Št. 48. V Gorici, v torek dne 16. junija 1908. Letnik X. Ixhaja vsak torek in »oboto ob 4. nri popoludne. Ako pade na ta dnev» prainik ixide dan prej ob 6. zvečer. Stane po polti prejeman ali v Gorici na dom poliljan celoletno 10 K, polletno 6 K in jetrtletno 2-50 K. Prodaja sevGorici v to- bakarnan Schwarz r Šolskih ulicah, Jelleriitx y Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijerem tekaliäöu po 8 Tin. GORICA Uredniitvo in upravni&tvo ie nabajata t . in k r e p k o ; krepak in me hak vsak človek bodi ! Kdaj ono, kdaj to, — kdaj skupaj oboje. pa um razsvetljeni naj sodi I" (V obrambo XV. Str. 141-142.) naj bo človek, a zraven trd in jeklen | neapogen ; na poti, ki si jo je začrtal ( do viBokih svojih ciljev, ga ne sme za- | zavesti zasmeh, ne sme ga omamiti hvala in 8lava; — s prave poti ne sme zgreäiti niti za stopinjo, — niti za korak nesme zaiti z nje. — Doh pa naj ga vodi po ; tej poti ; razsvetljenema ama naj se kla- ; nja volja, — njema naj se pokori sree, on naj kakor jasno solnce [razsvetljaje vso težavno pot do postavljenih ciljev, i — on naj nam sveti po poti do dobrega in blßgega, — do vsega lepeg», — po poti na vzviieno goro, ki stoji pesnik na njej, — kjer ma niö ne zapira obzora. (V obrambo. XIII. Str. 137.) S takega stalisöa je treba, da presojamo svet pre- sojamo zivljenje, presojamo ljadi — in sami sebe in potem bomo mnogo lažje sodili, ne pa tako lahko obsojali, — od tarn „ — sodil boš drugo mileje in sodil boš sebe, ostreje !" wv im uv» van« J»v» 6Voi"ü lii *' isVOjb ¦Lc-'7 x laatno sree ; — in preden kega obaodii, 8poznaš, da „I. voja pot — jo taka tudi !" (Conl'ossionos. 5. Str. IIS.) GregorčiČ je pesnik, — je amet- nik, tega ne taji nihče ! Je-li Gregorči- čeva poezija brez namena, brez cilja, — je morda sama sebi namen? — Gregor- čičeva poezija ima namen, velik, vzTÜen, blag namen, — ona ima namen vzgajati, blažiti: „Gregorčič je z vaem sreem drhtel za korist, za prospeh. za zivljenje in moönarodovo". (Fr. Ks. Meško. Stv. II.) — Da je imeltudi v sve- jih poezijah (ne samo v Jživljeaja) to blago tendenco nam najlepše priöa nje- gova „Obramba 1" „Ko bilo brocplodno moje bi tlelo, sroe občutljivo bi paö me bolelo !#< (V obrambo I. Str. l«0.) Z vsem sTOJim delom in tradom je i s k a 1 le naroda glavo in k o r i s t. (V obrambo I. Str. 119.) Njegove pesmi T V! au. oir. iw — 1*1.; Zaano je že vsakema, da so zado- i bili takajinji Srbi versko avtonoroijo. Prej so vedno trdili ia zagotavljal», da bodo, ako ae ogodi njihovi zahtevi v vprašanja verske avtonomije, miroYali, del, da bodo potem zadoroljni, radi Čd- sar jim je vlada v tej zahtevi tndi ugo- dila. Sedaj se pa vidi da Srbi gojijo še vedno Tladi aovražno politiko morda bolj ko kedaj prej. Vrše se dan nt dan razna, aT8triJ8ki poiitiki na Balkaiau jako so- vražna zborovanj», pri kojih se aklepajo Avstriji aovražni načrti in kojih atvari- telji so po veliki večini arbsko-pravo- slavni popje. To protiavstriJBko gibanje ae hitro iiri, take, da je pričakovati v Bosni in Hercegovini v knttkem časa velikega preobrata, ki avstrijaki vladi go- tovo ne bo ? korist, pa tadi ne v cast. V oböe je še zoano, da zahtevajo tnkajšnji Srbi in Maslimani svoj deželni zbor in tadi splošnojin enako volivno pravico. Zakaj pa zahtevajo to? Oaema, ki pozna takajinje razmere, to ni težka aganka. Srbom je blagor dežele precej deveta briga; oni to zahtevajo aamo zato, da bi imeli potem več moči in äe bolj proste roke za vladi sovraino pc- litiko v korist Velike Srbije. Zadovoljili bi se za nekaj časa tadi s torn, da bi bili neomejeni gospodarji t tokajšnji dežeii in 8 tern počasi takaj av- strijsko moč oalabili. Zato zahtevajo to. Ni jim za nič drugega, ker dragače bi kaj takega za aedaj še ne zahtevali in to še posebno zato ne, ker takajšnje ljadstvo za kaj takega t reanici in ie zrelo. Da je team tako, je najbolja prica to, da imamo med domačim ljadstrom nad 70 od sto aoaifibetor. Ako bi jim bilo res za dobrotit dežele, zahtevali naj bi naj- prej sole in še potem naj bi prišlodrago na vrsto, a tega se poaebno branijo. Ako jim vlada sama ne vaili sol, se za to presneto malo brigajo in potem kako naj bi se ijudsUo izobrazilo? Eako napre- dovalo ? Ako se tem Ijudera