^AND /Im e r jVine's.. BB-ij,;;: ■•':.iffir':''j! NO. 27 Domovina *-■ V um Mti. AM€R!CAN IN SPIRIT ^R€K5N IN UM0UAG6 ONLY SLOVENIAN Serving Chicago. Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORHiNO M€WSPAP£R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal. Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Ph Phoenis, Siy, Pueblo, BockSpringji CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 21, 1973 LETO LXXX — vol. LXXX Patriotska fronta v Rodeziji proti sporazumu Etiopska ofenziva v Ogadenu zastaja Ob trdi zavrnitvi “notranjega” sporazuma bodo ZDA in Velika Britanija skoraj pred neizbežno izbiro med ‘notranjo” in “zunanjo” rešitvijo rodezijskega spora. LUSAKA, Zamb. — Joshua sec razgovarjal o rešitvi rode-Nfcomo, eden od. vodnikov črne zijske krize z zunanjim mini-gverile, ki se bori za uvedbo strom Velike Britanije Davidom črne vlade v Rodeziji, je odioe- Owenom. na Malti, je zdaj tega no in trdo zavrnil sporazum, ki označil za “rasista”. Ta napad ga je sklenil s črnskimi vodniki na britanskega, zunanjega mini-v Rodeziji predsednik njene se-|stra in enako ostra zavrnitev danje bele vlade lan Smith.! sporazuma od strani skupine Nkomo trdi, da ta sporaazum ne jMugabeja v Mozambiku pomeni spreminja sedanjega stanja bi- močan udarec britansko-arneri-stveno za prihodnjih 12 let in škemu. načrtu za končanje rode-Nemara še za dalj. j ?ijske krize. Zdi se. da bosta Patriotska fronta, ki jo- tvo- 'London in- Washington skoraj 'Nta skupini Nkoma in Mugabe-' postavljena pred neizbežno iz-lai je odločena boj nadaljevati biro: ali sprejeti in skušati pod-in Ido, kot je izjavil Nkomo, pre- preti izvedbo Smithovega spo-Prečila volitve,, ki bi naj vodile razuma ali pa tega zavrniti in k uvedbi nove vlade črne večine iskati podporo za svoj načrt pri v Rodeziji. j Patriotični fronti in njenih pod- Joshua Nkomo, ki se je sku- pomikih med državami črne P'a,i z Mugabejem pretekli me- Afrike. Zahodni poročevalci, ki so obiskali bojišče, sodijo, da je etiopska ofenziva, ki se je začela pretekli mesec, zastala. MOGADISHU, Som. — Zahodni poročevalci so bili v zadnjih dneh na prednjih položajih sil Zahodne somalijske osvobodilne fronte v Ogadenu ter si na lastne oči ogledali položaj tudi v Amharskih gorah, skozi katere se vije cesta iz Hararja proti Džidžigi. Somalijski poveljnik je povedal, da so bile njegove sile uspešne in so se morali Etiopci pred njimi umikati, dokler niso dobili pomoči Kubancev in Rusov. Odtlej so se Etiopci sposobni uspešno upirati in celo potiskati Sofnaiijce nazaj. WARREN. O. General Mo- vesti POGAJANJA m KONČANJE PREMOGOVNEGA STRAJKA SE TEČE NA MRTVI TOČKI tors Corporation je sklenila namestiti posebne generatorje „ v svojih ključnih tovarnah v Ohiu, da bodo te mogle na- Iz Clevelanda in okolice I daljevati z obratom in oskr- ________ hovah celotno produkt ijo av- Fosmj0yR11 j8 Bete hiše še ni uspelo premagati ovire pri pogajanjih za novo kolektivno delovno pogodbo med Unijo premogarjev in lastniki premogovnikov. štrojk traja že 78 dni in jiomanjkanje premogu v državah Indiana, Ohio, Kentucky, W. Virginia in Pennsylvania je vedno občutnejše. tomobilov s sestavnimi deli. Sedem generatorjev s po 2,500 kilovati moči je na poti v Ohio, so izjavili v glavnem stanu GMC. < Komunistične vabe italijanski sredini Ta jska vrača lasike kegii&e mmm v Laos Komunistični vodnik v Italiji se zavzema za konservativne gospodarske u-krepe v rešitev italijanskega gospodarstva. 'RIM. It. — Luciano B'arca je Okoli Fiyambiro je eno izmed dveh pomembnih bojišč v Ogadenu, kjer etiopske čete ob podpori in sodelovanju Kubancev in Rusov skušajo pregnati so- UBON, Taj. — Tajske oblasti ’ maliiske sils- Te so se morale so v zadnjih mesecih ponovno umakniti iz Fiyambiro, ki leži vrnile begunce iz Laosa na meji '10 milj zahodno ^od meje So-laoškim mejnim stražam ali malije, NIKOZIA, Ciper. — Ciiier je' včeraj dovolil vrnitev egipt-' b AS-HINGTON, D.v,. Zvez-skih komandosov domov. V na vIada piiganja obe strani k Kairu so jih -sprejeli kot na- P0PPSsenju. pogajanj, ki naj pri-rodne junake in zmagovalce, vede-10 bo sklenitve nove kolek-eetudi so pripeljali z seboj 15 avne 'I2!0''’ ae P°goclce mer' U-trupei padlih tovarišev. Spor ni'° Premogarjev in Zvezo last-med vladama Cipra in Egipta n‘k°v' premogovnikov. Pogaja-se med tem nadaljuje. Egipt 80 se začela davno pred je poslal posebnega zastop- štrajKom 6. decembra lani. pa so nika na Ciper, da spor razči- sPorazum Preprečile vedno nesti in konča,-ko : so bili redni ve ovire- Ko ?e bl1 končno d°-dipiomafski stiki med obema ^zpn. ga je pogajalm odbor Uni-državama. kateri sta na sploš- ie odkloni1 ln Planja je bilo no v preteklosti vzdrževali treba cbnoviti- Predsednik sam med seboj prijateljske odnose, ie P°se^ vmes in Pozval obe ob začetku ofenzive. policiji’ Pri 'tem so bile'priče Poveljnik somalijskih sil neki nasilja nad vrnjenimi, kar pa Mohamed Hasan je trdil zahod- glavni gospodarski strokovnjak ! iih ni zadržaI° Pred n°vimi vra- nJm poročevalcem, da je pn tej r. ... hospouarsiu siroKovnjatt ofenzivi pomagal Etiopcem en Italijanske komunistične parfi- canF beS e'• batalion Kubancev Hasan ie je. Ko ie nr-er! ueri-,7-nir,-, I "Po priznanje tajskih oblasti oatal]on Kubancev. Hasan je je pred nedavnim obja- . . , . , .. dejal, da je slišal navodila in VR svoje predlo-se za ozdravitev Ne bil° sPreieto v ZDA’^ tlldi i’- , , . imu.... , P a 0oe^a0raraVUeV'x7 nHHeUru , V.rlriiže-niU narodov PPVelja tekonj tega boja V m- oanščini, kar bi naj ne javnosti [porom. Komisariat za begunce za sodelovanje Rusov in italijanska* ie i7 v oddelku Združenih narodov PfveiIa tekom... tega X v. J ia egci toOspodarstva, je iz . d ncinvolio in od scini in španščini, kar bi naj bil Nenadi! dober del nekomunistič- za bc?sunce z ^jeftoljo m od- P J dokaz Luciam,“sarca je predložil v Združenih narodov, pa tudi Več- Kabancev j' boPl-sestavku v komunističnem gla- držav ie PonudiI° Taiski denar-| ° ^ Hasan ^ poveljnik sdu znižanje delavskih pokoj- no Rornoč 7a oskrbo in stalno " , Za?odiae somalijske .osvooo-»in, zadrževanje rasti delavskih naselitev beguncev iz Laosa, di ne fronte s svojimi silami je Teh je sedaj na Tajskem že.blI t1^ pred Hararjem prekinjeni. Ciper očita Egiptu stram na razgovore v Belo hišo. kršneje suverenosti, Egipt pa Ves naPor še ni rc>d!l u&Peha' ko se pritožuje, da je Ciper na- obe strani trdo vztrajata pri stopil s silo proti njegovim svoiih stališčih. Med tem zaloge komandosom, ki so prišli v Premoga pohajajo in njegovo Larnaco icševat -talce, name- pomanjkanje je vedno občutnej-sto da hi s temi sodeloval še- Unila le Prepričana, da bo proti teroristom. ,stlska Povedla do pritiska jav- ! nosti in vlade za rešitev spora v AMSTERDAM, Niz. — Sovjet- korist premogarjev. sko poslaništvo je zaprosilo1 včeraj policijo Amsterdama, i Denarna vprašanja so bila naj pomaga pri iskanju pia-| rešena, rudarji so se uprli dolo-j Meany je včeraj dejal, da bi mstkei jekaterinc Novickaje, ^id0m ° prepovedi divjih štraj- zasegel premogovnike, če bi bil ki se preko konca tedna ni j kov, ki ovirajo načrtovanje na- on predsednik ZDA .