mk dalU Sund»7» PROSVETA -» .** c i ' * ' • GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradnlikl in uprnvniikl prostori t 16*7 South Uwnd*U Avs. Offleo of Publieatlont M67 South Lawndtk An, Tolophon«, Rockw«U 4904 -YEAB Cona »ste Js 00.00 ■ iuvtr? t«. IMS. a Um tktiSlt ConsnM «t CHICAGO, ILLn PETEK, 4. OKTOBRA (OCTOBER 4), 1940 Subscription $6.00 Yaarty STBV.—NtMBKK 195 i is. lf ' 1 '■' Aoeaptanca for mailing at speclal rato o< postago providcd for to aaction 110», Aat of Oci. I, 101T, authorisad on Jana 14, 1011. IN MUS- \Delavska zmaga SOLINI SE SE- \v Avstralijam STALA OB MEJI Laboriti imajo večino v parlamentu . uMDetno odbija-1 Melbomne, Avstralija. — De-» kW9U ^ . | lavska stranka je ostaiTi bund0vc1 de-1 lajo v vojnih industrijah"""-8' jo nemike napade lavska stranka je ostala najmočnejši blok v parlamentu, kot rezultat splošnih volitev, čeprav je EVAKUACIJ A konservativec Menzies, predsed-/%■/- it orpi ima nfk vlade, v svojih govorih v vo-:OK U* DtKLinA mni kopanji laborite Jim da ne podpirajo i^rLIN, 4. okt.—Diktatorja njegovega režima in naporov za ia Mussolinl sta se danes večjo pomoč Veliki Britaniji v na konferenci ob Brca- polni meri. em prelazu, na meji med Volitve so bile kočljive zaradi l0 |„ Nemčijo. Konferenci, nZPJ* . j L . . . jebil vzrok, da John Curttn, eden I te trajala dve uri, pripisujejo I jxme(j voditeljev stranke, ni bil pomen.' Na ssstanku med ponovno izvoljen. Akobi bil pro-rjen in MussoHnijsm v drl, bi imela delavska »tranka ve-krsju IS. marca t<*a leta & no v obeh sbornicah. Koalicija rluv ^ " dtpresei6 M«n- lTV°Jn0- ziesom na čelu. 1,4. okt.—Mussolinl jev list Pevska stranka bo imela SI ■olo d'Italia napoveduje sna- v v novem par amentu, j dogodke, ki bodo pretresli Nf/®* nego v prejšnjem. Po-Tiret kot posledica konferen- dežel8ka stranka je izgubila pet M MussoUnijem in Hitler-H«^ ^L"1*™ *ru" •b Breniferskem preko«,25 sedežev. ittve vojaške zveze med osi- P®1^ frakcija; katcrf iRira-Berlin in JsponAo tJg^ * med sovjetsko Rusijo, i Nadaljnja delavska frankci j a, in Italijo zadovoljivi^ kat«**o vodijo komunisti" tn je Opravi, da bo Japonska na- imela močno zaslombo v državi i angleško pomorsko bazo v New S°uth b?la pofcs- m, če bo Amerika stopila v Vai "Jeni ,kan" na strani Velike Brlta- " navduševali za izolacijo pod geslom: 'Roke proč od sovjetske Rusije," so bili po-3. okt. —^Obramba raženi. To je bil dokaz, da volil v« letalskim napadom je bi- f* ne marajo onih, ki se pod raz-ieboljšana v zadnjih dneh. ličnimi pretvezami m gesli ogre- " tvo se sicer zaveda, da je vaJ° ** m[r • jka vojna še v prvi fazi, * Curtin je bil večkrat povato-dar se ne vznemirja. Angle- Uen, naj stopi v vlado, karpaje Iti letalci so demonstrirali svo- odklonil. Izrekel se je proti de-[jo iposobnost v odbijanju mas- avski-reprtzentaciji v kabinetu U nemških navalov. Pjr » hotel Prew!ier ^T/Jll slišati o reorganizaciji vladnega V Nemčiji objavljena poroči- sistema, kar bi omogočilo večjo (k, da je London v razvalinah, pomoč s strani Avstralije Velfki »pretirana. Bombe so povzro- Britaniji v vojni proti Nemčiji Jffl« ogromno škodo, toda aktiv- »n Italiji. On in drugi vodilni la-I Mti niso bile paralizirane. Pro- boriti zahtevajo, da vlada kon-pat se vrši naprej. Vozovi cest- skribira tudi bogastvo, ne samo ju teleznice in avtobusi operira-1 člove*ke Blie- -|jokot prej. - Nemški letalci so sinoči po- \Uvedba prisilnega ■ovno napadli London z bom- te r^cSS^efa na Norveškem Nemci »o bombardirali tudi me-[ ob obrežju, težki topovi na i|i strani Rokavskega preliva J» m bruhali krogle na Dover [s okolico. Diesov odsek naznanil| rezultat preiskave EVIDENCA O SABO-TA2I ODKRITA Newark, N. J., 3. okt. — Die- Domače Obiski v Chicago. — Louise Cmogoj is Eve let ha, Minn., in njena hči m. obiskali gl. urad SNPJ in u-redništvo Prosvote. ■ Novice is Poansyhranie Pittsburgh, P«,' — Pjred nekaj dnevi je tu v bolnišnici umrl Simon Lončar, samski, star 66 let, ki je bival v Donori, Pa. Nov grob ob Pacifiku _______, — ____________MontebeHo, Calif. — Pred krat sov pododsek je zaključil zašli- kim je tu umrl Oeorge SUreši-šanje v tem mestu in kongres- nič, star 54 let hi rojen v Kra-nik Joe Starnes, demokrat is A- jsincu pri Podzemlju v Beli Kra-abame in. načelnik pododaeka, jini. Zadela ga je možganska je naznanil, da je zaslišal več kap. Tu je zapuotil druilno. prič izmed 2000 oseb, 'ki so obi-| A skale Uborišče Nemško-ameri- VesU Is Glrards, O. škega 'bunda v NortUndu. Vse Girard, O. —-Ohijaki dan SN-priče brez izjeme so povedale, da pj v letu 1941 ba 4. julija v Oi-je na stotine članov te nacijske rardu. — V NHosu, O., sta prod organisacije uposlenih v munir kratkim zgoreli Franku Banu dve cijskih tovarnah, ladjegradnicah garali s avtomobilom, hlev o preti drugih vojnih industrijah. Icejšnjo zalogo sena in majhna "Dobili smo neovrgljivo evi- usnjarska delavnica *a ^^»to. denco, da je Nemško-ameriški Delavnica ni bila zavarovana. — bund agent tuje države," je re- V zakonski stan ota stopila An-kel Starnes. "Bundovci odprto i*- ton Gabrovšek ml. in Roaemary ražajo svoje simpatije in k>jal- Zupec iz NHesa, kjer sta si ure-nost tuji vladi. Za tako organi- nei 1 »muhi jo kicvivv tt u*ji» čal, da je uposlen v munlcijski de, ,n fIomi, roko> ko j€ W po tovarni v Rosellu, in Herman A l to icjlh doli na poaujo pod-Ries, član pennsylvanske državne I make ^ni^. zdrn\i se do. policije in preiskovalec Diesove-1 mjl ga odseka. - - Klapprot je priznal, da i« Vno. Možnost je, da bodo tožbo, da Je dezertiral iz I napeljali žice pod vodo ob šved- de. Obravnava se bo pričela pred lkem obre£ju |n prtko Danske vojaškim sodiščem v Clermont- do N Ferrandu. pommsrsche Zeitung piše, da Zay je bil med grupo bivših j§ VoJna pretresla Norvežane In francoskih voditeljev in poslan-1 jih zbudila iz spanja, priznava ps cev, ki so odpotovali 19. Junija I tudi. da še vedno simpatizlrajo iz Bordeauxa v Afriko. To se Je L Anglijo. Prej so naciji hvalil zgodilo po razpravi o vprašanju. NorVeiane kot arljsko raso, zda. ali naj Francija kspitulirs pred ^ jff, napadajo kot lenuhe, ki ne Bivši francoski minister obtožen Delavski vodja Jouhaux aretiran * in "Sin aSI p^vi d. ^ japon^mada ^ trVi tortlL^J^Tn0,! guTaJTc^ka I^kina. J-pon- s*ml\}o aTi^pi"~vdi^^ ^ čete so včeraj vkorakale v „voj,h kolo„ij. I nemško okup^ijo (n niso znal j*"- orožja vMid^mlsu!! Dongdang in Ungaon. v,.,, lili W|| ■■■ 3 okt. -{Tehnično veibanje ruške mladine £ Pobilo svojega dopiani- •■ « Berlina, da se j« evakua-ilfrok. *«nsk in sUrih ljudi v Berlinu. Na tx«** |ju- v I*™*™**** , ,p,'nlk omenja, da ao KLS?