oöita proiiav- strijska politika, jo tadi odkrito prizna- vajo in to še calo v časopisih. Tako sem na pr. še večkrat čital v srbsko-rnusli- manskem lista „Masavat", ki izhaja v Mostara in v „Srpski Riječi" razne članke, kojih jedro je bilo: ne smemo pozabiti, da Bosna in Here e- govina nisti avstrijski de- želi in dapravivladaristih ni avatrijskicesar, ampak vse drag a oseba itd. (Vaaj tako dotične članke vsakdo razorm.) Njihore namene so pokazali v naj- lepii loči tadi* ˇ seji mestaega sveta v Sarajera z dae 9. fabruarja t. 1., t koji Be je sklepal nor občinski volivni red. Pri točki, kda naj ima volivno pravico, predlagal je voditelj srbake btra *e, naj 86 ne da ava'iro-Dgrskim državljaaom ne aktivna, ne pasivna volivna pravica, koji predlog je bil v I6imi proti 13im glaBO- vom sprejet. GiaBOvali so zanj vai arbski zastopniki, kojim seje pridražila tadi ve- čina Maslimanov in tudi en avstrijaki d r ž a v 1 j a n, proti so pa glaaovali Hrvatje in manjšina Maslimanov. Žopan, Maaliman Essad eff. Kalovič, mož, ki vživa v vaeb slojih takajšnjega prebival- atva veliko spoštovanje, je smatral to za kriviöno in glasoval proti. Ker pa je we- dina Maslimanov glasovaia zata predlog, čutil se je ažaljenega, öei, da 80 ma dali s tem nezaapnico ia se svoji časti odpovedal. Koj po njegovem oistopa začeli so Muilimani premiäljevati avoj korak, po- lotil se jih je kes in posledica tema je bila, da so zaöeli drag za dragim odsto- pati. Bilo jim je hudo, da so tako ne- premiäljeno razzälili žapana, ki je bil vedno eden najboljiih zagovornikov maslimanake misli v Bosni in Hercego- vini; po8ebno so opazili v njegovem odBtopu had udpr»c za mailimanski ži- velj T tnkajfinjih deželah. Eer so ta sklep odobravali, oziroma podpirali dotično petecijo tadi razni trgoTci, napOTedal se je istinc od »Irani avBtro-ogrskih državljanov bojkot, kojega so tadi takoj oböatiii in kar bo tadi vzrok, da bo šla mogoče v kratkem časa marsikatera mnslimanska ali Brbska trgo- vina na boben. Zoper vse naaeljence vlada takaj neko naaprotatvo. Imeaajejo nas „tajce" ali „knferaše", ker smo s kovčegi priili preko Savp. Pa to nasprotstvo ni apra- vičeno. Tajci aradniki so deželi potrebni, ker dežela nima dovolj moöi, da bi se mogla sama vladati, di bi mogla brez tajih aradnikoT napredovati. Da to ne bo tako z lepa mogoče, se razvidi že iz tega, da akoravno iraajo donaačini pri nastavljaoju t razne slažbe prednost, ima cela Bosna in Hercegorina po zadnjem ätetja komaj 187 drž. aradnikov, koji so tukajšnji domačini, kar je še veliko, veiiko premalo. Da je to ätevilo tako majÖao, se- veda ni čadno, ker pred leti ni imelo takajšnje prebivalstvo niti priložnosti, da bi 86 za take slnžbe izobrazilo in je bila iele Avstrija ona, ki je ustanovila takaj prve viije sole, iz kojih prihajajo Ijajje, ki so za take alažbe sposobni. Prepnčan sen), da bi brez sedanje vlade istih še sedaj ne imeli. Ne rečem, čez 20—30 let pride tadi do tega; da ne bodo potrebovali več ,,tajihu moöi, a sedaj to ie ne gre. Eer vedo, da vlada ne more dati domačih aradnikor, ki jih nima, skaiajo to pa še na drag način doseči, pri če- mnr pa trpijo največ aradniki. Ako Ie morejo napadajo aradaike, če tadi Slo- veace in Hrvate, brez povoda po listih. Ako Citate en tuk. srbski časopis, videli bodete, da je isti poln napadov na naše aradništvo. Vzroka za to nimajo niti najmanjiega, ker takajänje aradništvo iz- polnaje svoje dolžnosti vse dragače kakor tarn pri nas doma. R»di sandžakske železnice je tadi nasprotovanja, ki prihaja iz arbskih sol. o ačiteljer ia pravo3lavaih popo7. Vendar pa je vlada takaj previdaa. Sploh bi Be dalo o teh stvareh ve- liko, veliko pisati, a čaa tega meni ne dopnšča, dragi se pa ne brigajo za to, da bi o tem kaj poročali. Razan teg a pa je tadi moje pero cespretno, okorno, da bi v takih rečeh pisalo. Ker pa vidim, da Be nikdo ne gane, in ker vem, da se tam v domoviai maraikdo z an ima za ta- kajšaje razmere, spisal aera to vaaj na kratko. K sklepn ie nekaj. Dj zadnjih dogodkov so se naši Ijadje malo zanimali za vse te stvari. Sedaj pa, ko so videli, da je začelo to preaegati že vse meje, začeli so ae orga- nizirati na vse strani. Sad te organiza- cije se je pokazal prvikrat