Poitnta« pfr&tni v |XwM Postgcbiihi bat bezahli Leto XXIV,, St, 184 opramitooi LiuDliaaa, fucamjeva ulica J Telefoo i 1-22: V1-23. 41-24 lu^enunj jtlueliik; LiuPliana, Puccuoiieva ulica 5 - Telefoo ta. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto > Ljubljanska cesta 42 Izključno ostopstvc ta oglas« a Italije ic inozemstvo •■ UPI S. A.. MILANO Kačuuj: a L) ub i lansko pokrajine pn poštno čekovnem zavedo ta. 17.749, za ostale kraje Italije- Servizio Conn. Corr. Past. No 11-311» Hohe feindliche Panzerverluste itn Westen und Osten Der feindliche Einbruchsraum siidostlich Caen abgeriegelt — Heftige Kampfe im Kaum von Le Mans -— In Italien keine Kampfhandlungen von Bedeutung — Zahlrekhe Sovvjetangriffe zusammenge broehen — WiIkovvischken vviederge-nommen — Voller deutscher AbwehrerfoIg bei Baseinen Ljubljana, sobota 11. avgusta 1944 Prels — Cena 1— L Izhaja roaH das razen ponedeljka MeseCna naročnina 2? lir Oreaotet vo: LJubljana — Puccinijeva ulica St. & Telefon St 31-22 31-23. 31-24. Aus dem Fuhrerhauptjuartier, 11. Au- gust. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Im Kaum siidostlich Caen vvurde der feidnliche Einbruchsraum abgeriegelt, der Zusammenhang der Front vvieder herge-steiit. Seit den friihen Morgenstunden des heutigen Tages steigert sich das feindliche Artilleriefeuer dort vvieder zum Trommel-fouer. Im Abschnitt beiderseits der Orne tiihrte der Gegner gestern nur enger be-grenzte Angriffe, die unter Abschuss von 32 Panzern erfolglos blieben. Besonders erbifctert vvurde im Einbruchsraum siidlich Vire gekiimpft, dessen Er-vveiterung dem Feind infolge unserer Ge-genangriffe nicht gelang. Im Račun von Le Mans sind heftige Kampfe mit dem von starken Fliegerver-banden unterstiitzten, jetzt nach Norden angreifenden Feind im Gange. Die Verteitliger von St. Nazaire, Lorient und Brest, zusammegesetzt aus aLlen drei AVehrmachftteilen, sehlugen vvieder alle von Panzern unterstutzten Angriffe des Feindes blutig zuriiek. Allein nordostlich von Brest vvurden in den letzten Tagen iiber 40 feindliche Panzer abgeschossen. Die Besaitzung ven St. Malo behauptete auch gestern die Stadt gegen fertgesetzte eThitterte Angriffe der Nordamerikaner. Schlachtflieger griffen nordlich Le Mans feindliche Fahrzeugkoionnen n«it guter VVirkijng an. Durch Angriffe schvverer Kampfflugzeuge vor o večdnevnem bojnem odmoru na več odsekih z motnimi sLianii zopet pričeli z napadi. Vzhodno od Varšave so bili razbiti vsi napadi. Severnozapadno od Bialistoka se je posrečilo sovražniku vdreti v naše postojanke. S protisunki je bil zaustavljen. Južnozapadno od Kovna je b'lo v protinapadu zopet zavzeto mesto Vilkoviški. V obeh poslednjih dneh je izgubil sovražnik tam 69 oklopnikov in napadalnih topov ter 61 topov. Severno od Njemena boljševiki vsled težkih izgub, ki so jih utrpeli prejšnjo dni, niso nadaljevali svojih napadov. V šestdnevnih bojih za Rosjane so dosegle naše čete popoln obrambni uspeh. Boljševiki so imeli visoke krvave izgube ter so izgubili v času od 4. do 9. avgusta za dve diviziji oklopnikov. Na letonskem bojišču so napadi? boljševiki s številnimi oddelki na široki bojni črti. Večina njihovih napadov je bila s takojšnjimi protisunki odbita. Le južnozapadno od Pskovskega jezera je vdrl sovražnik z uporabo več. ko 10 strelskih divizij ter s podporo oklopniških oddelkov in bojnih leta! v naše postojanke. Tu so v teku težki boji. Sovražnikovi bombniki so napadli včeraj področje Pioeštija. Nemške, rumunske in bolgarske protiletalske obrambne sile so sestrelile 13 sovražnih letal. Ponoči so preletela sovražnikova motilna letala južno madžarsko ozemlje. 2 letali so sestrelili. Sovražnikovi lovski oddelki so predrli nad južnozapadno in zapadno Nemčijo. Pri tem so na področju Miinchena obstreljevali z rdečim križem jasno označeni bolniški vlak. Ponoči so vrgla sovražnikova letala bombe na Berlin in Bremen. Bsji na vzhodnem bojišču Berlin, 10. avg. Mednarodni poročevalski urad javlja o bojih na vzhodnem bojišču: Težišče velikih obrambnih bojev je bilo tudi včeraj nadalje na področju Baranova ta severno od Njemena, medtem ko so bili v ostalih odsekih le manjši boji. Iz gotovih znakov je razvidno, da nameravajo boljševiki kljub neuspehom v poslednjih dneh z dovozom novih pehotnih ln oklopniških sil ponovno podvzeti močne napade proti p>stoiankam na Karpatih. Ker istočasno dovajajo nadaljnje močne sile v odsek pri Baranovu, nameravajo očiVidno poizkusiti operacijo velikega obsega v obliki klešč in zrušiti vse nemško južno bojišče. O včerajšnjih bojih poročajo podrobno: Severno od Tatarskega prelaza so očistile nemške in madžarske gorske čete globok vdor, pri čemer se jim je posrečilo obkoliti in uničiti večje sovjetske skupine. Pri Sanoku so bili nemški grenadirji ves dan v ogorčenh obrambnih bojili z motorizira-" nimi boljševiškimi edinicami. V obrambi in v protinapadu so obdržali žilavo se boreči nemški odJelki vse postojanke jn prizadeli sovjetskim četam izredno krvave izgube. Posebno veliki boji so divjali tudi na vdor-nem področju pri Baranovu, kjer so zapadno od Mielca ponovno prešle v velenapad proti jugu močne sovjetske oklopniške sile. V ognju nemške obrambe in s sodelovanjem močnih oddelkov bojnih letal se je po večurnih trdih bojih ponovno zrušil no- vi sovjetski poizkus proboja. Uničenih je bilo 38 oklopnikov. Preprečeni so bili tudi boljševiški napori, da bi južno ol Opatova in severno od Anopolja prodrl; proti severu, pri čemer so bili uničeni številni oklopniki. Nemški oklopniki. ki so prešli tu v protinapad, so močno zožili sovjetski vdor ter pridobili ozemlje proti jugu. Tudi južnovzhodno od Varšave, kjer se je posrečilo boljševikom, da so napravili preko Pi-lice večje predmostje, je bil zelo uspešen protinapad nemških oklopniških skupin kljub zagrizenemu sovjetskemu o J poru. Medtem ko so odbili nemški grenadirji zapadno od zgornjega Nnreva v silnih krajevnih bojih močne boljševiške napade, so nemški oklopniški grenadirji z nenadnim napadom na področju Vilkoviškov iztrgali boljševikom mesto in zasedli v velikopoteznem napredovanju več kilometrov ozem Ija proti severu. Nasprotno pa. so morali nemški oidelkj po trdih bojih, ki so trajali ves dan, v večernih urah zopet zapustiti kraj Rosiem. Vzhodno od tega kraja, ki so ga prej boljševiki s težkim topniškim obstreljevanjem zažgali in popolnoma uničili. so bili uspešno odbiti vsi boljševiški poizkusi proboja. Samo z orožjem vojske je bilo tu uničenih 52 boljševiških oklopnikov. Na severnem krilu vzhodnega bojišča je prišlo pri Jelgavi in severno od Dvine do silnih obrambnih bojev, v katerih so se nemški oddelki kljub sovjetski premoči prav dobro držali. Die Ehrengabe der slowen1schen Jugend dem Prasidenten Rupnik častno darilo slovenske mladine prezidentu Bupniku cb njegovem rojstnem dnevu Darilo je umetniško izdelan kratek meč, ki so ga po načrtih mladega arhitekte domobranca izgotovili brata Žmuc in kipar Dretnelj Bilo je okoli 5. zjutraj, ko je močan sovražni topniški ogenj zbudil poveljnika nekega oddelka protiletalskega topništva. Okoli postojanke so sovražni zadetki dvigali curke zemlje, hrešče so se lomila ogromna stara drevesa v bližnjem parku in hiše so se podirale kakor igrače. Ko je takoj nato v tulenje sovražnikovih topniških izstrelkov poseglo še bučanje motorjev brezštevilnih britanskih letal, ko so se eksplozije sovražnih bomb popolnoma zmešale z grmenjem nemškega protiletalskega topništva v neprestano bučanje, je postalo vsem jasno, da so Britanci nastopili, da tvegajo nov poskus prodora. Žar vzhajajočega sonca je pobarval nebo z nežnim rdečilom, obzorje pa je bilo posejano s temnimi točkami, ki so jih povzročale eksplozije protiletalskih izstrelkov. Med njimi se je vil neprekinjeni ve-letok priletajočih dvomotornih in štirimo. tornih angloameriških bombnikov. Dasi je sovražno topništvo poskušalo z ojačenim ognjem zadušiti nemško protiletalsko topništvo, dasi so bombe neprestano padale na postojanke, so stali nemški topničarji neomajno za svojim orožjem ter pošiljali na sovražna letala granato za granato. S srditim zadoščenjem so gledali junaki. kako padajo njihovi nasprotniki, toda za veselje sedaj ni časa. Še bolj zagrizeno in hitreje so naravnavali smrtonosne cevi proti najbližjim sovražnikom, še prid-neie so donašali municijski strežniki granate. kajti vedno novi bombniki so se pojavljali na obzorju. Nemški vojaki so stali v bučanju materialne bitke proti premoči sovražnikov. Prišlo je do izpadov, tu pa tam so cel: plazovi dvignjene zemlje zasipali topove in topniško moštvo, vendar je ostanek hrabrih mož streljal naprej brez odmora. Pretekla je že ura, odkar se je napad začel. Nihče ni štel minut in še vedno so priletavali sovražni bombniki, še vedno je brez prekinitve streljalo britansko topništvo in marsikomu se je kasneje zazdei pravi čudež, da je iz tega pekla sploh še ušel kak živ človek. da" je še kak top streljal in da so možje nedostatnost razbitih vojnih sredstev lahko premagali s trdoto svoje volje in veličino svoje