TRŽIŠKI Vi Leto II. Tržič, v četrtek, 12. novembra 1953 Štev. 22-23 0 delu LOMO Tržič gospodarskih organizacij v letu 1953 Poročilo predsednika LOMO na zboru volivcev Kakor vidite, ima naše današnje zborovanje zelo obširen program. Pripravljamo se na bližnje volitve in izvršili smo v tem pogledu že precej dela. Ob tej priliki pa je treba Jtudi pregledati delo ljudskega odbora mestne občine Tržič. Hočem vam pojasniti, kako se je izvrševal naš družbeni plan za prvo polletje, obenem pa prikazati izvajanje mestnega proračuna ,in investicijskega programa. S Item; bom dal pojasnila in odgovor na nešteta vprašanja, ki jih občani postavljajo dan za dnem predvsem glede sredstev in izvršitve predvidenih gradenj po družbenem planu. ' Napačno bi bilo, če bi v razpravljanju o naših dopolnilnih sredstev videli samo denar, prezrli pa funkcioniranje celotnega gospodarskega sistema z vsemi negativnimi in pozitivnimi rezultati. V tem okviru moramo gledati izvrševanje političnih in j gospodarskih nalog v celotnem okraju, kakor tudi v naši občini. Sedanji gospodarski sistem je v razliki od starega, administrativnega, močno pospešil razvoj proizvajalnih sil. Znatno se je dvignila produktivnost, notranji in zunanji blagovni promet je postal intenzivnejši, močno se je razvila naša trgovina in novi sistem je dal tudi spodbudo za napredek kmetijstva. i Družbeni plan, ki ga je to leto prvič sprejel občinski odbor, pomeni brez dvoma najpomembnejše dejanje v utrjevanju ljudske' oblasti. Pri sestavljanju družbenega plana, posebno pri določevanju stopenj akumulacije so nekatera podjetja dokazovala, da bodo propadla, če sprejmejo predlagane stopnje. Iz dejanske izvršitve tiružbenega plana za prvo polletje pa lahko ugotovimo, da je stvarno stanje podjetij drugačno, kar bo razvidno iz nadaljnjega poročila, ida trditve podjetij niso bile točne. Prav gotovo se bomo s novimi gospodarskimi uredbami laže izognili takim stvarem, ker bodo vsa podjetja stavljena v enakopraven položaj. Realizacija polletne izvršitve bo v Naslednjem prikazana na osnovi polletnih knjigovodstvenih bilanc. Do konca avgusta so bilance !za prvo Polletje predložile vse tovarne in vsi °stali gospodarski obrati. Napravili smo pregled in sicer V tisočakih. Po družbenem planu bi morala podjetja v celem letu ostvariti 3 milijar-094,180.000.— din dohodkov, plan pa so v pol leta (izvršila s 53.5%. Po planu bi podjetja morala v celem letu ostvariti sklad za plače v vsoti 273,245.000.— din in so v prvem polletju izpolnila plan s 58.8%>. Plan akumulacije in skladov za celo leto je znašal 2.807,670.000.-— dinarjev in so podjetja plan v prvem polletju izpolnila s 53,6%. Amortizacijo bi podjetja v celem letu morala ostvariti 106,424.000.— dinarjev izpolnila pa so plan s 55.2%>. Pro-celem doseči v svoti 53,232.UO0 dinar-metnega davka bi morala podjetja v jev, plan pa so izpolnila v prvem polletju^ 67.8%. Nekatera podjetja,so ostvarila prav znatne presežke plačne-ga fonda. Do tega trenutka naša občina še ni prejela ničesar od dogovorjene globalne vsote družbenega prispevka in skladov v znesku 40,000.000.— dinarjev. Celotni okraj mora namreč doseči vsaj 40"/o družbenega plana, kar pa je celo presegel. Kot je iz poročila razvidno, je Tržič plan precej presegel in upamo, da bomo v kratkem prejeli na nas pripadajoči del akumulacije in skladov. Iz teh bilančnih številk je razvidno, da so naša gospodarska podjetja razen nekaj izjem izvršila svoje naloge, vendar se vsa podjetja borijo s težkočami. Nekatera zaradi pomanjkanja surovin, druga zaradi velikih neprodanih zalog izdelkov in podobno. Delovni kolektivi bodo morali neprestano strogo zasledovati potek svojega gospodarstva, če ho- čejo, da ne zaidejo v težko popravljive težave. tV prvem polletju je bila pasivna »Mesarija" s 295.000.— dinarji in „Mizarstvo" s 3.700.— din. Priznati je treba objektivne težave teh dveh podjetij. Ljudski odbor je storil potrebne ukrepe, da bodo tudi ta podjetja v drugem polletju aktivna. Invalidsko podjetje „Zelezo" je likvidiralo zaradi pasivnosti. Hoteli smo to podjetje prevzeti v sklop „Galanterije" in že tudi sklenili pismeni dogovor o prevzemu strojev iza netto znesek 2,800.000.— din, ki naj bi se plačali v šestih letih. (Nastale pa so skoraj nepremostljive težko-če z nabavo potrebnih surovin, posebno pocinkane trde žice in pa lesa. Obenem je še ostra konkurenca skandinavskih držav, tako da je prodaja ha inozemskem tržišču postala nemogoča. Usoda podjetja „Zelezoles" je trenutno še nejasna, i i [ S tem sem podal poročilo o izvajanju družbenega plana za prvo polletje 1953.. |Do konca /septembra, torej za tričetrt leta so podjetja na našem območju izpolnila plan s povprečjem 70%. Z vladno uredbo je namreč s prvim avgustom bila splošno znižana stopnja akumulacije tekstilni industriji, zato je procent izpolnitve manjši, kot bi moral biti. Bombažna predilnica in tkalnica v Tržiču je do 31. julija 1953 plačevala 2110"/o akumulacije in skladov. Temu podjetju smo glede na uredbo znižali akumulacijo na 1641%. Podjetje je seveda glede na to znižanje znatno znižalo cene svojim izdelkom. Zaradi znižanja akumulacije tekstilni industriji bo nastal seveda občuten izpad dohodkov. Naše proračunsko gospodarstvo v prvem polletju 1953 V naslednjem hočem pojasniti tudi stanje mestnega proračunskega gospodarstva: Za prosveto in kulturo smo od predvidenih 4,500.000 din izdali v prvem polletju 3,908.000 din in sicer za plače učiteljstva 3,323.000 din in za operativne izdatke šol 585.000 din. Za ! socialno in zdravstveno zaščito smo od predvidenih 2,372.000 din izdali 1,936.000. V tem znesku so zapopadeni izdatki za plače v Dijaškem domu in vrtcu ter plače v Domu ;za onemogle, razni materialni izdatki za navedene ustanove in pa podpore onemoglim. Za zdravstvo smo dali od predvidenih 269.000 din v prvem polletju 256.000 din. i V tem znesku so plače uslužbencev v Otroških jaslih in prispevek za socialno zavarovanje. Za državno upravo je od predvidenih 2,648.000 din izdano v prvem polletju 2,230.000 din. V tem znesku so plače mestnih uslužbencev, kurirjev, snažilcev, cestarjev, materialni in funkcionalni (izdatki, dalje izdatki iza vzdrževanje cest in javna razsvetljava. Za proračunsko rezervo smo v prvem polletju predvidevali 250.000 din, ki je nismo porabili. ■ Če sedaj resumiramo navedene dejanske izdatke, vidimo, da smo za prvo polletje ; predvidevali 10,150,000 din proračunskih izdatkov, v resnici pa smo izdali le 8,330.000 dinarjev. Da smo zmanjšali izdatke, smo imeli vzroke, kajti izdatki se ravnajo po (dejanskih dohodkih, kajti tudi dohodkov nismo mogli doseči v previdenem znesku. Dohodki prvega polletja so bili sledeči: Računali smo, da bomo prejeli v delu družbenega prispevka in prometnega davka znesek 6,000,000 din, v resnici pa smo prejeli 4,530.000 din. Dohodnine, davka na dediščine in darila in dohodkov od taks smo predvidevali v iznosu 3,625.000 dinarjev, medtem, ko smo dejansko prejeli 4,387.000 din. Dalje smo predvidevali dohodek na presežku mestnih ustanov z zneskom 225.000 dinarjev, v resnici pa smo prejeli 205.000 dinarjev. I Končno je bil iše dohoden 10 je presežek dohodkov iz leta 1952 v znesku din 17.000.—. V prvem polletju smo torej predvidevali 10,150.000 dinarjev, toda dejansko smo prejeli 9,222.000 dinarjev. Dne i. julija smo imeli naloženo dobroimet-je pri banki 892.000 dinarjev proračunskih sredstev. Te številke so vzete iz polletne bilance mestne občine. V drugem polletju smo napravili dodatni proračun, kajti izkazalo se 'je, da bomo kljub nekaterim manjšim dohodkom prvega polletja dosegli v drugem polletju višje dohodke. Prvotni celotni tržiški mestni proračun | je znašal 20,300.000 din. Dogovorno z okrajem se je proračun zvečal na 24,000.000 din. Napravili smo bilanco za tričetrt leta, torej po stanju z dne 30. ,9. 1953. Ta bilanca kaže, da smo v devetih mesecih letošnjega leta izdali: za prosveto in kulturo 6,382.000 din za soc. zdravstv. zaščito 2,762.000 " za zdravstvo 394.000 „ za državno upravo 4,319.000 „ Skupaj smo v devetih mesecih imeli izdatkov po proračunu 13,859.000 „ dohodkov pa smo imeli v devetih mesecih 17,982.000 „ in sicer od družbenega prispevka in prometnega davka 9,650.000 „ od dohodninskega davka 5,780.000 „ od davka na dediščine in darila ( 1,007.000 „ od taks 852.000 „ od ustanov 594.000 „ in raznih nepredvidenih dohodkov 171.000 „ Dne 30. septembra smo imeli v banki proračunskega dobroimetja 4,123.000 dinarjev. | Naše investicije Investicije ločimo po družbenem planu in po proračunu. Po družbenem planu smo predvidevali za celo letošnje leto 58,200.000 din za investicije, izdali pa smo do ;9. oktobra 24,039.000 dinarjev in sicer: za stanovanja 14,380.000 din za mladinski dom 6,894.000 „ za obnovo držav, stavb. 