pri zadnjih občinskih volitvah, ki so se vršile dne 13. m. m. Izida teh je vsakdo z ne- Btrpnostjo pričakoval, ker se je bilo bati poraza. Šlo se je zato, pokaže li Sara- jevo avatrijsko, ali protiavatrijsko lice. Agitacija je bila velika in to posebno od H'vatom in „knferašem" nasprotne strani, kar se razvidi ae iz tega, da se je volitev adeleiilo nad 90% vseh vo- ilcev, k*r tana pri nas nikdar ne do- sežete. Srbska stranka je bila prepričana, da ztnaga na vsej črti, a se je varala, ker izid voliter . ) bil tak da bo dobili Hrvatje zdrnženi z avstrijskimi naseljenci in manjšino Mualimanov 100—150 gla- 80? ve^iae, a v skrajnem slačaja bi se to število äe povečalo. Srbi in večina Maslimano? se jeze, ker so dobili hado nezaapnico. Z* sedaj, g. urednik, naj Vam to zadoBlaje, ako bom irael kedaj he kaj prostega časa, se že še kaj oglasim. Do takrat lep pozdrav celi domovini. B o 1 e 8 1 a v. (DjBtavek aredništva : Kar se tiče bosanskih razmer je gotoro da naš aratrijski gietem v Bjsai nikdar ni bil pravi. Vemo, da so med Srbi Ijadje, ki teže dragim, vemo pa tadi, da 8i naSa uprava s svojimi nemškimi težojami ni zamogla dobiti tal. Tadi dogodki z nad ikofom Stadlerjem nam jasno kažejo, kakina ne sme več biti bosanska aprava. Da je ljudatvo ogorčeno zoper tojee, ni čadno. Res je, da se tema ne da takoj odpomoči. A a tajimi, nemikimi iolami ae Ijodatvo tadi ae bo nikdar aprijaznilo. To snao hoteli pripomniti. S tem pa Se ni rečeno, da zagorarjamo tiate srbake hajskaöe. llrala Vam za poalano. Pro. simo ie! Pozdrav!) Grozen zločin. •- Vipavski dekan umorjen. V nedeljo okrog y/%W are dopoldoö se je izvriil v trga Vipavi grozen zloöin, čpgar žrtev je bil vipavski dekan velö. g. Erjavec. 0 tem pretrealjivem do- godkn smo dobili dvoje sporou1. Prvo se glasi: Bilo je nekako okrog 7a U dopoldne, ko je sliiala dekanova neöakinja gdč. lvanka Novljan, ki ae je oahajala spodaj v kuhinji, da je nekaj zaropotalo zgoraj v dskanovi sobi. Ker je bil gospod dekan bolehen, je imel navado, vsako dopoldne ob tem öaau piti čaj. Nečakinja je mislila, da je kaka stvar padla na tla ali pa da je nalašč zaropotal gospod dekau, ker hoče čaja. Ztto je bitro pri- pravila čaj in ga nesla v dekanoro sobo. Vrata so bila na pol priprta. Ko stopi v sobo, zagleda gospoda dekana na tleh v krri ležati. Mislač, da je gO8podn priiio slabo in da je brohal kri, stopi k njema in ga začne čiatiti. Pri tem pa na srojo strašno grozo opazi da pod vratom v praih do ročajev tiče ikarje. Is dragega vira smo izvedeli, da so ikarje tičale v ledjah. Načakinja to videč, je takoj vedela, da se je ta izvriil grozai zlGČin. H tro so obvestili o tem g. kaplana, ki je imel ravno pridigo. G. kaplan je hitel, da bi dal dekana ki je bil še nokoliko pri živ- ljenja v sv. olje. A med tem je g. dekan izdihnil. Ljadatvo, ki je b'.lo zbrano v cer- kvi pri slažbi božji je v silnem razbarjenja drlo iz cerkve v žapnišoe. Cel trg je bil mahoma po konca. Vse je hotelo v žap- niiöe prepričat se, če je resnica, kar s© govori. Mnogi so se ttikoj podali zaale- dovat zloöinca. SDdijo, da sta bila dva, ki sta izvriila umor. Umor je bil ro- parsk. Zločiaca sta pobrala denar. ki je bil na mizi, namenjen za delavce. Ko- liko ga je zmanjkalo, se neve natanko. Zanaj na vrta so našli okrvavljen zavitek drobiža, ki ga je zločinoc izgabil na bega. Ljadje so videli nekoga, kako je lzgioil za farovžem v goaöavi n* poti proti Nanosa. Dragega satnljivsga ölo- veka so videli malo pozneje na Gra- dišča, A zasledovalci bo kmala izgabili sled i\ obema. Baje sta se ta dva človeka že cel teden poprej klatiia po trgu brez po- sebnega opravka. Dekan ima na telesa 55 ran. Zločinec ma je najprvo zadal smrtno rano s V/2 kib težkim kamenom na s e n c e Potem ga pa je a škarjami vaega prebodel. Izmed 55 ran jih je najmanj 20 smrtnih. Vrat je prerezan, en zob izbit. Tadi na roki so vrezi ojstrine, kar znači, ;da se je moral goapod dekan braniti. Drugo poročilo pravi, da se je v Dolenjah cel teden poprej potikal neki 20—25 letni mladenič, ki je bil opravljen v modro obleko in pelerino. V seboto je priäel v Vipavo. Okrog 1/AQ dopoldne v nedeljo so ga videli iti proti žapaišou. Eii trde, da se je zločinec priplazil čez vrt, dragi