel svoje sta- novanje na Teharjah v Celju. V zadnjem času pa naj bi se ljubezen začela rahljati, njuni znanci pa znajo povedati, da je bil Maks včasih tudi nagle jeze. Štefka naj bi se odloči- la, da bo zvezo prekinila, kar naj bi mu tudi povedala, kar je Maksa prizadelo. Je bil to razlog za usodno potezo? Nekateri sosedje pravijo, da je bilo včasih slišati pre- pir, čeprav naj bi se partner- ja sicer dobro razumela. Rav- no v ponedeljek ni nič kaza- lo na to, da bi se lahko spor med njima končal tragično. »Zdi se mi, da sta se nekaj pričkala v nedeljo. Takrat sem še v šali rekla, da rožni venec molita. Menda je Štef- ko odpeljal v cerkev, sam pa odšel v gostilno. Ko je prišla Štefka domov, pa je verjetno opazila, da ni njegovega av- tomobila. Domnevam, da je bila zato jezna,« nam je raz- lagala soseda: »Danes pa sva zjutraj še govorili, vendar je bilo ves dan vse zaprto pri njej doma. Mislim, da je dr- va pripravljala za hišo, okrog enajste pa sem videla njega. Še s sosedom sta menda šla gobe nabirat, ko sta prišla na- zaj, naj bi se Maks še enkrat sam vrnil v gozd.« Strel v glavo Maks je v ponedeljek zgo- daj zvečer Štefko ustrelil v ku- hinji. Ali sta se pred tem hudo sporekla, ni znano. Po usod- nem strelu naj bi poklical svo- jega polbrata, mu sporočil, kaj je storil, in odložil slušalko. Skozi vrata garaže naj bi se od- pravil ven in sedel v svoj oseb- ni avtomobil, si nameril pištolo v glavo in pritisnil na sproži- lec. Polbrat naj bi poklical po- liciste, ki so, ko so hudo poš- kodovanega Maksa našli v oseb- nem avtomobilu, vlomili skozi zaklenjena vhodna vrata v sta- novanjsko hišo, da so lahko prišli do Štefke. Maks je streljal s pištolo, ki naj bi jo dobil po nelegal- ni poti, saj zanjo ni imel do- kumentov. Kje in kako j( dobil, zdaj raziskujejo minalisri, ki so pozno, čer iz Velike Ravni odp^ tudi Maksov avtomobil. | radno smo izvedeli, da z li som niso imeli nikoli op kov in zaradi kakršnih zapletov do zdaj na V( Ravni niso posredovali. SIMONA ŠOLI Foto: GREGOR KA Zadnji umor letos se zgodil poleti na Dobrni,j je moški v lokalu z rod bombo ubil prijateljico,! radi hudih poškodb pa ii| tudi sam. Kot najbolj brl len umor na Celjskem va njih letih pa tudi v poli sluh vrstah ocenjujejo ui šoštanjskega brezdomc začetku junija letos. Kriminalisti so se v stanovanjski hiši Velika Raven 13 zadržali še nekaj ur po tragediji. Avtomobil, v katerem je Maks po umoru Štefke sodil še sebi.! Umori in posicusi umorov 2002 - 22. februar - poskus umora v Petrovčah - 9. marec - umor v zavetišču za brezdomce v Celju -19. marec - umor Velenjčana Matjaža Volka v Ljublja- ni, primer pa so preiskovali celjski kriminalisti. - 23. avgust - umor in samomor na Hudinji v Celju - 13. oktober - poskus umora na Dečkovi cesti v Celju Šesterica obdolženih preprodajalcev Pred tričlanskim sena- tom okrožnega sodišča v Celju, ki mu predseduje sod- nik Marko Brišnik, se je v torek začelo sojenje Džema- lu Kadriču, Alanu Gegu, Mateju Feletu, Draganu Vu- koviču. Begi Durakoviču in Mitji Pačniku, obdolženim, da so prodajali oziroma za- radi prodaje kupovali in hranili večje količine ma- rihuane. Šesterici obdolženih - štir- je so iz Velenja, dva pa s Ko- roške - obtožnica očita, da so v različnih časovnih ob- dobjih lani jeseni kupovali oziroma preprodajah večje količine marihuane. Tako naj bi Džemal Kadrič Mate- ju Feletu lani septembra pro- dal kilogram te prepoveda- ne snovi za 112 tisoč tolar- jev, tri kilograme pa naj bi v različnih časovnih obdobjih prodal Alenu Gegi, pri če- mer naj bi Kadriču pomagal Dragan Vukovič. Matej Fele je ob tem, da je prepoveda- no substanco kupil, obdol- žen tudi, da naj bi jo sep- tembra lani v večji količini dvakrat prodal tajnemu po- licijskemu delavcu v bliži- ni Velenja. Alenu Gegi ob- tožnica očita, da naj bi ku- pil 3 kilograme marihuane od Džemala Kadriča, Bego Durakovič in Mitja Pačnik pa sta obdolžena, ker naj bi naj bi je vsak po okoli 300 gramov hranila pri sebi do- ma. Vsem, razen Draganu Vu- koviču, ki je obdolžen po- moči pri kaznivem dejanju, obtožnica očita kršitev 1. od- stavka 196.člena kazenske- ga zakonika, ki določa, da se tiste, ki neupravičeno proi- zvajajo, prodajajo, kupuje- jo ali hranijo substance, raz- glašene za mamila, kaznuje z zaporom od enega do de- setih let. Od šestih obdolženih je v priporu le Džemal Kadrič, za torek razpisan začetek glav- ne obravnave pa je bil preki- njen, saj je obramba zahte- vala izločitev predsednika se- nata Marka Brišnika, ker ni ugodil njihovi zahtevi po iz- ločitvi nekaterih listin iz sod- nega spisa. ALMA M. SEDLAR Razveljavljeno sojenje roparjem Krekove banke v minulih dneh je Višje sodišče v Celju razveljavilo sodbo v primeru doslej naj- večjega bančnega ropa pri nas. Zaradi pomanjkljivo- sti in nedoslednosti med so- jenjem na prvostopenjskem sodišču se bo sodni proces pred istim petčlanskim se- natom Okrožnega sodišča v Celju pričel še enkrat. Hajnija Koširja, Edisa Nu- hanoviča in Barbaro Knep, obtožene, da so maja lani oro- pali celjsko poslovalnico Kre- kove banke in iz nje odnesli okoli 30 milijonov tolarjev. je senat celjskega okrožnega sodišča, ki mu je predsedo- vala sodnica Ingrid Lešnik, spomladi obsodil na visoke zaporne kazni. Edis Nuhano- vič, ki naj bi banko oropal, je bil obsojen na šest let za- pora, Hajni Košir, ki naj bi mu pri tem pomagal, na 7 let. Barbaro Knep, nekdanjo us- lužbenko Krekove banke, ki naj bi pri ropu pomagala in je edina še vedno na prosto- sti, pa na 6 let zapora in pol. Višje sodišče je sojenje raz- veljavilo in zadevo vrnilo v ponovno sojenje prvostopenj- skemu sodišču, saj naj bi bi- la sodba okrožnega sodišča napačna zaradi vseh treh ključnih pritožbenih razlo- gov, na katere se sklicujejo zagovorniki. Kot je povedal Boris Kmet, zagovornik Barbare Knep, je sodišče v času procesa nare- dilo nekaj ključnih napak. »Gre za bistveno kršitev za- kona o kazenskem postopku, za napačno pravno kvalifika- cijo kaznivega dejanja ter za nepopolno ugotovljeno dejan- sko stanje. Ne ve se natanč- no, koliko denarja je bilo re- snično ukradenega iz ban sodišče pa bo moralo vi novnem sojenju opredf predvsem, kakšno je bilo' čajno poslovanje v Krek banki,« je povedal Bf Kmet. Ob tem je zanimi da kriminalisti, pa čepra' bil proces enkrat že zak čen, ne denarja in ne DaB la Borojeviča, človeka, ki bi bil glavni pobudnik za' - še niso našli. Obdolžena E Nuhanovič in Hajni KoŠir^ do ponovnega začetka nja ostajata v priporu. ALMA M. SEDl^ St. 45 - 6. november 2003 p" KRONIKA 27 Ogenj vzel 17- mesečno Leo ^bica je tvegala svoje življenje in iz ognjenih zubljev rešila dva vnučka, le 17-mesečna Lea se iz sobe, polne dima ni oglasila )ružino Šket v Sv. Emi nad Ičetrtkom usoda udarja Ido znova. Pred leti je 33- iji hčerki Marjani eksplo- a bombe vzela že dva ^hna otroka, letos avgu- ije umrl še njen oče, 59- ^ Jože Šket, prejšnji to- [ pa so se nad domačijo «tovih spravili še ognjeni |)lji, v katerih je življenje ubila komaj 17 mesecev ra Marjanina hči Lea. Triindvajset minut čez enaj- \ uro so v torek, 28. okto- i, na številki 113 sprejeli C, da gori stanovanjska hi- Šketovih v Sv. Emi 34. Že z nekaj trenutkov je bilo na izorišču požara čez štiride- tgasilcev. Toda ogenj je bil lat zanje premočan. Babičin boj ♦Zakaj nisem ostala v hiši !, zakaj je morala Lea...,« besede, ki jih te dni v joku [ovarja Marjanina mama atilda, ki je bila usodni dan Hna s tremi vnuki. Poleg Mar- ninega triletnega sina Alja- in Lee je babica pazila še jletno vnukinjo Karin, otro- i svoje druge hčerke. V to- i ko smo jo obiskali, je pri- ivedovala: »S podstrešja sem inesla čebulo. Vsi trije otro- so se igrali in tisto čebulo izili sem ter tja na svojih lačah ...