-Kongres za vrnila. Nizozemske oblasti j kopa in deia v premogovnikih to ne kaže potrebne pripravije-pravijo, da niso dobile nobene in so zato že dolgo trn v peti nosti, zato ie vprašanje, koliko premogovnikov, ki se upira sprejemu bistvenih delavskih zahtev. Delavski tajnik Ray Marshall, ki mu je predsednik Carter izročil vodenje posredovanja pri pogajanjih, je o položaju govoril včeraj z vodniki Kongresa. Zvezna vlada se zaveda, da ne more več dolgo čakati, ko stiska zaradi pomanjkanja premoga v precejšnjem delu dežele raste. Predsednik in njegovi sodelavci proučujejo v glavnem, katera izmed treh izbir bi bila najučinkovitejša: uporaba Taft-Hartiev zakona ali zasega premogovnikov z vladne odreditvijo delovnih pogojev, plač in vsega drugega, ali obvezno posredovanje vlade v sporu med lastniki premogovnikov in Unijo. V takem slučaju bo morali obe sprti strani sprejeti odločitev uradnih vladnih posredovalcev. Predsednik AFL-CIO George 1X1 dragih, plač, zmanjšanje uvo-/a za izboljšanje zunanje trgo-Hnske bilance, končanje ne-mi-r°v in izgredov slušateljev na ^isokih šolah in povišanje dav- kov v mestih, da bodo sposobna dokler preko 85,000. Ottawa protestirala v Parizu zaradi Quebeca OTTAWA, Kan. — Zunanje ministrstvo je objavilo pretekli ! petek, da je že drugič v teku 1RI 2 njimi svoje izdatke. Primanjkljaj v vladnem proračunu je treba zmanjšati,” je , ... dejal Barca novinarjem. šved-fzadnRh treh mesecev vprašalo ski tip socialne demokracije bi;v Parizu za P0iasnil° ° odnosu Ro sodbi tega komunističnega Francije do Kanade’ ko je Pa-gospodarskega strokovnjaka po- riz izmenial note s Quebecom ^enil polom za Italijo. Enako je nePosredno in mimo °ttawe’ Rarca zavrnil sovjetsko planira- kar je proti ustaljenim diPl0-b0 gospodarstvo, ker ni združ- mltskim obi^jT-, Jivo z “italijansko svobodo”. talijanski komunisti merijo s Sv°jim gospodarskim programom na politično sredino Itali-le- Ko zahodni opazovalci ne dalo dosti na te vabe italijanskih omunistov, je odgovor na nje ed italijansko politično sredi-n° ugodnejši. ®onn odobril nov zakon boj proti teroristom 1 pONK, ZRN. — Zvezni parlament ' je pretekli teden z 245 ro i 244 glasovom odobril spor-e zakonske ukrepe za boj proti roristom in mestnim gveril-cem. Va ° i6 dobila obsežna no-2 Polnomočja za preiskave in 12 Zadrzevanje državljanov do Q^ar^ekom lovljenja teroristov. li S teroristi, ne bodo sme- 2 zastopati pred sodišči. ° vi zakon uvaja tudi dodat-^ varnostne ukrepe za ječe, ki tih 1 PrePreoili obiskovalcem jjU^pljenje orožja jetnikom. ki so na sumu sode- rwnenski prerok npP+^n° obIa2no 2 možnostjo aietavanja snega ob naj višji temperaturi okoli 23. F (-5 C). Kanadska vlada je na stališču, da mora odobriti vse stike med katero izmed svojih pokrajin in kako tujo državo, ker je zunanja politika pridržana v zvezni vladi v Ottawi. ni prišlo do protiofenzive Etiop-cev. Tedaj se je moral umakniti za Fiyambiro, ki leži 10 in pol milj severovzhodno od Hararja. Ta kraj je sedaj med obema frontama, četudi je etiopska stran že pred dnevi trdila, da je v njeni oblasti. Somalijske sile se za enkrat po poročilih zahodnih novinarjev, -ki so si položaj ogledali na lastne oči, trdno drže v gorovju. Amhar ter zapirajo cesto iz Hararja proti Džidžigi. Precej škode in težav jim povzročajo sovražna letala, ki obvladujejo zračni prostor nad bojiščem in zalednjem. Pretekli teden so na sličen prošnje za politično zatočišče. Pianistka se je zadrževala v sovjetskem poslaništvu, pa je pretekli petek odšla in se ni vrnila. SALISBURY, Rod. — Predsednik vlade lan Smith je črnskim vodnikom, s katerimi se lastnikov premogovnikov. Ru- časa bi prešlo, da bi bil potreben darji so pristanek vodstva svoje zakon za to izglasovan. Nihče Unije na prepoved divjih štraj- ni prav gotov, ali se bodo rukov in na sprejem kazni za one,' darji pokorili odločitvi in uka-ki bi jih začenjali in se jih ude- zom vlade. Predsednik Carter še leževali, odklenili in ne marajo vedno upa, da bo prišlo do spo- o tem nič slišati. Lastniki pre-'razuma mogovnikov, ki so upali na od-' rau n8 potom pogajanj in da bo treba odločati med neljubimi in negotovimi izbira- I ----- --------- stranitev te nadloge, niso pri je dogovoril o uvedbi vlade |pravljeni popustili, ko so imeli mj črne večine v Rodeziji, l>red-'USpeh že skoraj v roki. j ložil, naj bi on ostal na čelu Odprto je vprašanje prispev-vlade v prehodni dobi, vsa. kov v sklade za zdravstveno zaostala mesta v vladi pa naj bi'varovanje in pokojnine, pa tudi' bila enako razdeljena med čr- avt0matično povišanje plač z. ne iz bele zastopnike. Črnski'rastj0 inflacije. vodniki zahtevajo, da naj bo j Včeraj je je uspelo doseči spo- tedrud Je bdo v Severni Irski vlada sestavljena iz ene četr-! razum med Unijo in eno izmed Precej mirno m prenekateri so tine belcev in treh četrtin večjih premogovnih družb, ki je udali upanju, da je najnujše črncev. jv glavnem pristala na temeljne morda le mimo. To upanje je ------o------ : zahteve uni je. Sodijo, da se uteg- P° vocd pretekli petek zvečer, - - 7-— -----j nej0 temu sporazumu pridni- je eksplodiiala Nova nasilja po zatišju vznemirjajo Severno irsko BELFAST, S. Ir. — V zadnjih bomba v TESIN, ČSR. — Vsako jutro gre tu preko meje iz Poljske na Češkoslovaško na stotine ljudi, ki se zvečer vračajo s polnimi bisagami hrane preko kamnitega mostu domov. Na Poljskem primanjkuje mesa, mleka in še nekaterih drugih živil, na Češkoslovaškem pomanjkanja teh za enkrat ni čutiti. Tako se pešci in avtomobilisti, ki pridejo iz Poljske na Češkoslovaško z vsem tem obilno oskrbe, predno se vrnejo domov. Gospodinje na češkoslovaški strani se pritožujeko nad Poljaki, ki da ne kupijo le to, kar trenutno potrebujejo, ampak vse, kar morejo