** 80 vr»U An»te41 na nemško preatolko, l^otii^. t ^ y n*r\\nu. Ns tisoče IJu- vežbsnje fantov v siarosu «.-. « ■ U ^potovalo v podeželske 17 let. Poučevanje se bo priče- 'jo v novembru. Poleg šolenjs bodo morsll delsti tudi v indus-trijah. Nsčrt določa vežbanje milijona fsntov. ogromno škodo. Vlsda Je včersj naznsnlls, ds izkoristiti nsravnlh sil svoje de je bilo več oseb, ki so agitlralelžele. .Jr > ' I proti režimu msršala PeUina.1 "Dočim v Nemčiji vsak otrok aretiranih. Akcija Je bila odre- ve. ds prihsjs novs Evropa, pov- ________v (imislu dekreta, da mora- prečni Norvežan ne more doume- Mn.kv4 8 okt — Sovjeuke joWti vai, kis -»vojimi aktivnost- ti tega," piše dslje omenjeni list. i odredile tehnično Jmi Ogra,«jo vsrnost dr^ve, sre- "Boji se Nemčije, ds bo ons kaz-tirsni In odvedeni v zspor. novsls prebivalce zaradi 7Heon Jou-1««; i h ssdsnje vojne. NorveSsnl se hsil bivši vodjs Frsncoske ds ne bi smeli prltoievstl, temveč Uvske zveze Poročilo še nI bilo t,i morsll biti hvsMnl Nemčiji, uradno potrjeno. ki jih jo voels v svoje varstva" avtoritete so odredile I vežbsnje fantov v stsrosti 14jlo Prodaja avtomobilov poskočila iuposlitev h0-jlandskih delavcev v nemčiji tem so uklj učeni tudi vsi ostali predmeti in stroji, ki so v zvezi j zrakoplovstvom. Ta vsota je| skoro za SO odstotkov višja od prejšnje rekordne vaote, ki je NATOV Berlin, 3. okt. — Holandci v natrpanih" poklicih in stro- tnašala le *28,8W.W1, kolikor kah bodo morali iskati delo jih je bilo izvoženih v decembru drugje, je naznanil dr. Hans Izvoz v avgustu je bil za | Fischboenk.. nacijakl komisar Wssklngton, D. €., 3. okt. — Voditelji Kongresa industrijskih organiMcij ao namignili, da bodo oklicali stavko v tovarnah in ladjedelnicah Bethlehem Steel Corp., ki jo dobila velika naro-čils od vlado, nanašsjočs se na narodno obrambo. Naročila ina-šajo Čez $800,000,000. Philip Murray, načelnik orga-nizatoričnega jeklarskega odbora in direktor CIO, je v razgovoru z reporterji izjavil, da se bodo voditelji CIO kmalu ssfta- li na konferenci, na kateri bo.............—vt------------------, . , i , do razpravljali o akciji proti 79 odstotkov celotne vrednosti znal, da Je mnogo delavcev de- Isvoza tega meseca. Izvos je se- zertiralo. Večino dezerterjev je 1939. 66 odstotkov večji od onega v mesecu juliju, ft za208 odstotkov večji od celotnega izvoza pred enim letom. ■Po podatkih federalnega oddelka za trgovino je bilo v avgustu izvoženih samo v britskl im perij letal in Holandake.. Delavci bodo poala-nl v Nemčijo, kjor bodo upoale-ni pri gradnji različnih projektov in na polju. • Fischboenk je dejal, da Jo 60,000 holandsklh delavcev še ........... letalskih pptreb- dobilo delo v Nemčiji v zadnjih ščin'v vrednosti |29,686,74Š ali štirih mesecih. On je tudi prl- omenjeni korporaciji. Dejal jo, da korporaclja ne plačuje d|lav cem minimalne mezdo, ki bi jo na podlagi zskons morala. Mini malns plača je 62 in pol csnts ns uro in to morsjo plačevati vse kompanljo, ki dobivajo vladna naročila. Zakon o mlnimal _ plači je potrdilo federalno vr-hovnp sodišče. Mu/ray je dalje rekel, da jo Bethlehem Steel Corp. uvedls posebni plačilni sistem s nagraf dsmi, ki ps jo tsk, da delavec niti ne ve, koliko zaalušl, doktor no dobi plačo. Na vprašanje re-portsrjsv, ali bo na konferenci razprava o oklicu otavke v tovarnah in ladjsdolnlcah te korporaclja, jo Murray odgovoril, da bo dlskuzlja o vsdh fazah situacije." ..." New York, 3. okt. — Spravni odbor federalnega delavskega departmenta skuša poravnati konflikt, ki je nastal msdi^ord nstrument Co., podružnico Sperry Corp., In unijo United Electrlcsl, Radio 4 Machlns Workers. Slednja jo zsprotlls z oklicem stsvko, če no bo kom-panijs pristala ns sshtsvo glede zvišanja plače in izboljšanja delovnih pogojev. Kompanija izdeluje posebne Inštrumente za ameriško bojno mornsrlco. i 7antje priznali napad na Willkieia Pontisc, Mich., 3. okt. — Pet fantov je priznalo, ds so obrne tavali VVendella VVillkloJs, predsedniškega kandidata republikanske stranke, s klopotcl, ko je govoril v tem mestu zadnji pon deljek. Bruce Bregan, najsta rejšl izmed fantov, je bil prlve den pred sodišče in priznal je, da je bilo početje bedasto. stojal is 329 aeroplanov, katerih nemška policija ujela in jih po-vrednost znaša $23,777,861; 54 *lala npaaj na dolo. Fischboenk letal, katera se bodo sestavila v j« zdaj zapretll, da bodo deoer- ' Inozemstvu, v vrednosti $1,099,- ter j i strogo kaznovani. 864; 461 motorjev za aeroplaiM, 4 znašajoč $5,066,161; motorskih Veliko število holandsklh do-delov in ostalih potrebščin- zaJlavcev je uposlenih pri gradnji fti282,00; ' raznega orodja in vojaških letališč v Nemčiji, % strojev te^llelov sa lije v vred- Franciji in Belgiji. Naznanjeno nosti $986*706; vijakov in n j Iho- je bilo, da bodo vsi holandskl vlh delov za $1,521,717 ;{>adobra- delavski uradi reorganizirani v nov in delov za nje za $108,482, zvezi s kampanjo, katere cilj je ter ostalih delov In rsinlh po- odprava brezp-trebščln za $2,698,772. ns dola" bodo opravljali oni, ki Izvoz v avgustu skupne vred- se upiralo nncljskim aVtorlte-nooU od $87,489*78 Uh pred- tam. Ljudje, ki prejemajo pod- , metov povsdlgnll jo ceno Izvou poro/ bodo opravljali prisilna v prvih oomlh mesecih t. 1. nf dela. skupno vsoto $198,640^64. to JI skoro za 70 odstotkov več, ka-l, Fischboenk je dejsl, ds je kor Je bilo Izvoženo letal In 1* »lavni namen nemške politike na [talskih potrebščin skozi leto Holandakem uravnovešenje ho-1939. V prvih osmi mesecih te- landnklh tržišč. Ta ss bodo mo-ga leta do 81. svgusts Je bilo iz-trsi« prilagoditi novim razmeram vo|eno v Francijo $76,402,397; in položaju. V načrtu jo Koordl-v Veliko Britanijo $62,091,906; InacIJa med nemškimi In holand-v Kansdo $16,4X4,970; v Avstra- skimi industrijami. O tem vpra-lljo $10,846,041; v Kltajako $6,- šanju se bo vršila razprava na 426,to0; v Švedsko $5,0006,994; skupni konferenci nemških In v Finsko $4.181,606; v Nizozem- holandsklh industrijcov. sko Indijo $8,184,006; v Turčijo »2,101,194; v Brazilijo $1,677,- Nacijski komlssr je^iapove-129; v Norveško $1,468,691; v dal tudi zvišanje davke/ ker ao Belgijo $1,160,083 vrednosti, po- holandskl dohodki padli po nem-leg tega v manjših količinah in škl okupaciji, v manjši vrednosti še v nekatere" druge dežele. Detrolt, Mlch. — (JK) — V| smislu poročila 'The Automobile | Manufacturers' Assoclatlon", A- \Komisija udarila Manufacturers' Assoclatlon , a- . . meriške zveze proizvajalcev »v- NjrfllCC ZOROnOV tomobllov, za prvih osem mose-1 cev tega leta prodaja na tnalo potniških In trgovskih avtomobilov Je znašala vsega 2,749*26 enot, ali za 26.2 odstotka več kskor skozi Isti presledek Msa I, 193#. Potemtakem Je narast Zaščita delavskih pravic Wa«hJngton. I). C'., 3. okt, — Narodna obrambna komisija Je SodiUe odstavilo predsednika unije Minneapolis, Minn., 8. okt.— j Sodnik Psul S. Csrroll je od-stsvll Csrls Hkoglunda, predse«! niks vozniške unije. Odlok jo posledice tožbe, kstero so vložili, člani unije proti Skoglsndu In drugim uradnikom, ds so rsbill denar iz unijske blagajne za svoje namen«. Skoglsndu, ki nI državljan, so očitali, da Je član komunistične stranke In ds dsla po njenih navodilih. Samo lojalni naciji so upravičeni do pokojnine Mamo za potnlške-avtomoblle 281 naznanila,, da ne bo nobena flr-odstotkov, a aamo za tovome^P«[ms,^ ki je bila kdaj obdolftsns 17 odstotkov, I kršenja federalnih delavskih zakonov, dobila vladnih naročil v zvezi z izvajanjem programa narodne obranila*. Naznanilo Je objavil 8ldney Hlllman, delavski reprezentsnt v komisiji. On je izjsvil, da Je ta korak v soglasju z načeli obrambne komisije. Vse firmo, klKočeJo dobiti vladna naročila, morajo upoštevati VVagnerjev zakon, mm , „M ................... Waish-He»leyjev zakon in prr>- m^us^lj.; «^ v,l|Jf "k,1,na minlmalne m«de M> Američani najla)lj Ignorant. In maksimalnega delovn ka. nn pleme med lielopoltsi. Traglč- Hlllman Je rekel, da sU vojni In na Izolacija angleško govoreče- mornaričnl department Izjavl a, ga ljudstva Izvira Iz njegove da se laa^ta ravnala (io^navodilih Ignorance in neznanja zgodovl- obrambne l^misljo. Nobena 1 kompanija, ki k-ršl delavske za-kone, nt« bo dobila naročil. Predsednik lioosevelt Je odobril po- miussolinijev list napada Američane Pravif da »o največji ignorantje Klm. 8. okt. — II Pojm)Io dl Ho- ne civilizacije." | ^iussolinijevo -glasilo tudi na mlguje, da ItalijaJn NemčtjsjlU™f# koml(llJ<,. računata na pomoč Španije. ()na| - 1 Berlin, 8. okt. — Dr. Rol>ert jima Ik» pn uničeva- la, načelnik nscljske delavske nJu amerlškegM in angl<*škega fronte, j« dejal, da bodo ismo vpliva v Južni Ameriki. To da . I lojalni naciji, ki Izpolnjujejo Ije pravi, da bi bila ameriška ganlzacij v Pittsburghu. Ti so svrJTe dolžnosti kot državljani pomorsk^ In letalska akcija pro zaprHlil z oklicem stsvke proti Velike Nemčije, prejemali sta- ti Japonski samomor. Japonska Bethlehem Steel Corp., ki Je ob-rostno pokojnino. Uyju je Hit- bi p*»iK)ln«ma zdrobila ameriško dolžena kršenja delavskih zako- bojno mornarico, če bi Izbruh- nov, a je kljub temu dobila vlad-nlla vojna med njo In Zdrufte Ina naročila. Hlllman ni povedsl, nimi (dilavami. V 1 »li bodo naročila preklicana. Naznanilo Je bilo objavljeno na predvečer konference voditeljev Kongre»a industrijskih or- ler pred neksj. meseci poveril orgsnizlrsnje novega penzljsl»#> gs sistema. PROSVET* PROSVETA THE ENLIGHTENMBNT 0LABILO IN LASTNINA SII Bm*U *~U*T M*to«»1m M Urukot il pravotoano. 4« a« a«« UM M utevl. 1M Glasavi iz naselbin 2 bolniške poutMje Diamond vili«, Wyo. — Veliko na« naročnikov Prosvete raj« či-ta nego piše, čeprav jih je veliko, ki so zmožni. Kada Čitam dopise Milke Babnikove. Zakaj se pogosteje ne oglasi*'.' Jenen je že tu, ali kar se vremena tiče, ho dnevi izredno lepi in iforki; noči pa mrzle. Človek se še vedno lahko naužije blagodejnega solnca, posebno bolniki. Moram se zahvaliti vsem onim, ki so pomagali meni in mojim otrokom za Časa moje bolezni na katerikoli način: mojemu bratu in njegovi ženi, Paulu Sabcu in sinu Ernestu, Andreju Klunu in vsem tistim, ki ste me obiskali v bolnišnici in na domu. Človek šele spozna, koliko prijateljev ima, kadar je v položi ju kot sem jaz sedaj, odkar sem izgubila mojega pokojnega moža. Hvala tebi, brat moj in tvoji soprogi, ki sta vedno pri meni, kadar rabim pomoč. Zahvalim se tudi vsem tistim, ki ste Težave delavskih strank Baztrganost delavskih političnih strank in organizacij, na katero smo opozorili v Prosveti zadnjo sredo, ne najbolj opaža v onih krajih Združenih držav, v katerih je ie pred leti bila samostojna delavska aktivnost najmočnejša. Na primer v mestu in državi New Yorku, kjer je nekoč bilo središče moči socialistične stranke. Po razkolu med socialisti pred šestimi leti se je tamkaj ustanovila Ameriška delavska sltranka v glavnem iz delavskih unij, se-irtrffnFtlei te stranke je pa socialdemokratska federacija r to federacijo so ustanovili demokratični socialisti (stara garda), ki so bili izključeni oziroma so izstopili H socialistične stranke. _ V newyorškem mestu so se pa kmalu urinili v Ameriško delavsko atranko komunisti, ki so s svojo vrtajočo in razdevajočo taktiko bol/ in bolj rinili v vodstvo stranke ter s tem jzsjvalf ru L<£iiau Glagovichu in njego^ ostre notranje boje in razprtije. Položaj v tej stranki je danes takšen, da na splošno po new-yorški državi komunisti po zadnjih primarnih volitvah nimajo več kontrole, so pa še na krmilu v Manhattanu, glavnem delu mesta New Yorka, vsled česar lahko še vedno zgagarijo v stranki. Pred nekaj dnevi na glavni konvenciji stranke je prišlo do fizičnih spopadov med komunisti in protikomuuisti, toda prvi so bili V manjšini in niso mogli preprečiti sklepov večine, pred vsem odobrenja Rooseveltove kandidature. Kakor leta 19.