« nam pripovedu- nato jo premaga jok. Na lisk je prišel bližnji sosed, katerim je še pokramljala: lasneje sem želela še očisti- hladilno skrinjo, ki smo jo postavili kar v mojo spalni- co, zato sem jo odšla izklju- čit. Otroci so se igrali v sobi pri kuhinji, slišala sem jih.« Zaradi joka razlaga dogodke v presledkih: »Vsepovsod so mi sledili, zato sem zapria vra- ta sobe, da ne bi šli za menoj. Ko sem prišla nazaj, nisem vo- njala dima, čudno se mi je zde- lo, da so bili otroci tako ti- ho.« Ko je odprla vrata sobe, je vanjo udaril dim, pravi, da je bilo vse črno. »Tipala sem, kje so otroci... Kričala sem in jih klicala po imenu. Slišala sem, kako so tekali po sobi in jokali. Zgrabila sem Alja- ža in Karin in ju potegnila ven...,« pripoveduje Matilda, ki se je zatem pognala nazaj v sobo: »Plazila sem se po tleh, tipala, kje je Lea. A moja Lea se ni več oglasila ...« Direktor celjske policijske uprave Edvard Mlačnik je v ponedeljek povedal, da so kot vzrok za požar izklju- čili napake na električni na- peljavi, še vedno pa preisku- jejo možnost nastanka po- žara zaradi otroške igre. Takrat je do domačije Ške- tovih prispel drug sosed, kli- cal Matildo, naj gre ven iz go- reče hiše, saj bi še ona lahko zgorela, toda vrnila se je še en- krat v dim in ogenj po vnuki- njo. »Nisem je našla ... nisem je mogla rešiti...« Ko je sosed slišal, da je Lea ostala ujeta v hiši, je poskušal pomagati. Matilda se je opekla po delu glave, toda največjo bolečino nosi v sebi. Aljaž in Karin sta jo odnesla brez prask in ope- klin. Visoka lega vasi Sv. Eme je gasilcem oteževala delo, saj jim je zmanjkalo vode za ga- šenje, v vasi pa ni hidranta. Na drugo cisterno so morali čakati natanko 16 minut! Ven- dar je med gasilci že takrat bilo slišati, da naj bi na otro- ka padla s stropa mavčna ploš- ča, ki naj bi ga ubila. Mamina bolečina Plameni so še vedno div- jali, ko je domov z opravkov v Rogaški Slatini prišla tudi Marjana. Ob pogledu na go- rečo hišo, vedoč, da je v njej ostala Lea, naj bi se Marjana želela pognati v ogenj, ven- dar so jo pravočasno ustavi- li. Marjana je v globokem šo- ku. Preboleti izgubo otroka ne moreš nikoli, pravijo. Ona je izgubila tri! Mama Matil- da ne skriva dodatnega razo- čaranja, saj so očeta male Lee obvestili o njeni smrti, toda na pogreb ga ni bilo. Svoje denarne prispevke za pomoč Šketovim lahko nakažete na številko tran- sakcijskega računa 06381 - 0939056187, za družino Šket, Sv. Ema 34. Dobrodoš- la je vsakršna pomoč, zato lahko pokličete tudi števil- ko 031 303 953. V eksploziji bombe v Mi- Ijani na Hrvaškem leta 1998 je Marjana izgubila Tamaro in Matijo. Otroka naj bi v hiši našla ročno bombo, kar je bilo zanju usodno, saj sta jo med igro aktivirala. Marjana je bila obsojena, češ da je ona kriva, ker naj bi v hišo prinesla bom- bo, vendar so jo nato oprosti- li sleherne krivde. Poskušala si je urediti življenje, ko jo je usoda znova udarila. Pomoč Ob našem obisku je bila Marjana pri svojem zdrav- niku, ena izmed njenih sester je ostala ob mami. Družinska tragedija je zaznamovala vseh devet otrok, ki so mami Ma- tildi v zadnjih letih pomagali obnoviti hišo, zadnja dela so končali šele pred dnevi. Zdaj jih čaka ponovno postavlja- nje hiše od temeljev naprej. Pri Šketovih ni bilo nikoli do- volj denarja, zato so se otroci naučili ceniti vsak tolar. Tudi tokrat bodo ponovno stopili skupaj in poskušali postaviti streho nad glavo. S pomočjo Območnega združenja Rdeče- ga križa Šmarje pri Jelšah so odprli poseben račun za zbi- ranje finančnih sredstev za po- moč pri obnovi hiše. Na soli- darnost niso pozabili niti so- sedje. »Kako so ljudje dobri. Pomagajo nam, kjerkoli nam lahko. Najbližji sosedje so nam celo dali v uporabo del svoje hiše,« je hvaležna Ma- tilda, ki si obraz pokrije z dlanmi in znova plane v jok. SIMONA ŠOLINIČ Foto: ALEKS ŠTERN Za 17-fliesečno Leo žalujejo vsi. V grob so jo položili v ponedeljek po- poldne. Iliso bo potrebno ponovno postaviti, toda brez finančne pomoči bo šlo zelo težko. Pred vrati je namreč zima, Šketovi pa potrebujejo dom. Krateic stile v obveščanju? I^žar pri Su. Emi je opozoril na vrsto ^jlov, ki sestavljajo mozaik uspešne P Neuspešne intervencije gasilcev. Vsi ^oki za nekatere pomankljivosti še ^ v popolnosti znani, saj naj bi jih ^^li šele včeraj (sreda) ali danes in J« sporočili. rd sestanku v ponedeljek zvečer v NonVi Prostovoljnega gasilskega ^^fi^a Pristava pri Mestinju niso us- ^odkriti vseh podrobnosti, ki so pov- ile pomanjkanje vode, medtem ko ^__ se je požar neusmiljeno širil. Župan Marjan Drofenik zagotavlja, da ima- jo v cisternah gasilskih društev v obči- ni Podčetrtek za okoli 30 kubikov po- žarne vode, vendar je treba te cister- ne ob hitrem obveščanju čimprej spra- viti do požarišča. Menda obstaja za- pis pogovora med vožnjo na požariš- če, da potrebujejo samo vodo, gasilcev pa da je za to obliko požara dovolj. Torej se je ponovno zapletlo pri alar- miranju in obveščanju, ki kljub dolo- čenim izboljšavam še vedno ne deluje tako, kot bi moralo. Zadnji primer od- kriva vrsto problemov, s katerimi se bodo morali tako gasilci kot tudi vsi drugi, ki so vpeti v verigo varovanja, čimprej spoprijeti. Požar je resno opo- zorilo, da je treba zagotoviti osnovne pogoje za učinkovito reševanje v pri- meru nesreče, kajti samo velika pri- zadevnost in požrtovalnost prostovolj- nih gasilcev nista dovolj. TONE VRABL Kje je Milan Gombač? Za Celjanom se je sredi Domžal izgu- bila vsaka sled že od petka, 31. oktobra, sorodniki pogrešajo 73-let- nega Milana Gombača iz Celja. Neznano kam je od- šel iz osebnega vozila, za- tem ko se je ta za kratek čas ustavil pred gostiščem Rav- bar v Domžalah. Gombače- va kapa, etui za očala in pe- lerina je edino, kar so naš- li za pogrešanim. V petek se je Milan s sinom in vnukom odpravil na Go- renjsko, v Tržič, kjer so obi- skali grob Milanove žene, ki je umrla pred leti. Pot jih je nato vodila v Jesenice, kjer so se oglasili pri sorodnikih, od tam pa so se odpravili proti Štajerski. »V Domžalah sva se s stri- cem odločila, da bi se usta- vili in nekaj pojedU, zato smo z glavne ceste zavili proti Ravbarju. Avto sem parkiral, ker pa je dedi spal, ga nisva želela buditi. Vedela sva, da se v gostilni ne bova dolgo zadržala, zato ga nisva budi- la,« je razlagal Milanov vnuk: »V gostilni sva pojedla piči in se čez kakšnih dvajset ozi- roma trideset minut vrnila k avtomobilu. Mislil sem, da je dedi legel na sedeže, ker ga sprva nisem opazil, nato pa sem videl, da ga ni več v avtu. Zatem sva domnevala, da se je morebiti odpravil na sprehod po okolici.