NoN vYcE Z RIBNIŠKO - KOČEVSKEGA KONCA MAJ 1995 št. 98 cena 160 SIT Pekarna ERAM Vaša pekarna Pekarna Hram, Trdnjava 1 Kočevje Telefon : 855-558 Poštnina plačana pri pošti 61310 Ribnica Bogo Abrahamsberg ♦ MAJ V PRIGORICI Zupan občine Ribnica ♦ JOŽE TANKO Občina Kočevje : ITAS v stečaju ♦ ZEMUIŠČA OB JEZERU KUPIL ZASEBNIK Minister za kmetijstvo v Ribnici ♦ ZAVITE POTI DO DRŽAVNE POMOČI Gledališka predstava gimnazijcev ♦ SEKS, INTRIGE IN LAŽI Kočevsko šolstvo ♦ VEČ ŽELJA, KOT JIH PRIZNA DRŽAVA Črna kronika ♦ NAMEREN POŽIG V SODRAŽICI Dušan Bižal in Milan Hribar ♦ S POTI PO ARGENTINI, II. del UGODNA PRODAJA REZERVOARJEV ZA KURILNO OLJE 1.000 1...........23.000 SIT 1.500 1...........29.400 SIT 2.000 1...........34.650 SIT 2.500 1............39.800 SIT 3.000 1...........47.250 SIT • standardne dimenzije: 680X1650X1000 do 3000 • rezervoarji posebnih dimenzij po naročilu so za enako litražo dražji za 20% • atestirane z garancijo • prevzem na RIKO-tu aii dobava na dom • možnost plačila v več obrokih KOVINOTEHNA TRGOYinfl KOYMAR Reška c. 23, Kočevje, tel. 853-621, fax 851-613, 7.00-12.00, 16-18 Opekarska 41 a, Ribnica, tel. 861-064 8.00-18.00 sob. 8.00-12.00. št. 98 uvodnik| UVODNIK Maj je tu. Težko smo ga čakali, kakor vedno doslej, saj že simbolno nosi s seboj vonj po prebujanju. Nesporno je, da se narava v maju najbolj razbohoti in tisti ljudje, ki so uspeli ohraniti pristen stik z naravo, se vsakega maja znova pomladijo. V človeški naravi je, da vidi le tisto, kar hoče videti in tako se marsikomu zgodi, da maj preprosto spregleda. Najglobje in najbolj dragocene lepote so očem skrite - vidimo jih lahko le s srcem in naravo moraš zagotovo -tako kot ljubega človeka - gledati z njim. Tega pa marsikdo ne zna, saj smo se ljudje že skoraj odvadili videti in slišati bistvo, ki izhaja iz nas, ne znamo pa tudi več pristno in intuitivno začutiti bližine nam dragih. Največkrat še samega sebe ne zaznamo več dobro ali pa sploh ne. V hlepenju za materialnim prestižem ali pa zgolj v bitki za preživetje smo si pozabili vzeti čas zase. Kdaj ste nazadnje ležali na majsko obsijani livadi in zrli vetrcu v lice - okrog vas so le krošnje dreves in požvižgovanje ptic - vi pa lebdite v vsej tej krasoti in prepevate sebi ljubo melodijo? Ljudje moji, bogati smo, neskončno bogati, kadar to doživimo. In čim večkrat si privoščimo to razkošje! Potem bomo tudi mi zacveteli v maju. UREDNICA/ /4 VSEBINA AKTUALNO........,.....................4-5 Ribnica je dobila socialdemokratskega župana, ki prisega na tržno obnašanje z občinsko lastnino. Kočevski župan svojo funkcijo opravlja že sto dni, v tem času pa so ga šolniki zasuli s tolikšnimi investicijami, da se jih bo lahko polotil le z veliko dobre volje pristojnega ministrstva in velikim posluhom svetnikov za našo mladež. NOVE NOVIČKE..........................6-7 Kmetijski minister je ribniškim kmetom razlagal filozofijo svojega ministrstva, ki je bolj verjetno zrastla na prekmurskih ravnicah kot pa na ribniškem zeljniku. Primorsko-notranjski politični zastopnik kmečkega stanu se je bolje presadil v skopo loškopotoško zemljo, srca pa je ogrel tudi z vzorno vzgojenimi otroci. ČRNA KRONIKA..........................8-9 Ogenj postaja vse bolj razširjeno sredstvo za reševanje problemov, a kdor se z ognjem igra, se lahko tudi opeče... VAŠ INTERVJU».......................12-13 S sogovornikom, ki v zrelih letih ostaja pomladno vitalen, smo obujali spomine na maj pred petdesetimi leti, v njegovi rosni mladosti... REPORTAŽA...........................14-15 Kočevska popotnika razpredata vtise iz dlajne dežele, v kateri velja, da kri ni voda in v kateri je z glasbo mogoče komunicirati bolj gladko kot z besedami. PRIREDITVE.............................19 Pomlad je napolnila pljuča ribniškim godbenikom in odprla grla ribniškim pevcem, kočevci so prisluhnili angelskemu inštrumentu in angleški pevki, fotografi iz enega in drugega konca pa so se zaobljubili, da bodo vso poezijo glasov in barv ovekovečili skozi objektive. Izdajatelj NOVE NOVICE s.p., Ribnica. Glavna in odgovorna urednica: Darja D. Hafnar. Novinar in lektor: Stane Hafnar. Stavek in fotografija: NOVE NOVICE Tisk: ADL d.o.o.. Po dločbi Ministrstva za informiranje sodi časopis NOVE NOVICE med proizvode informativnega značaja in se zato plačuje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno časopisa. Polletna naročnina 1600 SIT. Naslov uredništva: Gorenjska c. 7, Ribnica. Poslovni čas od 9.00 do 12.00. Tel. /fax 860-710 med poslovnim časom, ostalo .861-704. Žiro račun: 50100-620-128 05 1114115-410-68 Tf~%\_____________________________________________ AKTUALNO št.98 Seja ribniškega občinskega sveta IS ZA TRZNI PRISTOP DO DVORANE Ribniški svetniki so 11. maja - po dobrih štirih mesecih, treh rednih in eni izredni seji - končno zasedali v dokončni sestavi. Ugotovili so, da ima občina svojega župana Jožeta Tanka, ker pa je bil do izvolitve predsednik sveta, ga je na tej funkciji nadomestil mag. Andrej Mate, v vlogi svetnika pa Leopold Trdan. Soglašali so tudi z izbiro pravnice Nevenke Turk -Kraljič za tajnico sveta in občinske uprave, niso pa dali pozitivnega mnenja k imenovanju Janeza Henigmana za načelnika občinske uprave. Obravnavali so tudi sveženj predlogov sklepov svojih odborov ter določili svoje predstavnike v svete javnih zavodov. Tema, ki se je na dnevnem redu pojavila kar pri treh točkah, je ureditev up-ravljalskih odnosov v občinski dvorani Komercialnega centra Ideal. Na predlog posebne komisije naj bi občina kot nadaljevanje investicije v začasnem proračunu zagotovila 1.2 miljona tolarjev za ureditev ozvočenja, potem pa razpisala natečaj za oddajo dvorane v SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI RIBNICA Skupno število volilcev z območja občine 8.211 Odstotek udeležbe: 37.56 Oddanih glasov: 3.084 Neveljavnih glasov: 148 Veljavnih glasov: 2.936 kandidat št. glasov % glasov 1. Jože Tanko 1.975 67.27 2. France Mihelič 961 32.73 SPOŠTOVANE OBČANKE IN OBČANI! Zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje na volitvah za župana občine Ribnica. Izvolitev pomeni veliko moralno obvezo, veliko odgovornost, vendar menim, da bom s pomočjo zaposlenih v občinski upravi ter z aktivno podporo Občinskega sveta uresničil naloge, ki smo si jih Socialdemokrati skupaj s Slovensko ljudsko stranko in Neodvisno listo obrtnikov in podjetnikov zadali pred volitvami. Hvala. Jože Tanko določenih urah za predvajanje filmov. Svetniki so se v nasprotju s ponudbo Miklove hiše tako odločili za tržni pristop pri upravljanju dvorane, ki ostaja v upravljanju občine, vsak uporabnik pa jo bo lahko za svoje potrebe najemal proti povračilu stroškov vzdrževanja in najemnine. Miklova hiša se tako pod enakimi pogoji kot ostali vključuje v uporabo dvorane, ostane pa ji naloga usklajevanja programov. Odbor za komunalne zadeve je pred svetnike iznesel dilemo, kaj storiti s ponudbo zasebnika iz Sodražice, da bo uredil parcelo ob peskokopu za bodočo obrtno cono, če bo občina dala soglasje za gradnjo hiše in delavnice na njegovi parceli v neposredni bližini. Svetniki iz Sodražice so ob tem odprli razpravo o prepotrebni lokaciji obrtne cone v Sodražici. Ugotovljeno je bilo, da je lastnik tamkajšnjega zemljišča pravzaprav državni sklad. Občinskim