dobiti. Tako se dogaja posebno pred koncem tedna, da so trgovine in mesnice na češkoslovaški strani že davno pred veče- pokazali Etiopci zahodnim novi- govo okolico, ki je bila še do žiti še druge premogovne druž- predmestni lestavraciji in ubila celoti' narjem .svojo stran bojišča, ko nedavnega prizorišče ostrih in be, kar bi naj končno privedlo M oseb, se v ec pa jih ranila. so jih povabili v Harar in nje- zagrizenih bojev. na isto pot tudi Zvezo lastnikov Oblasti so prisodile napad li- ski republikanski armadi, ki hoče z nasilji doseči združitev Severne Irske z Irsko republiko. Prijele so par ducatov oseb, na katere je padel sum, da: bi mo-jgle imati kako zvezo z bombnim napadom na ljudi polno restavracijo. POLJAKI HODIJO KUPOVAT HRANO V ČEŠKOSLOVAŠKO rom prazne. Če hočejo domače gospodinje dobiti meso, mleko, čokolado in druga hranila, morajo priti v trgovino vsaj i tako zgodaj kot kupovale! iz Poljske. Značilno za položaj na Poljskem je, da prihajajo kupovat v ČSR ne le iz obmejnega pasu, ampak avtomobili iz Krakova, Katovic in drugih oddaljenih mest. V zadnjem času kupujejo poleg mesa, mlečnih izdelkov in čokolade tudi kavo, sadje, zelenjavo, sočivje ter celo ččvlje in pletenine. V Pragi se pritožujejo, da je čutiti tudi precejšen odtok trde valute na Poljsko, kjer je ameriški dolar skoraj druga valuta poleg domačega zlota. Za vzrok porasta poljskih kupovalcev hrane in drugih potrebščin vsakdanje rabe navajajo poznavalci položaja rastoče pomanjkanje teh potrebščin na Poljskem, četudi se tamkajšnje oblasti prizadevajo, da bi oskrbo z njimi izboljšale. Ko je blaga premalo, so oblasti povečale plače rudarjem v Šleziji in delavcem v drugih gospodarsko kočljivih panogah. Tako tišči denar, ki ga ni mogoče uporabiti za nakupe doma, po blago preko meje v — Češkoslovaško. Delno pospešuje poljske nakupe na češkoslovaškem tudi razlika v vrednosti poljskega zlota in češke krone v odnosu do dolarja in drugih zahodnih valut. Poljaki prihajajo preko meje v ČSR in tu uradno zamenjujejo, zlote v češkoslovaške krone, nato pa za te kupijo ameriške dolarje, ki jih odnesejo s seboj domov. Na poljskem te lahko uporabijo za nakup raznih potrebščin v trgovinah, ki prodajajo redko blago za tuje valute, ali pa jih prodajo na črnem trgu s precejšnjim dobičkom. Na Češkem je precejšnje pomanjkanje delovne sile in Poljaki prihajajo na delo preko meje, ker so jim češkoslovaške krone ljubše od domačih zlotov. Gospodarske razmere na Češkoslovaškem so precej boljše kot na Poljskem, verjetno med vsemi državami sovjetskega bloka poleg Vz-hodne\ Nemčije najboljše. Vlada ČSR se prizadeva, da bi ljudi oskrbela s hrano in vsem drugim, da bi lažje prenašali pomanjkanje politične in kulturne svobode, katere prihajanje tekom praške pomladi 1. 1968 so nenadno končali sovjetski tanki. Zaloge naravnega plina zadostne NEW ORLEANS, La. — Ker je letošnja zima milejša od lanske, so zaloge naravnega plina, preračunane pa lanskih potrebah, zadostne. Doslej se ni nik-!jer pojavnilo kako pomanjkanje j plina in bodo zato računi za ogrevanje stanovanj za do 607<-! ljudi v ZDA letos nekaj nižji, j Letošnji januar je bil po poro- Asesment— Podružnica št. 25 SŽZ bo pobirala asesment v petek, 24. februarja, od 5.30 do 7. zvečer v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Ne jiod cerkvijo kot običajno!) Iz bolnišnice— Ga. Anica CendcI z 903 E. 73 St. se je po treh tednih vrnila iz v\ Oman’s bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, darila, voščila in pozdrave, poseoej še č.g. J. Božnarju za obiske. Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima danes popoldne ob 1.30 sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Podano bo poročilo o pregledu knjig. Tečaji slovenščine— Vpis za večerni tečaj slovenščine za začetnike in nadaljevalce v Parma High School, 6285 W. 54 St. bo v torek, 28. februarja, od 7. do 9. zvečer v šolski kafeteriji,- Tečaj traja 9 tednov in bo v ponedeljkih od 7. do 9.30 zvečer začenši s 13. marcem. Za vse podrobnosti kličite učiteljico go. Danico Vrtačnik, tel. 251-2117 ali pa koordinatorko Ruth A.bbott. tel. 843-5801. Dopolnilo— V “Zahvali” za pokojno Dorothy Mlinar je po pomoti izpadlo ime svakinj Mary in Alane March. Prizadeti so prošeni, da ta izostanek oproste. Neopravičeno dobili delavsko odškodnino— Okrajno tožilstvo je začelo postopek proti kakim 200 osebam, ki so obtežene, da so se prijavile za delavsko odškodnino in jo prejele, četudi niso bile do nje upravičene. Ohio Bureau of Workers Compensation naj bi bili z napačnimi prijavami oškodovali za $515,000. Kateri od obtoženih bedo priznali svojo krivdo ter sprejeli odrejeno kazen, se bodo lahko izognili javni obtožbi in sodni razpravi. Lani je bilo za slične zlorabe obtoženih in kaznovanih okoli 100 oseb iz okraja Cuyahoga. Razstava domov in cvetja— Letošnja Razstava domov in cvetja bo od 25. februarja do 5. marca v Public Hali. Vstopnice v predprodaji so cenejše. Dobite jih lahko v vseh cvetličarni h. Vstopnice v predprodaji— Vstopnice za bližajoči se koncert Glasbene matice so že naprodaj pri članih in članicah zbora, posebno pri Olgi Klan-che, telefon 261-0232. Sedeži pri pogrinjenih mizah so po $3, na balkonu po $2.50. Koncert Glasbene matice bo v soboto, 11. marca t.l. v Slovenskem narodnem domu, 6409 St. Clair Avenue. Japonska in LR Kitajska podpisali dogovor o gospodarski izmenjavi TOKIO, Jap. — Japonska in LR Kitajska sta podpisali dogovor o medsebojni trgovini in Čilu Narodnega podnebnega sre- gospodarskem sodelovanju za dišča v Ashevillu, N.C., 15% dobo 8 let, v kateri bo medse-mrzlejši kot je dolgoletno pov- bojna izmenjava dosegla 20 bili-prečje za ta mesec, toda lanski jonov dolarjev vrednosti, je bil mrzlejši kar za 38%. • Pogodba pomeni pomemben Na splošno je letošnja zima in uspešen korak japonskega za 3.5% mrzlejša od povprečnih, gospodarstva pri poskusu pro-lanska pa je bila mrzlejša kar dora c svojim blagom na kitaj-za 30%;. ski trg. r rcHRMnumaM ^4h Z'l lis ji i /feigiiSM --------- 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Puoišsaed daily except Wed., Sat, Suš., holiday^, 1st two weeks in Jul> NAJ&OCNINAs Zdrožaie države: 528.C0 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 m 3 szsessws Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.60 za pol leta; $8.00 za 3 mesM* Petkova izdaja $10.00 m loto S10B6C2MFESQN BMmLt United States: $28.00 pei year; $14.00 lor 6 moettos; $8,00 