« S stricem sta ga eno uro ča- kala in iskala po okolišu, ker pa se je že temnilo in je de- ževalo in ga nista našla, sta poklicala policijo. Domžal- ska policija je s patruljo sku- paj z Gombačevim vnukom in sinom nato še enkrat pre- česala okolico, vendar iska- nje ni obrodilo sadov. »Spra- ševali smo po vseh okoliških gostilnah, če so ga morebiti kje opazili, vendar nič. Na koncu sploh nisem več vedel, kje naj ga iščemo,« nam je povedal vnuk, ki se je pozno ponoči odpravil proti Celju. V nedeljo se je v Domžale od- pravil sin pogrešanega s svo- jim kolegom ter Milanovim psom, v upanju, da bi sled- nji mogoče izsledil svojega lastnika, vendar uspeha ni bi- lo. Z obsežno iskalno akcijo je več deset domžalskih po- licistov in gasilcev začelo v ponedeljek, ko so dodobra pregledali tudi nevarne de- le Domžal. Vnuk je omenil potok Mlinščica, kjer je vo- de do enega metra globine: »Gasilci so prečesali dobe- sedno vse, saj je voda mot- na, pa še vejevja je veliko. Nič.« So pa prav tako v ponede- ljek na eni strani potoka (kak- šen kilometer stran od kraja izginotja) našli kapo Milana Gombača, na drugi pa nje- gov etui za očala. Vnuka so kasneje še enkrat poklicali, da je identificiral obutev, za katero so domnevali, da je Gombačeva. Pa ni bila. Nek sosed naj bi omenil, da je opa- zil moškega, oblečenega ta- ko, kot so opisali pogrešane- ga, ko je hodil po polju v sme- ri Kamnika z dežnikom v ro- ki. »To ni mogel biti dedi. S seboj smo imeli samo dva dežnika, vendar sta oba os- tala v avtomobilu!« V torek so na bregu Kamniške Bistrice našli še njegovo rdečo pele- rino. Milan Gombač je močnej- še postave, visok okrog 170 centimetrov in daljših neo? striženih sivih las. V petek je bil oblečen v temnejše hla- če, obute je imel črne čev- lje. Na sebi je imel živo rde- čo pelerino. Milan Gombač je v Celju živel s svojim sinom, Celja- ni pa so ga poznali kot nek- danjega ravnatelja osnovne šole na Polulah in profesor- ja nemškega in slovenskega jezika. Kljub letom je bil iz- jemno aktiven, še vedno je rad hodil v gore in prevajal, večkrat je pisal tudi za naš časopis. Bolehal je za slad- korno boleznijo, vsak dan je moral vzeli tudi dve tableti, ki pa jih v času izginotja ni imel s seboj. Včasih naj bi zaradi slabosti padel v neza- vest. In kot da bi se usoda vča- sih poigravala z ljudmi. Gombačeva sestra se je v mla- dosti preselila v Beograd in je pred leti v starosti devet- deset let od doma šla nezna- no kam. Še danes ne vedo, kje je. Gombačevi sorodni- ki in znanci upajo, da bo nje- gova usoda bolj svetla. SIMONA ŠOLINIČ Milan Gombač, borec za slovenski jezik in ljubitelj živali. Št. 45 - 6. november 2003 28 Oskarji 2004 prvič na delu ...in množična borba za tujejezičnega oskarja Začele so se prve najave za Oskar- je 2004 - ptice znanilke, ki nas naj- bolj zadevajo, so tujejezične kandi- dature. Letos se za nominacijo pote- guje rekordnih 55 držav. Akademi- ja bo naslove petih izbrancev za 76. Oskarje objavila 27. januarja 2004, slovesna podelitev pa bo v nedeljo, 29. februarja, seveda v Hollywoodu. Kot vsako leto, bo ravno ljubljan- ski LlFFe tisto slovensko prizorišče, kjer se bo med prvimi dalo videti kar nekaj kandidatov in verjetno tudi ka- snejših nominirancev - za »tuji« in »do- mači« film. Tako se je zgodilo tudi z lanskoletnim tujejezičnim oskarjem, ki ga je dobil film Nikjer v Afriki Ca- roline Link. Letos si bomo na LIFFu ogledali Profesionalca Dušana Kova- čeviča, ki zastopa Srbijo in Črno go- ro. Med možnimi oskarjevci, ki bodo na ogledu v Ljubljani, je še Dogville Larsa Von Trierja, v katerem zaigra Nicole Kidman. Veliko se govori o fil- mu Trinajst, v katerem igrata Holly Hunter [Klavir) in Evan Rachel Wood, pa o Toni Collette (Šesti čut), ki zaigra v Japonski zgodbi. Še največ govoric sproža Whale rider oziroma Legenda o jezdecu kitov, pa ne samo zaradi (men- da) fantastične glavne igralke, Keishe Castle-Hughes, temveč tudi zaradi drugih kvalitet... toda o tem drugič. Znano je že, da smo Slovenci za svo- jega kandidata za nominacijo izbrali Re- zervne dele Damjana Kozoleta. Izbor se na prvi pogled zdi pameten; film je že doživel veliko priznanj, od udeležbe na Berlinskem festivalu, do nagrade žirije v Sarajevu, pa nazadnje vesne za najboljši film na 6.FSF-ju v Celju. Vendar prvi po- gled rahlo vara. Rezervni deli so film, nadvse pisan na kožo Evropi. (Kandida- tura za evropske filmske nagrade, biv- šega felixa, je povsem logična in dobra!) Po eni strani zaradi tematike preselje- vanja narodov, po drugi strani pa zaradi zadržanosti, kontroliranosti, umirjenosti v mnogih možnih niansah, od scenarija do atmosfere filma. Vendar pa Amerika s tematiko preseljevanja in držav v tran- ziciji ne ve natančno, kaj početi, pa tudi sicer Američani bolj »padejo« na neza- držane, na iskrene in čustvene filme, na filme, ki iz »racionalnega« stališča mor- da niso popolni, vendar »zadenejo«. Za- to opazka: morda vendarle ne bi bil slab izbor Pod njenim oknom Metoda Pev- ca. Poleg vseh naštetih kvalitet je še vedno tudi povsem slovenski... a vendar uni- verzalen. Seveda je res tudi to, da sama kandidatura ne pomeni nič, če za sabo nimaš velikanskega reklamnega stroja. Letos so okoliščine glede »dvigovanja gla- su, da ga sliši žirija«, še bolj težke: Aka- demija namreč namerava prenehati po- šiljati filme na dom članom žirije, to pa bo po mnenju mnogih (predvsem evrop- skih režiserjev) zmanjšalo možnost og- leda filmov neodvisnih studiev, ki se vr- tijo v alternativnih kinodvoranah. Ka- mor se članom žirije menda niti ne lju- bi odkorakati... Rešitev za slovenski film vsekakor ni le to, da se posname dober film, ampak tudi to, da se tak film, če je le možno, posname v koprodukciji... PETER ZUPANC, foto: GK Rezervni deli Damjana Kozoleta so naš adut za oskarja. Seabiscuit Težko je najti na kupu več autsajderjev, kot jih premore Seabiscuit; film zgleda kot promenadna pista, na kateri so zbrani izgubljenci mnogih final- nih mednarodnih tekmo- vanj. Najprej je tu asocialni kavboj, ki živi na robu mo- dernega sveta, v katerega ne sodi več. Potem je tu bo- gataš, ki mu smrt sina iz- briše smisel življenja. Po- tem je tu džokej, ki je pre- velik, napol slep, na kon- cu pa še povsem polomljen. In nenazadnje je tu konj, lena premajhna mrha, vzgojena, da izgublja. S takšno tolpo luzerjev se ka- kršnakoli konje- niška zmaga zdi takšna Misija ne- mogoče, kot pri- peljati Toma Cruisa na promo- cijo njegovega naslednjega fil- ma k nam. Namen filma je precej enostaven: sporočiti, da se je narobe predati kateri- koli matematiki, ki napo- veduje poraz. Film to spo- roča celo malce preveč in- tenzivno. Do neke mere je podoben govoreči lutki, ki zna ponavljati le en sta- vek: »Autsajderji lahko zmagajo, autsajderji lah- ko zmagajo,« kar ga v bis- tvu naredi podobnega pi- luli za dobro razpoloženje; v smislu, »če se počutite autsajderja, pa potrebujete motivacijo, vzemite dozo Seabiscuita. Nemogoče je mogoče.