upravnim organom so naročili, naj pripravijo spremembo ureditvenega načrta na območju peskokopa tako, da bodo upoštevane tako želje zasebnika kot potrebe po morebitni obrtni coni. Svetniki pa niso dali soglasja kinologom za uporabo stadiona na Opekarski cesti za svoj poligon, novo lokacijo pa si bo društvo moralo najti samo. Tudi Centru za socialno delo niso še prižgali zelene luči za nakup sicer občinskih prostorov nad Agencijo za plačilni promet saj obstaja namreč velika verjetnost, da bo na pobudo poslanca Benjamina Henigmana Ribnica dobila sedež državnega sklada za ravoj, ki bo potreboval prostore. Svoji upravi so naročili, da naj opredeli, s kakšnim stanovanjskim fondom razpolaga občina (trenutno ima na razpolago samo eno nezasedeno garsonjero iz solidarnost- nega fonda, za katero bo v kratkem objavljen razpis na občinski oglasni tabli). Sprejeli so sklep, da gre v javno razpravo odlok o javnih gospodarskih službah na pödroqu komunalne dejavnosti, s katerim bi racionalizirali občinsko porabo na tem področju. Dali so soglasje, da se po enem letu dvigne ekonomska cena za oskrbo v vrtcih, tako najnižja participacija staršev za vrtec znaša po novem 4.800 SIT. Upravno enoto so obvestili, da naj upravne postopke v zvezi z legalizacijo R- Kanala vodi ne glede na sklepe prejšnjega predsedstva skupščine o prepovedi opravljanja gradbenih del, ki formalno niso niti obvezujoči, ker jih skupščina ni potrdila. Dokler R-Kanal ne pridobi ustreznega uporabnega dovoljenja, pa mu svetniki ne dovolijo video snemanja sej. Med pobudami svetnikov velja omeniti predlog, da se preuči možnost, da se v čakalnicah zdravstvenega doma uvedejo številke za čakajoče, da bi se izognili dolgim vrstam. S.H Ervin Pongračič Obrtna cona Ribnica cesta na ugar avtopralnica avtooptiKa vuikamzerstwa trgovina AKTUALNO št. 98 Kočevske šole V V \f ZELJE VEČJE, KOT JIH PRIZNA DRŽAVA Dokončanje osnovne šole v Fari, nova šola v Mestnem Logu, obnova šole v Livoldu, telovadnica v Stari Cerkvi, obnova poslopja Gimnazije in izgradnja športne hale z rekonstrukcijo bazena so teme, ki so bile zadnja leta pogosto na dnevnih redih raznih sej v občini. Želje in zahteve so že kar nepregledne, zato so prvi dan po prvomajskih praznikih prišli v Faro in Kočevje predstavniki ministrstva za šolstvo in skupaj s tukajšnjimi predstavniki občine in šolstva pregledali, kaj bi se dalo storiti. Tega pa je kar nekaj, če se bodo udeleženci le držali dogovorov ŠOLA V FARI V Fari so predstavniku ministrstva za šolstvo pojasnili, da je bilo zaradi močvirnega terena treba narediti močnejše temelje in da bo treba pridobiti še nekaj funkcionalnih zemljišč. Ker naj bi bil velik del obveznosti republike do občine že realiziran (država je doslej vložila v gradnjo 110 miljonov, občina pa 37 miljonov tolarjev, za dokončanje objekta pa je potebnih še vsaj 100 miljonov), računarji na ministrtvu ne bodo smeli biti preveč pikolovski. Obe strani so izrazile optimizem, da bo šola letos vendarle dograjena, kar še najbolj dokazuje dogovarjanje o datumu otvoritve. OŠ OB RINŽI ŠE LETOS Za osnovno šolo Ob Rinži v Mestnem Logu so izdelani projekti, ki jih bodo na ministrstvu za šolstvo pregledali v najkrajšem času. Gre za 24 oddelkov ter telovadnico za tri vadbene enote z večnamenskim prostorom, novogradnja pa naj bi bila cenejša zaradi gradnje v nadstropju z izkoriščeno kletjo in mansardo. Občina bo speljala natečaj za idejno zasnovo šole kar v okviru javnega razpisa za izdelavo tehnične dokumentacije, kar bo pospešilo priprave na gradnjo, ki naj bi se začela v jeseni. Hkrati naj bi se izdelala tudi prostorska ocena za obnovo OŠ v Livoldu. Za novogradnjo v Mestnem Logu torej letos ne bi smelo biti več ovir, svoj letošnji del proračunskega tolarja pa bo morala zanjo predvideti tudi občina. TELOVADNICA STARA CERKEV IZPADLA Kljub ogledu na terenu se predstavniki ministrstva niso dali prepričati, da bi sofinancirali izgradnjo nove telovadnice v Stari Cerkvi. Izgovorili so se na to, da objekta lani občina ni prijavila na razpis, naslednji pa bo šele leta 2.000. Vključitev v program ministrstva za šolstvo je možna le s posredovanja predsednika vlade osebno, občina pa lahko, če to zmore, objekt seveda zgradi tudi sama. Vse poti za izgradnjo objekta torej še niso zaprte, z malo spretnosti pa bi se sofinancerja dalo najti tudi na razpisu za športne objekte. IZDELANE ZASNOVE GIMNAZIJSKE STAVBE Celoten projekt obnove gimnazijske stavbe je v rokah Mistrstratva za šolstvo in šport, ki čaka le še na potrditev pristojne osebe.. En del stre stabe bi v celoti porušen, zaradi upoštevanja spomeniško -vartstenih sernic smernic pa bio pri obnovi fasade treba zahtevati finančno pomoč Ministrstva za kulturo. Z deli naj bi se pričelo še letos, hkrati z začetkom gradnje osnovne šole. Sogorniki so odprli dilemo o velikosti telovadnice, ki naj bi jo rešili v okviru nove športne dvorane za potrebe Gimnazije, Srednje šole in občanov. Lokacijo in programsko zasnovo naj bi določila občina Kočevje, v okviru svojih normativov pa naj bi jo sofinanciralo tudi ministrstvo. O datumu začetka gradnje se zaradi odprtih vprašanj glede lokacije, drugih investitorjev ter upravljalna niso še dogovorili, po nekaterih ocenah pa naj bi se z gradnjo začelo v letu 1997. V pogovorih predstavnikov občine in minsistrstva je bilo načeta tudi problematika bazena. Gostje so domačinimom svetovali, naj se vključijo v program Centra za obšolske dejavnosti, ki predvideva tudi odpravljanje plavalne nepismenosti. Ostoječi bazen, ki ni v uporabi, bi se tako s pomočjo sredstev iz tega programa lahko usposobil za pouk za učence iz Kočevja in okoliških krajev le pod pogojem, da se Kočevje s svojimi naravnimi danostmi in in-frastruktuo vključi tudi v širšo ponudbo obšolskih dejavnosti t.i. šol v naravi. S.H. Minister za kmetijstvo v Ribnici \f V KMETIJSTVO IN POMOČ DRŽAVE Poslanec SKD v državnem zboru Benjamin Henigman je nekaj dni pred drugim krogom volitev za župana pripeljal v Ribnico kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca. Naslovna tema večera je bila pomoč države ribniškemu kmetijstvu, katere očitni namen je bil pridobiti simpatije kmetov za podporo kandidatu za župana SKD, saj je znano, da je Ljudska stranka v Ribnici formalno podprla kandidata SDSS. Minister Osterc s sodelavci si je vzel veliko časa za obrazložitev svoje kmetijske politike, zato pa je bilo manj govora o konkretnih razmerah v ribniškem kmetijstvu. Minister si želi za svojo vizijo kmetijstva pridobiti podporo večine prebivalstva, čeprav se s to dejavnostjo ukvarja manj kot desetina ljudi. O vstopu v Evropo si ne postavlja nobenih dilem in se zaveda, da bo s tem kmetijstvo izgubilo, zato potrebuje večinski konsenz, da bo izgubljeno vrnjeno preko tistih, ki bodo z vstopom veliko več pridobili kot kmetje izgubili. 