lor $ months Canada and Foreign Countries: $30 00 per year; $15.60 for 6 mouthy; $8.50 for 3 monte Sriday Edition $16.00 tor m& year. SECOND CLASS POSTAGE PACD AT CLEVELAND OU30 No. 27 Tuesday, Feb. 21, 1978 Sovjetska stvarnost Ped zgornjim naslovom je znani ruski disident pi-telj Amalrik v tedenski angleški izdaji pariškega Le Monde objavil odlično poročilo o družbeno-gospodarskih ramerah v modemi ZSSR, Članek je ponatisnil tudi kanadski The Globe and Mail. Zaradi izredne aktualnosti ga posredujemo tudi našim bralcem: skovakem pokopališču obsojeni na 8 let ječe, ker so redno izsiljevali denar od ljudi). Nekateri bodo rekli, da sem protisovjetski. Niti malo ne. To je neokrašen popis stvarnosti, ki jo je mogoče izslediti v vsakodnevnem sovjetskem časopisu, da-si vsak sovjetski časopis obravnava vsak tak primer, kakor da bi bil izjema. Toda vsakdo, ki zna brati, si iz teh škandalov lahko ustvari povsem pravilno in resnično mrko sliko. IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — V nedeljo, 26. februarja, bo pri Sv. Štefanu misijonsko kosilo, katerega prirejajo misijonski prijatelji, včlanjeni v Misijonskem krožku. Zato nekaj o misijonih. Misijoni so tako stari kot naša sveta mati Cerkev. Kristus je poslal apostole po svetu z naročilom: “Pojdite in učite vse narode in jih krščujte ...” Od takrat so služabniki Cerkve šli med narode oznanjat božjo bla-govest. Med slovanske narode .sta prišla sv. brata Ciril in Me-Čirn si sovjetski državljan pribori svoj Žiguli — da tod. na Irsko je prišel sv. Patrik, ne omenimo drugih domačih modelov — hitro naleti na 'med Slovenci je deloval sv. Mo-druge probleme, katerih največji je pomanjkanje par- jdest itd. kirnega parka. Zaradi klime to ni majhen problem, po- j „ , vrhu tega pa v ZSSR tudi nimajo antifreeža (proti aa-l. Tudl ^ lmam“ “»>?“* mrznjenju motorja). Tujci ta proolem rešujejo tako, da J k , Tudi Slovenci motorje vodko, česar pa sovjetski 8anskl“1. na"odl' .^cU biovencl J ’ -r - smo jih imeli m jih se imamo. Friderik Baraga je na čelu med imi še druge pred njim, ki so oznanjevali evangelij med pogani. Danes jih imamo celo vrsto. Pred drugo vojno smo imeli slona Kitaj-je najbolj znan msgr. Jožef Kerec, doma ske folklorne skupine ŠARC. iz Prekmurja. Komunisti so, ko so prišli na oblast, izgnali vse misijonarje, tudi slovenske. Ti danes delajo med Slovenci v Kanadi. j Slovenci imamo, kolikor mi je 'znano, okrog 80 misij nar jev in deluje o. Vladimir Kos in še drugi, v Indiji je več slovenskih blagovestnikov. Eden, jezuit Janez Ehrlich je pred kratkim u-mrl. Med Kitajci na Formozi deluje zdravnik dr. Janež. Dela zastonj, za plačo mu je le hrana in stanovanje. Med črnci deluje vrsta slovenskih misijonarjev. enostavno vlivajo v ^-----,------ ... . državljani ne morejo doumeti in tudi sredstev nimajo „ ,3 B ,3 za to. Tako izgine ob začetku zime iz prometa najmanj imeii SSmo Knobleharia tretjina zasebnih avtomobilov in tako stojijo ob plobni- ^ 2 T kih do naslednje pomladi. __ • Za avtomobile je treba tudi nadomestnih deiov. Ker sovjetski načrtovalci te zadeve leta niso vzeli v poštev, se je le-ta seda j zapletla do skrajnosti. Razvila se je vse- venski "misijonarje stranska črna borza za nadomestne dele ter tatvine, skem izmed niiil vrstijo pa se tudi številne nesreče, ker je veliko avtomobilov v slabem stanju. Primanjkuje povrhu tega gasolin-skih postaj in izvežbanih mehanikov. Zimski večeri v Moskvi so dolgi. Teče veliko vodke, ki hitro spravi pivce v neskočne debate. Kadar koli se hoče kdo pozanimati za ZSSR ali pa hoče razumeti vse upe in nesreče, navdušenje in razočaranja tega 60 let starega režima, se mu neprestano vsiljuje vprašanje: “Ali je moderna sovjetska družba rezultat ruske zgodo- l^imnalklki'delijo v različ- jnariti. vine ali pa je produkt marksizma-lemmzma? jnih državah Njih imena sreču_ Kako si je mogoče npr. razložiti neprestane revne jemi v petkovi številki Ameri-žecve tudi letošnja m bila nit boljša? Ko je brežin jev ške Domovine. Na Janonskem1 nedavno objavil to žalostno novico, je znova zvrgel krivdo na slabe vremenske prilike. To brez dvoma drži za nekatere predele države, toda ne za vse. Prav tako ni mogoče prezreti, da imata velik del Kanade in praktično vsa Finska prav tako kruto podnebnje kakor ZSSR pa nikdar ne tožita zaradi slabe letine. Kaj torej? Če vrtaš v globino, se nekateri sovjetski funkcionarji hitro vračajo v preteklost: današnji ruski kmeti so potomci starih sužnjev. Ne istovetijo se z zemljo, tako kakor se to svobodni kmetje v večini drugih evropskih dežel. Na prvi pogled je to privlačna teorija. Toda ne odgovori na vsa vprašanja. Ne razloži npr., zakaj zemljišča, oddana kolhoškim in sovhoškim delavcem v zasebno obdelavo, proizvajajo blizu 30 odstotkov (uradna statistika) celotne poljedelske proizvodnje, namenjene za javno potrošnjo. Toda celotna površina teh zemljišč znaša komaj 0.5 odstotka sovjetske obdelane zemlje. Ko prebirate te številke, lažje razumete, zakaj je Brež-njev v imenu pragmatizma nasprotoval tistim, ki so hoteli odpraviti ta zasebna zemljišča. Daši govorijo o odpravi neenakosti med mestom in deželo, so sovjetski vodje čakali do leta 1975, da so priznali kmete za polne državljane in jim izdali notranje potne liste, brez katerih je nemogoče oditi tudi na kratko potovanje po dnžavi. Ali se je zato treba čuditi, če kmet sanja o begu z dežele, da bi se zatekel v status in relativno svobodo tovarniškega delavca? Ali je še kje na svetu država, kjer vse časopisje objavlja uvodnike, napovedujoč kmetom, da se je čas žetve približal? Ali kmet tega ne bi znal sam ugotoviti? Kje drugje na svetu tisoč traktorjev dobesedno razpada na poljih, ker so se pokvarili in ni nikogar, ki bi jih popravil? Ali, kjer polja ostajajo poplavljena, ko bi jih s nekaj kanali izsušili in bi posejano seme ne zgnilo? Cena je visoka, ko ugotovimo, da ZSSR 30 odstotkov sVojih investicij vlaga v poljedelstvo, ki je še vedno defektivno, dasi zaposluje blizu. četrtine delovne sile. Težko je razumeti, kako se takšne velike investicije iz-plačajo, ko sovjetski vodje poljedelstvo še naprej izpostavljajo tveganju. Samo tisti, ki ne vedo ali nočejo poznati sovjetske družbe, se bodo čudili, ko odkrijejo, da je pomanjkanje vir Črnoborzijancev, ki so nujen del sovjetskega družbenega mozaika. Živeti v ZSSR pomeni vsak dan podkupovati. Podkupovanja so na dnevnem redu na vseh področjih udejstvovanja, bodisi da gre