pravijo, da je iel skozi glavna vrata. Ko bo ga Ijadje zasledovali, so videli drevje, mimo katerega je bežal okrvavljeao, iz öesar sklepajo, da je moral zločinec krvaveti in da si je ob drevesa br^al kri. Ta sled za zločincem je vodila čez Plaz do reke Vipave, kjer si je zločinec izpiral roke. Tam so naSli na bregu vse okrvavljeno. Denarja je zmanjkalo nekaj okrog 30 kron. Tako se glasi drugo poročilo 1 Pokojni dekan je bil stir 72 let. Celih 25 let je deloval v Vipavi kot dekan, poprej je bil veČ let v Starjah in ie prej v Podkraju. Z»to ni čuda, da ga je vsa vipavska dolina pomala in ga spoštovala kot svojega oöeta. Tadi na- sprotniki so ga cenili radi njegovega srea. Pokojni Erjavec je bil rojen na Djlenjskem pri Viinji gori. Bil je so- rodnik pokojnega piaatelja Erjarca. Prej par leti ga je Ijabljaaski ikof imenoval za častnega kanonika. Pogreb Djegov je bil danes ob V210 dopoldne. t Matijii Erjavec. „Slovenec" piie: Matija Erjavec, rojen 12. febraarja 1&&6 v Kriški vasi v žapniji Višnja gora, v ncaSnikaje bil po- srečen 26. jalija 1859, bil je eno leto semeniiki dahovoik, potem kaplan v Črnem vrho nad Urijo, karat v Pod- krajn, vikar v Črnem vrha nad ldrijo, karat v Stariji, od 23. septembra 1882 žapnik [in dekan ,v Vipavi. Povsod je zapatttil gledove svojega pastirovanja in se ljudje ie zdaj epooainjajo nanj. Rajnik je bil v občevanja jako Ijabeznjiv in prijazen. Živo se je zanima! za ljudstvo, ki ga je Ijubil ne zgolj v be- sedah, marveč tadi v dejanja. Pozorno je zaBledoval tadi dnevne politiške do- godke. Znsno je, kako bo valovali svo- bodomisdlni valovi po Vipavi. Dekan Erjavec je organiziral pošteno krščansko vipavsko ljadatvo: zadnje deželnozborake volitve «o pokazale sad njegove politii- kega vztrajnega dela. Deloval je tadi na izobraževalnem polja, Saj je znano, da ni skoraj kraja na Vipavskem, ki bi no imel svojega lastnega slov. katol. izobra- žavalnega draštva! Tadi vipavska pod- zveza S. K. S. Z. je njegoio delo. Ne- atradljivo je deloval na gospodarskem zadražnem polja. Dstanovil je posojilnico in kmetiJ8ko draitvo. Iztrgal je dobro vipavsko ljadstvo na gospodarakem polja iz krempljev oderahov. Deloval je r kraja, kjer je najboij divja) srdit poli- tičen boj. Njegovo ime ostane nepc- zabljeno in je vpisano med prvimi bo- rilci za uveljavljenje načel Katoliškc- narodne in Siovenake Ljadske Stranke. Časten ma spomin! Sploino obBOjajo grozni amor vsi sloji ne glede na stranicarako prepričanj1, vsi, tadi rajnikovi political nasprotnik:. Ne samo Vipavci, vse žajaje za njim, u je amrl tako nagle, nepričakovane smrti. Nepripravljen ni amrl. Ni še dolgo, ko je kazal nekema srojema prijatelja, kaka da ima vse pripravljeno, če ga nen; doma prehiti smrt. Kazal je tadi svo, oporoko in vse. BJ je pripravljen n* smrt, zgleden dahovnik. Morilec prijet ! Se prej nego so položili k večnema počitka njegovo žrtov, je zadela roka pravice neasmiljenega morilca. Orožništvo je namreč takoj brzo- javilo na vse strani, daje morilec ranjen na desni roki. Neka žena ga je namreč videla, ko je be žal in na bega z levico držal desnico. Z* njim je vodila krvau aled. — Tržaika policija jo vsled tega na- znanila takoj začela preiskavati na vseh rešilnih poatajah. Vsieraj se je ogla- sila ena rešilna poataja, ki je izjavila,^- | je prisel tja neki 22 letni mladenič, ki ! je bil ranjeo na desni roki. Dejal je, da j se pise Viktor Kobal iz Vipave. Policija je ila takoj na delo. Danes okrog I lh po polnoči je srečal policijski nad- zornik Titz nekega mladeniöa v ulici Belvedere. Bil je ranjen na deBni roki in po opi8a popolnoma sliöen morilca. Titz je mladeniöa takoj aretoval in ga dalod- vesti na stražnico. Ta je izpovedal are- tovanec, da je star 22 let, da se pise Viktor Pangerc in da je doma iz Vi- pave. Pravi, da je oženjen, da ima dvoje otrok, a da je loöen od svoje žene. Is početka je Pangerc tajil vse. Na vpra- šanje, kje je dobil rano na roki, je od- govoril, da pri delu. Ko so ga prasali, iaj in kje j« delal,ni vedelvec odgovoia. Morilec .priznal iimor ! Vsled tega, ker je policija vedno bolj pritiakala nanj z vpraianji, Pangerc ni mogel več tajiti in je hladnokrvoo priznal omot. Izgovarja pa se tako-le : Pravi, da je prišel