80 % slovenskega kmetijstva temelji na govedoreji (1/2 prihodka od mesa, 1/2 od mleka), v Ribnici pa je govedoreja takorekoč osnovna panoga, zato bo za ohranjanje eko-socialnih funkcij kmetije potrebno doseči večje državne subvencije in boljšo organiziranost proizvajalcev mleka, da bodo imeli večjo besedo pri upravljanju mlekarn. Kmetijski pospeševalec za ribniško območje Janko Debeljak je opozoril na veliko razparceliranost kmetijske posesti , zaradi katere je ob sicer velikem številu 800 kmetij le 50 t.i. čistih kmetov, viša pa se tudi starostna struktura. Ostale udeležence razgovora je zanimalo, če minister kaj razmišlja o "kmečki" nafti, zakaj je potreben uvoz nekakovostnega mesa, kaj delajo referenti za kmetijstvo v občinskih upravnih enotah, zakaj je dopolnilna dejavnost na kmetijah pravzaprav fuš, kaj je pravzaprav družinska kmetija, kaj minister meni o bio-hrani, zakaj so zahtevki po subvenciji tako zahtevni, da jim kmetje niso kos in kdo ima pravzaprav status kmeta v občini. Ministra ne skrbi staranje prebivalstva na kmetih, ker je to le oblika koncentracije kmetij in splošen trend v Evropi, razparceliranost pa se bo zmanjšala tudi s pomočjo novega zakona o dedovanju in s subvencioniranjem obresti na kredit za nakup zemljišč. Ministru se cenejša nafta za kmete ne zdi prava rešitev, ker se večji učinek doseže s subvencijami. Zamrznjeno meso po zagotovilih inšpekcije ni oporečno, uvoz pa je potreben zato, ker doma pridelamo 85-90% vseh potreb po mesu. Suha roba bo dobila ustrezen status z zakonom o dopolnilnih dejavnostih, pod pojmom družinska kmetija pa ne razume živeti zgolj od kmetije temveč način dela na kmetiji, ki ne zahteva najemanja zunanje delovne sile razen morda pomoči sorodnikov in sosedov ob večjih sezonskih opravilih. Biokmetijstvo je za kmetijskega ministra zgolj stvar trženja in znamke, saj so evropske norme o kvaliteti hrane že tako visoke, da se jim bo naša običajna pridelava le stežka prilagodila. Za subvencioniranje pridelave govedi na višinskih kmetijah je potrebnih kar 8 potrdil zato, da ne pride do goljufij, po katerih bi se v nižinah vzrejene krave prodajale kot višinske, to pa bi metalo slabo luč na celotni sistem subvencij. Sicer pa po ministrovem mnenju dobijo od države več tisti kmetje, ki so bolje organizirani. Po občinah so sredstva, namenjena kmetijstvu, zelo različna, v Ribnici pa občinstvo ni dobilo odgovora, po kašnem ključu so se v preteklosti ta sredstva razdeljevala domnevno samo ožjemu krogu kmetov. S.H. Loški Potok USTANOVILI SVOJ ODBOR LJUDSKE STRANKE V petek, 29. aprila, so se v osnovni šoli na Hribu zbrali člani in simpatizerji Ljuske stranke, ki so doslej delovali v okviru ribniškega območnega odbora. Z ustanovitvijo nove občine so se v svoj odbor organizirali tudi v Loškem Potoku. Za predsednika odbora so izvolili Ivana Anzeljca iz Retij, s številnimi prisotnimi pa se je s hčero v naročju dobri dve uri pogovarjal predsednik stranke Marjan Podobnik. Podobnik je Potočanom razlagal poglede stranke do aktualnih političnih in gospodarskih dogajanj. Tako je lastninjenje po njegovem mnenju čisti rop stoletja, LS pa bo v primeru, če pride na oblast, razveljavila vse zakone, ki so omogočili krajo delavcem. Zgražal se je nad malodušjem državljanov, saj se nihče ne razburja nad dejstvom, da bo vask moral odpačevati 10 do 20 tisoč DEM javnega dolga, takoj pa se razburijo, če jih kdo pri plači prikrajša za 1.000 SIT. Razočaran je nad SKD, da sodeljuje pri takem početju in nad tem, da se (še) ni mogoče dogovoriti z njimi, da bi skupaj s SDSS tvorili bodočo vlado. Kočevske ceste IZ LOKALNIH CEST V REGIONALNE Sedanja kočevska občina je nasledila kopico cest, ki jih je še prejšnja začela obnavljati ali pa se jih že leta ni vzdrževalo, ker so že tedaj povezovale različne občine, ki pa so breme prelagale ena na drugo. Z nastankom novih občin je večina prejšnjih lokalnih cest dejansko dobilo regionalni pomen, zato so s kočevske občine na ministrstvo za promet naslovili predlog za njihovo prekategorizacijo. Status regionalne ceste pomeni namreč razbremenitev občinskega proračuna za njihovo obnovo in vzdrževanje. JUŽNA MEJA Cesta ob južni meji med Predgradom in Dolom, Starim trgom in Grgljem, med Faro in Grgljem in naprej med Petrino in Grivcem ter med Bosljivo Loko in Osilnico naj bi dobila enotni status regionalne ceste. Odsek ceste med Žago in Lazi je sicer razširjen in pripravljen za asfaltiranje, vendar je zaradi reber v makadamu postala vožnja po njej komaj še znosna. Letos asfaltiranje tega odseka ni v planu zelene meje, obstaja pa možnost, da se proti koncu leta sem vendarle preusmeri kakšen tolar od drugje. Zaradi utrjevanja in ureditve odvodn-javnja je močno prekoračila predvidene stroške gradnja obkolpske ceste med Grivcem in Mirtoviči. Predvidenih 42 miljonov je narastlo na 74, občina pa naj bi po temeljitem nadzornem poročilu podpisala potreben aneks k pogodbi, denar za prekoračena sredstva pa naj bi deloma zagotovila tudi država. Hkrati postaja vse očitneje, da je 3,5 m široka cesta preozka za varen promet predvsem med turistično sezono, zato je na pristojni odbor že romal tudi predlog za razširitev ceste, medtem pa se razmišlja o uvedbi posebnega prometnega režima. KOČEVSKA REKA Občini Kočevje in Osilnica sta na vlado in odbor za infrastrukturo državnega zbora naslovili protest, ker se je letos ustavila rekonstrukcija ceste med Kočevsko Reko in Borovcem in ker se ni začelo s prebojem ceste med Borovcem in Osilnico. Projekti so namreč narejeni, večina mehanizacije pa so z gradbišča že pospravili. Najbolj so nad takim odnosom države razočarani Osilničani, saj so se v upanju na tako cestno povezavo uprli rekonstrukciji poti med Bezgaiji in Bezgovico, ki bi služila kot začetni krak povezave Osilnice po slovenski strani s Podplanino oz. Drugarsko dolino. Cesta Dolenja vas -Gotenica - Kočevska Reka ter cesta Štalcerji - Kočevska Reka -Borovec -Banja Loka in v nadaljevanju proti Osilnici naj bi prav tako dobili status regionalnih cest. Preplastitve je močno potrebna cesta Gotenica - Kočevska Reka, za kar pa se bo potrebno potegovati na skladu za razvoj demografsko ogroženih področij, svoj vpliv pa bo tam moralo zastaviti tudi notranje ministrstvo. KOČEVSKI ROG Med predlogi za prekategorizacijo v regionalno cesto je tudi cesta Željne - Rog - Podturn, v katero je bilo lani že vloženih 74 miljonov SIT, v letošnjem letu pa so opravili še za 25 miljonov SIT. Za dokončanje ceste v makadamski izvedbi bo potrebnih še 25 miljonov, skupaj letos torej okrog 50. Velik zalogaj za občino, ki bo skušala del sredstev pridobiti iz omenjenega razvojnega sklada. HINJE Občina Kočevje se je pridružila grosupeljski, novomeški in dobrepoljski občini v skupni zahtevi po prekategorizaciji ceste Pri Cerkvi - Struge - Smuka iz lokalne v regionalno cesto. Cvilizirano povezavo Hinj in okoliških krajev s svetom so občine tako preložile na državna pleča, prav tako pa tudi cestno povezavo med Mladico, Polomom in Sečo s podaljašanjem do Žvirc. Del tega območja naj bi se v dogovoru z Dobrepoljci vrnil nazaj pod okrilje kočevske občine. POLNOLETNA OBNOVA REGIONALNE CESTE Lani je bila umaknjena tudi vsa gradbena mehanizacija s ceste Knežja Lipa - Brezovica, za sabo pa so pustili neutrjene bankine in le grobo plast asfalta. Letos naj bi ta regionalna cesta le dobila svojo končno podobo, njena 18 letina gradnja pa je živ opomin, da regionalni status sam po sebi ne pomeni nobenega jamstva , da bodo omenjene ceste v dostojnem času tudi urejene. Podobno usodo ima tudi nadvoz čez železniško progo pri Liku na regionalni cesti proti Novemu mestu, na katerega občina državo ponovno opozarja, saj so se začela zemeljska dela