za taksi ali za kos jagnjetine; da zagotoviš sinu ali hčerki napraviti izpit; da dobiš par finskih smuči ali nujno potrebno zdravilo’ ki bi moralo biti na razpolago v kremeljski kliniki; da si zagotoviš splav doma; ali da poskrbiš za dostojen’pogreb svojcu (decembra 1973 so bili štirje delavci na mo- Zato je kar po telefonu ukazal tistim, ki imajo kaj besede ob takih prilikah, kaj in kako naj delajo, da se bo mesto čimprej izkopalo iz snega. Ko nas je te dni spet zametlo, je ukazal, da morajo hiti vsi snežni plugi takoj uporabljeni pri čiščenju cest in je dal najeti še privatna podjetja, ki so pomagala. Sedaj načrtno čistijo tudi stranske ceste. Ovira so parkirani in zameteni avtomobili. e Število Judov narašča, tako pove statistika. V državi Izrael je 3,059,000 Judov, v ZDA jih imamo 5,775,000, od tega v Chicagu 253,000. Mesto New York jih ima največ. Ni čuda, da imajo povsod veliko besedo. Niso le številčno močni, imajo tudi denar in ta je — sveta vladar. Koline bomo imeli na praznik sv. Jožefa, v nedeljo, 19. marca. Ker imamo mnogo Jožetov, Jožic in Pepc, bodo gotovo slavili svoje godove ob tej priliki v naši dvorani. Koline bodo pomagali delati člani naše sloven- Na mojem dvorišču imam tako goro snega, da ne vem, kako hi jo krstil. Menda je najboljše, da ohranim staro slovensko ime Triglav. Bojim se le, če bo izginila do časa, ko bom pričel vrt- G. šajnoviču, ki je tudi eden od Štajercev in se me je spomnil v AD, vračam pozdrave. Tudi Štajerci nekaj pomenimo v slovenski skupnosti. Štajerci sami, brez Ljubljane, so rešili Maribor in vso Spodnjo Štajersko pred ponemčenjem 1. 1918. Tudi to nekaj velja za zgodovino. Si Dobili smo novega bralca be-Imajo svojo slovensko misijon-'ril pri slovenski maši. Župnik sko postojanko. Med njimi je p. Klavdij je “mobiliziral” dr. p. Ketiš, doma od Sv Trojice v Ludvika Leskovarja in on se je Slov. goricah. On koplje vod- seveda odzval. Prav dobro je o-njake, da bodo imeli prebivalci pravil in lepo bi bilo, da mu zdravo pitno vodo in uči te u- sledijo tudi drugi. Vsako nede-metnosti tudi črnce. Sedaj je Ijo naj bo nekdo drug, mladin-doma na dopustu. Misjonarji, ki ska nedelja je pa rezervirana za so vse zapustili in sledili klicu mladino, božjem, niso samo misijonarji. * Gradijo tudi hiše, cerkve, šole, Udeležba pri slovenskem kri-delajo po bolnišnicah, so med zevem potu na prvi petek v po-lajbolj zapuščenimi, med go- stu je bila prav lepa, kljub sla-bavci. Vsem so postali vse. bim potom. Kar nas živi v oko- Na-ša dolžnost je, da jim po- lici Sv. Štefana, smo bili skoraj magamo z molitvijo in denarnimi prispevki. Mi, v ozadju, mo- Slovenska šola pri Sv. Vidu vabi CLEVELAND, O. — Slovensko naselje v Clevelandu in o-kolici je nadvse ponosno na sve-toviško slovensko šolo, pa kljub temu ne govori mnogo o njej, vsaj po časopisju ne. Naročniki Ameriške Domovine vsepovsod , . . . r iijone dinarjev MCETl 'š & wih fi I Stari grad nad Celjem potrebuje popravilo Prešernove medalje Kulturna skupnost J esenice Celjsko turistično društvo je je izdelala in začela prodajati v v preteklih letih porabilo 4 mi- Prešernovi hiši v Vrbi medalj6 za ohranjanje z zanimanjem brali poročila razvalin Starega gradu nad Ce- o delu te najmočnejše slovenske ,. osemrazredne sobotne šole v A- | J za gostišče na tem privlačnem izletniškem kraju. Letno ga je povprečno obiskovalo , , n J okoli 100,000 ljudi, lani pa je to slovensko mladino materinega v, ,, , , , 7 število porastlo kar meriki, ki z lepo organiziranim 1 programom že nad 20 let uči na 130,000. Društvo opozarja,' da je zlasti Friderikov stolp močno “nagri-zel zob časa, svoje pa je dodal še potres leta 1974”. Če ne bo sredstev za nujna popravila, bodo morali morda že letošnjo pomlad grad zapreti zaradi varnosti obiskovalcev. Turistično društvo pravi, da je za nujna popravila potrebno vsaj 400,000 dinarjev. jezika in s tem vzgaja bodoče bralce slovenskih časopisov in knjig. Ako bi o vsakem razredu imeli le eno obvestilo in bi te notice objavljali mesečno, bi imeli poročila skozi celo šolsko leto. Potem bi v svetu ne u-stvar j ali videza, kot da se šola prebudi samo takrat, kadar pripravlja nastop ali prireditev. Danes vas vse vabimo na kosilo. Ni to kulturna prireditev, toda za obstoj šole je kljub te- ^ , . ,T mu potrebna. To nedeljo, 27. fe- K Oskrunjeno Navje , Ha nekdanjem pokopališču sv. bruaria, od enajstih do dveh po- T». .v, ^ T . , , , , J J ^ .. .7 Krištofa v Ljubljani, sedaj ga poldne, bo v avdtonju pri Sv. . ....... , . , ;r., n. . v , i imenuje]o Navje, so prve dni le- Vidu na voljo goveja pečenka1, v . , , . , , .tosnjega leta neznani divjaki m pečena icokos, obed, ki ga bo-1 ... -7 t i -u , L , prevrnili spomenike slovenskih oo za nas vse pripravile matere , ,, , f v , ^ kulturnikov. Pregled posebne otroK slovenske sole. Odbor .... .V1 , komisije za spomeniško varstvo starsev vas lepo vabi na to ko- j. , t t • -i i ti .. ,T ..b, , . . je dognal, da je škoda velika, silo. Napravili boste sbbi m va- , ., . .... v, v. • ... , , , (Sest spomenikov je bilo težko sim gospodinjam uslugo ter pod-! v, . v, , T L M poškodovanih, število prevrnie- prii delo starsev otrok sloven- v . . . v . . . , ... , . mh pa se enkrat večje, ske sole, ki se trudijo, da so iz s podobo Franceta Prešerna, delo Staneta Dremlja. Medalje so izdelane v zlatu, srebru in bronu. sem v Florido, kjer sedaj ži- leta v leto kriti vsi stroški. Kakor po krščanskih domovih vim. pomolimo in se za dobrote' za-1 Všeč mi je, da se v listu s hvalimo, kadar sedemo k mizi, spoštovanjem spominjate pokoj-tako hoče tudi slovenska šola nib, da ne pozabite visokih začeti svoje kosilo z daritvijo, rojstnih dni zaslužnih pionirjev. Otroci in starši se bodo zbrali ob , Ob rojstnem dnevu se vsakemu 10.30 v cerkvi sv. Vida pri skup- j izmed nas porodi v duši nešteto ni sv. maši. Tudi če vam ni mo- J spominov. Na ta dan pomislimo, goče priti na kosilo, ste prisrčno kako daleč smo že priromali, vabljeni k tej sv. maši, pri ka- kako dolga bo nadaljna živ-teri bo sodelovala šolska mladi- ijenjska pot, pa tudi koliko naših dragih že v grobu spi. Naj napišem par ljubečnih besed v spomin moji pokojni materi, katere rojstni dan je bil 16. februarja 1879. “Draga moja mati, nikoli ne boste pozabljeni, nikoli poplačani za vse skrbi, za vso ljubezen. Naj Vam poplača ljubi Bog, kar Vam nisem mogel povrniti jaz, tako daleč proč od domače hiše.” Ameriški Domovini želim vse dobro in lepo pozdravljam! Jože Kastelic Ceste ali predor? Med občinami Idrija, Logatec Tolmin in Škofja Loka velja dogovor o urejevanju starih cestnih zvez, ki bi naj povezale sedaj dokaj zaprte obmejne P°' krajine: Gorenjsko s Primorsko in Gorenjsko z Notranjsko. 