požrtvovalnosti. Pretekla je še ena ura in še vedno so padale bombe :n granate, še vedno so tulili nad postojankami motorji sovražnih bombnikov in njihovega lovskega spremstva — toda nemški vojak je še vedno trdno stal nri svojem orožju. Sredi med njimi poveljnik oddelka. V plohi bomb in granat je hodil od baterije do baterije. Tu je pomagal izkopavati zasute vojake, tam je med ranjence delil svoje zadnje cigarete. Njegov vzgled je vplival pomirjujoče in obenem bodreče, njegova volja je zmagovala najbolj kritični položaj. Ko je strelivo pohajalo, je zapovedal, da morajo vsa razpoložljiva vozila takoj po nove granate. Vozovi so odšli po razritih cestah med sika j očimi bombami in med regljajočimi strojnicami, dosegli svoj cilj in se vrnili. To je bilo podobno samouničenju, toda uspeh je opravičil povelje in protiletalsko topništvo je moglo streljati brez prestanka. Kasneje je prišlo poročilo o vdoru sovražnih oklopnikov v bližnje mestece. S tem je bil sovražnik komaj 5 km oddaljen od prvih nemških topniških postojank. Ker so bile vse telefonske _ zveze pretrgane in ni bilo moči dobiti nikakih vesti "o obsegu sovražnega vdora, se je poveljnik sam napotil v prednjo črto. Na južnovzhodnem robu mesteca se je njegovo vozilo ustavilo in poveljnik je plezal preko razbitin in razvalin, da prouči, kje je sovražnik. Naenkrat se začuje brnenje motorja v največji bližini. Kakih 100 m spredaj vozi britanski izvidniški oklopnik okoli ku- ibi^?* w ferrfel tolp Be»srad 11. avg. že od začetka meseca junija trajajoča očiščevalna akcija proti komunističnim tolpam v južni Srbiji je dovedla do pomembnega uspeha. V teh bojih na področju Kruševca in Leskovca so se predvsem izkazali oddelki srbskega prostovoljskega zbora. Ubitih ie bilo 707 komunistov,'ujetih pa 1054 borcev in prebez-nikov. Ujetniki, ki so bili zajeti v poslednjih bojih pri Kuršumljijl, so pri zasliševanju izjavili, da so tolpe zaradi številnega dezertiranja ter zaradi izgub v poslednjih bojih močno oslabljene. Posebno- velike izgsbe so utrpele tolpe pri zasledovanju po nemških četah. Komunisti hočejo nadomestiti velike izgube s prisilnimi mobilizacijami. Ravno tako občutne so bile materialne izgube tolp. Mei ostalim so zaplenile nemške čete večino materiala, ki so ga dobili komunisti v poslednjih mesecih po zračni poti in ki so ga imeli skritega v podzemeljskih skrivališčih v .Tastre- bačkem pogorju. Skupno je bilo zaplenjenih 100S pušk, 64 strojnic, 20 metalcev pa razvalin. Kakor da jih je požrla zemlja, izginejo vsi trije nemški oficirji v ' razvalinah, hite preko sadnega vrta, preplezajo velik kup razbitin in dospejo do izhoda, ne da bi jih opaziil sovražnikovi oklopniki in na njih sedeča pehota. Položaj je sedaj jasen: sovražnik je obšel mestece in stoji s svojimi okiopniki na obeh straneh ceste proti L. Nemško poveljstvo trenutno nima znatnejših sil in orožja za uničevanje tankov, da bi zamašilo nastalo vrzel. Vendar pa se mora točka vdora držati, naj stane, kar hoče. Poveljnik pošlje nazaj sla z ukazom, naj takoj privlečejo dva težka protitankovska topa. Medtem poveljnik sam z nekoliko pešci, ki jih je zbral na svojem potu, gradi prvo začasno obrambno črto. Sredstva za uničevanje oklopnikov so kmalu na razpolago, vojaki privlečejo celo dva. dasi nekoliko poškodovana, vendar še uporabna protitankovska topa. Medtem so prispeli že protiletalski topovi, ki se postavijo na levi in na desni ceste. Vend r pa je mož, ki naj bi ogroženo ozemlje zavarovali, še vedno premalo. Zopet odide povelje k baterijam, naj takoj odpošljejo na lice mesta vse može, ki jih lahko pogrešajo. Po preteku treh ur in pol so se močni sovražnikovi letalski napadi nekoliko une-sli. Le britansko topništvo pošilja še vedno en ognjeni zvon za drugim nad bojišče. Pod poveljstvom stotnika se tukaj na brzo roko ureja zaporna postojanka. Stotnik utrjuje obrambno črto, išče zve^e z enotami na desno in levo. dočim protiletalski topničarji pričakujejo sovražnika in žde v svojih kritjih. Mine in ročne granate leže pripravljene pri roki, da uničijo prvi oklopnik, ki bi se pokazal iz kritja razvalin in seči. Za sedaj je še vse mirno, Britanci si očividno ne upajo naprej, dasi so bili napad pripravili z dolgotrajnim topniškim ognjem in s ploho letalskih granat. Nemški izvidniki tirlje-jo naprej, toda strojn'ški ogenj ter metalci min sovražne pehote jih potisnejo nazaj v lastne obrambne črte. V boju iz bližine je bilo pri tem ubitih nekoliko Britancev. Prvi oklopnik. ki - si upa prockrati na južni strani ceste, postane žrtev odličnega zadetka. Nič bolje ne gre trem drugim, ki poskušajo prodreti za prvim. Stotnik je vedno neutrudno na delu. Vedno znova popravlja položaj in utrjuje odpor. Drugi protioklopniški top je medtem zopet popravljen. Niti trenutek prehitro, kajti sedaj skušajo Britanci prodreti na severni strani ceste. Eden izmed njihovih oklopnikov zagori z velikim plamenom, tako da sovražni oklopniki več ne poskušajo prodora. Namesto tega so zahtevali ojačeno topniško pomoč. Zopet se z~čne ognjena toča nad nemškimi črtami. Nastopila je ura najhujše preizkušnje za pehoto in protiletalsko topništvo. Popoldne prihajajo prva ojačenja. Motorizirani strelci zasedejo zaporo, z juga pa se začuje bobnenje motorjev. Tu so nemški oklopniki udarili Britancem v bok. Noč prepreči večje boje. Pod zaščito umet ne megle se priplazi britanska pehota na 100 m do nemških obrambnih črt in se tu zakoplje. Nemška bojna letala bombardirajo sovražne zve ze z zaledjem, dočim obstreljujejo protiletalske baterije sovražnikova /jirališča Z obeh strani oznanja neore-stano brnenje motorjev, da se privaža oskrba. Ko nastaja sivo in neprijazno jutro, je zapora dovolj utrjena ter zasedena s pehoto in s protitankovskim orožjem. Oba topova ostaneta na postojanki, niuno moštvo, ki je kot pehota zaprlo vdorno vrzel. lahko zopet odide na svoje prejšnje postojanke. Vojni poročevalec Ernst Flaskamp iSSs-S '• ■ * min 11 protitankovskih pušk, mnogo lažjega orožja, skoraj pol milijona nabojev za puške ter velike množine drugega materiala. Beograd, 11. avg. V nadaljnjih bojih v Liki so iztrgale nemške čete tolovajem kljub močnemu odpoiu okrožno mesto Ud-bino južnozapadno od Bihača. Beograd, 11. avg. Te dni je bil?, samo na severnozapadnem Balkanu ubitih 400 komunistov, mnogo pa jih je bilo ujetih. V Črni gori so tolovaji nadalje poizkušali izogniti se boju z nemškimi varnostnimi silami. Samo na cesti Danilov grad—Nikšič je prišlo do komunističnih sunkov, ki pa so bili krvavo odbiti. V vzhodni Bosni so se nadaljevali boji s tolovajskimi skupinami, ki pritiskajo proti jugu. že precej močno oslabljeni tolovajski oddelki s?- utrpeli pri tem ponovne občutne izfrube. Beograd. 11. avg. V pretekih treh 'Ineh je bilo samo v bojih južnov^hodno od Sarajeva ubitih 227 komunistov. ji. S. -SJ? Stockholm, 10. avg. Kakor poroča Reuter iz Moskve, je odpotoval predsednik poljske begunske vlade Miko!ajczyk po poldrugoumem razgovoru s Stalinom po najhitrejš: poti nazaj v London. Berlin, 10. avg. K prelomu Mikolajczvkovih poganjanj v Moskvi so izjavili danes v Wil-chemstrasse da je očividno. da so bile Stalinove zahteve tako daljnosežne, da je b''l min. predsednik poljske begunsek vlade ves iz sebe. Nekatera poročila celo trdijo, da so zahtevali v Moskvi, da s«- mora Poljska in sicer poljska begunska vlada v Londonu od reč: zaveznške-mu in garancijskemu dogovoru, ki ga je oklenila z Angljo v 1. 1939 Pri tej' priliki so opozorili s sovjetske strani, da je urejevanje polit;čnrh razmer v vzhodni Evropi izključna zadeva Sovjetske zveze in da se ona ne more pustiti ovi»ti s prejšnj"mi varnostnimi s;stemi. Na Wilchelmstrasse ugotavljajo, da je b'lo Reuterjevo poročilo, ki je javilo o prekinitvi razgovorov, dramatično. M kolajezvk je takoj po koncu razgovorov s Stalinom odpotc.-al in je lahko zastopnikom t"'ska samo rekel da nikakor ni optimističen glede nadaljnjega razvoja. ^HoTs^o je da bo poizkušala angleška propaganda po M:ko'ajczykovem povratku v London razširjat' bolj optmistična porcči'a, vendar je kljub temu i?'-nec avgusta preneha veljavnost starih le-gitimaoij, ki bodo dosedanjim lastnikom odvzete. Pozivi. V poizvedovalnem oddelku, Marijin trg 5, nag se zglnse pri referentu III sledeče osebe ali njih svojoi: dr. Milan Varšek. Belič Vera. Smole Lojze, Pakiž Jože in Franc, Milenkovič Anica. Zahvala. Slovenskemu Rdečemu križu so darovali: g. prof. dr. Plemelj 200 lir namesto cvetja na grob blagopok. ge. A~e Hartmanove; g. Schubert Alojzij 203 lir namesto cvetja na grob hagopok. ge. An-tice Sancinove; neimenovan 1000 It. Vsem prisrčna hvala! Finsko vsjno ^otaSSSo Helsinki, 10. avg. Finsko vojno poročilo javlja: Na Karelski ožini smo razbili z ognjem težkega orožja sovražnikovo četo, ki se je pripiavljala za napad. Severnovzhodno od Ladoškega jezera smo zavrnili v smeti proti Lcmaaji s podporo silovitega topniškega ognja usmerjene napade kakih 500 mož močnega oddelka. Pri Loimolanjarviju smo odbili nekaj na^ka kovalnih čet. Pregnali smo majhen sovražnikov oddelek, ki je prediral proti Rukajarviju. Letalstvo je bombardiralo sovražnikovo iztovarjališče na vzholnem bojišču in je zadelo v polno kolodvorske naprave, vlake in skladišča na postaji. Sestrelili smo dve sovražnikovi letali. Uisleea^e r-o^atskUa čivMI Hekinki, 11. avg. Kot dopolnilo finskega vojnega poročila z dne 10. avgusta ob-javlja vrhovno poveljništvo finske vojske: Na področju Ilomantsija so izvedle finske čete v poslednjih tednih uspešne operacije, v katerih sta bili rbkoljeni 173 in 2S9 sovjetska !ivizija, ki sta bih skoraj popolnoma uničeni. Očiščenje bojnega področja je v teku še na nekaterih mestih Finci so pri tem zaplenili med ostalim 92 topov raznih kalibrov. 