k dekanu, prosit ga miloačine, ker ni imel 8 čim živeti. Da- kan ga je pa ozmerjal, ČeS, da tako mlad človek lahko dela. To pa ga je vjezilo, je zgrabil za ikarje in začel ž njimi savati v telo dekanovo, dokler ta ni padel. Seveda ta izpoved ni povsem ver- jetaa. Morilec je moral priti z morilnim namenom v dekahovo sobo, ker bi dra- gače ne bil vzel seboj tako težkega karaena Morilec dekanov — morilec kočijažev? Policija je primerjala sliko morilca kočijažev b Pangercom in dognala, da je slika do lasa slična morilca vipavBkega dekana. Bog daj, da bi Be to tadi res potr- dilo, da bi se Jjadstvo rešilo straha pred morilcem. Kdo je Pangerc ? Izvedeli solo, da je neki Pangerc res rojen v Vipavi. Fant ja bil že kot otrok poln vseh hadobij. S 14 letom je odšel 7 Trst, kjer so se njegova hadobna nagnjenja na tržaških tleh bujao razvi- jala. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da je že kot otrok kazal, da ne bo nikdar kaj prida iž njega. la res njegov& hadobija ga je pmedla že pod vešala, na katera spada. Oopisi Podmelce. — Kakor maeka na miš, tako no prežali naii liberalci ab sv. misijona na besede misijonarjev, pozneje pa na inoje beaeie. la res se jim je po- srečilo vjeti e no b ese d o, katero sedaj ponosao jabajo, češ : na konju a mo ! — Pa so le — na ma hi. N*mesto da mene krivo natolcajete in pre- stevate grebe dahovnikov, premotriternje malo 8T0je vrate in — boditetiho! — Ali ate že pozabili, kaj ate vpiii po volitvah za nekirn našim mladeniöem v Klavžah ? — Fej! Tadi o reklami im&ta šibke pojme. Je-li to reklama za vase hotele, ako javno v „Soči11 trdite, da se več vina popije v mojem farovža, kot v kateri vaših goatiln? Oprostite, da vas pomila- jem, ako vam res gre tako slabo ! Jäz bi v takem slačaja snel „vejo" iznad vrat, ter jo vrgel v pec. Zgori naj, ko nič ne neae! — Najgria in skozi in skozi obsodbe vredna toöka v vašem dopisu pa je ona, ko podlo zaaaiehujete takajšnjega ararja mirnega in tihega človeka, eas, da je del v Lard iskat pameti. Vi, novopečeni zagovorniki kršcanske lju- bezni, se na ta naöia javno norca delate i z bolezni s v o- jega bližnjika, ne zmeneöse zu to, da 8 tern iahko äkodnjete možajOČetanedorastlih otro- öiöev, na zaslažka inzdravju! — Sram vaa bodi ! — Se-li kar nič več ne 8pominjate svojega kolega s Poniket, ki je mnogo pisai v „Soöo", a je na- zadnje izgnbil paaaet ter šel v Soöo iskat — s m r t ? — Pazite, — Bog a i i e izplaö a 1 rsem ! Daije trdite, da sem prevzeton in da ne ozdravljam. Povejte mi, prosim, kako naj odzdravljam onim, ki za menoj žvižgajo? — Kako onim, kime sploh ne pozdravljajo ? — Kako onema, ki mo je nek^ga večera prav po pasje oblajal s pozdravom : Dober vecer ! ? Glede izobraževalnega društva ram povem kratko to-le: Nikogar ni- sem silil ? draätvo, nikomar ne bom branil iž njega. Komur z a draštvo ni mar, je bolje, da ga notri ni! 0 avških ovčicah pa kar molčite, ker jin bolje poznaro, nego V1- — So brea pastirja, pa so bolj so, kot vi, liber alni kozli z dvemi paatirji. ZrsIoto šenekaj IKotvoäcilo zanovo leto Bern dobil od v?s anonimno nesramno pismo, T katerem ate mi že pretili z do- pisi po časnikih ; — takoj po norem leta ste me že napadli v „Naroda" in „Soöi"; pozneje ste mi zopet ˇ anonimnem pisma grozili, ako se drznem vstanoviti novo draštvo : — sedaj pa farbate okoli, da sem jaz pričelvaa napadati! — Krščanska Ijnbezen zo- pet ! Pr»vo je pač pogodil oni liberalec, ki se je izrazil ob volitvah : „Tako surovih liberalcev pa ni, ka- kor so p o d m vor. 2. wNaša zvezda". Zloaa Simon Gregorčič. D3kla- macija. 3. „Naša zvezda". Moški zbor. ügl. J*kob Aljaž. Bese'le S mona Gregor- čiča. 4. „Sloveoska deklica". Z^naki zbor s spremljevanjem tamburaäev. A. L^ban. 5. „StražnikiV Z ožil Sinaoa Gregorčič. Deklamacija. 6. „Na tajih tleh". Samo- sper. Ugl. Anton Nedved. 7. „Pozdrav Mariji". Z^nski zbor. U*l. Anton Foerster. 8. „Potajoča torta". *+* Šiloigra v dyeh dejanjih. 9. „Sroti". Moški zbor z altom solo. Ugl. Aoton Hijdrih. 10. ,ZtiamenjeH. Z'ozil Simon Gregorčič. Daklamacija. 11. „Moj črni plašo". Zložil S men G-egDrčič. Bariton solo 8 spremljevaujem. 