%, tako je tudi letos Ameriška delavska stranka, postmUn^KooSevelta za svojega predsedniškega kandidatu. Isto je storila tudi socialdemokratska federacija, ki ima močno postojanko tudi v. Connecticutu in Pennsylvanijl, A tudi v tej federaciji so nastale čudne razmere. Dočim njena organizacija v Connecticutu sodeluje z njo na vsej črti, mi pisali v bolnišnico. Moja ro- itoyer kot botra, Joseph in mrs. je socialdemokratska federacija v Pennsylva- VT , . . ,. c m (Readinji) n,,lira,a proti R,—vernu MjflK^K programu in agitira za Thnmasa, kandidata so-" cialistične stranke. Farmer-I^abor Party v Minnesoti je še v. slabšem položaju. Ta stranka zdaj plačuje za svoje sopotovanje s.komunisti do leta 11)88, ko je doživela silen poraz pri volitvah. To jo je zdramilo, da je začelu čistiti svoje notranje kote in deloma je uspela, ampak komunisti, ki se prilično še drže kot klopi, se ne puste odstraniti zlepa in bodočnost farmarsko-delav-ske stranke je še negotova* Komunisti in njihovi sopotniki, dasi so v veliki manjšini, so le dosegli, da stranka do danes še ni odobrila nobenega predsedniškega kandidata. Značilno je to, da .senator Shipstead, ki je ustanovitelj far-marsko-delavske stranke, jo je letos pustil in bil je ponovno nominfran za kandidata na r«> publikanski listi z veiko večino. Situacija v VVisconiinu je v temi. Senator I-sameznih unijM'C*10 in Ameriške delavske federacije in nekatere centralne skupine teh unij hite mrsvftjn pest -n indersi« awirm fttwmeveHa. Vse to je žalostna slika delavske i»olitične zavednosti v Zdmženih drŽavah. Kar|Milnte-nje, ki se izraža v defitističnem g<*slu "Saj ni vse skupaj nič" — — —- se očitno bohoti med večinami pripadnikov delavskih strank in sku-pin. Manjšin* V) kajpada zelo glasne in intenzivno delujejo vsaka za svoje kandidate, Ali haš sektaška ozkosrčnost teh manjšin je vzrok, da manjšine še danes ne morejo biti -zdrava, •notna večina. ka. se le trese in ni zmotna še nobenega dela. Kadar bom zopet pri zdravju, tedaj ne bom pozabila odgovora. Brečna se tudi štejem, da sem Članica Slovenske narodne podporne jednote, kajti ona je velika tolažnica vdov in sirot. Priporočam, kdor je-član ŠftPJ, naj je ne pusti brezmiselno, kajti ni kdo ne ve, kaj nam prinese prihodnji dan. Čestitam našemu mlademu pa: vi ženi Toba sta člana društva 263). Štorklja ju je namreč obdarila s sinkom prvorojencem. H koncu pozdravljam vse moje prijatelje, blfžnje in daljne žirom Amerike in vse napredne člane in članice Slovenske narodne podporne jednote. Mary .Lumbert, tajnica društva 253. Se o pronUivi v Neivburghu Cleveland. — Moram še malo nadaljevati s poročilom o proslavi SO-letnice in razvitju Zastave društva Tabor 139 SNPJ, ki se je vršila 22. septembra v Delavski dvorani na East 109 st. in Prince ave. (v Nevvbur-ghu). Kot nam zgodovina pove, so morski Slovenci in si s pomoč jo Franka Cerneta in Johna Medena ustanovili društvo z imenom Tabor, ga. priklopili PJ in dobili št. 139. I)a se je to zgodilo, je nanesel slučaj. Nekateri so bili namreč tam zavarovani pri neki inšurenc kom-paniji. Ko pa je neki član zbolel, ni dobil bolniške podpore in ko je drugi rojak umrl, ni bilo smrtnine. In tako so Frank Gus-tinčič, John Mahne in Frank Ivančič darovali in pobirali po naselbini prispevke, da so umr lega rojaka dostojno pokopali. In tako so tudi uvideli, da je najbolje, če si sami ustanove društvo in ga prlklopijo SNPJ, ki je že imela 138 društev. Sedaj so se pa domislili fan tje, ki se l»ore za obstoj tega društva, da bi bilo njih prizadevanje za povečanje članstva uspešnejše, Če Si nabavijo za^ stavo. In začeli so zgodaj spo- mladi in končali 22. septembra. Tega dogodka se bodo ie dolgo spominjali pred no bodo odšli v večna lovišča, kajti udeležba je biia po volj na, in to posebno še, če se pomisli, da je bilo to v Newburghu. Včasih se govori, da se moraš tam obračati tako kakor ukazujejo oj^i, ki spreobra-čajo grešnike. Omenjeno nedeljo pa se je pokazalo, da so ti naši rojaki in člani SNPJ brez greha in so priljubljeni še ceio pri onemu, ki je nad nami, ker jim je dal lepo vreme in precej ljudstva, da so bili zadovolni. Uvrstili so se pred dvorano z zastavami. Potem je godba zaigrala koračnico in so odšli v dvorano pred oder. Prvi je bil označen kot govornik FVank Cerne, ki jg pomagal ustanoviti društvo. Predstavtt ga je Frank Stemberger, predsednik društva, program pa je potem vodil Anton Zeleznik ml. Nastopili so še Anthony Perko in Frances Žele (pogrebnik), Jože Grdi na in Theresa Frank kot župana, Louis in mrs. Ferfolia (pogrebnik) kot starešina, tovariša pa sta bila John Vatovec ml. in Ann Magdalence. Deklamirala je zastavi članica mladinskega oddelka Mary 2eleznik, Matt Pe-trovičh, Milan Medvešek, Ka-milo Zamik in podpisani, vsi Člani gl. odbora SNPJ, so nastopili kot govorniki, kakor tudi sodnik Frank Laushe, Joseph Terbižan od clevelan^ake federacije in razni zastopniki društev. S petjem pa so nastopili zbori Cvet, Planina in Sloga. Potem je bila večerja v spodnji dvorani, v zgornji pa ples, za katerega je igral Barbičev kvartet. In plesalo se je kot da na svetu lušno je! Res čudno, Neko dekle je prišlo k muzikantom s svojo prijateljico in jim prav po starokraj-sko ponudila dolar, da ji zaigrajo polko. In ker je bil dolar pd-klonjen, ker so bili godbeniki plačani od društva, je prinesla pa piva za ves dolar! KoUkor se ta dopisnik spominja, se je nekaj podobnega že zgodilo po možeh, nikoli pa še po radodarni ženski, ki rada pleše polke. Well, če je še katera, ki jih rada pleše, naj pride 27. oktobra v Coverdale, Pa., kjer bo zopet igral Barbičev orkester. To vam povemo zato, da nam ne bo dolgčas in tudi ne onim v naši bližini. To soboto zvečer, 5. oktobra, pa pridite na plesno zabavo ženskega društva Svobode 748 SNPJ v Slovenski delavski dom na Waterloo rd. V nedeljo, 6. oktobra, pa bo ravno tam ples mladinskega krožka Loyal Com-rades. Ta krožek je pod avspi-cijo društva V boj 53 in njegov vodja je Jože Durn. Pričetek ob pol osmih zvečer, vstopnina 25c. Posetite ti dve priredbi. H koncu Še izrazimo upanje, da se bo društvo Tabor 139 sedaj jMNivojilo jfod svojo novo zastavo in zraslo tako veliko, da bo lahko na prihodnjo konvenci« j v Pittsburgh poslalo dva delegata. Frank Karbič, 53. Naznanilo in zahvala Sheldon. Wto. —' Dne 17. septembra je nagloiha umrl zadet od srčne kapi moj mož oziroma oče, star 53 let in doma iz Ilirske Bistrice na Notranjskem. Bil je član društva 17 SSPZ. Lepo se