78 minometov 44 uporabnih tovornih vozil in 220 konj. Razen tesrs sc- bile zaplenjene večje količine streliva, pehotnega orožia vozil ter poiočevalske-ga in pionirskega gradiva. V hoiih je bilo uničenih 11 oklopnikov ter 4 poškodovani Finski protinapad ie bil izveden z višine južnovzhodno cd Svsmaiarvi.ia in severno od riajan-rirviia Pvoti področju za-pn^po in severno od Kuolismap.ia kier so bili v triih hoiih odbiti sovražnikovi razbremenilni napadi. Lastne izgube so relativno mfihne. Helsinki. 11. avg. Vsi finski listi poročajo pod največjimi naslovi o uničenju dveh sovjetskih divizij na finskem boršču V uvodnikih pišeta »Helsinein Sanomat« in »Uusi Sucmi. da se zmaga pri Ilomat-siju moie primerjati z junrškimi boji v zimski vojni. Ta zmaga ie tem bolj po-mrmhn? ker so se sovjetske čete medtem že priučile boiev na pustinskem ozemlju Predvsem sn bili s to sijajno zmago preprečeni sovjetski načrti, ki so hotele obkoliti finske čete iužnovzhcdno od Ladoškega iezera TTnifenie 176 in 289. divizi-ie no mnosro man-iših finrkih silnh ie naj-lokr.z. da prevladujeta v finski voj-slu še vedno lirabcr duh in udarnost. Novi ukrepi za totalno mobilizacija prireditve, marveč njena preprostost in Berlin, 11. avg. Državni pooblaščenec za totalno mobilizacijo, državni minister dr. Gobbels, je objavil: Odkar so v preteklem tednu z podaljšanjem ženske delovne obveznosti do 50. leta starosti ter z ukazom glede navideznega dela postale proste precejšnje delovne sile, ki jih bedo sedaj delovni uradi dodelili za vojno važni oborožitveni proizvodnji, se pripravljajo odnosno izvajajo novi ukrepi za totalno mobilizacijo. Ti ukrepi so deloma improvizacijskega deloma pa tudi osnovnejšega in globlje segajočega značaja. Dovedli bodo na najrazličnejših področjih javnega življenja do bistvenih omejitev, ki bodo zadevale celotno prebivalstvo. Državni pooblaščenec za totalno mobilizacijo bo prj teh ukrepih do največje mere skibel za to. da bodo bremena kolikor mogoče pravilno razdeljena. Smisel in namen teh ukrepov je. da se osvo-bolijo delovne sile za oborožitev in vojno proizvodnjo ter vojaki za bojišče. V okviru teh ukrepov so izšle doslej sledeče odredbe: 1. Vse tujerodne hišne in domače gospodinjske pomočnice bod^ dodeljene oboroževalni industriji. Nemške delovne sile, Ki sedaj še opravljajo poklic kot hišne ali gospodinjske nameščenke, bodo dodeljene deloma oborožitvi deloma takim gospodinjstvom, ki jih nujno rabijo. Torej v prvi vrsti rodbinam z velikim številom otrok. 2. Cela vrsta letnikov ljudi, ki so neobhodno potrebni v gotovih poljetjih. ki jih bojišče posebno potrebuje bo iz vsega javnega življenja in v sporazumu z državnim ministrom za oborožitev in vojno proizvodnjo Albertom Speero-m. v veliki večini vzeta tudi iz oboroževalne industrije ter bodo tej dodeljene nadomestne sile. 3. Krogi prebivalstva, ki so imeli doslej le malo priložnosti, udeležiti se skupnih vojnih naporov, bedo s kar najbolj možnim intenziviranjem domačega dela dodeljeni oboroževalni proizvodnji. Za domače delo pridejo v poštev v pni vrsti takšne sile, ki niso delovno obvezne. 4. Kulturno življenje bo- na vseh svojih področjih močno omejeno. Tozadevni podrobni ukrepi so v teku Med ostalim bodo že v naslednjih dneh dodelili oboroževalni industriji vso mladino, ki je delala doslej pri filmu in gledališču. 5. V teku ali v pripravi so nadaljnji ukrepi za štedenje sil na področju splošne notranje uprave, železnice, pošte in kulturnega življenja. Ti ukrepi bodo objavljeni ol primera do primera, preden se bodo uveljavili. 6. Kar se tiče javnega življenja, se mora seclaj osnovno prilagoditi zahtevam totalne vojne. Kot merilo njegovega pomena naj sedaj ne velja zunanji blesk kakšne primernost. Izostati morajo vse javne prireditve, ki nimajo vojnega značaja, kakor sprejemi, uvedbe v službo, slavnostni in gledališki tedni, glasbeni dnevi, razstave in spominske svečanosti, ki ne služijo neposrednim zahtevam naših skupnih vojnih naporov. Neobhodno potrebni preostali del takšnih prirelitev mora biti izvršen v okviru, ki se opusti vsak času neprimerni blesk ter upošteva izključno le namen pri-i editve. Kakor postavlja sedaj in v naraščajoči meri v bodočih tednih in mesecih vsak so-rojak vse svoje sile v službo naroda ter postane s tem nujno njegov osebni način življen a vedno bolj vojnega značaja, tako mora sedaj tudi iz javnega življenja izginiti vse, kar ni v soglasju s trdoto našega usodnega beja. Nemški narod bo v vsem svojem življenju pokazal nezlomljivo voljo, da bo, pa naj stane kar hoče, prestal ta boj za svoj ogroženi narolni obstoj vse do zmagovitega konca. Nerssški tis!« o sstsMllzscifskili ukrepih Berlin. 11. avg. Nemško časopisje je v znamenju ukrepov za totalno mobilizacijo, ki jih je izdal državni nrnister dr. Goebbels kot državm pooblaščenec za totalno mobilizacijo. V svojih komentarjih poudarjajo časopisi pripravljenost nemškega naroda, da uporabi brez izjeme vse sile za ta cilj. »Vdlk;scher Beobachter« prav, da se lahko brez skrbi naglasi, da bodo nastal- spričo totalne mobilizacije nemškega naroda doslej še nedoseženi uspehi. Sedaj gre zares in iz ukre-kov, ki jih je izdal državni minister dr Goebbels. je razvdna dalekosežnost teh načrtov. Vojaki in delavci v oboroževalni industriji bodo gotovo s posebn'm veseljem pozdravili nastop velikih rezerv za bojišče in oboroževalno industrjo. Ravno tako pa se lahkr> veruje v pristanek prizadetih sorojakov, ki se bo pokazala v resni pripravljenosti, dohiteti napore vseh ostaFh sorojakov ter s tem doseči pričakovani preokret v vojnih dogodkh. Sovražnik bo doživel s tem se enkrat nemški dvig. ki bo to pot odločilen. Nemčija se ne b® mkoli vdala Madtid, 11. avg. »Nemčija se ne bo nkdar udala :n tudi obsodba in un'čenje zarotniške klike je dokaz, da svet nikdar več ne bo doživel drugega novembra 1918«. piše zunanje-pol:tični dopisnk lista »ABC«. Četudi je treba smatrati, da so nemške težkoče danes najmanj tako velike kot v letu 1918, je treba vendar pomislit', da je strategični položaj mnogo ugodnejši za nemško vojno vodstvo, kakor pa je bil leta 1918. Pr?i ukrepi Nov člaisek dr. Goehfeelsa v „Reichii" Berlin, 11. avg. Državni minister dr. Goebbels piše v svojem članku v najnovejši številki tednika »Das Reich« o prvih ukrepih na področju totalne mobilizacije. Prvi ukrepi so, tako poudarja med ostalim, že izvršeni ali pa bodo v kratkem. Odločilno za vso stvar je, da je povsem nedoktrinarna ter da zasleduje le en edini namen: poslati v oboroževalne industrije stotisoče delovnih moči ter stoti-soče vojakov na bojišče ter s tem urediti življenje nemške domovine vojnim potrebam tako prikladno, kakor je to le mogoče. Ze v začetku smo poudarili, da se bo ravnala celotna akcija po gotovih pravilih, med katerimi bo pravičnost najvažnejša. V svojih nadaljnjih izvajanjih pripominja minister med ostalim, da bodo izvedeni seveda tudi takšni ukrepi, ki bodo veljali za daljšo dobo ter bodo služili odpravi bi-rokratičnega sistema v gotovih državnih službah. Upamo, da bomo s tem lahko odstranili tudi mnogo nepotrebnega ter tako zvano papirnato vojno. Važno je. da se bo vladalo manj s papirjem in bolj z razumom ter improvizacijo. Vseh vej naše državne birokracije sicer ne bo mogoče odstraniti. zato pa vsaj dobršen del. Tudi na področju javnega življenja bo treba marsikaj ukreniti, da se bo prilagodilo sedanjemu vojnemu stanju. Pri tem bomo ohranili del našega kulturnega sektorja in to predvsem, da bi nudili našemu težko delujočemu narodu še nekaj razvedrila, toda to nikakor ne bo storjeno, da bi zagotovili nadaljevanje gotovih kulturnih ustanov, ki niso v skladu s sedanjim vojnim časom. Te ne prihajajo za nikogar in nič več v poštev. Ce so že veliki deli našega naroda žrtvovali za vojno vse svoje imetje, potem tudi ne bomo smeli oklevati ter bomo morali mnogokaj črtati iz javnega življenja našega naroda. To se ne Ido zgodilo vsled kakšnega načela, marveč na nujni politično-vojaški pritisk, kateremu se ne moremo in ne smemo več izmikati. To nima vsled tega tudi ničesar skupnega z razrednim bo;em. Jasno je. tako poudarja minister zaključno, da bo ves preokret zahteval nekoliko časa. Poleg tega pa so v načrtu oziroma se izvajajo ukrepi, ki bodo osvobodili velike množine sil za bojišče in oboroževalno proizvodnjo, tako da nikakor ni nevarnosti, da bi se stvar predolgo