ob njem za bazo AMZS. Regionalni status torej bolj pomeni prenos odgovornosti zanje na državo, tam pa bi morale imeti občine za to področje sposobne lobiste tako v parlamentu kot v birokratskem aparatu. Dopisi, zapore cest in podobni protesti bodo na slabo naseljenem področju brez za državo in tujino življenjsko pomembnih transportnih poti le bolj izraz obupa kot resna oblika pritiska. S.H, Edini resen problem s Hrvati vidi v dostopu Slovenije na odprto morje, v proslavljanju dneva zmage pa pogreša govornika, ki bi rekel, da je komunizem tudi totalitarizem, zato se je stranka ne namerava udeležiti. V nadaljevanju je odgovarjal na vprašnja o gospodarski politiki stranke, odkupu živine in o vedno prisotni temi - policijski prisotnosti v Loškem Potoku. Predsednik Ljudske stranke je napadel davčno zakonodajo, ki zaradi socialnega miru podpira sivo ekonomijo. Zaradi tega nima ugleda niti tisti, ki si je premoženje ustvaril na pošten način. Čeprav je sam predlagal kmetijskega ministra, je njegovo delo označil za sramotno. Pred sprejetjem prelevmanov so napolnili hladilnice z uvoženim mesom, sedaj to meso pošiljajo na trg, odkup pri kmetih pa zato zastaja. Če bi Podobnik postal minister, eno uro po tem ne bi bilo nobenega uvoza mesa več, policisti pa bi lovili "sleparje" švercarjev z živino. Podobnik je Potočane še pozval, naj izkoristijo letni tabor LS 13. avgusta v Novi vasi za promocijo Loškega Potoka in naj po svojih močeh prispevajo k temu, da se zmanjša zadolženost stranke. Predsednik odbora in občinski svetnik Ivan Anzeljc je ob koncu izročil poslancu Podobniku tudi spisek s predlogi, kako naj pristojni na republiki omogočijo normalno delovanje nove občine Loški Potok. S.H. PONAREJENI STOTAK 24. aprila so na Novi LB v Ribnici odkrili ponarejen bankovec za 100 DEM. Nahajal se je v svežnju 1.500 DEM, ki jih je stranka nameravala zamenjati za tolarje. Ponaredek so policisti zasegli in ga s poročilom o dogodku poslali na upravo kriminalistične službe. IZZVAL VOZNIKA 27. aprila zvečer so policisti na Šeškovi ulici v Ribnici opazili mlajša fanta v pretepu. Izzval ga je K.D., ki je skakal po cesti in ustavil voznika T.A., potem pa mu začel tolči po strehi motorja. Voznik je izstopil in nekajkrat udaril K.D.-ja, ki se ni pomiril niti ob prihodu policistov. Odpeljali so ga s sabo na postajo, od tam pa so ga po pomirjujočem razgovoru napotili k počitku. DELOVNI NEZGODI Pred bližajočimi delavskimi prazniki je popustila tudi pazljivost na delovnem mestu, saj sta se 25. aprila zgodili kar dve delovni nesreči. Na območju Grintovca se je poškodoval drvar -sekač R.A. Posekano drevo se je prelomilo in padlo nanj. Prepeljali so ga v bolnico, poškodbe pa niso bile usodne. V Tekstilani pa je med delovanjem stroja v njegovo delovno območje neprevidno segel N.D. in si poškodoval tri prste na desni roki. O obeh poškodbah so policisti obvestili tožilstvo. Z VOŽNJO PO NAPAČNI STRANI OGROZIL PEŠCA 30.aprila se je nekaj po drugi uri zjutraj med Nemško in Goričo vasjo zgodila prometna nesreča s telesnimi poškodbami. Policisti so ugotovili, da je K.D. potiskal kolo z motorjem pravilno po desni strani ceste proti Dolenji vasi, ko mu je pri hiši Goriča vas 1 po njegovi strani pripeljal nasproti brez luči voznik kolesa z motorjem H.L. Oba sta padla in se pri tem poškodovala po glavi, zato so ju odpeljali v urgentni blok kliničnega centra. Ker je obstajal sum, da je H.L. vozil pod vplivom alkohola, so odredili odvzem krvi. ZNESLI SO SE NA POLICIJSKO VOZILO 2. maja ob dveh zjutraj sta policista po obhodu Gaja naletela na neljubo presenečenje. Službeno vozilo, ki sta ga parkirala pred šolo, sta našla vso obrcano z razbitimi vzvratnimi ogledali, pokrovom motorja, vrati, rotacijsko lučjo in vso opraskano. Kot se je izkazalo pozneje, so za 100.000 SIT škode napravili štirje fantje, med katerimi je bil le eden polnoleten. CIK CAK PO CESTI 2. maja so policisti ob 2. uri zjutraj na cesti Sodražica-Loški Potok ustavili vozilo, ki je vijugalo po cesti. Voznik G.P. ni hotel povedati, kdo je niti ni hotel pokazati dokumentov, pa tudi fizično se je uprl uradnemu postopku. Policisti so ga uklenili v lisice in ga odpeljali na postajo, kjer se je pomiril, vzroke svojega početja pa bo moral obrazložiti še sodniku za prekrške. Z MOTORJEM ČEZ OGRAJO 2.maja se je za voznika motornega kolesa Kawasaki in njegovo spremljevalko praznična vožnja slabo končala na ovinku pri Starem Logu. Z.M. iz Spodnje Slivce je zapeljal desno z vozišča, trčil v obcestno ograjo, drsel z motorjem po njej in AVTOHISA GR PRODAJA VOZIL, REZERVNIH DELOV IN SERVISZZ. d.O-O, KOČEVJE LJUBLJANSKA C, 67 TEL.: G61/851-447, «55-387 DEL. ČAS: ad pan. dc pel. od 8.00 do 17.00 ' sobot« od 9.00 do 12.00 NOVA VOZILA OPEL žnN..i rrvvrrr* t 4"Tf"M j > v.*).' I H OMI CORSA OPIL ASTRA OPIL VECTRA OPIL OMEGA OPIL TIGRA 0PILCAUBRA OPIL fROMTERA od 17.900 DIM od 23.800 DEM od 29.999 DEM od 48.937 DIM od 30.572 DIM od 53.853 DIM od 47.016 DIM [•r/iVi»-‘ T X SUZUKI SWIIT od 18.311 DEM SUZUKI SAMURAI od 24.961 DIM SUZUKI VITARA od 34.975 DEM KREDIII OD 12 DO 48 MESECEV DEVIZNA KLAVZULA * 11 % primer kredite -|0.(H)0Di R£Cl«l *,20f OPEL RABLJENA VOZILA OPEL OPEL KADETT 1.7 0 KARAVAN. 1*1 «mI 14.*00 DEM em ASTRA 1.6 Gl l.*J 19.900 DEM OPIL ASTRA 1.4 KARAVAN U9t 19.900 OEM OPEL VECTRA IJS 5.91 19.000 DIM OPIL VECTRA 1.8 1.92 20.500 DEM OPEL VECTRA 2.0 1.92 21.900 DIM OPEL VECTRA 2.0 1.93 Um») 23.900 DEM OPEL OMEGA 2.0 011.92 T 8.900 DEM OPEL OMEGA 2.0 61 KARAVAN f.92 20.9*0 DEM OPIL CAUSRA 2.0 I6V1.91 30.900 OEM OSIMU RABUSNJt VOZILA VW 9»A£*AY 2.0 l.*1 VVV PM8M8Y 2.0 «CAMAVAN I.** VW t 1.01 VW PAM&JRt 2.0 9CAMMVOM S»** •vw mowp «».o» rOKO JMOMMO 2.0 T4V OOt 2 pom» sscoor mjumavam 1*02 OMW 210 i.»2 «JMW 31 O m 1.07 MAT TiPO 1.0 *2 t-«p4 MAT «HINIO OS S I.OA Bfc-S CAMPUS 1.00 NONOA ACCOAO fIdM««*«} «~»0/13 AJLf a mommo «o 2.0 i.»* A&TAÜOMKO 22 MJUMAVAM 1.02 ItOVßBK 21« OTI 1.02 23.200 OSMI 23.500 SiM 10.900 0*M 35.900 »1JM 19.900 mm 24.900 OSJA 19.900 DCJM 31.000 OfJM 11.500 0*M «4 19.000 OEM »A 14.300 »EM 0.000 »EM 10.900 »IM 7.TOO »KM 14.900 »CM 14JBOO »KM TEL: 061/851447,855-387 padel čeznjo v dolino. Skupaj s sopotnico G.K. sta se teže poškodovala. Odpeljali so ju v UBKC, zaradi prehitre vožnje pa bo voznik ovaden tožilstvu. PREVEČ SLADOLEDA 3.maja so iz kočevskega bencinskega servisa sporočili, da je nekdo ponoči odtrgal verigo na skrinji s sladoledom in odnesel 33 kornetov, 17 sladoledov max, 143 lučk, 150 ježkov, 156 Tomov - skupaj za 45.000 SIT sladoleda. Odkrili so mladoletnega storilca, ki se mu je roba medtem že utekočinila. NEOVIRANO DO AVTORADIA 5. maja zjutraj so obvestili kočevsko policijo, da je bilo vlomljeno v tovorno vozilo, parkirano pred podjetjem Hord. Policisti so ugotovili, da vozilo ni bilo zaklenjeno, ker je bila pokvarjena ključavnica. Tako je neznani storilec neovirano prišel do avtoradia in ga odnesel s sabo. S KOLOM DO DENARJA 5. maja je popoldne pri belem dnevu prišlo do pretepa v Gaju, ki pa je bil pravzaprav poskus ropa. Policisti so ugotovili, da sta 15. letni K.M. in 16. letni N.B., oba iz Kočevja, zahtevala denar od 20. letnega Š.A.. Ker denarja nista dobila zlahka, sta se spravila nanj najprej s pestmi, potem pa še s kolom. Napadeni se je zatekel v šolo, kjer