zahvalim vsem posameznikom In članstvu društva 273 SNPJ za venec in udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala za tolažbo v uri Žalosti in za vence. Pokopan je bi) 20. septembra na sheldonskem pokopališču. Bil je zelo priljubljen tudi pri drugih nATddih in ga bomo težko pogrešali. Tukaj zapušča ženo in hči, obe članici ŠNPJ, dva brata v Clevelandu, enega v New Yorku, v starem kraju pa očeta, brata in sestro. Ostane nam vedno v spominu. Žalujoči — Antonija Pugel, žena, Jennle Pugel, hči. Vsakega mkaj Ročk Springa, Wyo. — Kakih posebnih novič ni iz našega mesta. Premogorovi še dosti po-voljno obratujejo, štiri do pet dni na teden iii tudi zunaj je dor sti dela za nekaj časa. Gospa Smrt je zopet posegla, v naše društvo 10 SNPJ in vzela mladega člana Stan)eyja Jugo-vicha, starega 16 let, rojenega tu. Pač žalostno, ko mora tako mlad človek v prerani grob. Tukaj zapušča očeta, mater in pet sester. Blag mu spomin! Kar se tiče našega nebeškega agenta, je res tako kot mi je prijatelj, rekel, namreč kat on zna, to zna. Tudi sedaj se je spLašil pri pogrebu, ko je društveni predsfedrtlk začel čitati poslovilni govor. Kaj vidi on na<" pačnega pri tem, ne pove, ve pa, da bo imel vsdeno še dosti opore pri svojih 0včicah. V G. N. sem vitfel v Zgagovi koloni, da avstrijski cesar ni znal slovenski. Pri nas v stari domovini pa je Igličev Matevž povedal drugale. Rekel je, ko je bil v Bosni, je prišel aem cesar vojake pregle4at. Ko je prijezdil do njega, se ustavi in pravi: "Servus, IgliČ, kako se pa kaj ti"'lYtti&T' "Gdspod cesar, prav dobro. Lfrdobro.se držite, pa bo Kmalu vse končano." Saj je' tu41 Zgaga poznal Matevža nasproti Hrenove mesnice, i v- V Prosveti sem»pa videl v par dopisih, kako na Valentinčičevi farmi slabo rafete, posebno korenje. Čudno, tukaj v Wyomingu so ga povsod polne luknje. Smešno je tudi, kako* Djes išče petokoloncev. Zakaj ne pogleda Forda, Lindbergha, Cough lina in še veliko drugih denarnih mogotcev, toda se ozira le po navadnih revežih, ki niso prav nič nevatni. Dies je podoben Ribničanu, ki je tam konja iskal, kjer je vedel, da ga ni. Tudi po farovžih ni sama nedolž nost. M - - —| Prijatelj je dobil pismo iz stare domovine, v katerem pišejo, da že primanjkuje živine in tudi moških, ker jih k vojakom po bi raj o, toda rte vedo proti komu. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, ako bi take ljudi kot so Hitler, Musso, Stalin, Cham-berlain in tudi papeža skupaj spravili in bi jih poslali v new-yorŠki hotel Sfng Sing. Tam naj bi bili tako dolgo, dokler bi iz lastnega nagiba ne pomrli, potem bi si pa že ljudje sami med seboj pomagali in uredili življenje tako, kakor bi videli, da je prav za vse. VVillkie pridno udriha po-Roo-seveltu in mu očita, da je on Paul igralec. Mlini, sloviti filmski = vzrok, da so Francija, Češka in Poljska kapitulirale in da še našo državo spravlja v vojno. Mogoče je tudi Roosevelt kriv, da sta meni oče in mati umrla. Ubogi Willkie, kako ga lomi. Ravnp danes sem čital v Gard-novem članku v Prosveti, koli ko smo se že zadolžili za oboroževanje. Pa pravi prijatelj Miha: "Kajne, Janez, koliko bi bi-lo lahko špirita za ta denar." Odgovorim mu, da ga ne spije v par tednih. __ sem hodil po mestu in že videl nekaj lepih nagačenih antelop, srn in tudi kosmatinec je že dal življenje za domovino. Pa naj bo dovolj za danes. J. Pintar, 10. B Člani v«i jaaa ega odbora, ki bedo rodili In nadzirali retU t racijo bo. konfcr!m)<> t Wasl«inglonu. moških za obvezno vajaAko sini- O poaetu Penne in zabavi pevskega zbora Detroit. —» Dosti bi se dalo pisati o diktatorjih in vojni, ka? kor tudi o volitvah, ki se vrše v novembru, pa tudi o združenju slovenskih pqj}pornih organizacij. Ker pa nočem, da bi me kdo pozival na debato ali kaj podobnega, vse to prepustim drugim v pretres, ki so bolj zmožni kakor sem jaz. Hočem pa nekoliko omeniti, kako smo sejmelijga letošnjem narodnem dnevu SN P J v Strabanu. — Zgodaj zjutraj dne 31. avgusta se podamo v Meadovv Lands, kjer imam svaka Franka Ferli-cha. Bilo nas je pet v avtu, midva z ženo, dve hčeri in zet. Vozili smo počasi, tako da nas'je vsakdo prehitel. Ko pridemo v Meadovv Lands, je bilo veselo svidenje. Seveda sem takoj vprašal, kot je že moja navada, če imajo kaj "ta kratkega" in ječmenovca. Frank mi pravi; "Tam je in si pomagaj." Ko se dobro okrepčamo, se razvije vsake vrste pogovor Vprašam svaka, kako daleč je Burgettstown in dobim odgovor, da približno osem milj. Pravim mu, da imam tam precej znancev, katere bi rad vi del. Odgovori mi, da gre tudi on z nami, ker mu je naselbina dobro znana. TjiC se odpeljemo v nedeljo zjutraj. — V Burgjettstownu smo šli naj-prvo v Slovenski dom, kjer je bilo več slovenskih fantov. Vprašam enega, če ve, kje živi Joe Frbežan. Odgovori mi, da je njegov sin in mi pokaže očetovo hišo. Ko vstopim v hišo, zagledam Jožeta In njegovo Seno Francko, ki ju nisem videl že dolgih 28 let. Nista me poznala. Obiskal sem tudi Matijo Šenčurja, Franka LavriČa in Hribarja. Rad bi bil obiskal Še več drugih, toda ni mi Čas dopuščal. Naj omeirtm, da smo bili vsi skupaj v~«Uvki leta 1910-11 v okraju Westmorelandu. Nato se vrnemo v Meadow Lands. Mrs. Ferlich je bila precej huda, ker smo se predolgo zamudili in se je —juha ohladila. Malo^jo potolažim in vprašam, kam gremo po kosilu. Seveda v Strabane. Zasedli smo karo in v 15 minutah smo že bili tam. Naj prvo si ogledam dvorano društva Postojnske jame 138. Zelo se mi je dopadta spodaj kakor tudi zgornja za ples in igre. Vse imajo prvovrstno urejeno. Tudi pikniški prostor se mi je dopadel. Tudi tam je bilo veselo svidenje, ko ai seževa v roke z Andi-jem Antončičem, katerega ie tudi nisem videl približno 30 let. On je še vedno vesele narave, kakor tudi njegova Žena Tončka. Cas je hitro šel naprej in skoraj bi se bili tam zamudili do jutra. Ti dnevi mi ostanejo v spominu. Sedaj naj malo omenim tudi o Detroitu. Do sedaj smo imeli j (Dali* as ». strani.) IEK^oktobra Ne dajte se motiti pri jedil Vedno znova se dogaja da - mnogo let vaJrUli n«£>rno d^n™.!