2,599.000 „ za pripravljalna dela nove šole Šv. Ana 165.000 „ Mnogo del je še v teku, zanje pa še nismo prejeli računov, ter so faktični stroški ,za investicijska dela precej viš- ji. Tu sem navedel samo račune, ki so že plačani. Naj vam te investicije (podrobneje razložim: V Mladinskem domu se je zgradilo 6 novih družinskih stanovanj, ki bodo v kratkem popolnoma dovršena, napravila se je tudi fasada stavbe, dalje smo v mestnem domu iz bivših zaporov ;zgradili eno družinsko stanovanje. Na zgornji Pilarni so dovršene tri stanovanjske hiše, vsaka s 4 družinskimi stanovanji do tretje faze, tri nadaljnje hiše istotam pa do prve faze. Dela nadaljujemo toliko časa, dokler bo to dopuščalo vreme. Dogovorili smo se z gradbenim podjetjem, da bo v stavbah, ki so že pod streho, podjetje nadaljevalo notranja dela tudi v zimskem času. Da ni že vseh šest stavb pod streho, leži vzrok predvsem v prezaposel-nosti podjetja Megrad, ki gradi tudi še druge stavbe. V pripravah je gradnja novih družinskih stanovanj V nadzid-nem tretjem nadstropju hiše v Prečni ul. 2. Gradnjo bomo dovršili v zimski dobi. I 'j \ Letos smo se odločno lotili dela na obnovi državnih stanovanjskih hiš, istočasno pa Ismo ,tudi obnavljali fasade zasebnih hiš. Od hiše do hiše so se zaporedoma vršile take obnove in dela še nadaljujemo. Zasebniki so obnovo plačali iz 'sklada za vzdrževanje hiš, ki ga oskrbuje mestna občina. Ni pa se obnavljalo samo fasade, ampak smo v mnogih hišah obnavljali tudi notranjost. Za novo šolo v Podljubelju — Sv. Ani smo izvršili pripravljalna dela. V izdelavi so načrti, toda zadeva je dolgotrajna, kajti treba je bilo mnogo posvetovanj in potov ter posredovanj pri raznih oblasteh. Načrti bodo dovršeni s kompletnim elaboratom do 15. januarja 1954 in prihodnje leto bomo 4 Vrnitev v človeštvo (Življenje inozemskih delavcev v okolici Dachaiua) Madžarski ,Zidi, ki so bili kot „Haft-lingi" iz taborišča zaposleni v Selzlovi delavnici, so mi pripovedovali, da so jih Nemci z družinami vred izselili iz domovine. Na nekem kolodvoru so jih ločili, ženske in otroke desno, moške levo, tako so pretrgali vse medsebojne! stike. Kot čevljarji so bili dobro kvalificirani, zlasti v ročnem šivanju krp in prešivanju škornjev. Stražnik je sedel ves dan z nabito puško v delavnici in čuval Zide. Imel je strog nalog vsakega -spremiti celo na stranišče, pa Konrad tega ni storil, ker se mu ni bilo treba bati, da bi kak Zid pobegnil. Će je bil alarm je stražnik odvedel Zide v gostilniško zaklonišče, jaz pa sem hitro tekel čez ulico, ,ker se mi je zdelo v zaklonišču pod cerkvijo bolj varno. V bivšem gradu mesta Dachau je bil muzej, poleg njega pa lepo urejeno sprehajališče med borovci in smrekami. Ker je bila to najvišja točka mesta, je bil tudi (lep razgled na Tirolske in švicarske Alpe. V muzeju so bile kot običajno stare slike, orožje, leseno kolo nekega gozdarja iz prejšnjega stoletja, s katerim se je vozil samo s hriba v dolino, pozimi na sankah, poleti pa z lesenim kolesom. Oprema kmečke sobe in spalnice je precej podobna gorenjski. V obliki kakih 8 cm visokih lutk je prikazana bavarska kmečka svatba, dalje stare ure, razna kmečka posoda, orodje, velika oljnata slika -najlepše Dachaučanke iz 18. stoletja ter podobne stvari, kakršne vidimo navadno tudi po naših muzejih. V poletju 1. 1944 sem se šel. večkrat kopat v mestno kopališče ob reki Amper. Zgrajeni ločeno ograjeni oddelki za kopalce od 50—150 cm globočine. V 5 km oddaljeni vasi Bergkirchen je imel'gostilno bogat posestnik, ki smo jo Slovenci nazivali „Gostilna pri Nac-ku". V pivski sobi je bila na najvidnejšem mestu na steni rdeča preproga, na kateri je visela Hitlerjeva slika, pred njo lepo pogrnjena polica, na kateri so stali lončki s cvetlicami. Opazoval sem domačine, ki sb prihajali na pivo. Kdor je pozdravil s „Heil Hitler" je bil dobrodošel, kdor pa je rekel samo „Guten Tag" pa je komaj dobil odgovor. Videlo se je, da so bili nacisti vsi, katerim je dobro šlo, zlasti posestniki, ki jim je oblast priskrbela slovenskih hlapcev in dekel. Ti ljudje pa so postajali čimdalje večji bojazljivci. Leto 1944 se je bližalo koncu, osvobojen je bil Beograd, Rusi so bili že na Poljskem, Angleži in Amerikanci v Franciji, obroč okrog tretjega Rajha se je ožil, inozemcev pa v Nemčiji več mili" jonov. Nekega dne je prinesel v delavnico neki posestnik iz vasi Breitcnau popravljat gojzerje, češ da bo laže bežal. Mojster ga je vprašal, čemu in kam. Rekel je: „Proti zahodu, samo da me Rusi ne dobe v roke!" Nato je s strahom pripovedoval: „Pomisli, SoŠ (Jurij), danes zjutraj mi je naša ruska dekla s krušnim nožem v roki zagrozila rekoč: „Počakajte, ko pridejo naši fantje (ruski vojaki) zvezali in držali Vas bodo, jaz Vam bom pa v čelo vre-zala znamenje kljukastega križa, da boste vse življenje pomnili, kaj znam0 Rusi!" Pa to jni bil edini, v delavnici sem slišal zadnje mesece vsak dan p°" dobne izjave, tako kmetov kot meščanov, da nam je vseeno, katerikoli vrag naj zasede Dachau, samo da Rusi ne. S Pogačnikom sva šla večkrat na sprehod proti taborišču, dalje tik 00 solo jgradili. Letos zaradi pomanjkanja cementa ni bilo možno začeti z gradnjo. Kljub temu pa smo za načrte že izdali 165.000 din. Z družbenim planom smo predvidevali tudi načrte za nova šolska poslopja v Tržiču. Vsi projektivni zavodi so z delom preobremenjeni. Kljub temu pa vršimo pripravljalna dela. Dalje smo z družbenim planom predvidevali planinske naprave. Bilanca do tega trenutka res še ne izkazuje nobenih izdatkov, čemur je vzrok to, da nastali izdatki še niso obračunani. jNa planini Breznina že stoji dovršen nov živinski hlev, v katerem je prostora za 50 glav živine, ,na planini Tegošče pa je tudi v gradnji nov hlev, ki bo imel približno prostora za 100 glav živine in upamo, 'da bo v nekaj tednih pod streho. Račune smo doslej krili iz lanskoletne dotacije okraja in iz dobro-imetja od planine Korošice. Na planinah smo letos popravili ograje ob državni meji. Za vodovod na Lešanski planini pa smo dobavili že nekaj materiala in obnovili žlebove. Na Bistriški planini so 'narejeni novi žlebovi na hlevu in leseni opaž v notranjosti koče. Dosedanji stroški znašajo že nad 600.000 din za planinske naprave, četudi smo fv ta namen predvidevali le 500.000 din. Na našo pobudo se je izvršilo na nekaterih planinah čiščenje pašnikov. Na planini Šija jje spravljena na kupe ogromna množina kamenja. Enako čiščenje se je vršilo tudi po drugih, planinah, na Korošici se je redno kosilo ščavje, ki grozi uničiti pašnike. Velik izpad dohodkov po družbenem planu nujno nalaga občini, da rebalan-sira družbeni plan. Trenutno položaj glede tega še ni razčiščen, neizbežno pa je, da smo pri nadaljevanju investicijskih del skrajno previdni, ker ni zidu po cesti, ki loči obširno plantažo od ograjenega taborišča. Slišala sva celo govorjenje preko zida in molče korakala dalje, zatopljena vsak v svoje misli, jaz na preostale rojake, Silvester pa na svojega očeta, ki je bil v taborišču. Ko bi jim mogla kaj sporočiti! Mojster mi je pripovedoval o nekem radovednem Dachaučanu, ki je že prvo leto vojne šel (nekoč po tisti cesti med plantažo in taboriščem.. Misleč, da ni straže v bližnjem stolpu, je poskušal splezati na zid, da bi pogledal v notranjost taborišča. Toda straža ga je opazila, začul je klic „Haiti", prijeli so ga ter ga odvedli v taborišče, češ, če si radoveden, pa poskusi v praksi taboriščno življenje. Zona in ostali domači so zaman poizvedovali po njem na policiji, gestapu itd. Nihče ni vedel zanj. Čez teden dni pa je prišel ves prestrašen domov k obupani ženi. Zakaj je prišel v taborišče, je smel vsakomur povedati, kaj je tam doživel, pa ženi ni upal povedati. Mojster ga je osebno poznal. Ker sem veliko slišal govoriti o lepih avtocestah, v Nemčiji, sem sklenil, da moram videti vsaj najbližjo avtocesto Mtinchen 1— Berlin. Šel sem neke ne- jasno, kakšne dohodke po družbenem planu bomo imeli. Dela na gostišču v Podljubelju so skoraj dovršena, razen nekaj obrtniških ter zunanjih del. i Investicije po proračunu smo predvidevali z vsoto 30,309.000 dinarjev. Do 10. oktobra smo izdali: za /adaptacijo šol { i 40.000.— din za dvorano pri mestnem domu 1,200.000.— „ za vodovod v Tržiču 762.000.— „ za kanalizacije 131.000.— „ za elektrifikacije 327.000.— „ za regulacijski načrt 140.000.— „ za ceste in obrežja, ograja Lom 335.000.— „ za parke in nasade 431.000.— „ za javno kopališče 2,159.000.— „ za bencinsko črpalko 1,320.000.— „ Izven navedenih izdatkov pa smo imeli še investicijske stroške za naprave, ki 'niso bile nikjer predvidene. Morali pa smo ta dela izvršiti, da smo preprečili velikansko škodo, ki bi sicer nastala. Tako smo za gradnjo javnih garaž izdali do 9. oktobra vsoto 2,470.000 din, za obnovo mlina v Ret-njah 2,762.000 din in za gradnjo pilar-ne 3,465.000 din, skupaj torej za taka dela 8,697.000 din. Zaenkrat ;smo to vsoto plačali mi, toda vsota bo od prizadetih podjetij vrnjena. Ustanovili smo z odobrenjem višje oblasti „sklad za finansiranje investicij podjetjem" iz katerih bodo podjetja dobivala kredite, to je dolgoročna posojila proti obre-stim. K posameznim izdatkom pojasnu-jem: V osnovni (šoli in gimnaziji v Tržiču so bile popravljene peči in stranišča. V teku. je popravilo šole v Lešah, ki bo predvidoma še letos ;,dovršeno. Dvorana pri Mestnem domu, ki je v upravi KSS, je dograjena, manjka ji še notranja oprema. Otvoritev te dvo- deljo popoldne iz Dachaua skozi Giin-ding ter po 6 km pešhoje dospel do imenovane ceste. Široka kakih .12 m in lepo asfaltirana. Ob straneh pločnik za pešce, nato ,4 m široka cesta, po sredi pa 2 m širok pas porastel s travico, nato zopet 4 m ceste in pločnik. Voziti se je smelo samo levo, avto je lahko vozil z vso brzino po 4 m široki cesti levo ,in se ni bilo treba izogibati, ker je avto iz nasprotne /strani brzel po drugi strani. V '/a ure oddaljeni vasi Ober Bachern so bili nastanjeni srbski vojni/ujetniki, med katerimi sta bila tudi dva Slovenca. Večkrat sem jih obiskal. Pritoževali se niso, njihovo življenje je bilo še dokaj znosno. Dobivali so od Rdečega križa pakete z obleko, živili in raznimi priboljški. Srbi so se 'celo jezili na Mi-hajloviča. Nacisti so v Dachau zelo pazili na gibanje inozemskih delavcev, saj smo bili ivsi več ali manj osumljeni komunizma. Bali so se, da ne bi skupno z domačini, katerih je bilo vedno več proti nacizmu, organizirali kakih sabotaž itd. Neko nedeljsko jutro, še pred 5. uro, sta prišla v našo sobo dva nacista pregledovat našo pošto, obleko ,itd. rane se /predvideva dne 29. novembra. Predvideni izdatek za adaptacijo Mestnega doma ni bil realiziran, ker manjka |delovne sile, deloma bo pa načrt še letos uresničen. Za avtobuse smo predvidevali 3,000.000.