so ga pred napadalcema zaščitili policisti. Napotili so ga v zdravstveni dom, proti mladoletnikoma pa podali kazensko ovadbo. SOPOTNIK Sl JE ZLOMIL NOGO 5. maja je na cesti Mozelj-Brezovica blizu Mozlja iz neznanega razloga padel s kolesom z motorjem D.J. Pri padcu se je huje poškodoval njegov sopotnik, 15. letni D.T. , ki si je zlomil nogo v gležnju. Na opazovanje v Ljubljano so skupaj z njim odpeljali tudi voznika. IZTERJEVALCI NA DELU? 6. maja so se kočevski policisti odzvali prošnji za pomoč, ki naj bi jo potrebovala D.J. iz Stare Cerkve. Obiskali so jo štirje neznanci iz Ljubljane in zahtevali z njo pogovor glede dolgov. Niso se obnašali nasilno in so se po prihodu policistov razšli. ŠTOPAR Z DOLGIMI PRSTI 8. maja je voznik A.D. iz Loškega Potoka prijavil tatvino, ki naj bi jo zagrešil 5. maja štopar, ki ga zapeljal do Sodražice. Z njim naj bi vozilo zapustila tudi denarnica s 7000 tolarji in dokumenti. Policisti so o dogodku obvestili cerkniške kolege, ker bi bil sicer neznani štopar lahko s tega področja. IZZA KOMBINIRANEGA VOZILA PRED LADO 10. maja se je v prometnem vrvežu ob 8. uri zjutraj na Šeškovi ulici v Ribnici zgodila prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami. Policisti so ugotovili, da je voznica V. L. vozila osebni avto Lada proti Kočevju, ko je z leve strani nenadoma izza kombiniranega vozila prečkala vozišče I.D.. Vozilo jo je zadelo s prednjim delom, da je padla na pokrov in na vozišče, pri tem pa zadobila zlom leve stegnenice, desne goleni in pretres možganov. Voznico bodo ovadili pristojnemu tožolstvu, peško pa sodniku za prekrške zaradi nepravilnega prečkanja vozišča. ZADRUŽNI HLEVI BURIJO DUHOVE Krajani Sodražice, predvsem pa hitro razvijajočega se zaselka Na pesek, se že dlje časa zgražajo nad zapuščenimi zadružnimi hlevi in kasnejšimi skladišči pšenice, ki nezadržno propadajo. V tem kontekstu najbrž ni zgolj naključje, da je 6. maja malo pred 22. uro v objektu zagorelo ostrešje, kolikor ga je še kljubovalo zobu časa. Letos je del ostrešja že podlegel teži sveže zapadlega snega in se zrušil v objekt. Tako je ne samo kazil okolico, temveč je predstavljal neposredno nevarnost za vsakogar, ki bi se zadrževal v objektu. Kot je znano, so takšne hiše strahov najbolj vabljive za otroško igro, otrok pa je v neposredni okolici vse več, saj so objekte v zadnjih letih obkrožile novogradnje enega najvitalnejših delov Sodražice. Ribniška zadruga se kot formalni lastnik tega očitno ne zaveda dovolj, saj 7.500 m2 velikega kompleksa rapadajočih skladišč niti ne vzdržuje niti ne podre niti proda, da bi jih porušil ali obnovil novi lastnik. Takšni, kot so, v urabano okolje vsekakor ne sodijo, zato ni niti presenetljivo, da so policisti in ogledna skupina UNZ ob zadnjem požaru ugotavljali, da obstaja sum tuje krivde za požar. Skladišče je zaradi ožganega ostrešja še nevarnejše za okolico, zato bi ustrezno odločbo pričakovali tudi od inšpekcijskih služb. Med krajani vlada prepričanje, da lokacija ni več primerna za gospodarske dejavnosti in da bi jo bilo najustrezneje pozidati z individualnimi hišami. Ne glede na to, kako se bo odločil lastnik, bi bila vsekakor prva in osnovna poteza ta, da se objekt poruši in odpravi grozečo nevarnost pred morebitno tragredijo. Objekt skozi objektiv novinarja Novih novic dan pred požarom.. .in dan po požaru. ITAS v stečaju in občina OBČINA UVEUAVUA PREDNOSTNO PRAVICO DO ODKUPA ZEMLJIŠČ OB JEZERU Po za javnosti zaprtem delu zadnje seje občinskega sveta je kočevski župan Janko Veber sklical tiskovno konferenco, na kateri je obrazložil položaj, ki je nastal po odprodaji 37 ha Itasovih zemljišč v okolici Jezera. Na javni licitaciji jih je kupil grosupeljski podjetnik, občina pa je vložila na sodišče vlogo za uveljavljanje predkupne pravice. Stečajna sodnica naj bi zadržala podpis pogodbe s podjetnikom, dokler stečajni senat ne obravnava vloge občine, ta pa bi na tak način prišla na najcenejši možni način do parcel. To je na kratko obelodanjeno bistvo zaprtega zasedanja sveta, ob tem pa se seveda poraja vprašanje, kje je bila občina v času razpisa za prodajo zemljišč. Dejstvo je, da so Zeleni na predzadnji seji opozorili, da je objavljen razpis in da bi morala biti občina zainteresirana vsaj za zemljišča, ki spadajo v posebno naravovarstveno območje. Itas v stečaju je pohitel z razpisom preden je stališče do zemlje in do Itasovih dolgov občini zavzela sedanja občinska struktura, prejšnji IS pa naj bi tako ali tako zavzel stališče, da jezero zanjo ni zanimivo za poravnavo terjatev. Podjetni Grosupeljčan je prišel na pravo mesto ob pravem času in če občina s svojo vlogo ne bo uspela, bo dobil deloma zazidljivo zemljišče za vsega 0,4 DEM /m2. Če občina uspe uveljaviti predkupno pravico, bo dobila zemljišče za vsega 150.000 DEM, če ne, pa ji preostane le to, da podjetniku postavi jasne pogoje za uporabo zemljišča in skuša z njim čim bolje sodelovati. Glede na to, kako mačehovski odnos je občina v preteklosti že pokazala za ta in marsikakšen drug kos ozemlja, ki je odromal v zasebne ali državne roke, je vnaprej težko najti argumente, da bi bila boljši gospodar zemlje kot zasebnik. Mnoge najbrž bolj draži to, da kupec ne prihaja iz domačih logov... Zdravstveni dom Kočevje NOVA AMBULANTA NUJNE POMOČI Kočevski zdravstveni dom je v kletnih prostorih uredil ambulanto za nudenje nujne zdravniške pomoči, na katero so se s pomočjo občinskih proračunskih sredstev pripravljali tri leta. Doslej so nujno zdravniško pomoč nudili v splošnih ambulantah, kar je motilo običajno zdravstveno oskrbo pacientov. Ambulanta je ustrezno opremljena, tako da je na enem mestu mogoče nuditi celotno nujno pomoč, ki bo občanom na voljo od 7. do 19. ure. V prostorih bo urejena tudi dežurna služba, zdravstveni dom pa bo poskrbel tudi za ustrezno kadrovsko zasedbo. Na razgovoru s predstavniki ministrstva za zdravstvo 8. maja so predstavniki občine in zdravstvenega doma Kočevje dobili zagotovila, da obseg storitev zdravstvenega doma kljub statusnim spremembam občine ne bo okrnjen. To naj bi pomenilo tudi to, da bo za področje Osilnice in Kostela zavarovalnica pokrivala stroške za zdravnika, ki ga bodo zaposlili preko javnega razpisa. V zvezi z ugotovitvenim sklepom OS občine Kočevje z dne 4. aprila 1995, da je mandat člana OS občine Kočevje Janku Vebru prenehal na podlagi 37.a., 37.b in 42. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. List RS št.72/93, 6/94-Odločba US, RS št. u-1-13-94-95, 45/94- Odločba US RS št. u-1-144/94-18 in Ur. list RS št. 57/94 in 14/95), je občinska volilna komisija občine Kočevje na seji dne 14.aprila 1995, na podlagi 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (ur. list RS, št. 72/93, 7/94 in 33/94) ugotavlja da je mandat člana OS prešel na naslednjega kandidata z Združene liste socilanih demokratov -ZL. Ta kandidat je JOŽE LINDIČ, roj. 19. 6. 1948, prebivališče: Dolga vas, Gozdna cesta 3, poklicdng. organizacije dela, delo ki ga opravlja:upokojenec. Kandidat je 24.4. 1995 podal izjavo, da sprejema mandat. Številka: oo8-l/95-l/l Predsednik OVK: Datum: 10. 5. 