« Pa vendar - kljub ponavljanju in ne- koliko preveč praznemu začetku filma, »fraza« ne postane zlajnana. »K vec« je po eni strani rej ser, Gary Ross, ki večm časa zna držati ritem fik skega razpoloženja in i s katerimi drobnimi p( drobnostmi ga obarvQ\ dopolniti, menjati, ki zt dirke narediti res divja ke. Po drugi stn ni pa je na u dah zadržan igralska zašel ba, ki nikoli i potrebuje jumU plakatov in s\ nalnih raket, i bi sporočila,] katerem stanju se kan terji, ki ju igrajo, naha Ko vidite oči Jeffa Brid^ sa, ko se zave in prei dejstvu, da bo vendai moral zamenjati ženo," ga je zapustila, vam je^ sno, da bi človek že zdq naj moral dobiti oskam Chris Cooper ga je dol za vlogo v Prilagajanju; i daj ga komajda prepozn te. Tobey Maguire da sli titi, da je bil še pred kra kim Spiderman, le teda ko jezdi sklonjen nad hrl tom konja. V bistvu noH od nastopov ni zares sa| jemajoč, vendar vsi sku^ zadostujejo, da se film a drži nad vodo. In še neU več kot to. I Piše: PETER ZUPANC Razsvetljenje in borba za prestolir številka ena Gerry (ZDA) Režija: Gus Van Sant Vloge:'Casey Affleck, Matt Damon Moška prijateljstva, ki namigujejo na več kot prijateljs- tvo, so njegova specialiteta. Gus Van Sant je Keanuja Reevesa obdaril s spalno boleznijo, da mu ni bilo potreb- no igrati [Moj mali Idaho), Umo Thurman pa z velikan- skima palcema, da je lahko poskrbela zase [Even cowgirls get the blues). Njegov Elephant je »realna« verzija Bovlin- gaza Columbine: letošnja zlata palma v Cannesu za režijo in najboljši film. Gerry šiba globoko v odtenke doživlja- nja sebe... Vsebina: Dva mestna mladeniča, prijatelja, oba z ime- nom Gerry, odideta na izlet do roba Doline smrti. Mimo redkih izletnikov se vzpenjata po goli pokrajini in iščeta neko določeno mesto. Kaj naj bi bilo na tem mestu, ali zakaj ga iščeta, ni znano... Ciklus Ruski veče- ri: Ivan Grozni 1 (Ivan Groznij, Sovjet- ska zveza) Režija: Sergej Mi- ha j lovič Eisenstein Vloge: Nikolai Cherkasov, Lyudmila Tselikovskaya, Sera- fima Birman Novembrski ciklus Art kina Metropol je čista klasika. Nekaj Eisensteina in nekaj Mihalkova. Za vse tiste, ki so slišali, pa niso videli, pa tiste, ki so videli, pa bi radi videli ponovno. Začenja se s prvim delom Ivana Grozne- ga. Eisenstein, mojster montaže, v filmu zgodovinskih razsežnosti, razkošja in okrutnosti. Vsebina: Leta 1547 se Ivan IV. (1530-1584) okrona za ruskega carja, za nalogo pa si zada povrnitev izgubljenih ruskih ozemelj. Poroči se z Anastasio, bojuje s svojo bo- leznijo, ki ga skoraj ubije, medtem pa se sooča z mnogi- mi sovražniki, ki bi želeli prevzeti njegov prestol... Št. 45 - 6. november 2003 29 TEDENSKI SPORED . RADIA CELJE 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija iedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, ^00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9,10 Med zaprašenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 13.00 poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Do- godki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 18.00 Klonirano - servirano, 18.30 Na kubik, 19.00 Novi- ce, 19.10 Večerni program, 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in polores, 20.00 M.I.C. Club, 23.00 Na krilih ljubezni (love songs), 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radij- ih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.40 Ne preslišite v Poročilih RC, 7,45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Do opoldneva po Slovensko, 9.40 Halo, Zdravilišče Dobrna, lO.OO Novice, 10.10 Halo, Terme Zreče, 11.00 Podoba dneva, 11.55 Zaključek oddaje Do opoldneva po Slovensko, 12.00 Novice, 12.15 Besedne norosti, 13.00 Od petka do petka, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli- šite v Kroniki RC, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 20.00 Album tedna, 21.00 Na kvadrat, 24.00 SNOP - skupni nočni pro- gram lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.^0 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, ?.00 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Čisti ritmi 70 tih, lO.OO Novice, 10.15 Čisti ritmi 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 pisti ritmi 90 tih, 12.00 Novice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovi- tev oddaje Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, J6.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 ŠKL, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Sašo Einsidler, 24.00 SNOP - ^kupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slove- i^^iSEZiiSnit^ssuSsiiiiiiiP^^^iiii 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC, 8.00 Poročila. 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, lO.lO Znanci pred mikrofonom, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domače 4,12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Glasba iz studia Radia Celje, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije ■ kfBi I* JTi m nr^^^^^^^BBI^B^ sS.OO Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, ^.00 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC, P.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, llO.OO Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba (dneva, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra- Slo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 Top 5 glasbenih želja, 17.00 Kronika,, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.10 {Večerni program, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP - skup- ^očni program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 5.15 Iz županove pisarne (oddaja vsak zadnji torek v mesecu), 10.00 Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 13.00 Poudarjeno, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Ra- Slo, 16.15 Ne preslišite v Kroniki RC, 16.20 V stiku, 1700 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje (kviz), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 20.00 Radio Balkan, 23.00 Saute surmadi, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regional- ^ radijskih postaj Slovenije 5-00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 740 Ne preslišite v Poročilih RC, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, lO.OO Novice, 11.00 Podoba dneva, 12.00 Novice, 12.15 Čebelica in ^rna pika, 13.00 Poudarjeno, 13.30 Mali 0,14.00 Regijske novice, IS.OO Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Ne presli- šite v Kroniki RC, 16.20 Filmsko platno, 1700 Kronika, 1745 Jack pot, 18.00 Pop čvek (vsako drugo sredo v mesecu oddaja Full Cool t^emo Top), 