2c* Ija Bovčanov, da bi s predorom skozi Julijske Alpe dobili krak ko in neposredno zvezo z Gorenjsko, bo morala stopiti v O' zadnje, dokler ne bodo obnovljene in modernizirane star6 cestne zveze. V Sloveniji so umrli 1. februarja V Češnjici: Lojze Bogataj; v Ljubljani: Ivan Ložar, D60' poldina Kovačič, MiroslaV' Pekarek; v Laškem: Jože Slapšak; v Zagorju ob Savi: Ja1162 Hauptman, Ivan Narberger, v Hrastniku: Marija Urbajs; v Šmarju pri Jelšah: Anika 7H ze. Vik- J# na. Zahvalimo se pri tej sv, maši za vse prejete dobrote in naj ta daritev še posebej velja v zahvalo Boigu, ki je našemu narodu dal mladino, ter prošnja, da jo še naprej varuje in vodi. JML ’ Elriašiv® iajsv, hmm pri Sv. ¥idu mh\ na zajtrk CLEVELAND, O. — Kakor prejšnja leta prireja tudi letos Društvo NajsV. Imena v naši fari zajtrk “omlet in klobasic”. To bo v nedeljo, 12. marca 1978, v avditoriju od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne. To je že 19. le Chardon, O. — Spoštovani! 1 Priložen je ček za enoletno naročnino, pet dolarjev za božična ivoščila in dar za tiskovni sklad, to, da si naši moški zavihajo ro-1 Z istom sva zelo zadovoljna, kave in vam nudijo ta okusni samo pošta je začela bolj počasi zajtrk. Lansko leto so postregli hoditi oziroma dostavljati, dru-preko 1,200 posetnikom. | gače pa prejmeva vse številke v Prispevek za odrasle je $2, za redu.. otroke pod 12 let starosti pa $1. Ves čisti dobiček je kakor vedno namenjen cerkvi sv. Vida. Vljudno so vabljeni vsi naši farani, nekdanji farani, člani in prijatelji. Vstopnice so naprodaj v žup- Vse pri Ameriški Domovini in vse njene bralce prav lepo pozdravljava! Joseph Križman 2. februarja V Kropi na Gorenjskem: tor Mrčun; v Ljubljani: Drago Gale, jana Boštele; v Ormožu: Zmago Grebenjak> j v Vogljah: duhovnik Karel & javec; v Dravljah: Frane Žerovnik; v Mariboru: Metod Starman! ; v Kranju: Ferdinand Šega; v Polju: Franc Čuda; na Viču: Rudolf Leskovic; v Celju: Janja Petan; v Hrastniku: Janko šinkoveCi v Domžalah: Peter Keber. 3. februarja V Kamniku: Ivan Bizjak; v Stari Loki: Rozalija K1o,’dOV:’ roj. Jugovič; j v Ljubljani: Elizabeta Ster^ roj. Ponikvar, Nada Fortun roj. Sitar; na Igu: Alojzija Repar. 4. februarja V Novem mestu: Jernej 2ag’ v Kočevju: Ana Troha; v Idriji: Mara Miškot, roj. dri j an; v Ljubljani: Vlasta Hiter, ramo biti pomožni misijonarji v saledju. Ali vam je znano, da številne dobre duše tudi med Slovenci, vzdržujejo črne dija- vsi. Nad 50 nas je bilo. Letos so pa manjkale naše zveste srenj-čanke: ga. Marija Žgavec, katero je Gospod poklical lani k Sebi; ga. Marija Vavpotič, naša 90-Ietnica, ki se fe preselila k 'ce in bogoslovce, da dosežejo svoji hčerki daleč proč od naše cilj in postanejo duhovniki. To cerkve, in ga. Helena Remec, ki so navadno skrite duše, ki niso bogate, pa dajo mnogo. Slovenske fare na Koroškem so že spravile k oltarju več črnih duhovnikov. Ko se bomo v nedeljo, 26. februarja, zbrali k misijonskemu kosilu, sklenimo, da bomo ved-no radi pomagali misijonom, zlasti našim slovenskim misijonom. Postanite člani misijonskega krožka. Naročite Katoliške misijone, da boste lahko sledili razvoju misijonskega gibanja. * Naš župan Bilandič je ener-giično nastopil, ko smo kar dvakrat v 14 dneh imeli silovito snežno vihro. Prvič je bil v Washington;: in ni mogel domov, ker je letalski promet obtičal, nosi svoj križ z Gospodom na bolniškem vozičku. Tri zveste duše, katere niso nikdar opustile te pobožnosti, v majhni slovenski skupnosti mnogo pomenijo. “Fantek, kam pa tako hitiš?” “Domov, da me bo mama okregala!” “In zato tako hitiš?” “Moram, če ne bo očka prej doma, potem bo pa še kaj več . . .” , * Lepo vse pozdravlja, žameten od snega, “Toti Staj ere” New Middletown, O. — Cenjeni! Kako to, da zadnje čase I nišču sv. Vida, pri uradnikih tako neredno prejemam list? 1 društva, lahko jih pa dobite tudi BiI° .1e slabo vreme, kar opravi- j pri vbodu na dan prireditve. |čuje, zadnja dva tedna pa je bi- 6. februarja Upamo, da.se boste odzvali lo leP°- pa sem dobil po dve V Šmartnem našemu povabilu! 'številki na teden. Za odbor: I Današnji svet je razburkan, Dan J. Postotnik zato sem vsak dan radoveden, ijkaj se bo zgodilo. Zvečer poslu-|šam. televizijo, pa malo IvM Slabin, Joža Kastelic, Germek, Marija PodhraS roj. Arzenšek. Jože TotnsiD v Bizovniku: Marija Avsec, v Ločni: Marija Zupan; v Preserju: Ivan Cerk; na Jesencah: Vika Bevc, Grom; v Kresnicah: Alojz Štros. rd Podpirajmo Rožmattovo zavetišče v Argentini /Z AMš/f/ VRST Bessemer, Pa. — Spoštovano uredništvo! Priložen je ček za petkovo misijonsko naročnino za č. sestro Thereso Medvešek. Jaz rada berem Ameriško Domovino. Posebno všeč so mi sestavki e. sestre Lavoslave iz Lemonta in “Totega Štajerca” iz Chicaga. Nadaljujte z Vašim zaslužnim delom. Vse pri Ameriški nje Ameriške Domovine na naš Domovini lepo pozdravljam! j dom. Domovine smo vedno ve- Pauline Vrečar {seli, radi pregledujemo vse no-* j vice in sestavke v njej. Kar je !Nevv Smyrna Beach, Fla. —-jveč kot naročnina, je dar listu. Spoštovani! Prav lepo se Vam j Lepo pozdravljava uredništvo, zahvaljujem za pošiljanje pri- upravo ter vse sotrudnike! razumem. Si mislim, bo že Ameriška Domovina prinesla čez dva dni. Pa ni niči Ali ni nobenih dopisnikov, ki bi napisali kak pomenljiv članek, kar Cronkite na hitro pove. Žal mi je, da ne razumem angleško, pa sedaj je prepozno, bom skoraj 78 let. Pozdravljeni! Ivan Plečnik * Euclid, O. — .Spoštovani! Prilagava ček za nadaljne pošilja- ob Paki: Krajnc; .u- Tomačevem: Tomaž Gr°z121 Dravljah: 'Frančiška Sk°P Julijana ifiCi MarolJ' roj. Mikelj, čini; v; na Verdu: Mila Jelenc-2bPn v Trstu: Milko Škrap; v Ljubljani: Dragica Sokova. v Domžalah: Janez Smolnika1’ v Sežani: Albin Kuret; OF v Rakitniku: rek. Frančiška ljubljene Ameriške Domovine Jožo in Mary Miklavčič Čitateljem na področju ' ^ kega Clevelanda priporoča™0^ novice iz Slovenije posl«^^, slovenske radijske oddaje ^ smi in melodije iz lepe je” na univerzitetni PoS VvCSB S9.3 F M vsak dan nedeljka do četrtka ob °- od zvt' čer in ob nedeljah od 1. popoldne, ki jo vodita lan in ga. Barbara Tavlo^ ^ Novi naslov postaje je: 1990 221 St., Euclid, Ohio