1995 Roman Poklač, dipl. iur.lr. OPTIK Janez Poznič VrvarskaS, 61 310 Ribnica tel.:061/860-367 Kvalitetne usluge za vse vrste domačih in uvoženih okvirjev -AKTUALNO: steklo s protiodbojnim (AR) slojem proti bleščanju vse vrste sončnih očal svetovnih proizvajalcev Delovni čas: vsak dan razen sobote od 9.00 do 18.00, št. 98 KULTURA Gledališka predstava kočevskih gimnazijcev SEKS, INTRIGE IN LAŽI V sredo, 10.5. 1995, so dijaki Gimnazije Kočevje uprizorili gledališko predstavo SEKS, INTRIGE IN LAŽI, ki so jo pripravili za letošnjo gimnazijado na Ptuju. Pred iztekom šolskega leta so se dijaki želeli predstaviti tudi domačemu občinstvu. Ob urici mladostnega humorja se je številno občinstvo v Šeškovem domu dobro zabavalo. Sama poanta zgodbe pa je imela kljub svoji navidezni lahkotnosti pomembno, celo usodno težo, saj na koncu doleti glavnega junaka Hotiseksusa Pareljubusa (igral ga je odlični Modičev Simon) nepravična kazen - zaradi spletk je usmrčen ravno takrat, ko spozna moč prave ljubezni. Sama zgodba se dogaja v starem Rimu, mestu pohote in pregrešnosti. Hotiseksus Pareljubus se s svojim arogantnim vedenjem zameri Gorgoni (prepričljivo jo je odigrala Tea) in svojemu sužnju, pohotnemu Pervertusu (enkratno je lik uprizoril Gašper). Ta dva zato skleneta zahrbtno maščevanje: z grdo spletko, v katero vpleteta nič hudega slutečo vestalko Ver, ga ponižata pred celim Rimom in poskrbita za njuno usmrtitev -pošljeta ju v onstranstvo zaradi pregrehe, ki je nista storila. Če je namreč vestalka (svečenica boginje Veste, ki čuva ogenj v okroglem svetišču na forumu) izgubila nedolžnost, so jo za kazen živo zakopali do vratu v zemljo, moškega pa so javno bičali do smrti. V zgodbi kar mrgoli modernih, aktualnih scen - od moderne glasbe, do igranja tetrisa in sanj o Stojanu (Auerju)., Najbolj aktualna pa je bila sama zgodba, ki je stara tisoč let, pa dogodi se spet in spet. Mladenič razuzdano leta od cveta do cveta, dokler ne sreča ljubezni svojega življenja: čisto ga prevzame, nor je na njen dih in (sicer vreščeč) glas, povsod vidi le še njo... ONA pa sanja o Stojanu (režiserka Vesna namenoma zbanalizira subjekt njene ljubezni - kar je marsikdaj identično tudi v naši vsakdanji realnosti)...Rado se tudi zgodi dejanje razočarane Gorgone, sicer zaljubljene v Hotiseksusa: ker jo je javno ponižal s svojo zavrnitvijo (ljubezni se ne da izsiliti), se mu kruto maščuje, saj spletkari toliko časa, da ga pogubi. Z njenim dejanjem je režiserka zelo plastično prikazala, kako je pravzaprav marikdaj v življenju od ljubezni (sicer namišljene) do sovraštva le korak. Sami liki, ki so jih odigrali odlični gimnazijci in gimnazijke, so kar žareli od prepričljivosti in sproščenega, mladostnega in za moraliste celo rahlo šokantnega prikaza Hotiseksusovih razuzdanosti. Za konec lahko mirno zapišemo, da je Vesna Štefančič (režija) s svojo ekipo prekosila samo sebe in podarila občinstvu v sicer polni dvorani prekrasen večer, ki bi ga bilo vredno ponuditi tudi ribniškemu občinstvu. D.D.H. %%%%%%%%%%% V WZ Kočevje ¥ VRTEC ¥ ‘S’ ‘Šf ^ posleni iz VRTCA ^ A» KOČEVJE so pripravili več a» oj. prireditev z željo, da bi z ' njimi praznovalo 50-letnico ¥ PRAZNUJE 50 % % Predšolski otroci in LET % % OTROŠKI ZIV-ZAV. 0 njihovega obstoja čim več ¥ sokrajanov. Prva o ¥ željasejeudejanjilaz ¥ ¥ otvoritvijo razstave’LUTKA- ¥ ¥ MOJA PRIJATELJICA’ v ¥ ¥ sredo, 10.5.1995, ob 17. uri. ¥ A» V soboto, 20.5.1995, bodo ^ a? na igrišču vrtca OSTRŽEK a> ob 11. uri priredili ¥ ¥ v 0 petek,9.6.1995, pa bodo od- 0 ¥ krili skulpturo ’OSTRŽEK’, ¥ ¥ delo akademskega kiparja ¥ ¥ Staneta Jarma, pri WE ¥ ¥ OSTRŽEK ob 10. uri. Is- ¥ ¥ tega dne ob 18. uri bo tudi ¥ A? proslava ob 50-letnici vrtca A? gf v Kočevju. A> ji D.D.H. ji ¥ • ¥ ¥ ¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ Bogo Abrahamsberg MAJ V PRIGORICI Te majske dni smo praznovali 50. obletnico zmage nad fašizmom in nacizmom praktično po vsem svetu. Proslave, svečanosti in razne kulturne prireditve so se vrstile v tujini druga za drugo, da jih je tisti, ki se jih je odločil spremljati, komaj dohajal. Pri nas temu ni bilo tako. Tako dolgo opevana sprava med eno in drugo stranjo, med zmagovalci in poraženci, ni bila nikoli tako daleč kot prav ob velikem jubileju. Velik pomp, ki ga je zagnala tujina z raznimi medijsko zelo odmevnimi prireditvami, se v naši mladi državi ni obnesel: naj omenimo le neizpeljano vojaško parado. Kaj se danes dogaja s Slovenci? Mlajše generacije, rojene po vojni, pravzaprav še danes ne vemo, kaj se je zares dogajalo med in po 2. svetovni vojni v naših krajih. Leta in leta smo bili prepričani, da je bilo vse lepo in prav, da so bili vsi Slovenci enako veseli osvoboditve izpod okupatorjevega škornja. Govorilo se je namreč le o veselju ljudi ob zmagi, ko so v tistem maju ptički še posebej lepo peli in se je sonce še posebej lepo smejalo... Pa se očitno le ni za vse enako lepo začel tisti majski dan. Za marsikoga se je takrat tudi marsikaj končalo... Kako naj se torej Slovenci spravimo? O prvih povojnih dneh in še o marsičem smo se pogovarjali z g. Bogomirjem Abrahamsbergom, dobro znanem tako samim Ribničanom kot širši okolici. Znanem po strpnosti, demokratični naravnanosti in pokončni drži. Tako v svojem delu, političnem udejstvovanju in življenju samem. * Kje ste dočakali konec 2. sv. vojne? - Bogo: Z družino smo se 19. novembra leta 1939 priselili v Prigorico, kamor smo se umaknili iz Notranjske pred vse hujšim fašističnim pritiskom. Abrahamsbergi 12 so bili namreč naseljeni ob izviru Unca, tisti kraji pa so bili pred drugo vojno pod Italijo. Tako je moj oče kljub temu, da je bil Slovenec, služil v italijanski vojski in delal pod Italijo. Dobro je poznal namene Italijanov, zato se jim je kot zaveden Slovenec umaknil v ribniško dolino. Takoj je dobil delo na žagi v Goriči vasi, naselili pa smo se v Prigorici, saj je bila tam Nosanova (Šimkova) hiša prazna in vzeli smo jo v najem. Tam smo tudi dočakali konec vojne in težko pričakovano osvoboditev. * Vsi v družini ste vojno preživeli. - Bogo: Oče je bil je bil večkrat v življenski nevarnosti. Bil je večkrat zajet, interniran... Imel je srečo, da je preživel. Marsikdo te sreče ni imel... V naši družini smo bili med vojno mama in trije fantje (sestra se je namreč rodila po vojni). Smo pa bili vsi še premladi, da bi se udeležili bojev. * Kako je bilo v Prigorici med vojno? - Bogo: Na dolenjevaškem koncu je bilo med vojno precej družin, naklonjenih partizanom tako ali drugače, aktivno ali le simpatizersko. Spomnim se, ko so ob roški ofenzivi Italijani ubili prve štiri talce z našega konca. Bili so mladi fantje, praktično so komaj začeli živeti. Po vojni so jim postavili spomenik na lasnici ob glavni cesti, ki stoji še danes (nasproti gostišča). Poboj domačinov v Ziglovici je bil velika tragedija za vse. Marsikoga je to dejanje odločno obrnilo proti partizanom. Tudi moja mama, kot zavedna Slovenka, je obsojala poboj v Žiglovici. Spomnim se tudi množičnih transportacij moških v italijanska taborišča... * Kako ste živeli mladi? - Bogo: Kljub različni politični pripadnosti družin v Lončariji smo se mladi vseeno pogosto družili. Marsikdaj so se pojavile razne provokacije: naju z bratom so kdaj pa kdaj zmerjali zrdečeglavci, pa na to nisva nikoli odreagirala. Med vojno sem bil toliko ’korajžen’, da sem igral na harmoniko partizanske pesmi ob nedeljah, ko se je mladina zbirala pri nas doma. V kanglicah smo noslili domov partizansko pošto, tako da smo bili seznanjeni z vojno situacijo na vseh frontah in fantje smo na skrivaj risali položaje po zemljevidu Evrope. Zelo radi smo mladi 1. 