zavlekla. Računati je torej, da se bodo prvi uspehi akcije totalne vojne pokazali že v kratkem. Kakorkoli tudi zveni neverjetno, ni v Nemčiji danes nobene bolj popularne zahteve, kakor da se totalno izrabijo vse naše narodne rezerve za vojne namene. To je zgovoren znak za visoko vojno moralo našega naroda, ki zahteva ob koncu petega leta vojne zase raje več kot pa manj dolžnosti. S takim narodom moramo vojno nujno dobiti. Nemčija bo sedaj šele popolnoma razvila svoje sile. To hoče narod in njegovo vodstvo se je za to odločilo. Milijoni rok segajo po kladivu in meču. Svet bo spoznal v nadaljevanju te vojne najboljše strani nemškega naroda. Ctogpcdggsipo Angleške vome V teku sedanje vojne so se dohodki Velike Britanije od naložb angleškega kapitala v inozemstvu občutno zmanjšali, kar vidno vpliva na angleške vojne finance. Velika Britanija je bila v teku vojne prime ran a odprodati za 3 milijarde funtov naložb v inozemstvu in žrtvovati pretežni del svojih zlatih rezerv. Zato danes ni več upniška d žava. Le če se izloči velika zadolžitev nasproti Zedinjenim državam, iz, virajoča iz ameriških dobav na podlagi zakona o zakupu in posojanju, pokaže račun da presegajo angleške naložbe v inozemstvu angleške obveznosti za 1.3 milijarde funtov Ce bi se pa upoštevali dolgovi, nastali med vojno nasproti Ameriki, tedai nostaja račun hudo pasiven za Veliko Britanijo. Državni izdatki so se v teku vojnih iet več nego podvojili. Leta 1939/40 so znašali 2.7 milijarde funtov, naslednje leto 4 4. leta 1941/42 so narasli na 5.1 milijar-ie funtov, naslednje leto na 5.6 milijarde funtov, v pravkar zaključenem finančnem letu 1943'44 pa so narasli na 5.8 milijarde funtov. V petih letih so torej izdatki dosegli 23.8 milijarde funtov; od tega zneska je usnelo kriti z rednimi državnimi dohodki le 10.9 milijarde. Za ostanek se je morala država zadolžiti. V zadnjih letih je morala Anglija naraščanje izdatkov kriti predvsem s povišanjem davkov. Leta 1939 40 so znašali angleški davčni in -drugi redni dohodki 1.1 milijarde funtov, r naslednjih letih pa so se dvignili na 1.6, 2 4. 2.8 in v pravkar zaključenem finančnem letu na 3.0 milijarde funtov. Cisti angleški narodni dohodek je za preteklo leto ocenjen na 8.2 milijarde. Od tega narodnega dohodka pa je država absorbirala dve tretjini. Ker je angleško prebivalstvo samo potrošilo okrog 5 milijard, je nastal nasproti narodnemu dohod- ku primanjkljaj v višini 2 in pol milijarde. Državni dolg Velike Britanije je bil že ob izbruhu vojne prav znaten in je znašal v začetku septembra 1939 8.4 milijarde funtov. V petih vojnih letih pa se je povzpel na 20.9 milijarde funtov. Pri tem pa ni upoštevan dolg nasproti Ameriki z-a dobave vojnega materiala. Lord Keynes ceni. da je ob koncu leta 1943 dosegel ta vojni dolg Anglije nasproti inozemstvu 12 milijard funtov. Gospodarske vesti = Nazadovanje žitnih rezerv v Zedinjenih državah. Prejšnji teden smo poročaii, kako je v Zedinjenih državah narasla potrošnja žita, ker uporabljajo amerišKe tvorni ce umetnega gumija kot surovino predvsem alkohol iz žita. Samo za proiz-vdnjo umetnega gumija potrošijo sedaj eno petino pšenične letine, čeprav so Zedinjene države letos uvozile znatne količine pšenice iz Kanade, so vendar vidne zaloge pšenice občutno nazadovale in so 1. julija padle na 316 milijonov bušljev nasproti 618 milijonom pred enim letom Tudi pri ostalem žitu je zabeleženo občutno nazadovanje rezerv ob prehoda v novo žitno letino. S tem v zvezi je zanimiva vest, da so Američani v juniju reducirali svoje dobave živil zaveznikom za 24o/0 v primeri s prejšnjim mesecem. Deloma je ta redukcija v zvezi s pomanjkanjem ladijske tonaže, deloma pa z olcol-nostjo. da so tudi ameriške ialoge živil vedno manjše. Bombe na Monaeo Berlin, 11. avg. Britanski in ameriški letalci so v torek z bombami in s strojnicami napadli kneževino Monaeo. Bombe so treščile v neposredno bližino otroškega počitniškega taborišča ter bolnice, v tej je bila operacijska dvorana razdejana. KULTURNI PREGLED Proslava Kopitarjeve stoletnice v ist uttief Ljubljana, 11. avgusta. Danes, na dan stoletnice smrti Jerneja Kopitarja, so se zbrali v reprezentativnih prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti njeni člani, da v zvez, z vsakoletno glavno skupščino počaste spomin velikega slovenskega znanstvenika. Ta interni zbor Akademije je začel nje predsednik g. univ. prof. dr. Milan Vidmar s požaru vnim nagovorom, nakar je spregovoril nekaj topdih besed priznanja in hvaležnega spomina dopisnemu članu Akademije, dr. Antonu Brezniku. Poudarjajoč, da je bila letošnja redna skupščina sklicana na dan stote obletnice Kopitarjeve smrti in posvečena njegovemu spominu, je izročil besedo slavnostnemu govorniku. Prof. dr. Nahtigal o Kopitarju Slavnostni govor v spomin Kopitarjeve stoletnice je imel redni član Akademije, nas odlični jezikoslovec in znameniti nadaljevalec dela, ki ga je začel Kopitar z izdajo in komentiranjem starocerkveno-slovanskih tekstov, g. univ. proi. dr. Hajko N a h t i g a L Žal, da nam prostor ne dopušča, ponatisniti v celoti izvajanja, ki so se odlikovala po preglednosti in dostojnem vrednotenju Kopitarjevih nesmrt nih zaslug. Predavatelj je aeja. ueadoma: Slovenske akademije znanosti m umetnosti častna dolžnost j t, ob stoletnici smrti dostojno se pokloniti spominu enega največjih slovenskih mož — Jerneja Kopitarja, na katerega more slovenski n: rod s ponosom pokazati, ki ga je blesteče j predstavljal v mednarodnem kulturnem svetu. — Nato je predavatelj orisai Kopitarjevo življenjsko pot, njegove poklicne uspehe in potovanja, omenjajoč, cia je bil ob smrti član sedemnajstih akademij ali učenih društev; daije, da je bil med dvanajstimi, ki so 1. iS37 predložili cesarju Ferdinandu prošnjo za ustanovitev dunajske Akademije znanosti »Ves neprestano goreč za razširitev svojega znanja, se je s svojim neumornim in naravnost polihistorskim znanstvenim delom, počen-ši od člankov z 1. 1802 in od klasične slovenske slovnice iz L 1808, poleg Josipa Dobre vskega iz 1. 180-} prve znanstvene slovanske slovnice sploh, pa do zadnjih sp; ;ov o rimskem cerkvenoslovanskem, glag.vl: kcciriiskem evangeliju, t. zv. Texte du Sacre, povzpel vprav do viška evropske znanstvene znamenitosti. Postal je neke v;-te znanstveno žarišče obrata slavističnih in filoloških vod in pr.šel tako v stik z najrazličnejšimi znanstveniki in kulturnimi delavci, ki jih s svojo ogromno, skoro nepregledno korespondenco z okoli 600 .dopisniki ni le na vse mogoče načine znanstveno informiral in podpiral, jih živo vnem al in priganjal k delu, am-piili jim tudi dajal mnogotere pobude zi.r; Da ne govorim o naši ožji domovini, kjer ni bilo seveda poleg barona Cojza n benega vidnejšega kulturnega delavca, da ne b. b.i znan ali si dopisoval z njim, temveč naj omenim le najbolj znana imena iz mednarodnega sveta, kakor Ceha Josipa Dobrovskega, Slovaka Pavla Šafari-ka, Poljaka Samuela Lindeja, Rusa Aleksandra Vostokova. Srba Vuka Karadžiča in Nemca Jakoba Grimma, ki je Kopitarju na: tel ime »monstrum scientiarium«. Od Vatroslava Jagiča izdana korespondenca z Dobrovskim med L 1803 in 1828 obsegi-. 245 številk na 626 straneh oktav-neg. . . :na a, korespondenca z Jakobom Grii runom, ki jo je šele pred kratkim 1. 1938 izdal pri Pruski akademiji berlinski slavist Maks Vasmer, pa med 1. 1819 in 1S34 125 številk na 203 straneh. Zadnja izdaja poleg drugih, kakor na pr. v 5. let-nlku č .s op Is a »S udostf orsehungen« 1. 1940 in pc.-J.-ej izdana korespondenca s Karlom Run,jem. na Slovaškem rojenim Nemcem, neki čas ravnateljem karlovaške srbske gimnazije, dokazuje še tudi, kako zanimanje za Kopitarja ne upada, ampak ra; te. Saj se njegove mnogovrstne zasluge ne •••.ne.avejo ie na lastno znanstveno večje so v njegovem žrtvovanju venskega moža, ki je tudi že sanjal o ustanovitvi slovanskih akademij znanosti, naj pomaga utrditi pravi temelj za to.