iM'- KANADSKA »*|>«Y>ni morali položiti v vsak travnik in smemo pozabiti, da je v Slove-v vsako polje plastične cevi z ni ji kar precej zamočvirjenih luknjami. To so posebne cevi, polj, ki bi se lahko izsušila in ki jih uporabljamo v Kanadi in uporabila za bolj intenzivno idrugih državah za izsuševanje poljedeljstvo. Tako imamo Kr- iz slovenskega Toronta Klici, zahvale in prošnje od vsepovsod Oče Jože Kokalj, goreč misijonar v Zambiji, se iskreno zahvaljuje za božični dar misijonskim krožkarjem iz Toronta. Pravi: “Svoj delež sem dal To- Bh prvi d;l@fn]§I smrt! pisatelja Karla itaseja TOFONTO, Ont. — V januarju je poteklo eno leto, odkar je življenjske ozare prehodil in se preselil v boljša bivališča po vsem svetu razkropljenim Slo-mažinu, ki gradi in rabi. Drugim vencem naj dražji pisatelj Karel bom dal po praznikih. Bog Vam Mauser. j pravilo program s sodelovanjem cerkvenega pevskega zbora pri Mariji Pomagaj. ^Spominskega večera so se poleg splošnega občinstva udeležili Mauserjevi sorodniki: mama Helena, brat Otmar z družino, čč. gg. duhovniki in čč. sestre iz župnije Brezmadežne. Spored je obsegal branje odlomkov pomembnejših Mauser- povrni! Ostanimo povezani v molitvi in dobrih delih tudi v novem letu! Danes je Stanko Rozman odšel na svojo postojanko (Konec decembra 1977, op. por.). Njegov naslov je: Stanko Rozman, P.O. Box 22, MUMBWA, Zambia. Bog blagoslavljaj vaše družine, Vaš Jože! V Zahodni Bengaliji (Indija) živi in deluje sestra M. Magdalena. Tudi ona je polna zahvale ža dar zadnjega Božiča, ki ga je prejela od Baragovega Misijon- , skega krožka iz Toronta. Pravi, da pri vsaki maši moli za dobrotnike. Obenem se sama priporoča: “... da se spomnite tudi mene sirote v vaši molitvi, ker sem že dopolnila 85 let in 49 v Indiji, a moje sirote želijo, da bi živela do 100 let. Naj se izpolni volja božja, jaz bom drage volje Njegova klena domača beseda je bila polna življenja. Do skrajnih razsežnosti višin in globin človeškega duha in srca je segla, pripovedovala krepke zgodbe domačih ljudi, jokala, vriskala in pela, trpela je, ljubila in sovražila; vse, kar je dano človeku, je občutila in vrela na dan kot studenec izpod gorskih'skal -— čista slovenska beseda, brneča kot bronasti zvonovi slovenskih cerkva, ostra in bridka kot jeklen’meč, kot resnica, za katero je trpel in se boril. Mauser-jeva je dobra in ljubezniva očetova beseda, ki vodi in uči in varuje večne zaklade svojega doma, ki svari, opomnja in kliče k miru, odpuščanju in ljubezni. Je molitev zvestega srca, ki ljubi svojega Stvarnika, Naj višjega Mojstva in Umetnika. Zanj Že danes oozarjamo vse farane in faranke, zlasti našo mladino, naj se vnaprej veselijo lepega obiska v začetku marca. Po prireditvi bo odprt bar in morda še kuhinja za kaj toplega, vmes pa bomo malo pokramljali. Naj bi ta večer postal najlepši družabni večer te vrste! Plesa ne bo, ker bomo v postu, smeha in veselja pa več kot delala za moje sirote do konca utripa in v Njegov mir se vrača življenja. Vsak dan jih pride v dispanzer 150 do 200. Poleg zdravil prosijo tudi za hrano in obleko, a jaz dajem kolikor mogoče in končno jim pokažem pravo pot v večnost.” Iskreno pozdravlja vse člane. Glas iz Tajske pravi: “Kot že toliko let, ste nas zopet razveselili z velikodušnim božičnim darom. Naj vsem članom Baragovega misijonskega krožka dobri Bog stotero povrne! Pri' nas je zaenkrat še vse v redu in pripravljamo rojstvo Gospodovo po najboljših močeh. Kot v vseh državah v razvoju, so bogati vedno bolj bogati, revni pa vedno bolj revni. Pomagamo zmanjšati vrzel med obema. Vaš dar nam bo v pomoč. Kar največ svetega miru vam in vašim, hvaležna s. Ksaverija Pirc. , Iz afriškega Toga je zelo na kratko pisal: “Prisrčna vam hvala za vaše dragoceno pismo. Ob priliki se vam bom oglasil z več vrsticami. Trenutno ne morem, ker me že dalj časa daje revmatizem, ob vsem obilnem delu in skrbi, še enkrat, hvala, hvala; v Bogu z vami združen Evgen.” (p. Eugen Ketiš August.) Por. BMK in išče poti po težkem in napornem delovnem dnevu na zemlji. V tej izklesani in čisti Mauserjevi besedi je lepota našega leposlovja, kot so po ustvarjali ve-iliki pesniki in pisatelji prejšnjih dob. Prezgodaj je omahnila Mau-serjeva roka, prezgodaj je bogata duša zapustila revno telo, ki se je izgaralo za družino in domovino. In ob obletnici njegove smrti ponavljamo s pesnikom: V svojih delih sam živel boš večno. .. Zdaj,, ko je roka ovenela in srce obstalo ob zadnji skrivnosti, zdaj so Mauser jeva književna dela postala slovenska kulturna dediščina. Ob njegovi smrti se je spet razprla duhovna praznina, ki jemlje življenjsko kulturno moč našemu rodu izven domovine, ugasnila je žarna zvezda na našem kulturnem svodu. Njegova dela so ostala. Povesti ljudi in krajev, iz katerih smo vsi izšli, so naša last, kot je pisatelj sam postal last naroda. V Torontu smo se Mauser j e-vemu sopminu oddolžili s kulturam večerom Slovensko gledališče je za nedeljo, 22. januarja, popoldne v dvorani Brez-! madežne v New Torontu pri- jevih del. Na zadnji odrski steni kadarkoli prej. Vstopnine ne bo. smo gledali v povečani meri pro- Le prostovoljni darovi bodo do-jektirano pisateljevo sliko, okrašeno s šopkom rdečih nagelj ev, povezanih s slovenskim trakom. G. inž. in ga. Franc Grmek, prijatelja Mauser j eve družine, sta s kratkim filmom zadnje postaje pisateljske zemske poti začela program. Zatem smo poslušali na traku posneto pisateljevo besedo (Cleveland 1986) in kratek življenjepis, ki ga je podal Peter Čekuta. V branju odlomkov Mauser j evih del so nastopali: Neži Čekuta (Kristina Marija), Vilko Čekuta (Pokopališča, Slovo iz daljave), Anica Resnikova (Razdrto gnezdo), Mirjam Čekuta (Pozdrav rojakom, Življenje), Aleksander Koželj (The Cleveland Twist Drill Co.), Milena Čekutova (Drevesce na cesti). Cerkevni pevski zbor Marije Pomagaj, ki ga vodi Dušan Klemenčič, je povezoval prozo s pesmimi “O kresu”, “Kragulj čin” in “Triglav”. V odlomku drame “Kaplan Klemen” so nastopali: < Janez Mesec (oče), Peter Čeku- J ta (Kaplan Klemen), Vilko Čekuta (župnik), Andrej Stražar : (Trpin), Joško Mihevc (Košak), j Tomaž Ahlin (Resmen), Anica ostala njegova družina. Na odru se je pokazal film z lanskega pogreba v Clevelandu, kateri se je razvil v sliko pokojnika, ki je spremljala ves potek programa. G. Vilko Čekuta je podal nekaj življenjske poti pisatelja, [nakar so sledile deklamacije in odlomki iz Mauserjevih del, katere so