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 23.00 Dobra '^odba, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in regionalnih ^sdijskih postaj Slovenije Z odra pred mikrofon Ko sem Miho Alujeviča pred dobrim le- tom povabila v nočni program, je pogovor poslušala urednica in me vprašala, ali bi bil morda pripravljen s poslušalci Radia Celje deliti svoj žametni glas. »Poskusi,« sem ji rekla, čeprav nisem bila prepriča- na, da bo privolil. Kot že tolikokrat, je spet presenetil in se ob napornem delu, ki ga že ima (biti gledališki režiser na svobodi v tej državi ni najbolj donosen posel), lo- til novega izziva. Prav kmalu je postal eden najbolj priljub- ljenih moderatorjev Radia Celje. »Priljub- ljen za tiste, ki me imajo radi in povsem nepriljubljen za poslušalce, ki me ne more- jo niti slišati,« pokomentira, ponosen na to, da tako kot na skoraj nobenem področju živ- ljenja in dela tudi pred radijskim mikrofo- nom ne sodi v sivo povprečje. Veliko poslušalcev zanima, kdo so us- tvarjalci programa Radia Celje, kdo se skri- va za mikrofonom in mešalno mizo, kaj ti ljudje počnejo v zasebnem življenju in kako izgledajo. Delček te radovednosti vam bomo potešili v naši novi rubriki z naslo- vom Radio Celje - osebno, v kateri bomo v naslednjih mesecih predstavili vse radij- ske moderatorje, tonske tehnike, novinarje in ostale sodelavce Radia Celje. O tem, kakšno je njegovo radijsko delo, se lahko, če radijski sprejemnik nastavite na frek- vence Radia Celje, prepričate sami. Lahko pa izdamo, da je ob režiji gledaUške igre na aka- demiji v Zagrebu študiral tudi radijsko reži- jo. Zato ima marsikdaj povedati tudi kaj na račun takšnih in drugačnih reklam, kar je še en razlog, zaradi katerega pri ljudeh (še zla- sti pri tistih, ki s težavo sprejemajo kritiko) ni najbolj priljubljen. Vendar je prav nepo- srednost ena njegovih glavnih lastnosti - če- prav si s tem kroga občudovalcev človek v našem okolju ne širi ravno najbolj. Med odmevnejšimi predstavami, ki jih je na oder postavil v Celju, so Trnuljčica, trilo- gija o Barbari Celjski in Veroniki Deseniški, Vitez na obisku... Sodeluje pri gledališču Ani- ce Kumer Dva obraza, režiral je monodra- mo o Fanni Haussman, že drugo leto režira v amaterskem gledališču KUD Zarja Trnovlje, dela pa tudi kot selektor za gledališke pred- stave Sklada RS za kulturne dejavnosti. Njegov zadnji odmeven projekt je režija komedije za odrasle Cesarjeve preobleke celj- ske ustvarjalke Bine Štampe Žmavc. Uspešni premieri v Mariboru sledijo nove ponudbe; tako je pred nekaj dnevi v Mariboru podpisal pogodbo za režijo opere Ognjemet (komična opera v treh dejanjih), za oder SLG Celje pri- pravlja štiri monodrame Daria Foa, tik pred koncem pa so tudi dogovori za otroško pred- stavo v lutkovnem gledališču v Mariboru. Uspešna premiera v gledaUšču je za reži- serja seveda velika zmaga; v programu Radia Celje, ko poslušate njegovo izvirnost in ža- metni glas, pa si ponavadi sledi več majhnih, a nič manj pomembnih zmag. »Največji iz- ziv pri radijskem delu je zame trenutno pri- prava in izvedba kviza, posebej pa me veseli odziv poslušalcev,« pravi Miha, W na vpraša- nje, kaj se mu zdi pred mikrofonom najmanj prijetno, izstreli: »Nič. Če bi bilo kaj tako zelo neprijetno, da ne bi mogel zdržati, bi odšel.« Svobodno. Morda je pred mikrofo- nom tako dober tudi zato, ker je radijsko de- lo zanj predvsem konjiček. Vesel je vsakega poslušalca, ki ga pokliče in vsakih »večjih« poročil, ki jih prebere, ne da bi se zmotil. Ali zasmejal - kar se mu prav zlahka zgodi, glede na to, da svoje delo opravlja s srcem. ALMA M. SEDLAR Foto: GK NE PRESLISITE NA RADIU CELJE petek, 7. novembra, od 9.00 do 12.00; do opoldneva po slovensko Premierna predstavitev hitov Hita Od 1. septembra naprej je vsak petek med 9. in 12. uro na sporedu oddaja Do opoldneva po slovensko, v kateri vrtimo izključno slovensko glasbo. V oddaji zavrtimo številne starejše hite, predstavljamo novosti, gostimo zanimive goste, uresničujemo vaše glasbene želje, za- stavljamo glasbene uganke... Tokratna oddaja bo zares posebna, saj bomo prvič predstavili skladbe, ki jih bo mogoče slišati na Hitovem festivalu 15. novembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Finalisti Hitovega festivala so: A&M, Aleksandra Čermelj, Brigita Šuler, Celjanka Hajdi Korošec, Itak, Johny Bravo, Vuhubanda, Marijan Novina, Nuša Deren- da. Pika Božič, duo Platin, Rebeka Dremelj, Ritem planet. Sam & Darjan, Tulio Furlanič, Vili Resnik, Victory in Vera Trafella. V oddaji boste lahko prisluhnili tudi pogovoru Simone Brglez s skupino Supernova. Prav tako se bo pogovarjala s Karmen Stavec, ki bo med drugim odgovorila na vprašanji, kaj se je dogajalo na večerji z Janezom Drnovškom in v kakšni zvezi (če sploh še?) sta z Martinom Štibernikom. sobota, 8. novembra, prenos Liga prvakov na severu Nemčije Rokometaši Celja Pivovarne Laško bodo v 3. krogu lige prvakov gostovali pri Flensburgu, trenutno vodilnem moštvu Bundeslige. Vrhunski obračun se bo začel ob 15. uri, reporter Dean Šuster pa se bo s prizorišča prvič javil že pol ure prej. Oba kluba sta v prvih dveh krogih zmagala. sreda, 12. novembra, ob 18.00: full cool dei^ top Zadnji Full Cool Demo Top Sredin Full Cool Demo Top bo zadnji pred javno finalno oddajo, ki bo 9. decembra. Predstavila se bodo tri dekleta. Vsaka si je izbrala svojo skladbo in jo posnela v glasbenem ateljeju Goda v Celju. Poslušalci bodo lahko neposredno v oddajo povedali mnenje o najbolj- ši izvedbi, prav tako pa nam bodo lahko med 18.30 in 19. uro pošiljali SMS sporočila na tel. številko 031 760 461. V prihodnji številki Novega tednika bo v prilogi TV Okno objavljen kuponček, s katerim bodo bralci lahko glasovali. Zmagovalka tokratne oddaje se bo pridru- žila ostalim mesečnim zmagovalcem, ki se bodo predstavili 9. decembra na javni zaključni prireditvi v Memphis clubu. Nekaj finalistov za sedmi Full Cool Demo Top bo izbrala tudi strokovna komisija, v kateri so Vojko Sfiligoj, Alenka Godec in Stane Špegel. Alenka bo posebna gostja prireditve, na kateri bo nastopil tudi pevec Domen Kumer. TUJA LESTVICA 1. VVHEREISTHELOVE- BLACKEVEDPEAS (8) 2. HOLEINTHEHEAD-SUGABABES (2) 3. RUBBERNECKIN(PAUL OAKEI\IFOLDREMIX)- ELVISPRESLEV (5) 4. SL0W-KYL1EMIN0GUE (3) 5. MEAGAINSTTHEMUSIC- BRITNEVSPEARSFEAT. MAOONNA (3) 6. TROUBLE-PINK (1) 7. CANTHOLDUSDOVVN- CHRISTINAAGUILERAFLIIKIM (6) 8. FEELGOODLIES-NOANGELS (2) 9. BABYBOY-BEYONCEFT. SEANPAUL (4) 10.GOODBOYS-BLOI\IDIE (1) DOMAČA LESTVICA 1. NAPOJ-SIDDHARTA (8) 2. HIRAJKAM,HIRAJGG- MAGNIFICG (6) 3. TISOČ LET-VLADO KRESLIN (3) 4. REPUBLIKA BANANA-KINGSTON (3) 5. DRUGA NAJ TI SUŽNJA BO-B.BT (6) 6. NIHČE NI POPOLN-GAMEOVER (5) 7. KJE STE VI (KAJ TU DOGAJA)- TINKARA KOVAČ (1) 8. ODHAJAŠ (BALADA ZA ZGORNJO SOSEDO)-Ml 2 (2) 9. TEČAJ ROMANTIKE-PETER LOVŠIN (5) 10. NASEDLA LADJA-SKAT (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: ADDICTED-ENRIOUEIGLESIAS GUILTY-BLUE PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NOČ IMA SVOJO MOČ-KINO DAJ, DA SPET ČUTIM TVOJ POUUB-SOUNDATTACK Nagrajenca: Barbara Maček, Škofja vas 12, Škofjavas Tamara Cvet, Proseniško 65, Šentjur Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKPRTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. CEUSKIHSplus 1. PO SVOJI POTI GREM-OKROGU MUZIKANTJE (8) 2. RAD POVEDAL BITI- ŠTAJERSKIH? (2) 3. SRČEK Ml DAJ-POLKA PUNCE (5) 4. UJELA SEM ŠOPEK-VESELE ŠTAJERKE (3) 5. LITERVINCA-JOCOSPRUATEUI (1) Predlog za lestvico: TOČAJKA-SUAJ SLOVENSKIH 5 plus 1. ZLATI ČASI-ŠIBOVNIKI (5) 2. POROKAJEPOMLAD-ANS. MARJANA HERCEGA (4) 3. NAJLEPŠI DAN-ANS.STORŽIČ (3) 4. SRCE Ml JE UKRADLA ŠTAJERKA-RUBIN (2) 5. POŠTAR-BRODNIKI (1) Predlog za lestvico: VINO IN ROŽE-ANS.FRANČIČ Nagrajenca: Zinka Potočnik, C. Na Roglo 11 a. Zreče Luka Golob, Lokarje 19, Šentjur Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje. Št. 45 - 6. november 2003 30 INFORMACIJE St. 45 - 6. november 2003 NASVETI 31 Modni rožni vrt pozimi Rože na vrtu so odcvete- U. Zato je čas, da zdaj zac- i^tite ve, pravijo letošnji je- jfnsko-zimski trendi! Z mo- jo, ki je dobila navdih na [ivopisanem rožnem vrtu in jvetočem travniku za njim. Modni ustvarjalci nikakor jiso bili »v rožicah«, ko so krei- jjli oblačila in modne dodat- ke za hladne mesece! S cvet- am so nadvse skrbno in pre- mišljeno posuli debele in to- ple tkanine z namenom, da nam polepšajo hladne dni, v jas prebudijo romantična iustva, nam nadenejo modni fidez. No, za slednje pa prav- zaprav tudi gre. Pa poglejmo novomodno cvetlično vzdušje skozi »veliki kader«. Cvetje, s kraljico rož Wnico na čelu, dehti na blu- jah, oblekah, majčkah, krilih, jopicah, celo plaščih..., seve- iaso prijazno sprejete tudi cvet- ifne kape, šali in torbice. Eminentne blagovne znam- ie Blugirl, Cacharel, Paul imith in Lorenzo Riva so se sprehodile do obdobja sece- sije in poiskale navdih v takrat- nih zidnih tapetah. Vrnili so se v otroško sedanjost in mla- dostne puloverje potiskali z motivi iz otroških slikanic, kjer se po rožnem vrtu spre- hajajo samovšečne muce, splet- li so romantične cvetlične venč- ke. vrtnice in gerbere posadili v barvite okrasne lončke... Cvetje, najsi bo pisano bar- vito ali zadržano diskretno, se ne pojavlja zgolj kot vzo- rec na letošnjih najbolj tren- dovskih zimskih tkaninah kot so volna, gladki in rebrasti ža- met, džins... Razgibana vzdušja hipijevskih sedemde- setih let ga kot tridimenzio- nalne svilene oziroma žamet- ne rože lepijo in šivajo na že izdelana oblačila. Če je to džins ali usnje, sodijo žraven debele gamaše, rebrasto ple- tene volnene nadkolenke, ple- tene in plišaste torbice... Prehudo? Se bojite, da bi v takšni opravi takole, čisto po slovensko, za hrbtom slišali: »Pa ni tale že rahlo odcvetela za tovrstno cvetenje?« Prav imate! Če se ne morete poh- valiti z rosnimi leti in skrom- nim številom kilogramov, se raje ne odločite za kaj takšne- ga! Seveda pa se cvetju pozi- mi nikakor ni treba odreči. Le prave odmerke je treba uje- ti. Denimo en cvet; v stilu osemdesetih let, ko smo si jih pripenjali ob dekolte oziro- ma reverje suknjičev, kakšna cvetlična aplikacija sem in tja po oblačilu s temno osnovo ali diskretna cvetlična bordu- ra. Prijazno, kajne? Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK St. 45 - 6. november 2003 32 NASVETI Bodv attack - vse ostalo je le ogrevanje! Body attack je najbolj in- tenzivna ura, kar jih je možno doživeti. Je vadba z izjemno visoko porabo kalorij, ki vadečega pope- lje preko meja utrujenosti. 55 minut trajajoča inter- valna, srčno-dihalna vadba vključuje elemente intenziv- ne aerobne vadbe, ki se kom- binirajo z vajami za mišično moč ter stabilizacijo telesa. Glasba je popolnoma prila- gojena tej zvrsti vadbe, pred- stavlja osnovo različnim po- skokom in tekaškim delom, ki so sestavni elementi body attacka. Vadba, polna izzivov, dvigne skupino in posamez- nika v njej do stanja, ko so sposobni razširiti meje tele- snih sposobnosti. Poveča se kapaciteta srčno-žilnega si- stema, kar omogoča izbolj- šanje splošne vzdržljivosti in telesne moči. Body attack je koreografsko enostavna in športno obarvana vadba. Po- nuja edinstveno doživetje si- nergije energične glasbe in gi- bov. Body attack in Body pump sta licenčna programa Les Mills International Body Trai- ning Systems iz Nove Zelan- dije. Programi ponujajo ce- loten spekter fitnes kompo- nent (razvoj vzdržljivosti in moči srčno-dihalnega siste- ma, razvoj vzdržljivosti in moči mišično-skeletnega si- stema, razvoj gibljivosti in pridobivanje in vzdrževanje optimalne telesne sestave). Programi so primerni za vse starostne skupine in za vse stopnje treniranosti in vade- čih ni potrebno deliti na sta- re in mlade ter začetnike, ne- trenirane in trenirane. Pro- grami so strokovno podprti, saj za njimi stoji velik tim strokovnjakov, ki delajo za LMI BTS. Stranke se ne na- veličajo programov, saj se vsake tri mesece menja ce- lotna koreografija. Inštruktor pa je ob vsaki nadgradnji de- ležen novih in poglobljenih znanj, zato je bolje usposob- ljen. LMI skupina nenehno spremlja izsledke raziskav, na osnovi katerih posodab- lja svoje programe. Naslednjič: Kje naj zač- nem? Nagradno vprašanje: v prejšnji številki Nove- ga tednika smo vam pred- stavili program skupinske vadbe, ki se dela z utežmi. Kako se imenuje? Kupon nalepite na dopisnico in jo pošljite na Novi ted- nik, Prešernova 19, 3000 Celje. Med pravilnimi rešitva- mi bomo izžrebali dva nagrajenca: dobitnika kupona za tedensko brezplačno vadbo aerobike in kupona za 14-dnev- no brezplačno vadbo Senior klub ali Fit-nosečnica v Top fitu, centru za zdravje in rekreacijo na Ipavčevi 22 v Celju. POGLEJMO V PRIHODNOST Piše: METKA OBRUL - ZOYA Šifra: »KRISTALff Spoštovani! Ste ena izmed tistih, ki rubriko samo malce preletijo. Poslali ste mi samo svoj datum, kar pa za vsa vpra- šanja, ki vas zanimajo, ne bo zadostovalo. Že nekajkrat sem opozorila, da potrebujem rojstni datum za vsako osebo, po kateri sprašujete. Zato vam bom odgovorila samo na vpra- šanja, ki se nanašajo na vas. V zakonu se občasno po- javljajo manjše krize. V pri- hodnje lahko pride do večje spremembe. Velikokrat vam manjka odločnosti. Večjih te- žav z zdravjem ni, opozorila pa bi vas na manjše težave, povezane s hormonskim ne- ravnovesjem. Občasno vam nagajajo živci, pazite pa tu- di na srce in krvni obtok. V prihodnjem letu se vam obeta večja investicija. Mož- no je tudi daljše potovanje. Ugodno se kažejo tudi tren- di na finančnem področju. V službi se vam obeta napre- dovanje, ki pa je lahko po- vezano tudi z večjo odgovor- nostjo. Ne glede na manjši možni zaplet se bo zadeva za vas razrešila pozitivno. Šifra: »ŠTUDElMTKAff Za dosego in realizacijo ci- lja se boš morala zelo potru- diti in predvsem vztrajati na poti, ki si si jo zadala. V tem primeru boš svoj cilj, pove- zan s študijem, dosegla. Fant, o katerem sprašuješ, ti je na- klonjen, vendar pa o resnejši vezi še ne