12. Ven- ček narodni pesmi. Mešan zbor. Čretero, petero- in šesteroglaano. Upravil I?. Ko- ko!ar. 13. Tambaraški zbor. Vstopnina in sedež v prvih petih vrstah 1 K, v ostalih vrstah 60 v, brez 8edeža 30 v. Preplačila se hfaležno spremljejo. Ves čisti dobiček je namenjen zi „S. G;eioröi5er D3mu. Vitipoic? se prodajajo v draštevenih proatorih t Sj- meniški ulici 16 ; na dan veBelice popo- ladne pa pred ahodom v dvorano. Goriški S.ovenci ! Pridite vobilnem številn, da se prepričate, kako zna ljad- stvo, kako znajo trpini slaviti svojega pesnika — t r p i n a . Za „Simon Gregorčičev Dom" je darovala „Gentralna posojiloica" valed sklept. načelstva z dne 15. t. m. zaesek 2000 K. Občni zbor „Slovenske krščanskc soeialue zveze" za Goriško bo dne 2. julija ob ioh dopoldnc. UJje in „Zvezina" društva po odposlancih naj so v polnem števila n.deleže občnega zbora. Med drogioa je na dnovnem reda: Pre ¦ memba pravil ! Oböni zbor „Gor.ške zveze, go- spodarskih zadrug in ilruštev" v Go- rici se vrši dne 22. junija t. 1., t. j. prihodnji po n del j ek ob 10. ari zjatraj v posvetovalnici „Centralne posojilnice". Nova kmečka poaojiluica se je v nedeljo aatanovila v Hadajnžni za ža- panstvo v Grahovo. V delokrog nove posojilnice so privzete sledeöe vasi: Ha- dajažaa, Obloke, Koritnioa, Namäki Rat, Stržšče, Zakojca, Podbrdo s svojimi frakcijami. Isloöena je vas Grahovo. V načelstvo so izvoljeni siedeči gg.: Va- lentin Pirec, vikar v Ojlokab, naöelnik, odborniki: Franc Drole, Obloke 7, Miha Zgaga, Hudajužna 9, Franc Koder, Pod- brdo-Bača 4, Jjžef Bizjak, Stržišoe 16, Alojz Kos, Nemäki Rat 4/5, Tomaž Va- lentinciö, Zakojca 85, Jožef Črv, Korit- nica 13, Janez Crek, Iladajnžna 19, Jožf Drole, Porezen 2 in Valentin Kra- gelj, žapnik Podbrdom. 7 nadzorstvo so pa izvoljeni : za načelnika c. kr. poštar Ivan Torkar, Podbrdo ö, njegovega na- mestnika Simon Kemperle, trgovec vHa- dajažni 5, nadalje Gregor Terpin, Zaojile 7. Jarii Kovač. Kak 3 in Janez Bavk. Zakojca 83. — Pri iteviino obiskanem sboda sta predavala o posojilništva dr. Pavlica, načelnik, in Premroa, vodja „Goriike zveze". V zadevi kolonov. — V vöerajioji seji državnega zbora je poljedeUki mi- nister Ebenhoch govori! o kolonih. D?jal je, da je vlada p^lala na Primor- sko poaebnega poroöevalca, da pronči kolonske razmere. Viada se je prepričala, da je koloDske razmere treba pre- ureditf. To bo vlada storila. Ureditev kolonskih razmer bo v korist ne le ko- lonom, ampak tadi gospodarjem in kme- tijstva sploh Nedeljaki dogodk! v Gorici. — V nedeljo bo se zbraie v Gorici velike množice S!ovencev iz okolice. Okrog 2, in pol so se na vozeh pripeljali S'.ovenci po Raitelja na Travnik. IUIijani zbrani pred kavarno nF>ropau, so jim kticali „Erviva G)rizia italiana \u Cali bo se celo klici: „Erviva Italia !" Slovenci so klicali „živio". Ziani Cej izpod Kosta- njevice je vrgel kamsn na Slovence. Č9 je koga zadel, ni znano, ker se ni nihče oglasil. Janaški C>j, ko je izvršil svoj č\o, je pobegnil domov. Ko ga je v ne- deljo zfeöer botela policija aretirati, ji je janak akašal pobegaiti pod atreho. Ob 3h je prišlo od „Jalena" veö sto Siovencev čez Travnik, da gredo na Velodrom. Lthi pred kavarno „Eiropa" so jih zopet pozdravili s svojimi klici. Sloveaci so odgovarjali. Knaala bi biio prišlo do ipopada. M)raiw je posredo- vati policija in orožaištvo, ki je ločilo oba dela. Slovenci so se morali raziti. Aretirana sta bila dra Slovenes, ki sta se nekoliko branita, raziti se. hpašjena sta bila takoj. Ridi nasilnosti ni bil pri- jet noben Slovenec. Na Velodromu je bil shod, po katerem so se S ovenci rairno razžli. Nekateri laški listi piäajo, da jeko- njeniätvo pO3redovalo in razkropilo bo- jajočo se množico. Ta vest je vzbadila mnogo smeha po meata R^nica je nam- reč, da konjenikov niti nihče videl ni. Slovenske trgovee in obrtnike v mestu, ki reflektirajo na to, da se jih posebno priporoči v reklamnih ssznamih in knjižicah slorenskim odjemilcem v mesta in !z?en meata, pozivljamo, da se zglaae čim prej v Trgovsko obrtnem draitva v ulici sv. lvana it. 7 od 8.