— din, toda odločili smo se, da kupimo s tem denarjem sanitetni avto, ki je zaenkrat še bolj nujno potreben, kot avtobus, kajti stari saniteteni avto je doslužil. Seveda pa s tem ne bomo opustili misel na nabavo avtobusa. Prosim, da o tem spregovori, tudi zbor volivcev. Našega načrta za v°dovod v Tržiču, Visočah, Sv. Neži in Hudem grabnu žal nismo mogli, uresničiti, ker kljub vsemu trudu nismo mogli dobiti niti cementa, niti cevi. Problem cementa je sploh tak, da nam onemogoča izvrševanje načrtov. Predvidevali smo, da potrebujemo za naše investicijske gradnje okoli 800 ton cementa, dobili pa smo nakazanega Samo 150 ton. Posrečilo se nam je dobiti še nadaljnjih 100 ton, toda kaj je to v primeru z našimi potrebami? Isto je bilo z vodovodnimi cevmi, ki jih jii mogoče dobiti. Vas Visoče je prosila Centralni higienski zavod v Ljubljani, da posreduje, da dobimo cement in cevi, toda na to posredovanje nismo dobili pozitivnega odgovora. Izvršitev projektiranih vodovodov Visoče, Sv. Neža in Hudi graben bomo morali odložiti do časa, da dobimo ta kritični material. Zaradi pomanjkanja cementa tudi ne moremo izvršiti predvidenih kanalizacij. Novi vodovod v ulici !za Mošeni-kom je dovršen. V prvem polletju nismo mogli dobiti električnega materiala za javno razsvetljavo. Ta problem je |delno rešen sedaj. Kljub temu pa smo tudi v tem pogledu že doslej napravili precej .Regulacijski, načrt nam bo sedaj napravil Projektivni biro v Kranju, ki je že poslal svoje strokovnjake v Tržič, da študirajo teren in raz- Čez dan smo zvedeli, da so med 4. in 5. uro zjutraj nacisti obiskali vsa podjetja v mestu, kjer Iso bili nameščeni inozemci. Zlasti mi, ki smo prišli iz taborišča, smo se jim zdeli nevarni. Kaj so iskali, ne vem. Čudno ise mi je zdelo, čemu smo jim morali pokazati pisma iz domovine, če jih pa niso razumeli. / V sobi, ki nam jo je mojster pripravil za stanovanje, smo bili Poljak Joža, neki ruski čevljarski mojster in ]jaz. Da bi laže zasledovali, prodiranje Rusov in Amerikancev, sem šel kupit zemljevid Evrope v trgovino Zauner. Tam so mi vljudno pojasnili, da mozemcem ni dovoljeno prodajati zemljevidov zaradi špijonaže. Šel sem k mojstru, ki je bil tisto soboto popoldne še v delavnici pri oddaji čevljev ter ga jprosil za potrdilo, od kod da sem. Mojster je napisal izjavo, da je T. A. doma iz Gau Karnten. Na podlagi navedenega (potrdila sem za 2 RM lahko dobil velik zemljevid Evrope, katerega sem obesil na steno ter sva s Poljakom vsak dan zasledovala prodiranje vzhodnega in zahodnih zaveznikov ter ugibala kakšen konec bo napravil Hitler, če se bo res boril do zadnjega. (Nadaljevanje sledi.) mere. Toda naprava takega načrta bo trajala najmanj leto dni, ker so (terenski razmere Tržiča in okolice skrajno težke, za kar je potreben skrben študij. V gradnji je sprehajališčna pot preko Kamnika in tržiškega gradu. Pot vodi s Slapa proti Ljubeljski cesti. Delo bo v kratkem dovršeno in bo stalo nad 180.000 din. Ograja ob cesti na Lom je dovršena, v teku pa je popravilo več mostov. Našega načrta, da izvršimo zavarovanje obrežja na Loki nismo mogli izpolniti, ker uprava z vodno gospodarstvo letos nima sredstev za to delo. Mi smo pripravljeni plačati naš delež 1,300.000 din, toda delo bo stalo najmanj dvakrat toliko. Zavarovanje o-brežja na jSlapu bo po možnosti izvršeno preko zime, težkoča pa je v tem, ker imamo eno samo tesarsko podjetje, ki komaj zmaguje sedaj gradbena dela in upamo, da bo vsaj v zimski dobi možno pristopiti k drugim delom. Za parke m nasade smo izdali manj kot smo predvideli. Tu je vprašanje ne samo sredstev, temveč predvsem cementa, kar vam je vsem poznano. Pred zadružnim domom v Križah je prostor za parke urejen, delo pa je stalo 204.000 din. Opisal sem že problem cementa, kar je tudi vzrok, da nismo mogli graditi naprej javnega kopališča. Bencinska črpalka in cisterna sta pripravljeni, toda ne moremo zgraditi rezervoarja, ker smo zopet vezani na cement. Zagotovili smo prispevek za pot pod Storžič v višini 1,000.000 din, kar bo plačano iz sklada za obnovo gozdov. Enak znesek pa plača KZ Sv. Katarina iz svojega dolžnega sklada. Postopek za to je že v teku pri Okrajnem ljudskem odboru v Kranju. Da ne pridemo drugo leto v zadrego z materialom, smo že sedaj sklenili pogodbe z opekarnami za dobavo zidne opeke, istočasno pa smo naročili vodovodne cevi ter betonsko železo. Organizacijam smo doslej dali 1,211.000 din subvencij. Da se občinske ceste in (pota spravijo v red, smo razpisali licitacijo za dobavo in vožnjo gramoza. S tem je določena količina gramoza za vse občinske ceste 1.185 kub. metrov, kar znese 784.000 din. Za popravilo mostov v Ziganji vasi in Lešah računamo na izdatek 1,200.000 din. S tem je podano poročilo o upravljanju del po družbenem oziroma po investicijskem planu in proračunu. Ta dela se seveda nadaljujejo. Omeniti [je važno tudi razpravo o investicijskem planu za, leto 1954. S tem se je že bavil naš gospodarski svet in ljudski 'odbor, ni pa še dokončno in želim, da današnji zbor volivcev o tem razpravlja in da svoje predloge. 1 1. Predvideva se popolna dograditev letos zgrajenih 6 stavb z ureditvijo zunanje kanalizacije, drenaže, vodovoda, daljnovoda z ustrezajočim transformatorjem ter z ureditvijo struge Mošenik z obrežnim zidom na tem predelu. 2. Dovršitev 4 stanovanj v tretjem nadstropju v Prečni lulici. 3. Ureditev gostišča pod Ljubeljem z elektrifikacijo vseh zgradb, to je vojaške karavlje, carinarnice, gostišča in otroškega okrevališča, pri čemer se bodo stroški delili na zgoraj omenjene objekte. 4. Gradnja 6 novih štiristanovanjskih zgradb do 3 faze. 5. Obnova drž. stanovanjskih hiš. 6. Gradnja osnovne šole pri Sv. Ani. 7. Izvršitev vodovoda Visoče, Sv. Neža in Hudigraben ter ostalih manjših vodovodnih naprav. 8. Nadaljnja gradnja kopališča. 9. Urejevanje regulacije vodnih ob- Svet za gospodarstvo ima seveda naj-obširnejši delokrog, zato je imel tudi največ sej. Nemogoče je v kratkem opisati probleme, s katerimi se je bavil ta svet, zato omenjam najvažnejše. Sestavil je osnutek družbenega plana, v zvezi s tem pa je bilo potrebno mnogo .sestankov in pogajanj s podjetji, tako glede akumulacije, kot glede amortizacijske kvote odnosno procenta. Razpravljalo se je o podjetjih, o ustanovah, o presežnih plačah, izpitih za kvalifikacijo delavcev, vzdrževanja cest in javnih naprav sploh, nacionalizacijah, razlastitvah, gospodarskem stanju podjetij in bilancah, prometnih zvezah, prenosu nepremičnin, obrtnih zadevah, sečnih dovoljenjih, kmetijskih zadevah, osnutkih odlokov za prodajo stanovanjskih državnih hiš, uredbi mestnih taks in prometnega davka, odlokov za kreditiranje investicij, obratovalnem času, o javnem redu (itd. Pod ta svet spada tudi uprava za dohodke. Pobiranje davkov in dohodnine je postalo tekoče z izjemo posameznih primerov. Uprava Koncem preteklega meseca je šel Ljubljanski dnevnik neki dan v Tržiču tako hitro v promet, da ga kmalu ni bilo mogoče več dobiti. Tolikšno zanimanje je zbudil članek, kjer skuša neki novinar v mnogih narekovajih in oklepajih ljudskemu odboru in posameznikom v Tržiču dajati razna navodila. Oblika pisanja je bila vsekakor privlačna, toda večina podatkov v tej „reportaži" ne ustreza resnici ter je celotna obravnava tržiške dejavnosti ne- režij, mostov, kanalizacij, javnih nasadov, planinskih naprav itd, 10. Nadaljuje naj se regulacijski načrt in načrt za osnovno šolo v Tržiču. 