« £ J lell. nenadno n« a..,: • i ko ga napadejo močni srčni ^^ na srcu hudo bolan. A vse to j« preobilnega dela. Najprvo Z jj ^ želodec, ki je posebno občutljTv or^n 0" titil" Potem skočiš k ap^cZZZ zneje ni samo juha hladna, temveč tudi tek proč. Pečenka, ki si se je veselil, ti ne diSi v« Kateremu zdravniku, odvetniku, vodilnem, radniku, itd. se to že ni zgodilo? Takšnih m< tenj pri jedi ne smatrajo za nedolžne ker. prekinjajo samo obeda, temveč spravlja,,, tu, prebavni mehanizepi v nered. Telefon ki *e glaša ob nepravem Času, je lahko temelj poZn< še hude želodčne motnje. Znameniti ruski fiziolog prof..Pavlov fcl pravil nekoč zanimiv poskus s psom, da bi u jasnil zvezo med tekom in nastajanjem želo! nega soka. Pri tem je opazoval, da so se zač< živali sline cediti že ob pogledu na jed, želot ni sok pa se je pričel izločevati šele po pet minutah. Ce je psu odnesel jed, se je izločev nje želodčnega soka skoraj v trenutku konut Podobne eksperimente so pozneje drugi ra skoValci delali tudi s Človekom in so ugotoV iste pojave. Ce te kdo pri jedi moti, ti ustavlja torej lodčni sok in želodec pozneje svojega dela i prične na potrebni način. Posledica je, da ga napolniš, ne da bi se mogla zadostna koli na -želodčne kisline lotiti prebavnega opravi Ne smemo se potem čuditi, če se nekaj časa jedi pojavi zgaga, ki jo povzroča prav ta nedostajanje, kakor previšek želodčne ki«lii Ce vzameš potem natrona, da paraliziraš kis no, ki je sploh ni, se smeš čuditi, da ti ie dec nekega dne odpove. • —. Tako nastajajo iz nerednosti med obedi, im glice pri jedi in številnih prekinitev te življer sko potrebne telesne funkcije Sčasoma težka bolenja. Življenje proti naravi selnaSčuje ka čno na vsem organizmu. Želodec, srce, moig ni, živci, vsi ti organi niso mogli živeti in de vati naravno, dokler niso nekega dne izčrpa .odpovedali. M / rji > i - Kaj flaj storimo proti temu? Kdor opravi naporno duševno delo, mora Bkrbeti za razvi rilo in počitek prav tako kakor vozač ali hU je vod j a. Pri tem je pred vsem važno, da »o« mori v resnici namenjeni poči vanju duha. nesmiselno, če vzame n. pr. kakšen znanstven v nedeljo lopato v roke. Popolnoma drugač zaposlitev živčevja v zvezi z lahkim telesu delom je najboljši zaščitni ukrep proti preobi menjenosti duha. Ce se v sedanjih priliki morajo omejevati dopusti, bi bilo treba vsaj k nec tedna dobro izkoristiti. Nekaj pa je Hi ševnega delavci še posebno važno: redni in dostni premor za obede. Nič ne oslabi organ ma tako hitro kakor to, če odpove prebavni stem. Telo je gotovo najpotrpežljivej&i služi nik duha, a ni podrejeno samo volji, temveč t di nepremakljivim naravnim jftkonom, ki za trajno ni mogoče brez kazni prezirali. Važnost vitaminov za bodoče matere I Koristnost vitaminov postaja vedno bolj a na. V prirodi je največkrat najti vitamin Ta je teko za vsakega, še posebej p« za n<* ženske izrednega pomena. Pravilna prebral je namreč velikega pomena za zarodek. w ■ staja. Z odgovarjajočo količino vitamin«ti ste ženi odpornost, dete pa se že vnaprej »v ruje pred nalezljivimi boleznimi. Pred leti so učenjaki dokazali, d* i« P"* kanje vitamina C obstajalo pri prvem, pri 77% materah v drugem por<*u ca takšnih mater je bila po večini M*** lehna, ni imela dovolj življenjske odporno« slabo se Je dojila in imela prebavne motnje- Ponekod je še v navadi, da noseče J^ j mljejo za hrani le mleko in mlečno kajo. " njajo pa povrtnino in -dje * no. Hrano je treba porazdebti je tudi vitamin C, s čimer si P^'^ re sebi in deci mnogo te!*y z bolezn.m.. I Pred dvaj^timMet^ ♦ (Iz Prosvete, 4. oktobra 1»» < Domače re.fi. Voditelji , Ijl SSPZ so zaprli vrata združenju SDPZ nelank, v»ti. V Permf j* T" itfoOOjrtHUrjev n» »ntr»riIo. ^ ^ lnozrm.tro. IUlij. i" J"*0"1'"* | pcg«j.U *I«W> Priranrj«. Sorfmh. —O* H*«"'" ^ ' . frontah je prenehaio. OKTOBRA ®»Umraflha ff arohtta ^ nbponti Irimuta M4T 5» 8«. Uwnd«U Itc Cfclcat«. GLAVNI ODBOR r~" ovice starega PUUrKKDSKUNlKIl AMnJ VMriafc. »r«l i^pr^.Mlnlk ....................... hMk MU, 4r«|l pa4»r«4aa4»lk..................UM A. Jaha Harfka*. #»„ »r*t 4Ulrlktiil M4»ra4aa4nlk........... CaMIW. UmM, «mct 4Ulrtk»nl »MtpraMalk..........I Jak* Klanaak. traljl 4Utrlktnl ►arf|»raAM«KI ODSKKl Glasovi iz .." naselbin (Nadaljevanj* • I. itranl.) piknike vsako nedeljo. Prišli ho pa hladni dnevi in pikniki ao zaključeni. So^U bomo imeli pa Igre, veaelice, večerinke in ne vem kaj vse. Prvo večerinko priredil pevski ibor Naprej tu soboto zvečer, B. oktobra, v 8lo- All ate ki naročili Proavtto ali Mladlnokl llat svojemu prijatelju alt norodnlku v demo v i no? To Jo edini dar trajno Trodnoatl, ki ga ■a mal denar lahko poftljvto avoj-rent v domovino. (Pretkrbi enakomerno temperaturo\ »kozi nezane&ljivo vreme / •1'rlotoja v fumaco poč vrala za Jesensko In pomladansko rabo—ae lahko odatranl v oni «nlnull čaaa, ko ao prične atalno mrzlo vremo— rabl le malo količino plina. -*-» — *~----i jvjer >a tut« »•» ----- » T:U 12 letu.A^ur vihar in. naliv opravUa svoje de-» Grad,,, on je Objavil v ,Q y Pogradih je zaradi \burje P ttevitki svoje revije po-—s^^«—============== I.ANROTK*RN Manj kak m II tunUn UM« prliHMI I« m »• M i NI lak I h aavl m ».<«♦•* I j , "j ** I'1"*" "U utbu-I l«>toembra lanakega leta in wnju cen v tem razdobju. fo-*daj_.edini celotni po-1 vprašanju., V naprej da ho pri" teh po-upoštevane le plače moš->» rudurnkih, induMtrijakih in delavcev, kar sliko zvi-W telo polepšuje. tf1 Podatkih *e je povpreč-^rudarnHil?. industrijskih F^h molkih delavcev, trkov ter trgov-^< nih.Vivatnlh in dru-J*mefcčencev -zvišala od av-r*"cembra 1939 za LJ**^ mnogo pove. Dočitn _t»tie hkjru na veliko po po-* Uvodne bank«, torej ofi-tvišale v tem 7-^totkov, aosepla-LT ^»'»Jemalcev, razen dr-r "> upravnih ualul-D le za 6*55. To pa Cl?itno >M"l«bšanJe po- r ^lovnih *loje\\ Grado zanetile japonake bombo v fanfklngn, KIU>4n. HOLLYWOODSKA ZVEZDA ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE Spisal E. Stilgebausr. ] Prevedel Ivam JonUt Ob dveh zjutraj se je zbudila iz strašnih sanj. Dih ji je zaatajaHn imela je občutek, kakor bi jo nekdo davil. Ker je bila ie vedno pod vplivom strupenega omamila, ni imela pravega pojma, kje se nahaja. Sprva se ji je zdelo, da visi v zraku in se lovi za nekim predmetom, ki pa se ji je venomer izmikal. Potem si je začela predstavljati, da sedi na robu neke ladje* Nazadnje pa se ji je zdelo, da se po-greza