1942 zahajali k Lovšinovim v Zalužje, kjer so imeli edini v vasi radio in poslušali smo poročila iz Londona. Še danes ne vem in verjetno nihče v Prigorici, zakaj je morala umreti Dana Lovšin, ena od hčerk (lepa in mirna svetlolaska) iz Zalužja, ki so jo ubili partizani. Vidite, takšna dejanja so ljudi odvračala od partizanov... Moja mati je imela v Prigorici lepe odnose z vsemi družinami, posebno pa smo si bili naklonjeni z Nosanovimi - Simkovimi. Pri njih in včasih tudi pri drugih družinah smo dobivali mleko, po mlačvi pšenico, pri drugih smo v hiši zaplesali, potem ko se je v skednju melo proso. Najbrž bi katerega dobrotnika izpustil, če bi se odločil naštevati, ostajajo pa mi v prisrčnem spominu: ob številnih prigoriških fantih in dekletih sem preživljal srečno mladost, čeprav sem imel tudi močno zaflikane hlače - tiste iz leta 1942 še hranim. * Kako ste v Prigorici dočakali konec vojne? - Bogo: Tiste majske dni je vladala med ljudmi velika negotovost. Tisti, ki so se čutili zmagovalce, so bili brez dvoma evforični, tisti pa, ki so se čutili poražene, so bili prestrašeni. Nekateri so odšli - z vozovi, naloženimi z vsem mogočim, in živino... Nekateri so zmogli pot in dosegli svoj cilj - Argentino, nekateri so Prigorica med potjo opešali in se pred pokojnino pa sem preživel kot občinski sekretar in na tem mestu ostal do oktobra 1990, tako da sem pomagal pripraviti prve demokratične volitve v Ribnici. Pri starosti 60 let sem se upokojil, ne da bi izkoristil možnost ostati na seznamu funkcionarjev še šest mesecev... * Ste zelo aktiven in leta 1946: harmonikaš Bogo z bratoma Cirilom in Andrejem, dinamičen človek: drsate, smučate, vrnili... Nemci so Prigorico in je stresla.. med zaminirali most Dolenjo vasjo in vas se Partzani so bili že na dolenjevaškem polju, ko so Nemci še disciplinirano pobirali telefonsko žico z jablan... Za tiste, ki so se čutili zmagovalce, veselju in olajšanju ni bilo ne konca ne kraja. Vrstile so se povorke po Prigorici, partizanske pesmi, smeh in harmonika so se slišali marsikje... Na eni strani je vladala žalost, ker so nekateri ljudje odšli, po drugi strani pa veselje, ker so se nekateri (partizani) vračali. Vsekakor je bilo konec velike napetosti. * So ljudje takoj po vojni živeli v slogi med seboj? - Bogo: Prigorica in Dolenja vas sta znali rane iz vojne zelo inteligentno preboleti. Res je, da je bilo odvzeto premoženje vsem tistim, ki so bili med vojno na nasprotni strani, pa tudi obvezne oddaje pridelkov so bile do 1. 1950. So pa zato vsi prebivalci dobili karte (misli, da vsi enako) za obleko, obutev, hrano, petrolej... Življenje je šlo naprej. Velika večina ljudi je bila prisiljena trdo delati, da je lahko preživela sebe in svoje potomce... * Kmalu po vojni se je vaša družina preselila v Ribnico. - Bogo: V Prigorici sem živel do svojega 22. leta, potem pa smo se preselili v Ribnico, kjer smo si 1.1952 v Gor. Lepovčah zgradili hišico. V tistem času (od 1948 - 1952) sem obiskoval gozdarsko šolo v Mariboru in Ljubljani in jo 1. 1952 končal. Leta 1953 sem se zaposlil v gozdarstvu in bil dodeljen prav na prigoriški konec... Po desetih letih dela sem sprejel profesionalno delo ribniškega predsednika SZDL in opravljal to delo do leta 1964. Potem pa sem se odločil za nadalnji študij na takratni Fakulteti za sociologijo, politične vede in kolesarite, čebelarite... - Bogo: Vse to je res, še najbolj pa drži zadnje: čebelarjenje. Od leta 1989, ko sem od svoje mame prevzel 12 čebeljih družin, pa do danes, ko imam na skrbi 36 čebeljih družin, sem vse bolj zapisan čebelarstvu. To je v naši družini nekakšna tradicija, saj je bil že moj novinarstvo in leta 1966 uspešno °če čebelar’ mama Pa je praktično končal I. stopnjo. * Ste eden redkih politikov, ki jih imajo ljudje še danes radi in jim zaupajo... - Bogo: Do svojega dela sem bil vedno zelo odgovoren in vsak zastavljeni cilj sem - marsikdaj z velikim trudom in odrekanji - tudi dosegel. Za delo v občinski upravi je potrebno poznavanje upravnih postopkov, znati pa je treba še vedno zaljubljena v čebele.Sam zadnja leta vodim čebelarski krožek na ribniški osnovni šoli. V veliko veselje mi je prenašati svoje znanje in izkušnje pri vzreji čebel in medu na mlajši rod. V kratkem bomo čebelarji, včlanjeni v Čebelarsko društvo Ribnica, praznovali 90. obletnico organiziranega čebelarjenja pri nas in v ta namen bomo podarili prvi čebelnjak ribniški osnovni šoli... Zadnja tri leta vodim čebelarski krožek na ribniški osnovni šoli. V prisluhniti tudi življenskim stiskam, ki sem jih v svojih delovnih in veliko veselJ'e mi -ie Prenašatl sv0-fe osebnih stikih s ljudmi spoznal znanie in izkušnje P" vzrjeJ‘ čebeI ničkoliko. Od leta 1967 - 1974 sem bil predsednik občinske skupščine in mislim, da je takrat vsak na skupščini lahko povedal vse, kar ga je težilo. Zelo rad sem sodeloval s šolo in bil z g. Puharjem med ustanovitelji ribniške Glasbene šole. Od leta 1974 - 1982 sem bil načelnik za LO občine Kočevje, potem sem bil načelnik LO v Ribnici. V tem obdobju sem opozarjal, da ni pametno upoštevati zahtev vojske, da lako v častniških činih napreduješ le, če si član ZK. Slutil sem, da se bo na tak način vojska odtujila od naroda in se sesula sama vase. Zadnja štiri leta pri vrednotenju čebeljih pridelkov na mlajši rod. Po desetletjih želja so zaznavne prve izkušnje v čebelarskem krožku, vendar pa so pri tem stanju zaslužni Čebelarsko društvo Ribnica s svojim izvršnim odborom, Uprava in nekateri učitelji ribniške OS in ne nazadnje - dragi krožkarji sami. V kratkem bomo čebelarji praznovali 90. letnico organiziranega čebelarjenja pri nas in v ta namen bo društvo podarilo prvi šolski čebelnjak ribniški osnovni šoli. Darja D. Hafnar Potopis S POT! PO ARGENTINI - II Potopis Dušana Bižala in Milana Hribarja, ki sta se iz rodnega Kočevja pred kratkim odpravila v daljno Argentino in vam takoj po prihodu posredujeta svoje vtise in doživetja. Danes objavljamo drugi del. OROŽJE NA TRŽNICI Avtobus ustavi sredi natrpane ulice, naši turisti se vsujejo na ulico, midva pa si nisva na jasnem, ne kje ne kdaj se spet vkrcamo. Bluziva po natrpanih ulicah. Na tleh najdem 40 USD. Kupujeva malenkosti, spominke, v glavnem pa si ogledujeva ta Ponte rosso. Nepregleden je, agresiven - stotisoče stojnic, ki prodajajo od pušk, pištol in elektronike do eksotičnih prezervativov. Avtobusa ne najdeva, pa saj imava 40 najdenih USD in za 20 USD naju odpelje taxi. Taksist, stara 18 let, naju pelje v neznano, malce nelagodno nama je, ko se prepustiva neznancu, pa je nazadnje vse v redu. Povabiva ga na pivo in se posloviva. Ob bazenu v najinem hotelu naletiva na slovenski par, ki naju v bazenu hitro identificira in skupaj preživimo njun zadnji dan počitnic. Povabita naju na obisk v Buenos Aires. Doživljava, kot bi sanjala in že sva na poti domov v prestolnico. KRI NI VODA V najini odsotnosti zvonijo telefoni, oglašajo se slovenski klubi - želijo naju pogostiti, spoznati, razveseliti. Tudi na slovenskem radiu oznanijo najino bivanje v Argentini, zavrtijo Prifarske muzikante, Bojana Adamiča in Meri Avsenak, katerih kasete sva jim prinesla v pozdrav in oznanjajo njihov prihod v naslednjem letu. Odločiva se, da obiščeva staroslovenski klub, ki v najino čast priredi zabavo s slovensko-hrvaško folkloro. S kitaro na rami se prebijeva do centra, kjer naju čaka predstavnik radia g. Kovačič in naju odpelje v slovenski klub. Že rutinirano odpojeva del slovenskih narodnih. Hrvatje in Slovenci se utirijo v najin repertoar in fešta se zavleče v 4. uro zjutraj. Poslovimo se kot prijatelji -želijo si, da naslednje leto spet prideva. Kri ni voda in tu v Argentini sva si na jasnem, da dobra pesem in dobra misel kar sami zlezeta pod kožo in v srce. Tu ni ne jezikovnih ne političnih ovir. Tu ni pomembno, kdo si in koliko zaslužiš. Je le pesem. Dani se že, ko se odpeljeva ’domov’, jutri pa naju čaka nov štos, ko bova pozno popoldne z najinim frendom - sorodnikom - odbrzela na ribolov v Koriente - provinco, ki je 700 km oddaljena od Buenos Airesa. Telegrafsko nama je sporočil : kratke hlače, majico, trenerko. Odrinemo. LOV NA TROFEJO JUŽNE AMERIKE Vozimo ponoči. 