11. Preureditev Cankarjevega doma. Po približnem izračunu bi predvidena dela stala cca 100,000.000 din, kar pa je težko reči izvršitev vseh teh del, ker nimamo še (ugotovitve finančnih sredstev za leto 1954. , Osebno moje mnenje je, kolikor pač bo sredstev, da se v pretežni večini spet investirajo za gradnjo stanovanj, ki je eno najbolj perečih vprašanj. za dohodke vodi tudi sklad za Vzdrževanje stanovanj, kjer je doslej ostvar-jenega 2,000.000 din, od katerega zneska odpade na mestno občino 25"/n. Uprava za dohodke oskrbuje gozdni sklad, ki je doslej dosežen 4,000.000 din. Mestna občina razpolaga od tega sklada 50%. , Svet za zdravstvo in socialno politiko je imel 11 sej. Izvedel je fluorografi-ranje, organiziral razna predavanja V Tržiču in vaseh, v tednu matere in otroka je organiziral konferenco, obisk partizanskih sirot in socialno ogroženih oseb, sodeloval pri pošiljanju otrok v kolonije, pregled oskrbovancev v Domu onemoglih in v Didu. Izvedel je akcijo za darovanje krvi. Poleg tega se bavi dnevno z vprašanji socialnih prošenj. Pred kratkim je prevzel tudi prošnje skrbništva od OLO Kranj. Svet za prosveto in kulturo je imel sedem sej. Ta svet deluje potom odbora za splošno izobrazbo, za ljudsko prosveto in potom komisije za finančna vprašanja. Brez dvoma ima velike in važne naloge. malo prizadela slehernega poštenega Tržičana. Nismo proti odkrivanju napak, tudi ne upoštevamo prevelikega hvalisanja za dosežene uspehe, toda naša želja je, da se o Tržiču, ki je bil že neštetokrat postavljen pred raznimi oblastvenimi in drugimi organi za vzgled, kako je treba dobro organizirati gospodarsko in politično dejavnost, ne pišejo stvari, ki niso na mestu. Vsi, ki so prisostvovali zborom volivcev in sestankom Socialistične zveze de- Delo svetov Stanovanjska komisija ima najbolj težko dolžnost. Od vloženih 200 prošenj jih je mogla rešiti samo 40. Zavedati se je treba, da bomo stanovanjsko krizo rešili samo z gradnjo novih stanovanj. Lahko vidite, da polaga mestna občina največjo pažnjo in da gre največ sredstev za gradnjo stanovanj. H koncu poročila o gospodarstvu bi hotel še pojasniti, da že vršimo posvetovanja zaradi reorganizacije gostinstva, trgovine, pekari j in mesarij. Bavimo se z mislijo, Ida se poslovalnice podjetij osamosvoje, kar je povsem V skladu z osnutki novih gospodarskih uredb. Zaželeno je, da zbor volivcev da svoje mnenje za rešitev tega vprašanja. V poročilu sem nakazal vrsto stvari, o katerih je potrebno danes razpravljati. Zato prosim, da aktivno posežete v obravnavanje istih, da k temu pripomorete vsi, da bi tako našli najboljšo pot za naše bodoče delo in uspešno reševanje nalog, ki stojijo pred Ljudskim odborom mestne občine. gradnje na obroke v Ljubljanskem dnevniku Stev. 22-23 TR2IŠKI VESTNIK Stran 5 lovnih ljudi, dobro poznajo delo organov ljudske oblasti, dobro poznajo težave, s katerimi se je ljudski odbor boril, da je lahko ustvaril toliko, kolikor danes Tržič dejansko ima. To pisanje pa je rodilo edino to, da se je tisti del ljudi, ki ijim je današnja družbena ureditev trn v peti, skušal posmehovati delu, naporom in težavam naših odgovornih funkcionarjev ter so nekateri že obljubljali nekakšne spremembe v ljudskem odboru. Nepoučen človek bi po tem, kar je bral v „reportaži", mislil, da je česa takega res treba. Toda vprašamo se, ali je ljudski odbor kriv, če se rje moral ves čas boriti z neštetimi gospodarskimi, finančnimi in materialnimi težavami in je moral graditi v presledkih, oziroma „na obroke", kot To je bilo geslo letošnjega Tedna Rdečega križa in marsikateri Tržičan se je ob pogledu na lepake, ki prikazujejo transfuzijo krvi, spomnil ha tiste dni, ko je letos julija meseca obiskala ekipa za odvzem krvi tudi, naš Tržič. Vsako jutro so prihajali kamioni s potrebnimi pripravami, materialom in osebjem, opoldne pa so se z dragoceno tekočino zopet 'vračali v Ljubljano. Občinski odbor Rdečega križa je imel lisic dni polne roke dela, ker mu je bila poverjena vsa organizacija te krvodajalske akcije. Sam odbor seveda tej akciji ne bi bil kos. Sindikalne podružnice so po podjetjih in ustanovah zbirale krvodajalce. Zdravstveno osebje Tržiča je pomagalo ekipi pri delu. Požrtvovalne članice AFŽ so bil« zaposlene, v okrepčevalnici in sicer v kuhinji in s postrežbo krvodajalcev. Trgovsko podjetje „Preskrba" pa nam je dalo na razpolago vso potrebno posodo, skodelice in kozarce. Ivino podjetje je predvajalo kratek film o transfuziji krvi. Vsem navedenim gre, zahvala in priznanje, da je krvodajalska akcija v Tržiču uspela. Odziv je bil zadovoljiv, če pomij- Na mladinski konferenci občine Tržič sem bil izvoljen za delegata na V. kongres LMS. J Prišel je težko pričakovani dan, 10. X., datum, ki mi bo ostal za vedno v toplem spominu, dan, katerega sem dočakal z radostjo, kot stotero drugih mladincev in mladink, katere je mladina izvolila iz svoje srede, da jih zastopajo na V. kongresu. 10. X. sem v hladnem jutru odšel na postajo, kjer sem se sešel s tov. Hadjio-merovičem in tov. Bergantom, delegatoma iz Tržiča, nakar nas je vlak brez zamude s priznano brzino zapeljal do Kranja, kjer smo se sestali z ostalimi delegati kranjskega okraja. Iskreni pozdravi starih znancev, kratek pome-nek, 'nekaj toplega v želodec in že je Pripihal jeseniški „Simplon" in nas takoj odpeljal proti naši prestolnici, beli pravi novinar? Ali organi ljudske oblasti v Tržiču za vse svoje delo res zaslužijo vzdevek „mestni očetje"? Kaj naj si javnost misli o neresničnih podatkih o našem kraju, če pa dejstva govore, da se je ogromno napravilo ter da bi se še veliko več, če ne bi bilo neštetih težav, ki jih je imel LOMO Tržič vse do sedaj. Kljub mnogo večjim pravicam in samostojnosti delovanja občin so občine še vedno vezane na višje oblastne organe ter je njihovo samostojnejše delovanje v marsičem še okrnjeno. Kaj hočemo s tem odgovorom? Našo javnost opozoriti na objektivna dejstva, da si ne bo na podlagi takega neodgovornega pisanja ustvarjala nepravilnega mišljenja o delu ljudskega odbora mestne občine Tržič. slimo, da se je to vršilo sredi por (etja, torej v času letnih dopustov. Vsak dan so prihajale nove skupine prostovoljnih krvodajalcev iz tovarn in uradov, pa tudi laki, ki niso nikjer zaposleni; kol n. pr, gospodinje in upokojenci. Medtem, ko sta vladala v prostorih DeČjega doma mir in res-noba, je bilo pa na dvorišču pri belopdgrnjenih mizah kar živahno. 01) izdatni malici so se krvodajalci pomenkovali predvsem o leni, kakšno krvno skupino ima kdo. kakšen krvni pritisk itd. Izvršeno je bilo 310 odvzemov krvi. Nekaj jih je bilo tudi odklonjenih, bodisi zaradi preslabe krvi, bodisi zaradi kakšne bolezni. Prijavljenih je bilo okrog 500 ljudi, vendar jih precej ni prišlo. Eni so se skesali, drugi so med tem odšli na dopust. Nekaj tovarišev iz BPT ji' prišlo samo na zdravniški pregled, nato so odšli, ne da bi oddali kri. Ta primer nam ni ravno v časi! Tovarna „Runo" je dala 5 krvodajalcev, mestna krojač-niča pa (i krvodajalcev. Kdor ve, koliko ljudi zaposluje eno in drugo podjetje, se mora nad leni razmerjem zamislili! in vedno, posebno pa v zadnjih dneh, borbeni in revolucionarni Ljubljani. V Ljubljani nas je pričakal, kot vedno v jesenskih dneh občutljiv mraz in prozorna meglica, ki je odevala mesto v tajinstveni plašč, zato smo se seveda brez zamude takoj napotili v restavracijo in tako dolgo čakali na usmiljenost natakarjev, da smo potem pustili prevroči čaj in odhiteli zadnje sekunde na vlak, iki nas je že popeljal proti cilju, t. j. Mariboru. Še dobro se nismo vgnezdili, že smo bili v Trbovljah, kjer nas je zdramila godba trboveljskih rudarjev ter vzkliki množice na kolodvoru, ki je že v ranih urah manifestirala za Trst. To nam je dalo povod za živahno razpravljanje O Trstu in o nesramno zahrbtni politiki zapadnih „zaveznikov". V Zidanem mostu ista slika, godba in množice demonstrantov, posebno mladine, ki je prihitela, da pozdravi delegate za V. kongres . Vzkliki Titu, partiji, armadi itd. so se prelivali iz enega kraja kolodvora v drugi kraj. Toda tudi tu se nismo dolgo zadržali, kajti naša srca so udarjala takt lokomotivi, ki nas je urno potegnila proti zeleni Štajerski. Ze smo se bližali mestu, ki ga pesem opisuje „Celje, mesto belo in veselo". Da to drži, smo se kmalu prepričali. Kaj je bilo? Ze od daleč smo zaslišali godbo, pesem in vzklike demonstrantov. Kot [iz topa nas je pognalo k oknom in že se nam je odprl pogled na množice ljudi, zbranih na, kolodvoru. Klici „Trst je naš, dajte nam puške, gremo v Trst! Tito, partija, armija", so nas pritegnili k demonstrantom in že je cela kompozicija vzklikala Trstu, Titu itd. Seveda 'čas je pa šel svojo pot in je tudi nam odmeril čas postanka. Lokomotiva je s piskom dala znak odhoda in kompozicija z dragocenim tovorom mladih ljudi se je pomaknila proti Mariboru. Celje se nam je izgubljalo iz horizonta, toda še vedno so se čuli vzkliki demonstrantov, dokler niso zamrli za gričkom, ki nas je ločil od Celja. V veselem razpoloženju nas je vlak končno pripeljal v Maribor. !