razmišlja. Fant ima včasih občutek, da si zelo tr- masta in da rineš z glavo sko- zi zid. Iskren je, vendar ima občutek, da se nikakor ne mo- reta sporazumeti tako, da bi bilo prav za oba. Do tesnejše in trajnejše veze z njim pa ne bo prišlo. Za sedaj kakšne re- snejše veze še ne boš imela. Večje možnosti za trajnejšo vezo bodo v drugi polovici pri- hodnjega leta. Šifra: »LISTJE ODPADA« Vsa zadeva le ni tako zelo brezupna, kot kaže trenutno. Svetujem vam, da vztrajate, ker se bo našla rešitev za va- šo težavo. Nikar ne prekini- te s plačevanjem prispevkov. Pri zaposlitvi ali celo mož- nosti samozaposlitve vam lah- ko pomaga oseba moškega spo- la. Moški je vaših let ali pa malo starejši kot vi. Je pa možno, da bo potrebno še neko dodatno izobraževanje ali prekvalifika- cija. Za realizacijo tega boste potrebovali še neki dokument. Pozanimajte se, ko bo čas za to. Rešitev te težave je možna najkasneje do pomladi prihod- nje leto. Tudi sin bo imel mož- nost dobiti pripravništvo in po- tem tudi možnost redne zapo- slitve. KAJ BI DANES KUHALI Med za sladkanje To sladko snov, nareje- no iz cvetličnega nektarja, človek uporablja pri kuha- nju že od pradavnine. V ka- meni dobi je med verjetno dobil tako, da je oropal če- belji panj, že v bronasti do- bi pa je bilo domače čebe- larstvo zelo razširjeno. Vse od tedaj se med uporablja kot sladilo in konzervans, pa tudi za poživitev oku- sa. V Evropi so ga nekdaj upo- rabljali za sladkanje vina ali so ga varili v alkoholnih pi- jačah. Med je ostal priljub- ljen do današnjih dni, v ku- hinji pa se uporablja za naj- različnejše jedi, od sladkih do slanih. Okus in videz me- du sta odvisna od cvetice. Siv- kin med je temno zlate bar- ve in opojnega vonja, akaci- jev je čist in bled in ima než- no aromo. V Evropi je uporaba medu pri peki že tradicionalna, na primer v holandskih mede- njakih in nemških božičnih keksih. Mnoge grške in turš- ke listaste torte so namoče- ne v sladkem medenem si- rupu. Med se uporablja tudi pri slanih jedeL V mnogih predelih Evrope in Amerike so priljubljene šunke, peče- ne v pečici in glazirane z me- dom. Med se dobro ujema s pikantnimi omakami za me- so na žaru, izreden kis pa do- bimo, če ga aromatiziramo z medom. Sadje, kot so marelice, breskve, hruške in slive, je prav slastno, če ga poširamo v medenem sirupu iz ene tret- jine medu in dveh tretjih vo- de. Pri peki se lažje vmesijo v testo bolj tekoče vrste medu, mešanje pa olajšuje tudi ogre- vanje. Z medom lahko pri- jetno osladimo razne jedi iz žit, popečene kruhke in ploš- čate kolačke, sladolede, joJ gurt in mehke sire. i I iWiedeni icoiačid I Za približno 24 kolačkov potrebujemo: maslo za m zanje pekača, 200 g masla, 1 žlico cvetličnega medu, 80 g presejane navadne moke, 200 g sladkorja v prahu, 80 g zmletih mandljev, 1 razre- zan strok vanilije, 6 belja- kov. Z maslom temeljito nama- žemo model za kolačke. Na| srednje močnem ognju raz| topimo v ponvi nesoljeno, maslo. Primešamo med iU; odstavimo, dokler se ne oh-i ladi, vendar se ne sme strdi-' ti. V skledo damo moko, slad^ kor in mandlje in mešamo do gladkega. Z žličko postr- gamo vanilijeva semena in jih dodamo v močnato zmes. V drugi veliki skledi stepamo jajčne beljake, dokler se nel naredi sneg. Rahlo primeša- mo v pripravljeno maso ir. postavimo v hladilnik za eno uro. Pečico ogrejemo na 190 stopinj Celzija. Pekač posta- vimo v pečico in pečemo, do- kler se zlato ne obarva po ro- bovih, približno 15 minut. Kolačke vzamemo iz mode la z nožem in jih ohladimo na mrežici. Postrežemo to- ple ali shranimo v vakuunu ski posodi za 2 do 3 dni. Piše: MAJDA KLANŠEK St. 45 - 6. november 2003 ZAAVTOMOBILISTE 33 Tokio gleda naprej ^omobilski salon je s predstavitvijo študij in novih modelov pritegnil re- kordno število obiskovalcev jlcijski avtomobilski sa- tokrat že 37., ostaja na jamu velikih avtomobil- ,prireditev. Pripravijo ga (O drugo leto, bolj ali ,j pa je vedno usmerjen Rodnost in z izrazito loostjo domače avtomo- le industrije. Tako je bi- 0 letos. Makuhari centru na pbju lO-mihjonskega To- 50 blesteli zlasti prototipi jgolj študije, torej tisto, kar ,0 na trgu morda pojavilo pa tudi ne. Če so bile ja- gke avtomobilske tovarne jzazrte predvsem v bodoč- [, so bile druge, predvsem iiJke, ki so med vsemi tuji- pjuspešnejše v deželi vzha- itega sonca, veliko bolj jne. Vsekakor drži, da je ]§nji tokijski avtomobilski )fl, ki je bil odprt do 5. no- ^ra, gostil verjetno največ iovalcev doslej, saj so or- izatorji napovedovali več milijon ljudi. Kaj je bilo videti? feliko, res veliko pozorno- le denimo zbujala mazda ki. Čeprav je za zdaj še štu- , ima velika večina road- za naslednika slovite maz- MX5. Kot kaže, naj bi se lana trgu pojavil leta 2005, vse druge podrobnosti pa so bolj ah manj še neznane. Veli- ki hit letošnje prireditve so bili tudi alternativni pogoni, veči- noma hibridni avtomobili (običajen bencinski motor v kombinaciji z električnim), pa seveda pogon s pomočjo tako imenovanih gorivnih celic. Ra- zumljivo je, da se japonska av- tomobilska industrija tako zav- zeto ukvarja z alternativnimi pogoni, saj sta gostota avtomo- bilov in s tem posledično one- snaženost izjemno veliki. Prav zato so tudi pri Mazdi ponu- dili tudi svoj sloviti rotacijski (Wanklov) motor, s pogonom na vodik. Honda, po tržnem deležu in številu prodanih avtomobilov (približno 1,3 milijona) na Ja- ponskem druga avtomobilska hiša, je pokazala bolid HSC. Gre za avtomobil, ki naj bi za- menjal sedanjo hondo NSX. Kot kaže, naj bi se HSC na tr- gu pojavil konec prihodnjega aU v začetku leta 2005, za po- gon pa bo skrbel 3,4-litrski V6, ki naj bi razvijal 300 KM. Pri Mitsubishiju, kjer ima pomembno besedo Daimler- Chrysler in bolj posledično Mercedes Benz, so pod salon- ske luči pripeljali študijo SE- RO. Gre za nenavadno avto- mobilsko stvaritev s sredinsko nameščenim motorjem in po- gonom na zadnji kolesni par. dokazuje pa se tudi z notranjo prostornostjo. Nissan je morda pokazal največ; pa naj gre zgolj za štu- dije ali pa tudi za avtomobi- le, ki bodo prav kmalu na ce- stah. Za evropske oči je zelo zanimiv C-note, ki bo kot kompaktni enoprostorec na- domestil almero v izvedbi ti- no. Očitno je, da se avto pre- cej spogleduje z renaultom megane oziroma megane sce- nicom, pa tudi s peugeotom 307 Nič čudnega, saj je Re- nault pomemben lastnik Nis- sana, prvi človek pa Francoz Carlos Ghosn. Kot pravijo pri Nissanu, bo C-note prišel na trge prihodnje leto, vendar najprej na Japonskem in mor- da še kje. Vsaj za zdaj Evrope ne omenjajo. Zanimiv in dru- gačen je tudi effis, za katere- ga pravijo, da bo 3,5-sedež- nik. Posebnost effisa, ki je se- veda še študija, je, da se lah- ko premika armaturna ploš- ča, s tem pa se spreminja tudi količina razpoložljivega pro- stora za potnike. Fuga je ve- lika in luksuzna limuzina, ki naj bi zamenjala ostarelo ma- ximo. Avtomobil bo poganjal y6 bencinski motor z gibno prostornino 3,5 litra in s kak- šnimi 250 KM. Kdaj