v brezdanji tolmun in da jo drži za gol-tanec krepka ženska roka in jo davi. V ušesih ji je strašno grmelo. Iz tega grmenja je Mabel razločila preroške besede Ade Negrini: "Vidim neko žensko . / In neki majhen predmet .,» Mabel je skušala zakričati, toda majhna, železna ženska roka ji ni dala do glasu. Nazadnje je. Mabel uzrla pred seboj obraz mlade ženske, ki jo je davila in tiščala pod vodo. Bil je obraz Ellene Frytown, vstajajoče nove filmske zvezde, kakor jo je imenoval "Filmski svet" ... Mabel je prišla toliko k sebi, da je lahko začela jasno misliti, dasi je bilo njeno telo še vedno kakor iz svinca. V mislih je spet ponovila članek iz "Filmskega sveta", ki je pisal tako obširno o Elleni Frytown kot "filmski zvezdi" bodočnosti, ki bo zatemnila slavo Rite Astori in posadila v senco tudi Mabel Moon . . ." Mabel Moon se je vsedla v postelji ter brezizrazno zastrmela predse. Iz močne teme je vstala strašna resnica: Rita Astori je zdaj resnično mrtva. Prihod nove umetnosti, ki jo predstavlja Ellen Fry-town, jo je dokončno pokopal. In ona, Mabel Moon je zdaj zgolj senca mrtve ženske I r- - Mabel se je zgrozila. BUa je strašna misel: senca mrtve ženske ... Kam plove » razpetimi jadri? . . . ---- Mabel Moon je zdaj postala plen strašnega nezaupanja napram vsem in vsemu. Kaj skrivajo pred njo, kaj se kuha za njenim hrbtom? Kaj pripravlja Francis Powers od newfrrorške filmske družbe Bioscope? Kaj pripravljata Heatlin In Michelson? Ali se je tudi Melbourne Stearns naveličal njenih muh in tiranstva? Ali se solnce slave, ki jo je obsevalo odkar je bila nastopila svojo zmagoslavno pot kot Ana Bo-leyn, nagnilo v zaton? In kje je BiH Toms, veliki impresario, zakaj se ji več ne skuša približati z novimi ponudbami? Zakaj je on ne zasleduje kakor na primer strašni gospod Taylor iz Milwaukeeja? . . . Mabel Moon jo v mislih ponovila članek iz "Filmskega sveta" . . . "Nova umetnost" . . . Igralka se je porogljivo nasmehnila. Po tem, kar je pisal o novem filmskem pojavu "Filmski svet", je bilo jasno, da je šlo za navadno burko, celo za ceneno burko ... In ta burka naj bi ogražala Mabel Moon, naslednico Rite Astori in stvariteljico Kleopatre, Ane Boleyn in La-dy Macbeth? Neumnost! In vendar ... Mabel Moon se jefspomnila na muhavost in spremenljivost stotisočglave filmske publike, od katere je bila odvisna. S to publiko je vse mogoče . . . Življenje v filmskem svetu teče naglo, človek se nenadoma dvifcne do nega, a prav tako po bliskovo vtone v pozabi . . . Kdo more jamčiti, da ni udarila zadnja ura dobi filmske tragedije? . . . "Filmski svet" piše o dolgih vrstah ljudi, ki so čakali pred blagajnami filmskih gledališč v Pennsyl-vaniji, ko so igrali filmsko novotarijo "Kitty v svoji novi službi", z Elleno Frytown v glavni vlogi . . . V Mabelinih bolnih možganlti, ki jih je mor- fij naglo razkrajal, se je rodila fiksna ideja: Ellen Frytown se mora za vedno umakniti s pozor niče in ona, Mabel Moon, ki je bila doslej Rita Astori, mora postati tudi Ellen Rrytown, zavzeti njeno mesto v novi filmski modj . . . Mabel Moon je vstala ter se oblekla v eno razkošnih oblek pokojne Astori,i ki je bila sicer že dolgo iz mode, kakor je začela prihajati iz mode tudi njena umetnost, a se je Mabel v nji počutila mirno in samozavestno. Potem je poklicala Ado Negrini, ki je vselej pihala od o-nemogle jeze, kadar je videla Mabelo v obleki svoje pokojne gospodarice: • "Ada Negrini, prerokujte mi iz kart! . . ." Starka jo je oŠinfla s pogledom, polnim »o-? vraštva in zlobe. Potem je vzela iz miznice karte ter vprašala: ^ , < "Kaj hočete izvedeti V "Mojo bodočnost." Starka je sedla za majhno mizo ter začela silno počasi razkladati po nji svoje karte. Pri tem je bila namenoma tako počasna.. Starka je bila kruta. Iz navodil, ki jih je dajal Stuart Cheers vsako jutro, ko je Mabel Moon še spala sttnčeno morfijsko spanje, je bila razbrala, da je njegov namen, počasi priti-rati Mabel do priznanja njenega zločina. To pa si je razlagala tako, da je treba zločinsko trpinčiti z grozo negotovosti, dokler se brezmoč-na In obupana ne zaplete v njene mreže in nazadnje prizna svoj zločin. " f Nazadnje je starka zamolklo spregovorila: "Oh, to je pa slabo! Vaši sovražniki so vas obkrožili ... njihov krog se oži okrog vas .. ." , '"i Mabelo je stresel krč, ki je bil deloma poslfedi-ca uživanja morfija in njene roke in noge so se pregibale, kakor bi se skušala izmotati iz' nevidne mreže. / -— r -Stara coprnica je, neusmiljeno nadaljevala: "Zdi se, da se je mali predmet, o katerem sem nekoč govorila, umaknil v ozadje . . . prav za prav izginil oziroma se umaknil drugemu . . ." Mabel Moon je stala poleg starke nema kakor grška soha. Njene široko razprte oči so nepremično strmele na zlovešče karte in zdelo se je, da ni bilo v njenem obrazu nobene kaplje krvi. Toda njena ušesa so hlastno prestrezala strup, ki je prihajal iz ust stare coprnice.* "Mabel Moon", je nadaljevala starka, "jaz vidim tri osebe, eno žensko in dv* moška, od katerih vam preti nevarnost Vaša barva je kara,. . . Križi so vala nesreča . . . Poglejte, kako ste obdani od križev!" Starka se je za trenutek zamislila. "Ali vidite to križevo damo? Ta ženska vas zasleduje. Njen namen je, iztrgati vam to, kar vi najbolj cenite ... Ampak to ni ljubezen, kaj-(i srčpa dama ni zapletena v to intrigo .. . Nekaj drugega je . ..... Morda vaša umetnost, slava ali denar ... Jaz ne vem. Poglejte! Križe v fant in kralj sta zraven dame! Odkar se spominjam, nisem še videla teh treh tako povezanih v sovražni poziciji ... . Pazite sel In vendar — Za hip se je zdelo, kakor bi neviden žarek razsvetlil ožeti limorii podobni obraz stare copr-nice, čez katerega pa je takoj spet legla težka senca. Mabel Moon je težko dihala. "In vendar?" je zasopala. "Meni se vidi, da ni še vse izgubljeno . . ." Starka je pokazala na karino devetico. "Ta karta je v poziciji, kakor bi kazala pot iz nevarnosti ... To pomeni--" (Dalje prihodnjič) Grupa državnih miličnikov pri Fort Dixu, N. J. je imej prej večjo vrednost zanj od najbUfnejšega aplavza, od najbolj laskave kritike. Maščevanje! 