Še preden smo prispeli na postajo, si opazil nekaj, kar je dokazovalo, da mesto Maribor pričakuje nekaj izrednega. Vse v zastavah, (napisih, parolah itd. Ko smo izstopili iz vlaka, nas je sprejela velika množica mladih ljudi z vojaško godbo na čelu in že smo krenili v sprevodu |v mesto. Vso pot smo vsi kakor eden demonstrirali proti nesramni odločitvi zapadnih zaveznikov o predaji Trsta in cone A Italiji. Mladi rod se je zgražal nad takim podlim dejanjem in zahteval od njih, da ta sklep od 8. okt. prekličejo. Pred kongresno pisarno se je sprevod ustavil. Tu smo dokončno dobili vsa pojasnila o poteku kongresa, kje bomo spali, jedli in drugo. Ko smo se dokončno pogovorili, smo naj-prvi odšli v Dom vajencev, kjer smo imeli prenočišče, se umili, očistili in že nam je želodec jasno povedal, koliko je ura in nas opozoril, da je treba iti na kosilo. Moram priznati, vse je bilo lepo pripravljeno. Po imestu vse v zastavah, vsaka izložba je bila okrašena in namenjena V. kongresu LM Slovenije. Končno smo našli Turist hotel, kjer smo imeli hrano in res je bilo že vse pripravljeno. Lačni in žejni smo se usedli ,za mizo in že si imel pred seboj kosilo, ki je bilo zelo okusno in v dobrem apetitu smo ga hitro pospravili. Po kosilu si je vsak še privoščil čašico brizganca ali vina in že je bila družba v veselem pomenku. Čas je šel svojo pot naprej. Vstali smo, krenili malo po mestu in se ob 16. uri popoldne zbrali v Unionski dvorani in nestrpno pričakovali začetek V. kongresa LMS. Ko si vstopil v dvorano, ti je najprvo padel jv oči velik mladinski grb, nad grbom letnici 1943 — 1953, ki pomenita, da je bil leta 1943 v Kočevski Reki prvi kongres ZMS in 1953 pa V. kongres, to se pravi, da je bil kongres Tvoja kri rešuje življenje Vtisi s V. kongresa LMS Stran 6 obenem proslava 10. obletnice I. kongresa. V dvorano so začeli prihajati gostje in to vsi preživeli delegati s I, kongresa. Ze pred pričetkom kongresa je mladi rod navdušeno vzklikal Titu, partiji in s tem, pokazal, kako ceni našo partijo in našega ljubljenega voditelja in učitelja., tovariša Tita. V dvorano so stopili Tine Remškar, predsednik CK LMS, Vida Tomšičeva, Stane Kavčič, predsednik CK LMJ tov. Milojko Drulovič, zastopniki oblasti in organizacij. Tovariš Tine Remškar ,je s kratkim uvodom otvoril V. kongres LMS in pozval vse delegate in goste, da z enomi-nutnim molkom počastimo spomin Borisa Kidriča, nakar je mladinska delegacija sprejela venec LMS in ga ponesla na grob našega prvoborca Borisa Kidriča v Ljubljano. Tako se je mladina oddolžila spominu Velikega borca. Po izvolitvi delovnega predsedstva, v katerega je bil predlagan tudi naš delegat tov. Bergant Ivko od Sv. Ane, je začela spominska (proslava ob 10. obletnici I. kongresa. Referat o tej proslavi je imel Stane Kavčič. Večkrat je bil Stanetov govor prekinjen z vzklikati jem Partiji, iTitu itd. V govoru je lepo orisal pomen I. kongresa in pod kakšnimi pogoji se je vršil. Delegati so začeli vstajati in burno pozdravljati \ prihod delegacije naših najmlajših — pionirjev iz Maribora, ki so pozdravili V. kongres, obsuli delegate s cvetjem in so nas opozorili, da nanje, na najmlajše ne bi pozabili. Nato so kongres pozdravili še zastopnik tabornikov, sekretar Mestnega komiteja ZKS v Mariboru tov. Vlado Maihen ter predsednik CK LMJ tov. Milojko Drulovič, katerega govor so večkrat spremljali klici „Tako je!" — „Tito — Partija" — „Život damo, Trsta ne damo,, ,-— „Mi smo Titovi, Tito je naš". Burno je bil pozdravljen s strani delegatov zastopnik JLA, ki je pozdravil kongres v imenu naše slavne armade. Kongres so pozdravili tudi zastopniki in sicer od ZSM na Koroškem, zastopniki mladine iz Gorice, ki ječi pod italijanskim jarmom. Viharno pozdravljena je delegacija pozdravila V. kongres in dala darilo kongresu. Darilo je bilo plaketa, vlita iz [bakra, na kateri je bila začrta-, na krivična meja med Jugoslavijo in Italijo pri Gorici in pod to je bilo zapisano; „Zica nas loči — srce nas .druži". Še nikdar nisem videl toliko navdušenja za svobodo kot tedaj, ko je mladina iz Gorice podarila to darilo kongresu. Poslali smo brzojavke Izvršnemu svetu FLRJ, kjer smo odločno zahtevali, da zavezniki z Zapada pre-kličejo sklep od 8. oktobra. Tako je bil končan prvi dan kongresa, t. j. svečana otvoritev kongresa. Po končanem delu prvega dne so delegati skupno zapustili dvorano in se pridružili mladini iz Maribora ter skupno odšli na protestno zborovanje, ki se je vršilo na Glavnem trgu ob 7. uri zvečer. Na zborovanju je govoril Milojko Drulovič in poudaril, kakšne zasluge je imela mladina za časa NOV, ;za časa obnove, kakor tudi v izgradnji socializma, zato tudi mladina ne bo sedaj v tako težkih trenutkih zapustila ,našega naroda in bo trdno vztrajala na načelih, ki jih vodi naša partija in tov. Tito. Veličastno zborovanje je trajalo precej časa, toda vedno in vedno so zahtevali mladi ljudje: „Dajte nam puške — gremo v Trst" itd. Maribor je „Svoboda" je podala obračun V petek, ;}(). oktobra je Delavsko prosvetno društvo ,,Svoboda'' polagalo prvi obračun svojega dela od ustanovitve. Občni zbor, ki se g;i je udeležilo precejšnje število članstva ter številni zastopniki ljudske oblasti in družbenih organizacij, se je pričel s tremi pesmimi, ki jih je pod vodstvom lov. Otona Zazvonila zapel, društveni pevski zbor. Pregled dela v preteklem letu je nato v obširnem poročilu podal predsednik ,,Svobode'' lov. Nande Sirilih. Uvodoma je podčrtal veliki pomen „Svobod" v preteklosti in njihov veliki pomen v novih družbenih pogojih, pri čemer je z obžalovanjem ugotovil, da tržiški „Svobodi" v njenem prvem letu obstoja pač še ni uspelo, da bi v polni tneri opravila svoje najvažnejše naloge v našem družbenem razvoju. Tako se ji še ni posrečilo zajeli zadovoljivega števila delavcev ........ Šteje komaj 160 članov k aktivnemu sodelovanju, niti se ji ni posrečilo dovolj na široko razmahnili izobraževalnega in ideološkega dela med njimi. Pač pa je dosegla vidne uspehe zlasli v godbeni, dramski in pevski sekciji. Godba je letos dobila lepe nove uniforme, kar pomeni za godbenike ne le ogromno materialno, temveč tudi veliko moralno podporo. Občutno sta se dvignila v preteklem letu pod požrtvovalnim vodstvom kapelnika Hu-dolfa Ahačiča njena kvaliteta in obseg dela. Priredila je, všlevši gostovanja. 12 koncertov ter sodelovala pri 28 svečanostih in prireditvah, Dramska sekcija je z zadovoljivim uspehom pripravila štiri premiere ter izvedla dramski tečaj. Kvaliteta se je dvignila ludi pri pevskem zboru, ki prav lako večkral uspešno nastopa doma in drugod. Manj uspešno je bilo delo orkestra, medtem ko je likovna sekcija obstojala sploh le na papirju. ()l> navajanju uspehov in pomanjkljivosti v delu sekcij se je predsednik dalj časa pomudil tudi pri vzrokih teh pomanjkljivosti. Medlem ko je izrazil upanje, da bo /.a dramsko sekcijo A' novi sezoni z adaptacijo nove dvorane omogočeno nemoteno udejstvo-vanje in. se bo lako njena delavnost povečala, pa je grajal tržiške pevce, ki kažejo premalo zavesti, da bi se združili v en sam močan kvaliteten zbor, temveč ustanavljajo po sindikalnih podružnicah lastne pevske zbore. Tudi sicer je bilo s strani sindikalnih podružnic premalo moralne podpore tako n. pr. v propagandi za včlanjevanje delavcev v Svobodo", s strani podjetij pa vse premalo gmotne podpore. Potrebe društva gredo v milijone, denarja pa jo komaj za najnujnejše izdatke. Poudaril je, da nobena sekcija ni in ne more biti rentabilna, temveč vsaka zahteva precejšnja finančna sredslva, če naj razvije svojo delavnost. Predsednikovemu poročilu so dodali svoja poročila in še podrobneje osvetlili delo in slanje društva za-stopnik godbe, knjižničar in blagajnik, nakar se je razvil živahen razgovor o najbolj perečih vprašanjih pevskega zbora, knjižnice, sodelovanja s sindikalno organizacijo in politične vzgoje članstva. Po izglasovani razrešnici dosedanjemu odboru so bile volitve novega upravnega in nadzornega odbora. Od l>7 oddanih glasov so pri volitvah v upravni odbor dobili: Oton Zazvonil 62, Malo Mežek in Karel Smole po 57, prof; J. Rakovec 56, Nande Sirilih 55, Prane Eržen in Jelka 2a-garjeva po 54, Mira Derlink 50, prof. M. Balista ll> glasov. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Slavko Primožič s (>.'$, Franc štucin z (iI in Janko Rozman s 51 glasovi. Na svoji prvi seji se je upravni odbor konstituira] takole: funkcijo predsednika je prevzel Nande Sirilih, podpredsednika prof- M. Balista, tajnika prof. J. Rakovec, blagajnika Mira Derliu-kova, gospodarja Karel Smole, medlem ko so ali še bodo oslali odborniki; prevzeli odgovornosl za posamezna področja društvenega dela. Za administrativno delo pa je bila pritegnjena lov. Ivanka Hvalica. Novemu odboru želimo, da bi mu uspelo premostiti vse zapreke v delu in da bi čimbolj na široko in globoko in kar najbolj uspešno zaoral v svojem prosvetnem udejstvovanju med Iržiškim delovnim ljudstvom! 4 2o stopinjah veselih romantiko (Nadaljevanje) Veselje, da sem tako srečno ušel, nr, je hitro minilo, ko sem začel po vseh štirih sopihati nazaj >na stezo. Če ne bi bilo -..spodbudnega" smeha gledalcev, bi težko prišel nazaj. Ni preteklo še pol ure, ko smo pri studencu poleg „ministra za notranje zadeve", dobili v goste tudi „finančnega ministra". Pri malici je Dunja takoj napovedala gladovno stavko, ko je videla, da ona nima več zalog za pod zob. Samo voda pa se želodcu očividno ni preveč prilegla. Zato smo ji končno pod slavnostno obljubo, da bo vse plačala, le vtišali nekaj drobtinic. Seveda je to potem ostalo le formalno. Pošteno pre-znojeni, vendar ne preveč utrujeni, 3mo prilomastili na Preval. Začeli smo zopet po načrtu, kot prejšnji dan. Samo Edi se je na splošno veselje deklet izneveril meni in se z velikim uspehom lotil večerje. Veselje pri dekletih pa je brez sledu izginilo, ko so zvedele, da se morajo pod mojim vodstvom lotiti pre-urejevanja konzerve v hotel. Razširili smo ga za cela 2 m. Predvsem smo odstranili nezaželene storže „iz postelje" in mesto njih postlali z drobno nasekanim jelkovimi vejicami. Ko smo tako turistovf ki imajo cut za poskrbeli za prenočišče in uredili svoj račun z „notranjim ministrom", da ne bi ponoči poslal kakšnih „graničarjev" na obisk, smo se hoteli udeležiti sončnega zahoda. Dekleta so se še pred tem šla umivat. Ko bi vedela, da bo to rodilo neprijetne posledice, se gotovo ne bi šla, vsaj zatrjevala so to potem vsa skesana od strahu pred grozno, od saj „črno roko" planšarja Aleša. Pitna voda je bila malo dalje od vode za krave. Tekla je zelo počasi. Vsak ve, da je 20. stoletje, stoletje vedno novih iznajdb in izumov. Tudi Aleš je prispeval s svojim razumom. Da bi zmanjšal naporno čakanje pri počasnem natakanju vode, je imel stalno podstavljen škaf, v katerem se je nabrala voda in mu potem ni bilo treba drugega, kot samo preliti vodo iz škafa v svoje posode. Možak, kot pač vsak drug samotar, rad pogleda v steklenico „z zelenim", ta mu potem vzame precej moči. V takem stanju je prišel tudi tisti večer po vodo. Prosil nas je, naj mu pomagamo. Šel sem jaz. Ko prideva do škafa, je bila voda v njem bela kot mleko. Dekleta so se umivala z milom v škafu. Za nameček pa še pomila posodo od mleka in makaronov. Razume se, da vode niso mogle izliti in iškafa pomiti. Aleš je takoj uganil, kaj je na stva- ri. Komaj sem ušel, tako se je razbes-nel. Hipoma je bil zopet pri moči, da je brez večjega napora vrgel za menoj škaf z vso vsebino. Da ne bo pomote, hotel je to storiti, pa mu je zdrsnilo in si je poveznil škaf na glavo ter dobi-o pomeril svojo dolžino v blatu. Med smehom sem mu hotel priskočiti na pomoč. To ga je še bolj podkurilo. Ko ris je planil na noge, in jo ves blaten ucvrl za menoj. Blato mu je menda oviralo pogled, zato me ni ujel. Ko sem prišel s to novico v taborišče, je tu zavladalo mešano razpoloženje. Nekaj časa smo se smejali, nekaj časa se s strahom spraševali, kaj bo. Vsega tega pa nista bili deležni Dunja in Jasna, ki sta šli v kočo po mleko. Glasno preklinjajoč se je med tem pojavil Aleš z vodo. Precej slovarjev sem imel v rokah, tudi kletvic sem že precej slišal, toda takih še nikoli. Niti živali niso imela nikdar takih časti, kot smo jih dobili mi. Najhujše pa je bilo to, da nam je obljubil poslati delavce, ki so delali novo planinsko kočo, podreti naš šotor. Za mleko se lahko pod nosom obrišemo. To vse nam je dal na znanje. Dokler je imel on besedo, smo bili mi tiho in držali robce na ustih, da se ne bi smejali. Komaj pa je naredil nekaj korakov, smo ga že začeli spremljati s svojim smehom. Ni preteklo pet minut, ko sta pritekli preplašeni Dunja in Jasna, ki nista niti vedeli, zakaj gre. Čakali sta na mleko, ko se je vr- O spomeniškem varstvu Spomeniškemu varstvu začenjamo v zadnjem času tudi. v Tržiču posvečati več in več pozornosti in verjetno ni več daleč čas, ko se bo Tržič uvrstil med tiste kraje, kjer je spomeniško varstvo „punčica v očesu" slehernega prebivalca. Mnogi kraji so nas sicer prehiteli, vendar je razveseljivo, da se pri nas še o pravem času smisel za to vprašanje tako hitro širi. Še o pravem času! Seveda je že marsikaj zamujenega, vendar prepozno še ni. Zdaj se še da mnogo stvari rešiti propada. Če pa bi še odlašali, bi spričo naglega razvoja tehnike in gospodarstva ter duhovne preobrazbe ljudi, ki ju doživljamo, podoba starega Tržiča popolnoma zbledela. Kaj hoče spomeniško varstvo? Prejšnje čase se je njegova skrb osredoto-čala zgolj na umetnostne spomenike (slike, plastike in arhitekturo). Razumljivo je, da se je spričo njenega ozkega področja za spomeniško varstvo inte-resiral le ozek krog ljudi, predvsem umetnostni zgodovinarji. Danes pa, ko gledamo vse stvari okrog sebe v luči družbenega dogajanja, je skrb spomeniškega varstva zajela v prvi vrsti vse tisto, kar je bilo in je pogoj družbenega razvoja. Zato je spomeniško varstvo postalo aktualno za vse ljudstvo, za delavca prav tako kot za izobraženca. V industrijskih krajih, kakršen je Tržič, je v ospredju vsekakor prizadevanje, da ohranimo nazorno podobo razvoja industrije od prvih početkov obrt- niške dejavnosti dalje. (Pri nas priha« jajo v poštev zlasti kovaška, tekstilna, usnjarska in čevljarska industrija.) Povsod je aktualna nadalje podoba razvoja od prvega jedra do sočasnega razmaha. Zanimiv je za današnjega človeka in bo ostal zanimiv tudi za zanamca nekdanji način gradnje stanovanjskih poslopij in obrtniških delavnic, razporeditev prostorov v njih in njihovo zunanje lice. S krčenjem gozdov, graditvijo cest in železnic, regulacijo potokov in rek se močno spreminja tudi podoba pokrajine. Slikovitost, ki so jo ustvarile v naravi naravne sile, izginja. In vendar bi bilo marsikje mogoče ohraniti tudi to slikovitost, ne da bi ovirali hitri razvoj prometa! Seveda upošteva spomeniško varstvo tudi duhovne tokove, ki so pretresali naše ljudstvo v preteklosti in ki so se izražali v knjigi in likih, v znanosti in umetnosti, v politiki in religiji. Duhovni tokovi so odraz vsakokratnih družbenih odnosov in so torej za razumevanje družbenega razvoja nepogrešljivi dokumenti. Najpomembnejše dejanje našega ljudstva v vsej njegovi zgodovini je zmagoviti boj proti okupatorju v letih 1941 do 1945 in socialna revolucija, ki pre-obraža vse naše gospodarstvo in duhovno življenje in mu daje naprednejše oblike. Njune velike pridobitve bodo seveda ostale, toda njun potek utegne kmalu utoniti v pozabljenje, če si ne bomo danes, ko nam je še živo pred očmi, prizadevali, da ohranimo vse dokumente, priče tega velikega zgodovinskega razdobja. To torej naj rešujemo pred propadanjem. Delo je ogromno in zahteva veliko požrtvovalnosti vseh prebivalcev, veliko moralno in materialno podporo ljudske oblasti ter gospodarskih podjetij in končno mnogo sposobnega vodilnega kadra. Zavod za spomeniško varstvo LRS in Tehnični muzej Slovenije nam nudita vso pomoč; treba je še dobre volje nas samih, pa bomo uspeli. Da je stvar vredna velikih žrtev, je na dlani. Največ koristi bomo imeli od tega mi sami. Ne le, da se bomo ob vsem ohranjenem gradivu mi sami iz roda v rod nenehno izobraževali in s tem dvigali svojo kulturno raven, imeli bomo sčasoma tudi gmotne koristi od tega. Naše mesto bo zanimivo za številne obiskovalce, ki bodo znatno dvignili tujski promet. S tem delom pa izpolnjujemo tudi svoje kulturno poslanstvo, ki ga imamo pred vsem narodom. Kdo ne bi hotel v tako važni kulturni zadevi imeti deleža? Kakšna naj bi bila obseg in oblika dela v bližnji bodočnosti? Prvo, kar se bo realiziralo, bo verjetno zaščita vseh pomembnejših kulturno - zgodovinskih objektov in predmetov naravnih znamenitosti in dokumentov iz narodnoosvobodilnega boja. Prihodnji mesec pride v Tržič posebna komisija Zavoda za spomeniško varstvo LRS, ki bo zaščito izvedla. Stvar vsega prebivalstva pa bodi, da prej poišče vse objekte in predmete, ki se zde potrebni zaščite in nil planšar. Namesto mleka pa jima je dal okusiti metlo, da sta komaj odnesli celo kožo. Kljub temu, da smo s strahom' pričakovali delavcev, smo se veselo smejali na ta račun. Tako smo pomirjeni zaspali. Sedeli smo v toplo zakurjeni sobi in igrali „šnops". Kostanjevčeva koča na Dobrči. Zunaj še vedno dežuje. Povsod po kuhinji so viseli razni kosi naše garderobe, od katerih je kar teklo. Koča nas je sprejela v svoje varstvo, ko smo vsi premočeni pribezljali s Prevala. Kaj hitro smo se popolnoma udomačili. Mene so začeli nadlegovati, naj v spominsko knjigo narišem naša dosedanjo pot. Nehote sem se pri tem zamislil korak nazaj .. . Na planini je v zaprti staji zakikirikal petelin. Odzvala sta se mu drozg in komatar in zagostolel je stržek. Medel sij, ki se je bil dvignil iznad gora daleč zadaj za Savinjskimi Alpami, je začel rdeti. Krave so začele mukati. Nekje je zabrusil petelin. Polagoma so po-prijeli tudi drugi ptiči. Preskakovali so se po vejah in otresali roso. Preval se je prelil v eno samo pesem. Hiteli smo s poslednjimi pripravami za odhod. Tudi s planine je že prihajalo škripanje vrat do naših ušes. Planšar se je odpravil na jutranjo molžo. Kako so se nam pocedile sline po zavretem mleku, ki. nam je manjkal za zajtrk. Nihče pa ni imel toliko poguma, da bi se drznil s to našo željo planšar j u pred oči. Zaj- trkovali smo brez mleka. Med veselim vriskanjem in cviljenjem smo se hiteli umivati v mrzli studenčnici. Planšar je ravno začel izganjati živino iz odorov, ko smo težko otovorjeni krenili proti Dobrči. Nebo je žarelo v zarji. Vrhovi gora so bili že osvetljeni. Ni manjkalo več dosti do sončnega vzhoda. Vsak čas je moralo pri-kolovratiti sonce z neznanih poti in nas obliti s svojo svetlobo. S severa so se začeli grmaditi težki črni oblaki, ki niso obetali nič dobrega. Rezali smo jo zelo hitro, ker nam še ni bilo vroče in še bolj zato, ker smo s precejšnjim nezaupanjem opazovali črne oblake. Res je sonce takoj, ko se je prikazalo, že tudi izginilo za oblake. Vse bolj se je "oblačilo. To nas ni. motilo in smo bili vseeno dobre volje. Po prvih korakih, ki smo jih odločno usmerili proti Dobrči, smo videli, da nam zabave tudi na poslednjem podvigu ne bo manjkalo. Dunja se nam je nenadoma uprla. Za nobeno ceno se ni