bo fuga zapeljala na evropske ceste, je še povsem neznano. Subaru je najmanjši japon- ski izdelovalec osebnih avtov, deluje pa znotraj koncema Fuji Heavy Industries. Subaru je te- sno povezan z General Motor- som in poznan zlasti po štiri- kolesnem pogonu, ki ga po- nuja pri svojih avtomobilih. Poteze nekaterih avtov, ki so bili na ogled, kažejo na roko bivšega oblikovalca pri Alfa Romeo. R1 je študija majhne- ga mestnega avta, Id ga poga- nja elektromotor s 40 kW in zamenljivimi akumulatorji. Scrambler je študija kupeja s hibridnim pogonom, saj ga lah- ko poganja elektromotor s 100 kW ali bencinski motor, ki zmore 140 KM. Suzuki velja tam na oni strani za največje- ga izdelovalca mini ali majh- nih avtomobilov, prav pa je do- dati, da je tako kot Subaru že dolgo »pridruženi član« sku- pine GM. Landbreeze je štu- dija SUV (šport utility vehic- le), skratka avtomobila za pro- sti čas in zabavo. V dolžino ga je za dobre tri metre in pol, za pogon skrbi 600 kubični hi- bridni motor (oziroma po- gon) . Vsekakor se ta avto pre- cej spogleduje z jimnyjem. Mobile terrace se imenuje čud- na stvaritev, vsa v steklu in s pomično streho, pa s pogonom ob pomoči gorivnih celic. Ra- zumljivo je, da je to študija, ki na ceste skoraj zanesljivo nikoli ne bo pripeljala. Con- cept S2 se spogleduje s šport- nostjo in je avto, ki precej spo- minja na novega minija, ima pa pločevinasto zložljivo stre- ho. Za pogon bo skrbel 1,6- litrski bencinski motor, v av- tu pa je prostora za štiri ljudi. Največja japonska avtomo- bilska tovarna je Toyota, ki si na domačem trgu odreže sko- raj tretjinski tržni delež, v svetu pa velja za tretjo največjo av- tomobilsko hišo. Toyota se ve- liko ukvarja z alternativnimi pogoni, predvsem s hibridi in gorivnimi celicami. Letos je predstavila prenovljenega priu- sa, ki je večji in prostornejši, za pogon pa skrbi hibridni mo- tor (kombinacija običajnega bencinskega in elektromotor- ja). S tem avtom je imela to- varna že prej veliko uspeha, z novo varianto pa ga bo verjet- no še več. Največja atrakcija letošnjega salona pa je bil nji- hov PM, kar je oznaka za per- sonal mobility. Za vozliče na treh kolesih, ki ponuja prostor samo enemu potniku, je po- sebnost, da se njegova višina in položaj spreminjata v odvi- snosti od hitrosti. Pri višjih je PM pomaknjen bolj proti tlem, pri nižjih se vzdigne, tako da lahko potnik izstopi. Za konec še nekaj besed o Daihatsuju, razmeroma majh- ni japonski avtomobilski hi- ši. Največ gneče je bilo pri buggyju D bone, ki se je do- kazoval z razmeroma prepro- sto obliko in štirikolesnim po- gonom. Avto bo, ko (in če sploh) ga bodo začeli izdelo- vati, namenjen vožnjam pred- vsem po peščenih obalah - teh pa pri nas tako ali tako ni... Nissan C-note Suzuki conceptS2 St. 45 - 6. november 2003 34 MALI OGLASI - INFORMACIJE St. 45 - 6. november 2003 CiWIAU OGLASI - INFORMACIJE 35 St. 45 - 6. november 2003 36 MALI OGLASI - INFORMACIJE St. 45 - 6. november 2003 INFORMACIJE 37 St. 45 - 6. november 2003 38 W1A RAZVEDRILO ILS.—,— ^ St. 45 - 6. november 2003 VODNIK 39 St. 45 - 6. november 2003 40 RUMENA STRAN Temnopolti zvezdniic naredil čudež Vedno bolj znanemu DJ Johnsonu iz Amsterdama, ki v Celju prireja zares uspešne hip hop zabave, na katerih žen- ske občudujejo čokoladnost njegovih bicepsov in še kaj, je v petek zvečer v diskoteki Memphis na zloglasno noč čarov- nic uspel pravi čudež. Se je spremenil v vampirja? Dajte, no. Je priznal, da je v resnici belec? Tudi ne. Je končno pokazal, kaj skriva v hlačah in povzročil preplah med de- kleti? Ni šans. Nam je zaupal, da je do ušes zaljubljen v našo Hajdi Korošec? Sanjajte. Je goste zastrupil z original- nim afriškim čipsom, ki ga je premierno predstavil ravno v Celju? Le zakaj, saj je bila zadeva izredno dobra. Kaj za vraga pa je potem storil, da se je kvalificiral med čudežni- ke? Do vrha je napolnil Memphis, kar je bilo ob petkih v naših diskotekah doslej seveda nemogoče. Družbo mu je delal obetavni celjski raper Rhyme God, ki mu postavni črni šarmer še vedno dolguje zmenek s svojo sestro, sicer nekdanjo finalistko za miss Jamajke. Romantično^ nežno in zasanjano Zelo čedni, svetleči in opicanjeni Matjaž Pavčič, prvi hlebec Klasja. Nič manj očarljiva, sveža in simpatična žena Darja, ljubiteljica rolanja in hladne vode. Roman- tično vzdušje, nežne besede, zasanjani pogledi. Sta bila kriva odlična kapljica in njegov novi avtomobil? Ne bo- mo vam povedaU. Bila sta preveč lepa in pravljična, da bi pokvarili njuno idilo. Brez Braneta ne gre Brane Jovanovič je z leti postal del celjske folklor Nepogrešljiv člen diskoteke Memphis, kjer že vrsto 1 skrbi za red in disciplino. Njegovi sodelavci iz Cinkari ga poznajo kot vzornega, umirjenega in prijaznega čl veka. Njegove ženske kot mišičastega, energičnega, strasi nega in športno grajenega ljubimca. Njegovi frizerji ki moškega, ki si je šele pred kratkim ostrigel nekaj svol dolge brade. Pretirano razgreti mladci, ki plesišče fl nepotrebnem zamenjajo za boksarski ring, pa sev^ poznajo samo njegovo odločno desnico, ki jih zgrabi l vrat in jim romantično razloži, da naj odvečne hormons raje sproščajo drugje. Mi smo ga ujeli na noč čarovnic kjer je pridno in vestno skrbel za to, da lepih deklet ni; nadlegovali prav nobeni zli duhovi. iyii o volku, volk pa pije vino Gregor Vovk Petrov- ski, organizator vinske de- gustacije v Hotelu Štor- man in predstavnik pod- jetja Vitica, ki ga skrbno vodi njegova žena Tanja, je bil zelo vesel toplega sprejema celjskih po- membnežev, ki so se iz- kazali kot kultivirani piv- ci, se pravi kot gostje, ki vino najprej poduhajo in šele potem spustijo po gr- lu. Kako lepo bi bilo, ko bi nekaj podobnega počeli tudi v naših gostilnah, ko jih nihče ne vidi in ko so fotoaparati ter televizijske kamere ugasnjene. Še vedno zaljubljena ' Vsi tisti zlobni ter nevoščljn jeziki, ki so bili prepričani, c ljubezen prodornega podjetni! Zvoneta Petka, lastnika gradb ne firme Pluton, in znane man kenke ter organizatorke modn prireditev Tatjane Hitan ne b trajala dolgo, so bili na degust ciji mladih vin v Hotelu Štormd znova razočarani. Zvone in Ta^ jana, ki jima podeljujemo pc sebno nagrado za najbolj sek par prireditve, sta namreč še v& no močno zaljubljena, kar p< meni, da nje ne zanima njego denar, on pa se požvižga na nji no lepoto. Bravo, tako se dela, Bodoče porno zvezde? Novinarka Mateja Zorko, kamerman Iztok Agrež, urednik Uroš Krajnc in lastnij Janko Šopar se ves čas zagreto trudijo za čimboljšo gledanost celjske televizije. Naj večjo seveda dosegajo ob petkih zvečer, ko vrtijo porno filme. Glede na to, da smo jit ujeli na torkovi vinski pokušini, kjer so seveda popili nekaj kozarčkov žlahtne kaplji ce, bi se lahko opogumili in posneli svoj privatni erotični filmček, kjer bi Iztok sn^ mal, Janko ukazoval, Mateja delala, Uroš pa poskrbel za promocijo. To bi bil žur, ki ^ gledalci celjske televizije ne bi nikoli pozabili. St. 45 - 6. november 2003