2e sama miseh^ ne, prozaične stvari ni imel mno- vic mu je delal strankin gospodarski program. Ni čuda! U-metnik je bil in za take suho]>ar- Zmota nad zmoto ) Pa mir Feigel Velika stenska ura je odbila šesto. " Pri svoji pisalni mizi Je sedel Rogač, komik pri mestnem gledališču. Od časa do časa si je napolnil izpraznjeno škodelico s Ae kadečo »e črno kavo. V kratkih presledkih je izpihoval gonti dim debele smotke v zrak in to je brezdvomno naznanjalo, da je bil najboljši učenec in obo-Jtevatelj Talije. modrice komične igre, zelo, zelo nervozen. To nerazpoloženje je občutil Kngat v celem obsegu. Vse gn je jezilo, lldušitj je hotel ta.nena vadni pojav, toda zaman. Pre bral je te novo komedijo, kate ro mu je bil izročil ravnatelj i pregled in katera je imela krasiti kot privlačna noviteta re *|>ertoar bližnje gledališke neto ____ ne, a pri sklepu tretjega dejanja i RoaaČ zahvaljevati. Ves vzhi-je upoznal, da je bral le meha- čen je bil, videč toliko zvestih nično, da ni imel o vaehini niti prijateljev, toliko navdušenih imjma. To N|M)znanje ga je še J čestilcev. Zasnoval si je rt*»en govor. Gevoril je o čudno! — voakcmu stavku je sledila salva neukrotljivega smeha in na bila vsebina Ae tako rosna, sen- In prav ta rdeči pas Mu je ho s krohotom. Pri tem je komik prvič spoznal resnico, da vidi občinstvo v njem komika, če tu di ni na odru, da smatra vsako njegovo besedo za komično. Če nastopa komik v resni ulogi, je še zato komičen, ker hoče biti resen. r- To spoznanje je zelo razjezilo Rogača. Brez ovinkov je povedal družbi svoje mnenje, pojasnil ji v tem oziru* njene zmote in — uspeh? Vsa družba se je še bolj smejala, češ, komik je prekosil v tej resni ulogi celo sa-mega~sebe. Ni mu preostalo drugo, kakor ustvariti si o zbranih navzočih posebno mnenje, zakopati isto globokosrcu .v nad i, da vzkli je o primernem času iz tega semena sladko maščevanje. s katerim dokaže, da zna tudi priznan komik resno misli- (vzbudil spomin na prejšnji večer. Njegov prijatelj, veletržec Muha, tfH je bil namreč po-Ivabil na večerjo, oitroma kakor se je blagovolil izraziti "na mal prigrizek, saj praznovanju pet-i»dvajsetletnice tvojega marljivega delovanja na gledaliških deskah se ne smeš odtegniti!" Kogač se s(cer niti zavedal ni, da je jubilant, toda prijatelju in Ae takemu odreči prošnjo In odkloniti povabilo, bi pričalo le o nehvaležnosti do mecena, na drugi strani je pa komik dobro poznal in še bolj cenil take napovedane prigrizke. Kleguntna družba je bila zbrana. Omizju je caroval slavljenec. Vse ga je slavilo. Cim bolj je potekal čas, čim boljša kapljica je prihajala na mizo. tem pogostejše it) tem daljše so bile napitni-ce. Na vse strani se je moral bolj razljutilo in knjiga je sfr-cala daleč tja^MKi okno. Ista u-soda je bila namenjena tudi Mtnotki, da je ni rešil njen ropolnoma nov talent za ki ali v situaciji, in sedaj, ko )e' politiko. postal znamenit umetnik, ga ra- r Rogač pa je bil tudi v resnici Kx>Je imel Ro^ r re se je amejalo obč1IT?tvJ miku in ko je na^pal 1 odru kot komik, je občinstvo v njem le In komik in politik su iJ la vero v sebe, v »n v — občinstvo. Naivna mati "Ali je res, da vam Je h« nesla otroka iz mesta'" "Res! Pravi, da ga « na otroški tomboli." f » Poslanec vladne strankel kazuje tovarišu poslopje di nega zbora. Tedaj reče toj "Sejna dvorana, bufet neti, klosetit. zdaj mi pa' kaži korita in jasli!" SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja svoje publikacij« posebno list Prosveta za k« ter potrebno agitacijo društev in članstva in u gando svojih idej. Nikski ne za propagando drugih pornih organizacij. Vg ganizacija ima običajno glasilo. Torej agitatorični in naznanila drugih pod) organizacij in njih drult se ne pošiljajo listu Listni lo PALAfIOECHS VUGOSLAV AMERIC KADIO BROAOCAS I vn v Saturdav, 3 to I [' i S \ A \ ION W H I I lil I >1 it K,(l UM > I,ur h ( ' o.if .111(1 S 1 / ( i!III lih/ II inut/iiim i< I.ASSK AL and FOLK ML tiskarna s.n.p. , SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, ki koledarje, letake Itd. v slovenskem, hrvatskem, iloviAk« deškem, nemfttap, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8.NJJ, TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI i ■ ■ "V Vas pojasnila daj« vodstvo tiskan*.—Osne sm«nw, oniJAo dilo prn kiito »o informacij* na nsalov: SNPJ PRINTERY ^ 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUB . T*L fedroll 4M4 CHICAGO. ILLINOIS---- limentalna, omizje jo je kvitira-' »burja prisrten smeh, smeh, ki dober učenec, de največ pregla- T< Ifevt* B. Mlienthal, direktor Valley Authorit). NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETl P. sklepa 11. redne konvencij« se Uhko nsre« prišteje «d«n> dre, tri, štiri aH pet člsnor ts «n« družin. *•«' nI ni. Liat Prosreta itu« m tm ensko, mb *l«ne sU n j" eno letno narotnino. Ker pe člani I« plsfcje pH a.M.^to Hj> tednik, ee Ji« to prišteje k nsreintet Torej a«daj ni )• Hat predre, ta člane SNPJ. I*t Pw«U J« *aš« gotovo Jo v ▼ selci dnriUni nekdo, Id M red «Ul ILt mk dss. Uetn PreeraU Jot Za Zdraft. drŽave In Kanado.90.00 1 tednik in...........4JO S tednika tn. ..........S.00 S tednike In............S JO 4 tednike in............ 1.M 5 tednikov In..........* rii »s Evropo Jt.. Iapolnite apodnjl kapo*, priloiite potrebno vaoto Order v pi... |» d ..roCIto Prejeto. Hrt. ki i« »••t",M Pojasnilo:—Vaelaj kakor hitro kateri teh Clanov p«neh. * ^ SNPJ, aH £e «e freeeH pro« od dnrtin« ta bo ^ «- ^ tednik, bode moral tinti član i« dotičn« naročena na dnavnik Pro«v«to, to takoj f.ainan.ti opravn« ^ j in obenem doplačati dotično vaoto lirto Promet«. W * tedaj mora upravništvo aniUU datam m to vtoto r»rocn Za Clcero ta Ckiea«o )• 1 tednik ta.......... t tednika ta......t" S tednike ta...... 4 tednike ta......... 5 tednikoT ta........ .......... ITJ 4J S.1 li ti 1J Ckice«*' HL PROSVETA, SNPJ, 1047 Bo. Uvndpl« Are. Priloiono pošiljam naročnino ta liat PreaveU vaele • • !) I.o................................ Naalov ....t%..........a.«.•....********'*' *— UeUvIte tednik ia ca pripišite i m** sanrfnini ni noje drv šine: ^ ..: . ■•_____________j i..;........«..............................a V//-/-.--!..!.!.!!!!..!!!.............a 41" .....O. dnpšte« *...... .....a dn*»va *......* eeo^oooeeo e o o o • •e d«ono« »»«f••••• S) o e e o e*e eeoeoooeoooooo •••••••••• Nov .ftar aai r>