dala pregovoriti, da gre dalje. Stezo je zapirala meter visoka skala, preko katere je bilo treba skočiti, da greš lahko neovirano naprej. Ta umetnost pa Dunji vsekakor ni bila pri srcu. Zakaj upirala se je z vsemi petimi iti preko. Kot peto in tudi najučinkovitejše orožje, ji je služil njen alt. Edi ga je sicer skušal prevpiti s svojim smehom, pa ni imel toliko moči. Zelo sem se pokesal, ker nisem imel s seboj notnega zvezka, da bi zabeležil ta čudovit šlager. Dobro sem vedel, da so taka navdahnjenja pri skladateljici le trenutna in se jih ne spominja preveč rada. (To je bilo najnevarnejše mesto za Dunjo.) Tako nevarno mesto je bilo končno srečno premagano. Malo poparjeni zaradi slabega vremena smo se zaganjali naprej. Dekletom, se je steza zdela malo preveč strma, zato so zavile na svoje. Po debelih pol ure so jezne prisopihale za nama, ki sva jih čakala. Steza je bila slepa ulica. Pot proti Dobrči je zelo enolična. Navzgor, navzdol, v serpentinah navzgor in. v serpentinah navzdol. Krajšali smo si to enoličnost z raznimi opernimi in jazz arijami, ker pa smo bili takega razvedrila vajeni že od prve noči, se nismo mogli zadovoljiti. Za podkrepitev smo se lotili zadnjega kompota. Ta je res pomagal. Nismo še napravili 200 m, smo se že zavedeli, da smo sedaj vsi skupaj v slepi ulici. Hvala Ediju, ki je po dolgem trudu našel stezo, po kateri smo zašli v take pečine, da sem se z grozo spraševal, kaj bomo počeli, če Dunjo sedaj ponovno napade. Dobila pa je menda preveč strahu v kosti ob tako strašnem pogledu in se ni pustila premagati bolezni. Priznanje Ediju naj bo tudi, da nas je on tudi srečno pod mojim vodstvom pripeljal nazaj na pravo stezo. (Nadaljevanje sledi.) Štev. 22-23 TRZl&KI VESTNIK da svoje tozadevne predloge. V prihodnjih dneh se bo mudil med nami strokovnjak, ki bo našemu prebivalstvu v pomoč pri sestavljanju predlogov. Drugo, kar bo izvršeno se pred novo turistično sezono, bo ureditev prvih dveh muzejskih zbirk v novem tržiškem muzeju: farmacevtske zbirke in zbirke NOB. Farmacevtska zbirka, ki ima — mimogrede povedano — mednarodni pomen, že obstoji, prav tako je velik del gradiva iz NOB že zbran; predilni- Danes prinašamo posnetek potopisa Be-nedika Hermana, ki je poleti leta 1780 potoval z Dunaja skozi naše kraj'ei v Trst in dalje v Italijo, Benedik Herman (1755—di81i5) se je; učil solarstva v Ausseeju na Zgornjem Štajerskem, potem, ibil pisar v Murauu, nato »računski, uradnik v Gradcu, upravnik glavne blagajne; kneza iSehvvairzenberga na Dunaju, profesor tehnologi je na (dunajski univerzi, dopisni in nato redni član ruske carske akademije in profesor imimelrailogije v Petaogradu in končno postal aaipovednik vseh državnih rudarskih podjetij na Uralu. Iz preprostega vajenca se je s svojo izredno vneimo za izobraževanje, s podjetnostjo in delavnostjo povizpel do najvišjih služb lin časti. Z namenom, da razširi svoje znanje in da preuči geološke, kulturne iin gospodarske! razmere v naiSi domovini, se je tudi leta 1780 podal na pot.. Posnetek potopisa je napisal in v »Mladiki« otojavil Jos. VVcster. Iz njegovega posnetka objavljamo prvi, del, ki zadeva naše kraje. Naslov 'izvirnika, ki je izšel v treh zvaz-kth, sel |glasl: Reisen durch Oest-crreich, Steyermark, Karaten, Krain, Italten . . . iim Jahr© 1780. Wien, il78lli—11784. Na Gosposvetskem polju je Hermann prvič (stopil na slovenska tla. Naravno, da omenja sloveči vojvodski prestol, zložen iz rimskih kamnov, ki še dandanes stoji na tem mestu in priča o davnih časih, ko so naši predniki na njem vmeščali svoje vojvode in jim prisegali zvestobo, pri čemer so se vršili staroslavni obredi, ki jih „prosvetlje-nec Hermann mazivlje „smešne".') V Celovcu se je seznanil s slovečim priro-dopiscem Francem Ksav. VVulfenom,2) ki mu je pokazal rokopis latinski pisane razprave o kristalizaciji svinčenih rud, ki se nahajajo v Pliberku. Istotako se je Hermann v Celovcu seznanil z drugim učenim možem Baltazarjem Hacquetom:l) iz Ljubljane. Le- 1) Piim. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, str. 57-58. — Znani otoredi so irneili svoj globlji [simibolični pome|n, ki pa Hermanu n(i Ibil znan. | | 2) Fr. iKs. VViulfčn ,se jie rodil 1. -17:28 v Beogradu kot isln avstrijskega častnika. V letih H762—63 je predaval v Ljubljani to-giko in (metafiziko, od 1. 1764 pa j© živel v Celovcu kot profesor matematike in fizike. Največ pa ise jie bavil) z Ibotaniko in v tej stroki veljal za temeljitega učenjaka. 3) Bađtezar Hacqucit se je rodil 1- 173© v Bretanji na Francoskem, D. H766 je prišel kot zdravnik v Idrijo. V lietih 1773—87 je-živel v Ljubljani kof profesor anatomije •n kemije, prepotoval je vsel naše kraje iin jih proučeval v geološkem, ai tudi narodopisnem pogledu. j ca je pokazala vso naklonjenost s tem, da jim daje na razpolago prostore v svoji vili; upanje je, da padejo še zadnje ovire in začetki tržiškega muzeja bodo tu. Tretje, na kar bi bilo treba misliti, pa naj bi izvedla naša podjetja. Tovarna kos in srpov bi opravila veliko delo, ko bi v „Gernovki" uredila kovaški muzej, predilnica pa, ko bi v „Kaj-ži" uredila tekstilni muzej. ta je bil na svojem „fizikalnem" potovanju tiste dni dospel v Celovec. Mož mu je spričo svojega živahnega in pri-kupljivega vedenja tako ugajal, da sta se takoj sprijateljila. Za svojega bivanja v Celovcu je Hermann nekega dne napravil izlet (v Bo-rovlje, ki so že takrat slovele po svojih tvornicah za puške. Kraj je bil nedav-* no pogorel 'in je kazal zaradi tega prav žalostno lice, tembolj, ker leži — tako pravi Hermann — v „najpustejši" pokrajini. Mojstrov puškarjev je bilo takrat okrog petsto, pri čemer je upoštevati, da je bil skoraj vsak delavec obenem mojster. „Delitev dela se vrši na angleški način: eni kupujejo in vrtajo cevi, drugi Vstavljajo jedro, zopet drugi poliraj o, drugi izdelujejo lesena kopita (za puške) in okove." Herman je dne 27. junija navsezgodaj odjezdil pd Celovca proti Ljubljani po cesti, ki drži preko Drave, mimo Ko-žentavre in Ridovta čez Ljubelj. Zanimivo je, kako Hermann to pot opisuje: „Ljubelj je ena izmed najvišjih gora v tej pokrajini ter obstoja iz nadvse strmih in strašnih apnenskih pečin. Toda preko tega na videz skrajno pustega gorovja drži izborna cesta. Da se nahajajo (tod, zlasti na koroški plati, naj sočne j ši travniki in da se nudi popotniku marsikak mikaven pogled, ki ga s svojo divjo lepoto kar očara, to menda ni splošno znano. Jaz vsaj sem občutil izredno zadovoljstvo, ko sem se v vedrem poletnem jutru vzpenjal po lepi, široki cesti, kakor da bi se šetal med neprekinjenimi drevoredi hrastov-ja, bukovja, orehovja in smrečja. Čim više prideš, s tem večjo slastjo vdihavaš čisti, z vonjem tisočerih zdravilnih rastlin prepojeni ?rak. Ne vidiš ne v daljo ne mikavne doline pred seboj . . . Toda gore, gozdovi, trate in potoki u-stvarjajo sliko, vredno čopiča najboljših pokrajinarjev." Te vnesene besede pričajo, kako mogočno je vplivala na dovzetnega popotnika veličastnost planinske prirode ob pogledu na gorske velikane Košute in Karavank, £med katere se kot najgloblja useda zajeda Ljubeljsko sedlo (visoko 1366 m). Ne smemo zamolčati, kar pripoveduje Hermann o še danes sloveči gostilni pri Nemškem Petru („Zum deutschen Peter"), ki je edina omembe vredna na koroški strani. „Ime ima odtod, ker je gostilničar Nemec, sicer govore preprosti ljudje, bivajoči med Celovcem in Tržičem, vseskoz le slovenski („win-diseh"), tisti, ki je prišel malo dalje v svet kakor le na domači zelnik, razume sicer tudi nemški, toda materin jezik je tu slovenski, ki ga tudi v Celovcu ugledni meščani govore." Iz tega lahko posnemamo, da je tam v tisti dobi prevladovala v medsebojnem občevanju še slovenščina; saj Vemo, da je bil Celovec še v šestdesetih letih preteklega stoletja torišče slovenskega slovstvenega delovanja in da so n. pr. našo Družbo sv. Mohorja osnovali koroški rodoljubi V Celovcu. „Gostilna pri Nemškem Petru je naj-bornejša koča, ki jo moreš videti, a vendar zmore njen lastnik, kakor so mi zatrjevali, svojih trideset tisoč goldinarjev; po zunanjosti bi ga cenil komaj na par sto goldinarjev. Da pa svojega premoženja ne izdaja na zunaj, tiči razlog v tem, da se boji roparjev, za kar ima v tej odljudni pokrajini pač dovolj dobrega vzroka. — V tej bajti sem naletel na dva Kranjca iz Kočevja, ki i jih splošno imenujejo Kočevarje (Gotscheber"). To so ljudje, ki jih kamnita, neplodna zemlja sili, da si gredo kruha drugam iskat. Tako krošnja-rijo z lovorjevim listjem, i citronami, slamniki i. dr. po vseh avstrijskih in drugih deželah ter se vračajo domov s skromnim dobičkom v žepu. Ta dva sta se is svojo slabo obleko in z grdo nemščino („abscheuliches Deutsch") takoj izdala; bila sta oče in sin. Prišla sta bila iz Zgornje Avstrije, kjer sta prodajala tirolske, salzburške in švabske osle (bruse). Ti ljudje odpotujejo z doma navadno spomladi, nabavijo si. nekaj sto osel in jih na drobno ponujajo po deželi. Lahko si mislimo, da vrže taka kupčija kaj pičel dobiček." (Nadaljevanje sledi.) (tfoftje faeHvatsiva Rojeni v času od 10. okt- do 6. nov.: Škroipeta Marija, Dolinska 4; čehkovič Ljuba, Ljubeljska 23; Lajbaher Sonja, Bistrica 43; Meglic Drago, Dolina 117; Trplan Vera, Puterhof 99; Frantar Franc, Cerkvena 23; Menart Drago, Fužinska 2; Fle Ivanka, Slap 42; Dolžan Viktor, Cankarjeva 1; Meglic Antom, Lom 33. Umrli v času od 10. okt. do 0- novembra: Praprotnik Janez, upokojenec, 84 let, Ko-vor 58; Sajevic Terezija, upokojenka, 72 let, Sv- Ana 102; (Urbane Antonija, gospo-dinja 74 let, Bistrica 9. Pc;očeni v času od 10. okt- do (». novem.: Švab Viktor, elektromtohanik, Bistrica 51 in Maikelj Antonija, niaimieščemka, Blejska 11; Purger Franc, pekovski pomočnik, Ljubeljska 36 in Zupane Korduila-Zorislava, tov- delavka, Pot na lPilar.no 7; IPlesnlčar Friderik, tov. delavec, Glavni, trg '2 in Keir-micllj Marij/a-Ivanoj, tov. delavka, Glavni trg 2i; Goisar Ciril, strojni ključavničar, Pristava 7 in Slatnar Eva, tov- delavka, Pristava 7; Markič Marijan, mehanik, Ret-nje 27 in Majeinšič Valentina, tov. delavka, Ljubeljska 56; Novak Vincenci.j, tov- dela. vec, Sp. Praska 10 in Bizjak Marija, tov-delavka, Puterhof; Košir Ciril, tesar, Gozd 3 in Zaplotnik Ivana, predMiKa, Križe 12; Jabs Erich-Walter, trg. nameščene^ Koln in Ahačič Valentina, gospodinja Fr. Ahači-ča 5; Kokol Janez, delavec, Usnjarska 2 In Vrhovšek Ana predilka, Blejska 13. ŠE EN POTOPIS Is Celovca do Ljubljane KRITIKA KDO JE ODGOVOREN ZA NEVZDRŽNE RAZMERE? 