podali: Peter, Mirijam, ga. Čekuta, g. Koželj in g. Resnik. brodošli (morda po en dolar) za Odlomek iz romana “Kaplan kritje prevoznih stroškov. Dru- Klemen” je bil res dramatsko žine pa si bodo štele v čast, če odigran ob sodelovanju J. Mese-bodo smele nuditi prenočišče ca, A. Stražarja, A. Demšarjeve, desetim gostom iz Clevelanda. Vilkota in Petra Čeku te. V nedeljo nam bodo pomagali Cerkveni pevski zbor pod vod-pre-pevati med sv. mašo ob stvom g. Dušana Klemenčiča je 10.30. poskrbel slovensko pesem. Društvo Lilja ne prihaja go- ! Duša pokojnega pisatelja se stovat zaradi denarja, ampak da je ponovno odkrila, Mauser je nam prinese malo smeha in ve- bil vsekakor socialen in krščan-selja. ski mislec, globok sobrat pre- Pokazali in dokazali bomo go- prostega delavca in človeka, stom iz Clevelanda, da znamo Spisi od rane mladosti, skozi revolucijo in lesenega mesta v begunstvu, pa do velemest Amerike odsevajo veličino trpljenja in poštenja poleg ljubezni do slovenske zemlje in jezika. Delavec, pisatelj, kristjan m antikomunist, ne kakor E. Hem mingway, ki je pisal iz bogati' močvirij. Vprašanje je sedaj, če bi vse te naprave zadostovale. Največji problem z barjem je v tem, da je Črna vas na barju za 4 - 6 metrov nižja kot središče Ljubljane. Obstojala bo torej stalna tendenca, da se bo tam zbirala voda in bo močvirno. Druga možnost Ljubljana z okolico ima sedaj že več kot 300,000 prebivalcev in ti proizvajajo vsak dan precej smeti. Te smeti in ruševine stavb, ki jih poderejo, ter drug material bi lahko odlagali na barju, predvsem na najbolj nizkih predelih, ga s tepi dvignili m izsušili. Geografska karta Ljubljane, izdana 1977, naznači, , 1951 Sunset Dr., Richmond Heights,! Bertha Dovgan, Ann Kristoff C Ohio 44143 ! Wolf, S. Matuch. SLOVENSKI DRUŠTVENI DOM RECHER AVE., EUCLID, OHIO Predsednik Ed Leskovec, podpredsednik John Troha, 1839 Kapel Dr., tel. 261-5886, tajnik Ray Bradač, blagajnik William Frank, zapisnikar Joe Petrič Jr., nadzorniki! Louis Sajovic, John Hrovat, William Janša; gospodarski odbor: Al No-vinc, George Carson, John Božic; direktorji: Joe Kušar, Phil Alich, Joe Klopovich, Ron Šuster; častni predsednik Joseph Trebeč, častni tajnik Stanley Pockar. Seje so vsako tretjo sredo v mesecu ob osmih zvečer v SDD na Recher Avenue. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE ‘BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, John Zakel, Frank Kamin, Frank Sleme, Joe Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617. SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik Jože Leben, podpredsednik Stane Rus, tajnik Stane Mrva ml., 1058 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103, telefon 881-6762, blagajničarka Berta Lobe, odborniki: Jože Bojc, Ivan V Mag spomin PETE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MAME, STARE MAME IN PRASTARE MAME mmm mmmm je umrla 20. februarja 1973 Hvala, naša dobra mama, vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi, božji mir, nebeška sreča bodita z Vami v večnosti, žalujoči: ANTONIA GORSKA, hči JOSEPH ZABUKOVEC, sin ANTOINETTE ZABUKOVEC, snaha JOSEPH GORSKA, zet Vnuki in vnukinje Cleveland, O. 21. februarja 1978. NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI » Mi izdajami) najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta, vsote so neomejene nad $1,000. * Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pri kegljanju, igranju košarke, itd., nadalje se lahko udeležite plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev ča otroke. « SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM! ZAPOMNITE SI POZORNOST! PRI NAS DOBITE OSEBNO Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N. Chicago Si, Joliet, 111. 60431). AMELIA MRAMOR, društvo št. 85. Ael. 282-8530 11528 Nantucket Dr., Lorain, Ohic GLORIA KREPEL, društvo št. 191, Tel. 944-6587 29377 Vinewood Dr., Wickliffe, Ohio ANTHONY CEK, društvo št. 219, Tel. 481-0992 506 Trebisky Rd., Richmond Heights, Ohio % i | CLEVELANDSKA NOVA RESTAVRACIJA | I NAŠ JEDILNIK VSEBUJE POSEBNOSTI | i; STAREGA KRAJA IN AMERIKE | - ZMESNE CEHE - j >; f \ VIENNA GARDEN j ;> Žgane pijače, domače in uvožena piva ter vina, x i Ob petkih in sobotah živa glasba! x ■; I i; UŽIVALI BOSTE KOSILO V PRIJAZNEM I | VZDUŠJU STAREGA DUNAJA! $ ZAJTRK - MO - VEČERJA £ < i/ BANKETSKE PROSTORE ZA 150 OSEB 1381L 36 St. Mdmi 88? 4222 GRDOIOVA POGREBNA ZAVODA 1853 Stat S3 E: 17010 Lake Shore Slvd. 431-203« 5531-6300 8RDINQVA TRGOVINA S POHIŠTVO! 15391 Waterloo Road 531-1235 PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper Cl SE SELITE izpomite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna Treasurer — Josephine Bradach Aditors — Carolyn, Budan, Sheldon Hopkins, John Vatovec Wardrobe — Marie Shaver, Mary Batis SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, O. 44110 President — Dan Pavšek, Sr. Vice President — Frank Ferra Treasurer — Joseph Ferra Recording Secretary — Sophie Magayna Financial Secretary — Frank Koncilja House Chairman — Edward Habat Helper — house — Jack Videtič Helper — house — Louis Legah Auditors +— Frank Sortirak, Joseph Somrak, Jr., Rudy Marn Other Directors: John, Habat, Jr, KAPLE HEIGHTS POULTRY £ GATiRIRG 17330 Broadway Maple Heights Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice In druge družabne prireditve. Zp prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolage vseb vrst perutnina. Se priporočam*,: ANDY H0GEVAR in SIROVI Tel. s v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 AMERIŠKA DOMOVINA 6117 SL Clair Ave. U Moj .stari naslov: £'} Cleveland, Ohic 4410? }) novi naslov: M6LLALLY POGREBNI ZSV0D MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma ; August Petalinkar, Adolph Korošec,'i Tibjash, Betty Rotar, L. Cosgrove. [Bill Ratajc. Pevovodja, Reginald Resnik j Manager: Agnes Kolovich Pevske vaje vsako sredo ob 8.1 Regular meeting the 4th Monday! uri v SDD na Waterloo Rd. jof month at 7:30 p.m. I Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 365 E. 156th St. KE 1-9411 ★ Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. •k Vera. narodnost in privatni običaji upoštevani, lir Paridrai prestar. Zračevalni sistem. 84 črna ambulančna posluga In aparat za vdihavanje kisiku ABC - CHARTER POLETI CLEVELAND LJUBLJANA od $433.00 (+ tax) naprej... ZAHTEVAJTE POPOLNI PROGRAM MIHELIN TRAVEL 1110 St. Clair Ave. — Cleveland, O. 44108 Tel. (216) 431-5710 GOVORIMO SLOVENSKO!