—12. are dopoiadae, kjer doba taii dra^a važna poročila. Narodui greh. — Čajemo, da je draštvo „Ndš Prapor" iz Pevme najelo za veselico, ki se bo vršila v nedeljo, plesiiče pri Laha. AW je res? Tombola, katero priredi draitvo „Zrezda" v Sjvodnjah v neieljo ob 5. ari popoladne na travnika tir. železaice ob reki Vipa?a, naj privabi vae tiste Slovence, ki so do3edaj jgrali in kapo- vali srečke pri laiki tomboli na sv. Petra dan v G)rici. Tadi s tern Brno mnogo grešili. Izlet posebno iz mesta, ko so tako agodne želeaniške zveze, je jako lep. OillikovÄDJe. Leopoldov red je po- deljen dvornema sretnika najvišjega ki?,- sacijskega sodišča Matevža Teraorca. Jubilejski sprevod na Dunaju. Jabilejski sprevod se je izvriil po pro- grama ob najlepšem vremena. Veöjih nesreč se ni prigodilo. Reievalno draštvo je interveniralo v 400 sločajib, izmed teh jih je bilo 27 težkih. HUtoričen sprevod ni bil niÖ posebnega, bdoöim je aprevod dežela zbadil mnogo zanimanja. Skapina s Kranjskega, ki je med sprerodoni po- pevala „Hej Slovani", vzbadila mnogo pozornosti. Lgp vtisk na gledaice so na- pravili Poljaki in Dalmatinci — tako Hrvatje, kakor Srbi — v svojih pestro- barvnih narodnih nošab. Lepa je bila tudi primorska skapina^ Ob \\ na 2. popoldne je bil sprevod končan. Nižje- avstrijska pevska zveza je po končanem sprevoda pred cesarjem zapela neko him no, na kar je župan dr. L a e g e r pordravil cesarja, Cesar se je na kratkc zahvalil ter izrekel svojo zadovoljnost, da se je sprevod tako lepo posreöil. Cesar je z veselim zanimanjem «ledal sprevod. Ne da bi se kai utradil. je stal ves Las med Bprerodora, ki je trajal ?eö kakor tri nrp. — Prememba posesti. — Hišo t Rašteljo, kjer je prodajalna dežniko?, je baje kopil neki Slovenec. — Podružnica drožbe bt. Cirila io Motoda t Vrtojbi sklicöje sroj redni občni zbor ˇ nedeljo dne 21. t. m. ob 3. ari popoladoe v navadnih pro?torih. — Na c. kr. izobraževališ^u za u&teljlce v Gorici se bode vršilo ?pHO- TBDJe za J. tečaj dne 6. in 7. jnlija 1908, od 9. do 12. ore dopoldne. Prosilke se imajo predstaviti osebno v spremstva atarifer *Ii njih nsroestnikor in se izka- zati g krutnim listom, nrad. zdravniškim in ztdnjim iolskim spriceyalom in ˇ po- i mtiDJkanJD tfga, z istim lepega nravnfga 1 vedenja. Ra»nateljet»o c. kr. ženskeg» učiteljica ˇ Goric', dne 14, junija 1908. i — Čriir, domafo semensko ajdo, ki dobro medi, ki je jako pripo- ročljiTO, osobito za čebelarje ima „Go- J riäko kmetijeko drnštvo" na prodaj. j — OkradeD in sleeen je bil nocoj | * na polju ob drž. kolodvoru neki okrog j 50 let stari N. N. Pravijo, da je doma iz Ročinja. Dva železničarja sta ga našla, ko je pijan in gol taval po njivah. Do- gnalo re je, da je pil sinoči v gostilni pri „Orln" z neko okrog 20 let staro I deklino, ki je baje tudi iz Ročinja doma. ! Okradeni je izpovedal, da ga je deklina pijanega slekla in okradla. Poleg vse obleke mu manjka še okrog 14 K de- narja. Ponoči so iskali hlač po hišah, j da so ga lahko odvedli na policijo. — Vabiio ca redci občni zbor ; hranilnice in posojilnice t Pevmi, regislr. ztdrvge z recmejeno zarezo, ki ee bode tršil due 28. jnnija 1908 v žopnišča v ' Pe*noi. Dne*ni red: 1. Pcročilo nače!- st?a; 2. Porcčilo račnnskega pregledc- faic»; 3. Potrjenje rečona za Jeto 1908; 4. PcmčUo o iz\i?eci retiziji; 5. Vcltev f načelstiu; 6. Volite? ra^anskfga pregle- ' do?aica; 7. Slnčajooft. Člani ae nljudno ! tsbijo k obiini ndelsžbi. V Pe?mi, 16. jocija 1908. Načels tvo. j — Grozen fin v Trstu. Čavsj artvf sd ce v tržsški obcžnici, Aleksander : ColuBsi, je ztfcbil s?cjo 211etno hčer : Ifano T mrtvašnico, kjer jo je hctel one- tattiti, oa to jo je zaktel z nožern. V j RtfcnoTSD.u je izpil karbolno kislino ter i ee uütrelil z revolverjem. — Skrii/nofeten dflgodek. Neka- teri listi poročajo sedaj z Dunaja jako sen- | zacionalno vest, katere podrobnosti niso še znane. Ko se je cesar Franc Josip yozil ob obisku mmtktga cesarja ž rijim s kolodvora v Šenbiun, sta se nahajali med gledavci iudi dve dt.mi, ki sta vzbujali pozornost policijskega sgenta. Predno se je cesarska kočija pripeljala mimo, je ena teh žensk segla v žep. V istem hipu jo je prijel de- tektiv in obe aretiral. V žepu te ženske so našli malo bembo, napolnjeno s hudirr; raz- streljivcm. Policijo je na ti dve ženski opo- zoril neki tovarnar. Dogodek so prikrivali do sedaj. ¦W '^V >r^-^ ^**r •**¦ -W *w ˇ^r *^w -ww Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica his. si 