7.v vso jesen imamo v vaseh južnega dela občine, posebno v Žiganji vasi izredno slab električni lok. Najslabši je zvečer okrog sedmih, ko bi marsikdo izmed nas rad poslušal radijska poročila, saj nam delo v tovarni in nato šc doma često onemogoči, da bi prebirali časopis. Toda v aparatih so motnje, luč, miglja neprestano in se menjava iz slabše v jačjo in obratno. Tudi šivanje, nogavic in krpanje, ki je v tem letnem času vsakdanje opravilo gospodinje, je zvečer nemogoče ob laki razsvetljavi. Do sedaj smo potrpeli in upali, da se bo to uredilo po uvidevnosti za to odgovornih uslužbencev. Zdaj je stvar dosegla višek in smo prisiljeni, da se oglasimo. V preteklem tednu so pregorele, neki družini štiri žarnice zaporedoma. V nedeljo, 1. nov. pa, ko smo si opoldne zaželeli radijskih poročil (saj jih ves leden la-korekoč nismo pošteno slišali), pa sla istočasno nekaj minut čez poldne pregorela dva radijska aparata v vasi, kratek hip nato je zmanjkalo elektr. loka. Popravilo aparatov slane težke tisočake, ki jih naš delovni človek tudi ne pogreši lako lahko. Kdo bo zdaj poravnal škodo? I'a ne, gre zdaj tu samo za denar, gre predvsem za to, da se že končno uredi pri nas zadeva, s lokom, da se pregleda transformator, popravi aparate, če so pa res že do konca izrabljeni, naj se jih izmenja, pregleda naj se napeljava po vasi in izvrši kontrola po hišah! PO STOPINJAH VESELIH TURISTOV Mislim, da ni dolgo, ko je Tržiški. vestnik priobčil dopis o (vedenju v gorah, o ravnanju s spominskimi knjigami, o trganju cvetic itd. Ce se ne motim, je dopisnik pisal v imenu (Planinskega društva. j Ker sam rad hodim po gorah, posebno še V naši okolici, sem podlistek „Po- ODBO.IKA V nedeljo, |2S. X. 1053 |se je vršila na Igrišču BPT prvenstvena teikima ljubljanske conska lige v odbojki med domačim »Partizanom, in T. V. D. Partizan Vrhnika. Po ^animiiVi Iborbi so (zmagali gostjo is 3 : |2, S to tekmo je bil izafcljiučen jesenski dieil tekmovanja. Domači, so na lesitrvlci. zasedli 4. mesto. Maloštevilnim gledalcem se zahvaljujejo1 za obisk, in lahko upamo, da jih bo spoimldanski del tekmovanja zopet privabil v še večjem številu. NAMIZNI TENIS T.V.D. Partizan Tržič je (v čast dneva republike 29. novembra organiziral prvenstvo Tržiča v namiznem tenisu za pionirje, mla-dincerkfe )in člane-ce. Prijavilo |« je 53 Stopinjah veselih turistov. . .", ko je pričel izhajati, z veselim pričakovanjem vzel v roke. Zal pa me je pri branju to veselje takoj minilo. Pa nočem biti sodnik, čeprav se polijanju kave po tleh in drugim „duhovitim" dogodkom teh veselih turistov (bolj verjetno otročjih) ne morem smejati. Samo zaradi tega se ne bi oglasil. Navedel pa bom nekaj cvetk iz tega potopisa, katere so me pa pogrele. N. pr. ... spominska knjiga je moral na Dunjin račun marsikaj prenesti. .., pisali smo v „esperantu" . . ., ker nisem vedel, kako se reče po francosko megla, sem napisal po slovensko meglaux" ..., zato smo v oddolžitev kanili kapljico (mišljen je (kompot) na Dunjino ime. /Najbolje pa je tole: „Uboga divjad, ki je bila pod stezo, ko smo prečkali Begunjščico! Noben kamen ni ostal na stezi. Vse, kar je oviralo mehko hojo, sva z Edijem valila po strmini." Nič drugega ne bom pripomnil k tem stavkom kot to, da predlagam, da LOMO zapre novo sprehajalno pot pod Kamnjekom še preden je zgrajena, ker se tam ne bodo sprehajali oprezni gamsi ampak ljudje, morda tudi kak inozemski gost, katerih bo ob taki stopnji kulturnosti gotovo veliko v naših krajih. Če se zgodi kaka nesreča, bo tujcem težko pojasniti, da to ni bil napad, temveč da je kamenje slučajno sprožila divjad, ne pa „divjad". [ Opomba uredništva: Radi priobčujemio gornjo kritiko, čeprav z njo- nli prizadet le pisec črtice temvcič tudi urednik kulturno rubrike, ktr je črtico pač sprejel in jo objavlja. Za objavo je bilo odločilno razivt> »eiljivo. dejstvo, da, se je mladi Tržilčian sploh lotil pisanja in da kaže talent zanj. Taka prizadevanja moramo le podpirati! (Mimogrede: rckcpls je tudi ilustriran In žal nism0 mogli dati izdelati klišejev.) Seveda, pa tudi mi nei odobravamo (prevelike mladostne p>rešerniositl, Iki mieji, že na mer kultu most. Vendar neradi spreminjamo izvirno besedilo, razen kolikor ni sprto s pravopisom,. — Toliko v opravičilo'! čitatelji pa naj is« z zdravo kritiko, prispevkov le pridno oglašajo. S tem Veliko pripomorejo h kulturni vzgoji naših sodelavcev. tekmovalcev, kar jo že lep uspeh. Dosedaj je zaključeno tekmovanje! mlajših ioj ismo pred fimailiniimi tekmami članov, ki obetajo lepe fn zanimive borbe. Pri pionirjih je zmagal: 1. iStritih Mitizia 2. Hafner Rudi, pri mladinkah 11. Ruper Milana,, 2. Riupeir Vilka, 3. IPetrič Marleina, katere uspeh je iziaviidltjiiv; saj jel kot 1)2-letna pionirka pokazala dobro sposobnosti. Pri mladincih je zmagal Petri.č E., ki je bil razred aase; sledijo mu Kristan, Zepič itd. člani tekmujejo v dveh skupinah po 17 tekmovalcev. V A skupini vodi Pornifc L. pred Markičem, EHorjem, Petričietm; v B skupini pa Kališnik pred Švabom, Strek-Ijem, Malkarelom itd. Finalne tekm« se pričnejo 8. XI. ob 19. uri v domu »Partizana«. Zmagovalec prejme prehodni pokal KSS. Nato bo org. še temovanje ekip za prehodni pokal T.V.D. Partizan . Tržič. , Zahvaljujemo se KSS Tržič, TD Tržič, lekarni, sindikalni podružnici BPT,, itov. »Kos Sn srpov« in tovarne »Triglav« za praktična darila. Smatramo, da bi lahko tudi oBtaili podprli Izvedbo turnirja in pokazali tako tač zanimanja za športno dejavnost, kot pa za Iralzine srcičoliova KINO 11. do ll2i novembra: Francoski zabavni film »Mesečnik Bonifacij«. 14. do 15. novembra: Jugoslovanski film: »Nevihta« fl8. do ili9. novembra: Italijanska psihološka drama »Zidovi Malapage«, Bil. d!o 1212. novembra: Angleški kovbojski barvani film »Onstran Missourija«. 25. do 26. novembra: Angleišk.1 pustov-skl film, »Izobčenec z otokov«. Osvestita iStanovanjska komisija pri LOMO Tržič obvešča vse stranke, da so luradine ure pri stanovanjskem uradu dnevno od 7. do 14. ure. IPoleg uradnih ur pa je uvedena ša dežurna služba vsak torek in peitek ođ 16. do 17. ure za vse tiisitei, ki so dopoldne V službah, INa cesti, v javnih lokalih, v privatnih stanovanjih ter v službi člaimi .komisije niso dolžni dajati nobenih posojili. Za komisijo: i Mokorel Joža pMkiici PREKLIC Podpisani Jelene Anton, obrtnik in hišni posestnik v Tržiču, Glavni trg ,19, prekli-cujeim žaljivke, ki sem jih izrekel dne 24. oktobra '1903 v kavarni »Zelenica« proti vojnemu referentu in ostalim, članom ljud Ekega odbora MO Tržič. Oben:tm ae jim zahvaljujem, da so odstopili, cd kazenskega postopka. Jelene Anton posestnik in obrtnilc Tržič, Glavni trg 19 PREKLIC Preklioujem beseda, katere stim v gostilni v pijanosti izrekel o uslužbencih LOMO Tržič ter o stanovanjski komisiji ter se jim zahvaljujem, da so odstopili od sodnega postopka. Pohleven Franc, Bistrica 76 taktata Zahvaljujem se organom. Ljudske milice, ki so dn© oktobra talko hitro zastavili iniciativo, nemudoma izsledili tatu in omogočili, dla. sem takoj prejel povrnjene ukra-dane predmete. Martin Romih, Tržič IZ UREDNIŠTVA Ker se je današnja številka Tržiškega vestnika zakasnila, smo ji povečali obseg in velja za dvojno številko. Upamo., 'da v bodoče ne bo podobnih zakasnitev. DROBNE VESTI Med najnovejša dela pri olepšavanju Tržiča spada na novo preurejena trinadstrop-na lilSa, last Tovarne kos in srpov. Podjetju dajemo s tega mesta za njegovo razumevanje vse priznanje, saj jo hiša s*5" daj ena najlepših v Tržiču. ŠPORTNE VESTI »Tržiški vestnik« izhaja vsak drugi četrtek. / Izdajatelj: Turistično društvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Podgoršek Anton. ,' Tiska Gorenjska tiskarna v Kranju. / Naročnina: letno 400 din, polletno 200 din. Posamezna številka 15 din. / Naslov uredništva in uprave: Tržič, Ljubljanska cesta 28. Telefon št. 55. / štev. ček. računa pri NB 8112-»T«-133.