« — Poudarjajoč še enkrat Kopitarjevo genialnost, duševno veličino in požrtvovalnost, je g. prof. dr. Nahtigal s »Slavo« njegovemu spominu zaključil svoja krasna izvajanja. Zbrani akademiki so se odzvali temu klicu in počastili z vzklikom spomin nesmrtnega prednika in spiritualibus. Častitljivemu govorniku se je predsednik zahvalil za predavanje ln oben m tudi za pomembno nalogo, ki jo je prevzel g. dr. Nahtigal z urejanjem Kopitarjevih zbranih spisov. Delovanje Slovenske akademije znanosti In umetnosti Zatem se je razvil redni občni zbor. Po čitanju in odobritvi zapisnika zadnje skupščine, ki je bila v juliju lanskega leta, je podal g. predsednik dr. Vidmar svoje poročilo, v katerem je orisal nekatera vodstvena in načelna vprašanja, tičoča se delovanja Akademije v preteklem poslovnem letu. Poročilo predsednika je izpopolnil s podrobnejšimi podatki organizacijskega in : upravnega značaja g. generalni tajnik univ. ; prof dr. Ramovš, ki je omenil ureditev j biblioteke, zamenjavo publikacij, nakup | knjig in delovanje posameznih razredov in j komisij. Akademija je od zadnjega občnega zbora izdala Vidmarje ve »Ve etrans-j formetorske prob'errc«, Gregorja Kreka »Skladbe« (v treh albumih), Kopitarjeve spise II. del 1. knjigo in prof. Ha d -j ž i j a delo »Turbelarijska teorija kur;dari-ft pripravljajo se Razprave filološko-| Mslor. ra reda (22 tisk. pol) in matema-I tično-priiodr-slov. razreda (10 tisk. pol), tako j da bo izda a Akademija v tem i'tu okrog ; ioo tfskevrih pol znanstvene literature. Medtem se tudi že stavi druga knjiga II. de"a Spisov Jerneja Kepiiarja, ki bo obsegala 25 tiskovnih pol. Akademija bo izdala nadalje v založbi Nove zrJošbe v treh knjigah Zbrane spise svojega člana, pok. dr. Antena Breznika. Posamezni znanstve- niki. med njimi zlasti mladi, so ji predložili večje število obširnejših razprav, ki čakajo ugodnejših časov, takisto kot nadaljevanje nekaterih že začetih del in zb rk. Akademiji je poleg države, ki skvbi za njen budžet* priskočila s podporami na pomoč mestna občina ljubljanska in Hranilnica ljubljanske pokrajine. Nova zaležba pa s tem, da je prevzela založbo Breznikovega de-a. Zanimivo ie bilo nadalje poročilo o delovanju bibliografske komisije, ki pripravlja Slovensko bibliografijo v dveh knjigah. Obsegala bo okrog 17.000 točk in bo razdeljena v dva dela: v prvem bo knjižna, v drugem na strokovna literatura, razdeljena po najrazVčnejših onnogah. Prav tako prizadevno deluje komisija za etimološki slovar slovenskega jezika. Doklej je b:lo elkscerpiranih v ta namen že 84 knjig. Predsednik je izrekel posebno zahvalo gen. tajniku za njegovo delovanje, nakar je glavna skupščina odobrila še sklepne račune, poročilo nadzornega odbora in rešila druge organizacijsko-upravne zadeve v smislu svojih statutov. Predsednik je na to zaključil zbor, ki je pokazal, da naša najvišja znanstvena institucija deluje vztrajno in uspešno tudi v težkih razmerah vojnega časa. delo. Š za delo drugih.« Nato je učeni predavatelj označil Kopitarjevo sodelovanje pri Dobrovskega cerkven osi ovanski slovnici ter njegovo men.: vo pri Vuku Karadžiču in Francu Miklošiču; pri tem je posvetil posebno pozorr ost Miklošičevemu znanstvenemu delu. V nadaljnjem se je predavatelj pomudil pri Kopitarjevih krajših spisih, napovedujoč, da je v tisku že druga knjiga drugega dela Kopitarjevih spisov v izda \ naše Akademije. Govoril je obširneje o Kopitarjevi panonski teoriji o domovini starocerkvenoslovanskega jezika, teoriji, ki jo je pozneje sprejel tudi Miklošič; ome nil je Kopitarjeve poglede v balkanistiki, kjer j s marš kaj videl jasneje nego poznejši v t da, ki ie njegove izjave o tem v Starih, težko dostopnih časopisih do malega prezrla. Njegovo zavzemanje za čisti nu- --dni jezik in njega duševno blago ni le plod romantike. Ze v svoji slovnici je imenoval Slovenca Žigo Popoviča en-tuziasta za slovenščino in globoko obžaloval, da se ni mogla uresničiti njegova življenjska želja, preučevati slovanski jezik in Zgodovino med Jadranskim in Črnim morjem. »Kako dalje bi bili sedaj v vseh ozirih v poznanju tega torišča srednje zgodovine« vzklika Kopitar. Njegovo zavzemanje. ki je rodilo toliko blagodejnega sadu v trudu za Vukove reforme na polju književnega jezika in pisave, je prevevalo vsega Kopitarja do zadnjih njegovih razočaranj v zvezi s ponesrečenima poizkusoma metelčice in danjčice okoli J. 1833. Koliko se je boril za narodni novo-grški jezik, trudil se tudi za pravilni izgovor grščine in za ustvaritev albanskega pravopisa po svojih načelih, za vsak glas svoj poseben enoten znak brez vsakršnega pridatka; kajti bil je odličen fonetik — toda znanstvena fonetična pisava ne more biti istovetna s praktično rabo književnega jezika. Isto, kar se je izvršilo za Srbe in je skušal izvršiti za Albance, kajpada z razliko v alfabetu, je sanjal uvesti tudi pri Slovencih, kateri so pa fnieli že nad 250 let književno tradicijo z latinsko pisavo in so bile zato tu povsem dru^e okoliščine, ki so onemogočile iz napačnega izhodišča, to je mešania latinice s cirilico, oziroma novimi izmišljenimi znaki poteklo izvedbo, kar je vjsdlo na koncu do zagrenitve na Kopitarjevi, do ogorčenja na drugi strani.« Predavatelj je dejal ob koncu: »Dokončna študija o Kopitarju še ni napisana Izdaja njegovih spisov, ki jo je zanočela naša akademija in s katere prvo knjigo se danes oddolžuje spominu velikega slo- Kspitastiassa Po slavnostnem zboru se je posebno odposlanstvo Akademije znanosti in umetnosti ter mestne občine ljubljanske ob 11. uri odpeljalo na Navje, da se pokloni manom Jerneja Kopitarja. Navje je nudilo depu-taciji krasen pogled. Prav zdaj je v naj-bujnejšem cvetju in je bila soglasna sodba, da je to letos najlepši vrt v Ljubljani. Akademijo so zastopali predsednik dr. V;d-mar. generalni tajnik dr. Ramovš, načelnik prve skupine dr. Štele, vseučilšški prof. dr. Nahtigal, dopisni član dr. Lukman, vseučilišče rektor dr. T'os. mestno cbčino pa generalni pooblaščenec za vršitev dolžnosti ljubljanskega župana cr. Fran Jančigaj s tiskovnim referer.tnm predsednik dr. Vidmar in generalni t-jrsik .Tancigaj s*a položila izredno lepa venca. Prerjeli smo: V članku »Ob stoletnici Jerneja Kopitarja«, priobčenem v »Jutru« dne 9. t. m., je rečeno (v drugem stolpcu): »Naključje je hotelo, da je moral biti Jernej Kopitar tretjič pokopan: po opustitvi starega pokopališča so prenesli njegove kosti in častitljivi spomenik na Navje.« Temu ni tako! Kopitarjeve zemeljske ostanke so pokopali namreč, ko so dospeli z Dunaja, dne 12. oktobra 1897 prav tam. kjer sta še zdaj gomila in nagrobnik slavnega učenjaka. Zatorej ni bilo treba glede te zadeve ničesar ne izpreminiati ne prenarejati na Navju, tem poslednjem ostanku nekdanjega dolgoletnega pokopališča pri Sv. Krištofu v Ljubljani. B'b!ioi!!sk?. tombola Knjige s podpisi avtorjev oziroma urednikov bodo imele kot posebnost' veliko ceno. Avtorji jih bodo podpisali le toliko, kolikor jih bomo uvrstili med tombolske dobitke. Cvet in sad bosta podpisala urednik Borko in ilustrator S. šantel, akad. slikar; Oliki: akad. slikar Birolla in avtor uvoda dr. J. Lovrenčič; Na vakance: trije Preglji; Sonetni venec: ilustrator slikar M. Tršar in urednik dr- T. Debeljak; Zbornik ZP pa Borko, Velikonja, Debe- liak in Simčič. J * Segajte pridno po tombolskih tablicah, sicer vam bo žal, ker niste sodelovali pri tej kulturni prireditvi. iCvonika * Število porodov v Nemčiji tudi v vojni ne pada, marveč je zadnje leto celo naraslo. V letošnjem prvem četrtletju se je v vsej Nemčiji rodilo 40.500 otrok več kakor lani v istem razdobju. Ce se odšteje 4000 porodov na letošnji prestopni dan, Je prirastek 36.500 otrok še vedno čas len. Nemški listi naglašajo, da je plodovitost zakonov v glavnem zasluga širokega skrbstva za bodoče in mlade matere * Odlikovanja za nemŠKe žeiezničarke, ki jih je odredil državni prometni minister s Fiihrerjevim dovoljenjem, so bronasta, srebrna ali ziata častna igla, in sicer za Sletno, 6letno ali lOletno službo. Izražajo naj zahvalo nemških železničarjev, katerim nudijo ženske v težki vojni službi zvesto pomoč. * Uniforme se ne smejo zamenjavati za drugo robo. v nemšk.h mestih so se izvrstno obnesle zamenjalnice, kjer lahko ljudje zamenjujejo različno odvišno a i pono-šeno robo za kaj drugega, kar jim je bolj potrebno. »Zakopani zakladi« so pršil marsikje na dan in tako je menjalni promet v sedanji vojni dobil poseben pomen. Samo v Beriinu je bi'o 1. julija 23 zame-njalnic, ki so v teku minulega pol leta opravile več kakor 120.000 zamenjav. Podobno poročajo iz drugih mest. Od vsega početka pa je prepovedano zamenlavati uniforme in dele vojaške oprem?. Ne več rabljene uniforme in opreme se lahko vsak čas vnovčijo pri pristojnih vojaških obla-stvih. * Pri nabiranju planik se je ubil. 201etni Ervin Kuprian iz Langenfelda je šel iskat planike. V Grieskaru ga je zaje'o ^abo vreme. Mladi mož, ki so ga že večkrat opozorili. naj ne išče zaščitenih planik, je bil tudi tokrat obut v lahke čevlje. Ko se zvečer ni vrnil, so ga šli reševalci iskat in so ga našli pod neko 300 m visoko skalo mrtvega. f? f *?«fe*iat?e Bojevniška slovesnost na Rožniku Bojevniika slovesno* na Rožniku se začne dne 13. t m. ob osm h zjutraj s sv. mašo na Rožniku. Sv. mašo bo daroval bv.šj vojni kurat p. dr. Hadrijan Kokalj. Po sv. m ši bodo opravljene molitve za umrle bojevnike iz prve svetovne vojne kakor tudi za žrtve, padle v bojih za slovensko domovino. Vabljeni so vsi tovariši iz svetovne vojne k?kor tudi kasnejš: odsluženi vojaki ter slovenski domobranci in člani Narodnih straž. u— Nova grobova. Za vedno je zapustil svojce uradnik Okrožnega urada za zavarovanje delavcev g. Franc K o r d i n. K poslecinjemu počitku ga bodo spremili v nedeljo ob pol 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče pri Sv. Križu. — V četrtek popoldne je preminil g. Dominik Smole, dolgoletni zvesti uslužbenec Narodne galerije v Ljubljani. Pogreb bo v soboto ob 16. iz kapelice sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožilje. u— Promocija. Danes ob 9. uri bo pro-moviran za doktorja prava g. Saša K o -run. odvetniški pripravnik v Ljubljani. — Čestitamo! u— Rednejši tramvajski promet. Mestna električna cestna železnica bo predvidoma do nadaljnjega spet redno obratovala od 6. do 8.30 ure zjutraj, od 11.45 do 13. ure opoldne in od 17.30 do 19.30 ure zvečer. Med temi urami je redni promet zagotovljen. Ce bo pa mestna elektrarna tudi ob drugih urah mogla dajati tok za cestno že1eznico, bo tramvaj razen ob navedenih urah vozil tudi še tiste ure, ko bo cestna železnica ime'a tok. Občinstvo spet pros;mo za uvidevnost in potrpljenje, saj si mestno županstvo z elektrarno in cestno železnico na vse načine prizadeva za redni promet. ! g i k &ENO MATICA Zaradi izrednega zanimanja predvajamo veseloigro :>£ ENKUAT ŠTUDENT v soboto ob 15., 17. in 19. uri Opozorilo Uprava polic'je v Ljubljani opozarjn vse prebivalstvo, da je pristop na ozemlje južno od Bizovka—Dobrunjski hrib—Srednji grič danes. 