2. Prodaj a stroje tudi na teden- ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti Priporoča se slav.ob činstvu •w ˇˇ irr - ill čevljar ^ v Semeniški ulici 1 v <*orici priporoca se za raznovrstna naročla po meri za gospe in gospode. Naročila se izwriuje hitro. ICerbvena mizopsha delo v rimshem in gotišhem slogu i^deluje fl. Cernigoj-Gorica. Ivan Bednarik priporoea svojo knjiqoveznico v Gorici ulica deila Croce štev. 6. Tovarna lisa odlikovana na otrtni 34 razstaYi v Gorici 1.1900 k FRANC KRAU - Gorica, Kapucinska ulica št. 9 - priporoea cenj. gg. trgovcem razno- 1 vrstnega kisa. Cene zmerne, po- i strežba točna in požtena. Prva goriška tovarna umetnih man MNKK ognjcv s strojnim obpatom izdeluje: raketc, bcngalične Iuči, rimske svcče, ko- Icsa i.id. i.t.d. Kot posebnost izdeluje papirnate to- piče. Zlasti priporoea jubilejne traspa- rente v velikosti 120 cm X 200 cm s podobo cesarjevo; in 100 cm X 150 cm z monogramom. Ferd. Makuc pooblaščen in priznan pyrotehnik Gorica, C. F. G. 34. (Iz prijaznosti se sprejemajo naročila tudi v kavarni „Dogana" tik sodnijske ------------palace.)----------- Za letovicarje. ;s Na Idriji pri Baei na državni cesti blizu poshijc sv. Lucija se dobi stanovanje s kuhinjo in dvema so- bama — po potrebi tudi več sob. — Lepa krasna in zdrava, lepi iz- prehodi, dobra voda. blizu Idrijca za kopanje, cene primerne. Več se izve pri Jožefu Lebanu na Idriji st. 13., pošta sv. Lucija. —— Na prodaj sta------= dve hiše ena v Celju z gostilno za 40.000 gld. in ena nova, sezidana leta 1905 z dobro obiskano trgovino z mešanim blagom tik Celja za 18.000 gld. Proda se le Slovencem ali pa Slovanom. — Naslo- viti je na IVAN KflRBA, Celje Gaberje 104. 0 počitnieali je na razpolas;o kot I letovišče : več prostorov na Selih in Podselom ' blizu Sv. Lucije. Krasen platö ob cesti, Soči in železnici. Mikavno in ugodno ob vsakem času. Žal, da se za ta kraj do sedaj ni vedelo, Pridite, poglejte in ! soditel Pojasuila daje B. Bratina na nUJailfi. priliki „Šolskega doma". Loterijske številke. 13. junija. Dnnaj......17 16 21 77 41 Gradec......81 80 2 52 U Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 (v Kopačevi hfši) se toplo priporoea za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, naslednik Karola Cufcr priporoča se tudi vsem gg. odjcmalcem, posebno- pa kmetovalceni. V znlogi ima : niehe za žveplanje, zadnji sistem škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventilatorje za dimuike itd. Poprave se izvrSujejo tocno in po najnižji ceni. Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meščanom in okoličanom pekovski mojstev 39K0B BR9TUS v Gorici 8olska ulica si. 0. V zalogi ima in prodaja moko prve vrste Majdidevega mlina. na Kon si 11. GORICil na Koran st 11. Sedlarska dßlavnica \ Zaloga različnih konjskih vpreg za lahko ali pa težko vožnjo; dalje ima v zalogi j različne konjske potrebščine, potovalne potrebščine, kakor: kovčeke, torbice, denar- l nice, listnice itd. itd. — Izvršuje in sprejema v popravo različne koleseljne in kočije. | Popravila st izvršujejo točno. — 'fflßfs' CtTit IJÜtRTlt. "^H t i *^ö s^$ «^« «y^^« e^^ 6^^ e^s ^^e a^? p^^ ^^ s^rä «^? üv^ JOSIP BON ANN I naslednik T. Slabanja srebror in pozlatar v Gorici nlicö fflorelli IZ odlikovan z zlato svetinjo se priporoea vsem čč. cerkvenim oskrbništvom za vsakovrstna izgotovila cerkvenega orodja. Plačuje se tudi na obroke. Konkurenca v cenah izključena. Cenike gratis franko na dom. CENJ. DAME IN 60SP0DJE - POZOR! hnate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnib skušnjah sva prišla do prepričaiija, da ostane „Original" vedno le najboljši. Origiiifll-ffictoria stroji deiajo ^ po 10- letnt uporabi brezšurnno. Original-VictöPia stroji so neprekosijivi na domačo rabo in obrtne namene. Original-llictsria stroji so najPnpravnej§i za umetiio vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankain učiteljico, ki poučuje brezplačno. drigina!-üictopia stroji so najboijši izddek t vseh dosudaj obstojeeih tovaren. I Za vsak stroj jamčiva 10 let. H Nikdo naj ne zamudi priliko \ ogledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugib šivalnih strojev, dvokoles „Pucb" orožja, municije in vseh lovskih priprav pri tvrdki,