12. t m. dopoldne prepovedan, ker je kretenj e v tem ckolišu v navedenem času smrtno nevarno. u— Med knjige na polici bomo uvrstili še en roman, ki ga bomo najbrž večkrat prečitali. Naslov mu je »Divjina cvete« in je zbudil takoj ob izidu zasluženo pozornost. Roman ima svojevrstno vsebino, ki se odigrava pred poldrugim stoletjem deloma v Angliji, dopolni pa se v Ameriki. Kakor nam na eni strani plastično prikazuje svorječasne razmere na Angleškem, tako nam pretresljivo riše življenje in borbo pionirjev, ki so v novem svetu krčili divjino in morali pretrpeti ugodne ' boje z indijanskimi rodovi. — V nekoliko drugačni luči nam pa življenje med Indijanci riše mladinsiki roman »Brzonožec in Puščica«, ki se je ze*o priljubil tudi med odraslimi čitatelji. Vsekakor lahko ti dve knjigi priporočimo vsakomur, ki želi plemenitega razvedrila v današnjih dneh. Obe knjigi dobite po ljubljanskih knjigarnah kakor tudi pri upravi »Jutra«. u— Akademski kipar in slikar France Godec, znani in priljubljeni umetnik, je po daljšem času spet vzbudil pozornost z nekaterimi odličnimi podobami, ki kra.se prostore založnika in knjigarnarja g. Žužka v prehodu nebotičnika. Godec, ki je pred dobrim letom opozoril nase z edinstvenimi ljubljan«k;mi motivi, le to pn« (Kamniške planine) in »Mesto v soncu«. Ze samo te umetnine so zadosten dokaz o mojstrskih zmožnostih Franceta Godca. u— Malo več sadja prihaja zdaj na ljubljanski trg. vendar so prinesene in uvožene količine spričo potreb ljubljanskega prebivalstva še vedno tako pičle, da je vsaka košara takoj oblegana. Dovoz sadja na ljubljanski trg nikakor ni v skladu z letošnjo izredno ugodno sadno letino, pa tudi cene so tako različne, da diferirajo kdaj pa kdaj med dvema prodajalkama kair za po-lovieo. Razumljivo, da je sadje z domačega vrta lahko prodati ceneje, kakor pa je to mogoče preprodajalcu. Vendar bi že sam večji dovoz bolj izravnal in ustalil cene, zato pozivamo vse sadiarje. natf letos postavijo na ljubljanski trg, kolikor le mo- rejo, saj s tem ne koristijo le sebi, marveč še prav posebno mladini, ki je sadja potrebna bolj kakor kdaj koli. Tudi robidnice so prišle včeraj na trg in jih je ena sama prodajalka nudila po 12 lir ter jih takoj razprodala; drugod so bile po 15 lir. u— Za dijake in dijakinje srednjih, 6t-o-kovnih in meščanskih šol pričenjajo novi eno- in dvomesečni počitniški strojepisni tečaji 14., 15. in 16. avgusta. Učne ure dopoldne, popoldne ali zvečer po želji. Vpisovanje dnevno. Učnina zmerna. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Prijave za vpis v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in v Višji trgovski tečaj se sprejemajo med počitnicami dnevno v pisarni ravnateljstva. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Učile se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni strojepisni tečaji pričenjajo 14., 15. in 16. avgusta. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obisk«-valcev-lk. Lahka desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Prakt:čm> znanje, ko-ri-^tno vsakomur sedaj in v bodoče v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. Iz Novega tsissta Sadna letina je letos izredno usodna, kar je k zalo že ob cvctcnju. ko je bilo usodno vreme. Nadvse pričakovanje so se obnesle hru:ke od zgodnje do pozne vrste Zgodnje hruške — zagafrice in šmarjetke ali šentjakofo-ke — so že na trgu. Kmetje jih vozijo v me^Jto v koših, ko-ara h in jerbasih v ogromni množini. Cena jim je sedaj 6 db 8 za liro. Bo pa gotovo Se padla Odlično škropljenje Škodovalo trti. Škoda, povročena po neurju, se deloma popravlja. Zgodnja koruza je sicer prcccj polomljena, vendr počasii vstaja in je prič;'.ko"-at: še dokaj pridelka. Soja se zaradi dežja ni obnesla. Pridelek medu bo sreden. Na panj sc je iztočilo približno 1 kg cvetličnega medu, mc"ancga z mano. Zaradi deževnega vremena pa so morali čebelarji številne reje pitati z medem. Cena medu je od 100 do 120 lir za kilogram. Uporaba in potrošnja vode. Upoštevajoč vse okoliščine za prav čno in smotrno razdelitev vode je odredil komisar nov razpored za potrošnjo vode po ulicah. Opozarjajo in poziv.-jo se VSi potrošniki, naj porabo vode omejijo na najmanjše potrebe. Vsaka zloraba in prekomerna potrošnja bo ekscmplarično kaznovana. potn>n:ku pa bo vzeta voda. Nadzorstvo nad uporabo bo natančno vodeno. Prebivalci v bližin-' Krke naj vodo za pranje zajemajo iz Krke ali potoka odnosno studenca. Škropljenje glavnih ulic se bo nadaljevalo še naprej. Voda se bo črpala neposredno iz Kike. Ruševine odstranjujejo. Hiše, ki so bile ob bombardiranju tako hudo poškodovane, da n' bilo videt, da bi se mogle poškodbe popraviti, delavci rušijo. Tako je že »pospravljena« hiša v Križntijski u!:ci poleg vojašnice. V delu je mestna hiša, od tristokilogramske bombe pre-klana ravno v sredini do zaklonišča, ki je bilo zasuto, a k sreči v njem ni bilo nobenega stanovalca. Gradivo, ki je še uporabljivo, čistijo. Na vrsti je tudi Kobetova hiša na Ljubljanski costi, ki je ena izmed najstarejših novomeških hiš, »stara« okoii 300 let. Zelo umestno bi bilo, da bi se z delom pohitelo, saj je še mnogo hiš. ki jih čaka ista usoda. Tako bo rešenega mnogo še uporabljivega gradbenega materiala, ki bo popolnoma propadel in segnil, če nas bo prehitele jesensko deževje. Z Gorenjskega kega. Puconja je bil obsojen na 4 leta ječe, Marschik in Medved pa vsak na eno leto in na primerne denarne kazni. Iz Trsta Cene na tržaškem trgu. V smislu objave tržaškega prehranjevalnega ravnateljstva so v Trstu veljavne sledeče cene: Grah v prodaji na debelo 1420 lir za metrski stot, v nadrobni prodaji 16 lir kg. Stročjii fižol 940 lir za metrski stot, oz. 10.60 lir za kg v nadrobni prodaji. Zapiranje trgovin po alarmu. Pristojna oblast opozarja, da morajo biti trgovine z živili, z zelenjavo ter pekarne odprte po alarmu eno uro delj nego je predvideno po predpisih. To pa velja le za primer, če traja letalski alarm delj nego za polovico obratovalnega časa. V St. Petru na Krasu ima na praznik Velikega Šmarna slovenska narodna varnostna straža svoje slavje z zborovanjem, h kateremu se bo zbralo ljudstvo iz vce okolice. Umrla je »botra Sv. Ivana«. Pri Sv. Ivanu v Trstu je umrla ga. Marija Cigoj, ki je doživela častiljivo starost 83 let. Pokoj-nica je bila zelo popularna babica, ki so jo poznali po vsem Trstu. Imenovali so jo »botro sv. Ivana«. Drzna roparja sta se pojavila okoli 22. ure, ko so odšli zadnji gostje v gostilni »Pri lovcih« v ulici F. Crispija. V rokah sta imela samokres, zaprla za seboj gostiln;ška vrata in pozvala osebje, naj dvigne roke. V gostilni je bilo 7 oseb, poleg lastnika Ci-prijana Tofola in njegove žene Rozine tudi štirje natakarji ter lastnikov prijatelj Ara-broset. Bili so zelo preplašeni ob pojavu oboroženih roparjev, ki sta vrela natakarju Barbariolu listnico s 15.000 lirami, natakarju Franceschiniju 1700 lir. Ambrožu 10.400 lir, Tofoiu listnico z nad 50.000 lirami. Razen tega sta odnesla Franceschiniju z^to uro z verižico. Po končanem roparskem delu sta izgiri'a. Tofolo je takoj obvestil o tem tržaško policijo, ki poizveduje za drznima roparjema. Iz Gerle 2 Omejeno prevažanje bolnikov. »Karntner Zeitung« objavlja: Glede na trenutno zalogo pogonskega goriva ne more Nemški Rdeči križ brez nadaljnjega prevažati bolnikov in bodočih mater v starem obsegu Prevoz je mogoč samo pri tistih, ki so smrtno nevarno oboleli ali poškodovani. Bodočim materam se mirno priporoča, da pravočasno odpotujejo v bolnišnico ali v porodnišnico, ker je prevoz z bolniškim avtom mogoč samo še v zdravniško potrjenih patoloških primerih. Na rožanskem prazniku, v domovini slo-večih pušikarjev, bodo imeli v soboto in v nedeljo tudi veliko strelsko telkmo posameznikov in celih skupin. Posamezni strelci bodo tekmovali za naslove starih in mladih rožanskih kakor tudi deželnih prvakov. Vsak strelec lahko pribori le eno nagrado. Za Rožanca velja, kdor je tu rojen ali tu 5 let prebiva. Naslov deželnega prvaka pa si lahko pribori, kdor je na Korošfkem rojen ali kdor tu stalno prebiva. Veliki strelski praznik naj pokaže, da znajo koroški kmetje s puško ravnati prav tako kalkor s plugom. Zaprisega vajencev je v vsakem obratu zvezana s primerno svečanostjo. Tako je bilo v nekem koroškem podjetju pretekli petek zapriseženih nad 30 vajencev. Obra-tovodja in drugi govorniki so izpregovorili bodrilne besede, nakar so vajenci prisegli nad prekrižanama zastavama da bodo vredni družbe starejših vajencev, s katerimi bodo delali za narod. Deželni mladinski skrbnik je opozoril, d.a mora vsak nemški mladenič postati narodni socialist in dober vojak. Starši in gostje so si po prisegi ogledali vaier.siki dom in se prepričali, da je za naraščaj po koroških obratih dobro poskrbljeno. Iz vlaka Je padel 55letni višji železniški gradbeni delavec Jožef Šašl. Sunek ga je vrgel iz vagona na Ledenicah in Saši si je zlomil levo nogo ter je poškodovan po vsem životu. S štajerskega O kopališču na Felberjevem otoku poroča »Tagespost«, da se Maribor lahko ponaša z najlepšim kopališčem v deželi. Na razpolago je 120 kabin in 600 omaric za 2000 kopalcev. List opisuje posebnosti tega kopališča in prinaša tudi sliko skakalnega stolpa vse skupaj pod naslovom »Idealni plavalni stadion«. o Obsojeni škodljivci naroda. Pred posebnim sodiščem v Leobnu se je morala zagovarjati vrsta verižnilcov. ki so v zadnjih treh letih verižili z živilskimi nakaznicami na Spodnjem Štajerskem, v Brucku in na Dunaju. Poleg verižnikov iz drugih krajev so se morali zagovarjati železničar Janez Puconja iz St. Ruperta pri Mariboru, natakar Maks Marschik iz Slatine-Radencev in trgovska nameščenec Jože Medved iz Laš- Goriški deželni odbor je v svoji seji dne 7. avgusta odobril občinske proračune občin čepovan, Cerkno, Dolenje v Brdih, Opatje selo, Štanjel na Krasu. št. Vid pri Vipavi, Trnovo, Col in Komen. Ljudsko gibanje. Dne 6. in 7. avgusta sta bili v Gorici 2 rojstvi, 2 smrtna primera :n 2 poroki. Starčkov smrtni padec z drevesa. 72 letni kmetovalec Albert Novak iz Solkana je šel na drevo nabirat sadje. Starček je izgubil ravnovesje in padel na tla. Poškodbe so bile usodne. Prepeljali so ga v gor ško bolnišnico, kjer pa je podlegel za poškodbami. Ponesrečenci. Mala E.ina Furlan iz Mo-rara se je pri padcu pobila po obrazu. 271etna frizerka Ema Markežič iz Kočevi-je 8 je padla s kolesa in si poškodovala desno nogo. 41 letnega Jožefa Rovera iz Orzonijeve ulice 19 je ugriznil pes v desno nogo. Pri delu se je ponesrečil mehanik Ho-rac Campaniati iz štandreža, k: je zaposlen v Stražcah. Ponesrečenci so se zatekli v goriško bolnišnico, kjer se zdravi tudi 31-letni Jožef Ronč, ki je bil ranjen ob eksploziji najdenega izstrelka. Sladoled ga je stal 2000 lir. 21 letni dijak Anzelm Pertot iz Gradišča ob Soči je prišel po pravkih v Gorico. Mimogrede si je privoščil sladoleda v sladeledarni. Ker mu je bilo vroče, je odložil suknjič na bližnjem stolu. Pri odhodu je pozabil na suknjič. Spomnil se je nanj, ko je bil na drugem koncu mesta. Ko je prišel v sladoledarno, ga ni bilo več. Pertot je ob tobačno nakaznico, 300 lir gotovine, esebne dokumente in druge predmete, ki jih je imel v listnici. Oškodovan je skupno za 2000 lir. KOLEDAR: Sobota, 12. avgusta: Jasna, Klara. DANAŠNJE FiilUS Mi i. v Kino Matica: Se enkrat študent. Kino Sloga: Jastrebica Wally. Kino Union: Čarobne gosli. Kino Moste: Kdo je oče? DEŽURNE. I.KRARVE: Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska ce -ta 4, Bo-hinec ded., Cesta 29. oktobra 31. ZATEMNITEV je strogo obvezna cd 21.30 do 5. ure. DRŽAVNO GLEDALIŠČE OPERA Sobota 12. avgusta ob 17.: Aida. Red Sobota. Gostovanje tenorista Josipa Gost ča. Nedelja 13. avgusta ob 17.: Balc-trii večer. Izven. Cene od 40 lir navzdol. * Giuseppe Verdi: »Aida«. Ooera v štirih dejanjih (sedmih slikah). Napisal A. Ghis-lanzoni. Prevel A Funtek. Osebe: egiptovski kralj — Lupša; Amneris, njegova hči — Kogejeva; Aida, etiopska sužnja — Heyba-lova; Radames, egiptovski vojskovodja — Gostič k. g.; Ramfis, veliki svečenik — Be-tetto k. g.; Amonasiro, etiopski kralj, Aidin oče — Janko; sel — Štrukelj; svečenica — Bukovčeva. — Godi se v Memfidi in v Tebah za vladanja faraonov. Solo pleše Kilr-bos Irena. Dirigent: A. Neffat. Režiser in koreograf: ing. P. Golovin. Scena: V. Skružny. Kostumi: J. Vilfanova. Mdajniška skupina Jadransko Prtmorje RADIO LJUBLJANA SOBOTA, 12. AVGUSTA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7-10 do 9.00: Jutranji pozdrav. Vmes od 7.30 do 7.40: Poročila v slovenščini. 9.00—9.10: Poročila v nemščini. 12.00—12.30: Opoldanski koncert 12.30—12.45: Poročila v nemščini vn slovenščini, napoved sporeda. 12.45 d? 14.00: Glasba za premor (prenos sporeda nemških radijskih postaj). 14.00 do 14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: Vaška godba in brata Petrovčiča. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15 do 18.00: Za ljudi veselega srca (prenos sporeda nemških radijskih postaj). 18 30—18.45: Pregled športnih dogodkov (nem. in slov.). 18.45—19.00: Gospodinjsko predavanje — Sivec Emilija: Sušenje in vkuhavanje sadja in zelenjave. 19.00—19.30: Fantje na vasi 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. 19 45 do 20.00: Aktualno predavanje (prenos) — govori Hans Fritzsche. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Šooek nape-vov (prenos sporeda nemških radijskih postaj). 22.00—22.15: Poročila v nemščini, napoved sporeda. 22 20—24 00: Prerv^ sporeda nemških radijskih postaj. ŠPORT Včeraj se je začelo.. ... tekmovanje za teniško prvenstvo pokrajine na igriščih pod Cekinovim gradom Dolgo pričakovani teniški turnir za prvenstvo Ljubljanske pokrajine se je začel v včerajšnjih popoldanskih urah. Na sporedu so bila prva tekmovanja mladine in igralcev iz kategorije B, katerih izide bomo zabeležili v bolj strnjenem poročilu jutri. Katera srečanja pa bodo odslej še posebno zanimiva? Danes bomo videli dolgo vrsto nastopov, med katerimi se bodo brez dvoma odlikovali po ostrosti in napetosti: srečanje med Bogatajem in Gradišnikom in dvoboj med dr. Smerdujem in Pušenja-kom. Po teh dveh srečanjih, ki bosta nekako do pol 18. dalje, bosta ta dan še igri med Borisom Smerdujem ter Adolfom Per-lesom ter Luckmannom in Dernovškom. Vse te partije so že zelo važne, ker bodo dale precej jasno sliko o moči posameznih igralcev. Seveda bo danes tudi še več nastopov v damski skupini ter v kategoriji B. Za turnir se je prijavilo veliko število udeležencev, saj je v nekaterih skupinah v konkurenci do 40 prijavljencev. Posebno močna je zasedba v skupini B, ki je med igralci tudi najbolj priljubljena. Skupina A je kolikor toliko domena »kano-nov«, vendar si v njej največ obetajo igralci srednjih kakovosti, nemalo zaradi izredno lepih nagrad, khi so razpisane za zmagovalce. Mad najresnejšimi kandidati so Punčečev učenec Gregorčič, preizkušeni Bezjak, Jelašič. čebular in drugi. Dogodki današnjega popoldneva na te-niščih pod Cekinovim gradom so že tako zanimivi, cla bodo gledalci nedvomno prišli na račun. zakonska odredba o ustanovitvi frančiškanske bogoslovne fakultete v Sarajevu. Kakor znano so frančiškani zelo razširjeni med hrvatskim narodom. Samo v šolstvu in dušnem pastirstvu je zoposlenih 750 frančiškanov. V svojih rokah imajo 5 klasičnih gimnazij in 4 vzgojevališča za srednješolce. Zaradi vojne frančiškani niso mogli vzdrževati štirih svojih visokih bogoslovnih šol (v Makarski, Dubrovniku, Mostarju in Sarajevu), zato so se odločili za osrednjo bogoslovje v Sarajevu, ki je dobilo stopnjo fakultete. Na slavnostih v Heidelbergu, ki jih je priredilo društvo inozemskih vseuči! iščni-kov, je bila zastopana tudi Hrvatska. Poročevalka Blaženka Ferkovič je v svojem poročilu »Hrvatskemu Narodu« napisala, da so nastop Hrvatov pričakovali z neko rezervo, ker študirajo v Heidelbergu samo 3 Hrvatice. Nastop pa je pokazal drugače. Hrvatske narodne pesmi je pela Karmen Antičeva, ki jo poznamo tudi iz oddaij ljubljanskega radija, s hrvatskimi narodnimi plesi pa je nastopila talentirana plesalka Sonja Dragomanovičeva. Prepoved vožnje z avtomobili ob nedeljah in praznikih. Zagrebška policija je izdala prepoved vožnje za vse osebne in tovorne avtomobile od sobote oziroma dnfeva pred praznikom od 7. zvečer do 5. zjutraj naslednjega dne po nedelji ali prazniku. V nekaj vrstah V bojih na italijanskem bojišču je padel znani dunajski kolesarski dirkač in drsalec na daljavo Ludvik Finkenzeller. Na finski fronti sta žrtvovala življenje za domovino dva finska športnika mednarodnega imena. Na Karelijski ožini je padel na bojišču olimpijski zmagovalec v rokoborbi na berlinski olimpiadi Lauri Koskeia, ne dolgo pred njim pa Antti Van-hanen. finski državni prvak iz iste športne panoge. Švedski nogomet je izgubil svojega mednarodnega sodnika Otona Olssona, ki je umrl star komaj 53 let in je bil po poklicu zlatar v HSlsingborgu. Leta 1924. je sodil v Kodanju tekmo med Dansko in Belgijo ter nato še nadaljnjih 12 mednarodnih tekem. Na olimpijskih igrah leta 1936. v Berlinu je vodil dvoboj med Italijo in Japonsko v precltekmovanju. Prof. Lc|zet?i Turku v SfJ-a&mt Zravnan si bil, visok ko hrast z Gorjancev, pa dober ko pšenica naših njiv, za rast in čast besede vnet, čestil zgovorno govorico si očancev. Pri knjigah in v zatišju bele hiše, ob lučki hčerke, ob skrbeli žene med dom in šolo sa delil srce, ki, bolno, ti je i »i! o vedno tiše. Pa so prišli — in vzeli te v tujino, bajk in povesti poteptali raj, ki si z iskreno ljubil ga toplino. Betežen, strt priromal si nazaj ... Zdaj s Cvelbarjem in Janezom Trdino za narod prosi mrtvih ust drhtljaj. P. Kalin Promocije na zagrebškem vseučilišču. Dne 5., 13. in 15. julija je bilo promoviranih na vseučilišču v Zagrebu več mediicincev, veterinarjev in pravnikov. Novi hrvatski častniki. Sredi julija so gojenci prvega tečaja ustaške častniške šole napredovali v čin zastavnikov. Svečanostim na Maruličevem trgu v Zagrebu so med drugimi odlični k i prisostvovali vojni minister Ante Vokič, poveljnik hrvatskih oboroženih sil generalni poročnik Matija čanič in predstavniki nemške vojske z ge-neralom Schuschnigom na čelu. Mlade častnike sta nagovorila načelnik ustaškega .štaba polkovnik Tomislav Sertič in vojni minister Vokič. Junaška smrt najmlajšega hrvatskega častnika. V borbi z odmetniki je padel zabavnik Poglavnikove telesne garde Željko Malenica. Pokojni je bil prvi izmed nedavno imenovanih mladih častnikov, ki je daroval svoje življenje za domovino. Prof. Dujmovič umrl. v bolnišnici na Rebru je dne 15. julija umrl prof. Joža Dutjmovic, tajnik Društva hrvatskih profesorjev. Frančiškanska bogoslovna fakulteta v Sarajevu. V začetku julija je bila izdana Herbert Steinmann: Žena za stekleno steno Kdor Išče službe plača za vsako oesedo L —.30, za drž. ta prov. takso —.60. za da-lanje naslova ali šiiro Ij 2.—. Najmanjši iznos aa te oglase Je L 7.—. — Za ženitve ■a dopisovanja Je plačati za vsako besedo U 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. ta prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 10.—. tnsm OPOZARJAMO naše cenjene oglaševalce, da bo oglasni oddelek »Jutra« sprejemal naročila za male oglase, ki naj bodo natisnjeni v »Jutru« še isti dan zvečer, VSAK DAN SAMO DO 11.30, OB SOBOTAH PA DO 11. URE, SLUGA za vsa dela dobi stalno siužbo. Radi inkasa po trebna garancija ali kavcija. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20390-la POSTREŽNICO dobr0 moč, sprejmem ta koi za ves člen. Plača in hrana prav dobri. Vovk, pekarna, Rožn„ dolina — C. II. št. 14. 20728-la POSTREŽNICO pošteno, za vsak dan dopoldne iščem. Naslov v ogl. odd. Jutra 20737-la FR1Z. POMOČNICO dobro moč sprejme v stalno službo salon v centru. Ponudbe na og!. odd. Jutra podi »Samostojna- 20567-la KIŠNO POMOČNICO po možnosti z znanjem kuhanja sprejme štiri-čbnska družina. Krana izdatna. Plača do 550 lir Naslov v ogl. odd. Jutra. 20555-la KUHARICO perfektno. z dolgoletni, mi spričevali, išče družina dveh oseb za takoj. Naslov v og!. odd. Jutra. 20564-la MLADO DEKLE event. boljšo osebo takoj sprejme starejša gospa za lažja gospodinjska dela. Nauči se kuhanja in dobrega gospodinjstva. Pomagali ji bo mo tudi z ob'tko in čevlji. Ponudbe na oglasni odd. Jutra, pod »Dobra plača« 20647-la POSTREŽNICO iščeta dve osebi. Znanje kuhe važno. Zelo ugodni pog-ijl. Naslov v ogl. odd -Jutra. 20643-1 a DAMSKO FRIZERKO dobro moč, sprejme salon j Gjud Aleksander. Kon- j grešni trg 6. 20616-la j POSTREŽNICO i starejšo, potrebujem popoldne vsak dan od pol 2. do 7. tire. Slomškova ul. 31. 20653-la ŠKATLICE " bakelitne. nizke oblike, vsebine 60 cm3, temno-rj.ive barve, cca 1800 ko madov, prodam p0 2.50 lire. Naslov v ogi. odd. Jutra. 20424-6 MOŠKO KOLO športno. v dobrem stanju, z novimi gumar.l in popolnoma obnovljeno, prod. m. Cena 5000 lir. Vpr.il iti JornejeHa cesta 29,i šiška. 20684-6 DAMSKE SANDALE drap r.ubuk št. 35. najnovejši model, prodam. Iz prijaznosti na ogled v trgovini Peko. šelen-•burgova 4. 20693-6 KLAV. HARMONIKO s 120 basi in 4 registri, novo. prodam. Vprašati vsak dan od 13. do 15. žniderš č. Gledališka 7, III nad tr. 20707-6 RADIOAPARAT odlične nemške znamke. 6 cevni z jeklenkami— predam. Naslov v oglas, nem odd. Jutra. 20693-6 MOŠKO KOLO novo. še neprijavljeno, znane znamke ter gume najboljše znamke, prodam po ugodni ceni. — žerjal, tehnik, Celovška 102 20692-6 AKTOVKO iz finega rjavega usnja, malo rabljeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 20672 6 DAMSKIH NOGAVIC št. 8 in 9. prodam nekaj parov. Ogled v soboto od 15. do 18. ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20584-6 VEČ OBLEK moških, dobro ohrnnje. nih. ugodno prodamo.— Trgovina »Uč-peh' Tržaška c 71. 20582-6 BLAGO za moško obleko, predvojni material, ugodno prodam.' Naslov v oglasnem odd. Jutra. 20581-6 RJAVO OBLEKO staro blago, za majhno postavo ali za fanta od 16 do 18 let. prodam.— Flcrjanska 40. spodaj. PISALNA STROJA (1 v kovčku, 1 pi^arni-šHi) prodlam. Simandfl. Dvmržakova 3. 20573-6 RADIOAPARAT r Philips-. 5 .cevni, ugodilo prodam. Tržaška 24. 20637-6 ŠIVALNI STROJ --Naumann« nov. pogrez ljlv šiva tudi nazaj, — prodam. Slmandl, Dvor. iakova 3. 20572 6 MOŠKO KOLO >To.pedo«. tovarniško novo in moški zimski plašč za močno postavo, v najboljšem stanju. — produm takoj resnemu kupcu Naslov v ogl. od delku Jutra. 20561 6 i MOŠKO KOLO I športno, dobro ohranjeno prodam. Sv. Petra c. 95 ali Jegličeva 10. stopn. VII. Din ter. 20556-6 PISALNI STROJ skoraj nov, poceni pro. dam. Ogled od 18. do 20 ure. Naslov v oglasnem odd Jutra. 20296 6 SREBRNO LISICO dobro ohranjeno. prodam. Tržaška c. 17a-ll.. desno. 20645-6 RADIOAPARAT popolnoma nov, 5 cevni zaimke »Siare«. model 1944 zelo ugodno prodam. Ogled od 13. — 15. ter od 19. ure dalje. — Podmilščakova 25 p. p. »Bežigrad* 20630 6 SPALNICO lepo, belo pIef-J-ti.no, z eno poc-teljo. zaradi od-Dotovanja ugodno prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 20625 6 KONCERTNE CITRE lisičja boa, naprodai pri tapetniku. Ciril Metodova (Dunajska) št. 58. 20661-6 SANDALE št. 45, n>ve, rjave, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20654-6 PRODAM: par moških srajc, boljših za eno moško obleko v sivem ta za en ko-stum. Ogled prosim od 11. ure Naslov v ogtas-nm odd. Jutra. 20612 6 ČEVLJE ŠT. 36 ševro. svetle, popolnoma nove, poceni prodam. — Gerbičeva 9. Kolezlja. 20603-6 BLAGO za moško obleko, kočevsko. prodam ali delno zamenjam Zr. protivred. noc=t. Krakovski nasip 26. pritličje lev0 20599-6 MRČES IN GOLAZEN uši, stenice, bolhe, ščurke. molje. miši. podgane, voluharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji KANC. Židovska ulica 1. 19617-6 PEGE IN LISAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerl in Kane. Židovska ul. 1. _________ 19618« VAJENKO ali vajenca za fotogmf--.ge za lastno kn.Vžnlco. Ponud. be z navedbo knjig in c<-n na ogl. odd. Jutra pod -Blbliofilc 20679-7 ZNAMKE kompletno zbirko ali po-siunezne partije, tudi prekomorske in pokrajinske. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znamke« 20677-7 LJUBLJANSKI ZVON tucll posamezne knj ige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Ljub-Ij.inski Zvon« 20378-7 OVČARJA ilirskega, mladega, čistokrvnega kupi Rudolf Se. ver Marijin trg 2.. 20674-7 MIZARJI kupim univerzaln: sko-helnl stroj 40 do 60 cm. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20568-7 UNIVERZALNI skobelni etrol (Hobel-maschine) kupim ali za-menj.m za les ali drugo. Naslov v ogl. odd. Jutra. 20569-7 LASTEX-GUMI nogavice, 1 par dolgih, srednje velikosti, kupim. Plačam dobro. Zupan Nikiea Beethovnova 4-II vrata 7. Med 2. in 6. uro. 20559-7 RJUHE Kapne ta vseh vrst pre proge kupuje trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. — (v h od skozi vežo). 20348-7 CANKARJA 3. 5. in 6. knjigo, kupim. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Cankar, 20662-7 KMEČKO SOBO ali samo mizo in stole, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno« 20656-7 VILO enodružinsko, z večjim vrtom, v neposredni bližini mestnega >redišča, prodam za 1.000.000 lir. Ponudbe na oglasni odd. Jutra po« Peter Lange je odgovoril z enako vljudnim vabilom, naj pride bliže, ker bosta kmailu pripravljena za odhod. A v tem, ko je gospod Da Silva neslišno pristopil, je Petra Langeja mahoma zbodlo v oči, da je imel gospod iz Brazilije debele gumene podplate na čevljih. Nehote je pomislil, da se v takih čevljih lahko povsem brez glasu približaš vratom. Pa ne da bi bil Brazilijanec ujel kak košček njegovega glasnega razgovora s Heinzom Ren-kenom? To bi bilo neprijetno. Se bolj neprijetno bi nemara bilo drju. Petru Langeju. ko bi bil vedel, s čim se je ukvarjal Da Silva, ko ga je Heinz Renken pustil samega v hotelski veži. Brazilijanec je bil nekaj časa sedel s tanko modro knjižico v svojem naslanjaču ter obračal liste in čital. Mahoma pa je poskočil, odhitel v svojo sobo. poiskal ogo-ljeno zapisnico in jel po nji čitati in čeč-kati. Nazadnje pa je vzel iz svojega kovčega temno, priročno pištolo ter jo opravil v desni vnanji žep konzorcij »filtra« kot izdajatelja: Stanko Vtrant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als Drucksteile — Za »Narodno tiskarno o. d.« kot Inseratenteil verantivortUch • Za inseratoi oddelek odgovarjaš LJubomlr VolCifi