700 km ravne ceste, kot bi začrtal nevidno premico. Nič bele črte po sredini, nič bankin ob cesti, kot bi vozil z barko po širnem morju. Strah me grabi - kaj, če zaspi! - zato se pogovarjam, ne vem več o čem, kar nekaj bluzim, le da ohranim občutek varnosti. Tu pa tam povožene živali, orjaški kamioni, osvetljeni kot novoletne jelke... Dani se že in cilj je pred nami. Mesto s 300.000 prebivalci je tako razpotegnjeno, da na prvi pogled ne daje videza velikega mesta. Mesto še spi, počakati bo treba nekaj ur, da se naši še nepoznani prijatelji prebudijo in nam ponudijo jutranjo kavo ali MATE - čaj, ki je tu sveta pijača. Občudujeva reko, rastlinje, prazne ulice, včrtane v gozd cvetočih dreves. Poiščemo črpalko, ki obratuje NON STOP, popijemo jutranjo kavo in opazujemo prebujanje korienstkega mesteca. Po obilnem zajtrku v domači gostilni, ovešeni z neštetimi starinami in slikami - med drugimi je tu pogost obiskovalec sam Maradona - se vkrcamo v ribiški gliser. Drvimo po obrasli reki, ki ji ni zaznati bregov in le rečni tok nakazuje njeno identiteto. Srečujemo številne ribiške čolne, ki švigajo v različne smeri rečnega prostranstva. Vsi s ciljem - ujeti največjega dorada ali suburija, ujeti torej trofejo Južne Amerike. Sorodnikov prijatelj, naš vodič, velja na tem področju za enega največjih ribiških mačkov, kar se kmalu potrdi ob - za najine pojme - obilnem ulovu. Šest surubijev, dva dorada, neskončni užitki ukrivljenih palic v boju z upornimi velikankami. Tri dni že nisva spala, pa naju to ob napetem ribarjenju prav nič ne moti, ob tem pa naju po večerji čaka še spoznavni večer s pristnimi glasbeniki iz Korientesa, ki igrajo tukajšnjo etno glasbo. GLASBA NE POZNA MEJA Zagoreli muzikanti so za naju pravi balzam - tako prvobitni in obenem kvalitetni glasbeniki so, da nerazumevanje španščine sploh ni problem. Pogovarjamo se namreč z glasbo. Oni zaigrajo in odpojejo vižo, midva vrneva 'pleničke je prala' in tako si izmenjujemo blagozvočna darila tja v jutro. Naslednji dan nama v spomin poklonijo svojo kaseto s posvetilom: PER LOS AMIGOS SLOVENO. Popadamo v postelje gostilničarjeve iz gline postavljene bajtice - spim na visoko dvignjeni postelji - in le še utrinek pred popolno komo: upam, da v spanju ne padem! Naslednja dva dneva se potepamo ob rekah, kampih, plavamo v rjavih rekah in navezujemo bežne stike z domorodci - gavči, ki ne morejo razumeti, da jih ne razumeva in da oni ne morejo razumeti naju. Po treh dneh potepanja se vračamo v Buenos Aires. Slovo od novih prijateljev je prisrčno - gostilničar me v polomljeni poliglotščini sprašuje, ali mu nisem v bivaku morda pojedel prašičke, ki jo pita za urice svoje kulinarike. ADIOS, ARGENTINA Spet sva sredi velemestnih ulic - še nekaj izletov v srce Buenos Airesa, nekaj spominkarskih nakupov -servesa z biftekom - in čas se je iztekel. Skupaj pripravimo poslovilni večer in ga v jutranjih urah zaključujemo z našo pivsko himno : dvigni Marjan, dvigni Dušan kupico... Spala bova na poti domov. Na letalo naju pospremijo prav vsi sorodniki, pa tudi prijatelji iz slovenskega kluba so tu - solze in smeh, poljubi na lice, obljube na come back. Odletiva z najinim velikanom. Ne zaspiva, vsak zase namreč obnavljava sanje, luščiva nepozabne trenutke in jih vnašava v spomin. Še vedno imam občutek, kot bi vse to le presanjal. Zgoščenost vtisov bo moč analizirati kdaj kasneje, ko se argentinske sanje dobro uležejo. Danes so še vedno le sanje. Adios, Argentina! Dušan Bižal f Lepovče 23, Ribnica stavba Riko-Robotika tel. 861-147, 861-488 kontaktna oseba Trdan Mirjam d o Q Ribnica PODJETJEM IN POSAMEZNIKOM NUDIMO! • vodenje poslovnih knjig za samostojne podjetnike • vodenje dvostavnega knjigovodstva za podjetja • svetovanje na finančnem in davčnem področju • izdelavo poslovnih načrtov • prodajo standardnih paketov za samostojno vodenje knjigovodstva tako podjetij kot samostojnih podjetnikov Vabimo vas na poslovni dogovor! v_____________________________________________y ,4l^y\\ i ETCIItl/1* PODJETJE ZA TRGOVINO IIIVI IN POSLOVNI INŽENIRING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEVf DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH INFORMACIJE NA TEL.: 853-306, 853-645 ELEKTROSERVIS IN MONTAŽA Jože LEVSTEK Trg 25. maja 1 Sodražica Tel.,fax 866-466 ♦ ELEKTROINSTALA d J E ♦ STROJNE INSTALACIJE ♦ STRELOVODNE INSTALACIJE ♦ REKLAMNI NAPISI ♦ MERITVE EKETRO/NSTALA d J IN STRELOVODOV (pooblaščen od rep. elektroinšpektorata) HONEY MOON MODISTIN NAMA Kočevje 61330 Kočevje. SLOVENIJA Tel.: 061/853-233 Nudimo vam: • izdelovanje in posojanje poročnih oblek, ki jih prilagodimo stranki • posojanje oblek za maturo, obhajilo, birmo in ostale svečane priložnosti • rokavice, konfeti, tančice Del čas: od 11. do 18. ure, sobota od9. do 12. ure Sedež: Novi trg 1, Novo mesto, tel. 068/324-222 in 323-169(doma) PONUDBA SKB banke SEF SKB BANKE LAHKO ODPRE SAMO VAŠ KLJUČ Sodobni tatovi so iznajdljivi in so običajnim oviram, kot so dvojne ključavnico, samodejno prižigajoče se luči in alarmi, ne pustijo več tako zlahka zmesti. Malo nepazljivosti in že se pritihotapijo v vaše stanovanje. Potem pa... televizorji, videorekorderji, zlatnina, dokumenti - prav nič ni varno pred njimi! Lahko se zgodi, da čez noč ostanete brez težko privarčevanega denarja, najljubših dragocenosti, ki jih hranite že več rodov, ali pa ste ob staro srebrno verižico, ki vas vedno znova spomni na prvo ljubezen. Morda pa so vam najbolj pomembni dokumenti, ali računalniške diskete, na katerih ste hranili zaupne podatke. Vprašajmo so, kaj jo boljo, stvari propustiti naključju ali pa dragocenosti shraniti v varnih sefih SKB banke? Gotovo sto na to pomislili že prej, vendar v vsakodnevnem hitenju niste našli časa in še niste zakupili sefa. Mi predlagamo, da to storite še danes, saj bo morda jutri že prepozno. Postopek je namreč sila preprost. V Poslovni enoti SKB banke v Kočevju vam bodo razložili vse, kar vas bo v zvezi s sefi zanimalo. Že sedaj vam lahko prišepnemo, da so sefi v štirih različnih velikostih, od česar je odvisna tudi najemnina zanje. Ta se letno se giblje med 4.500 in 18.500 tolarji glede na velikost sefa. Samo pomislite, kako malo je to v primerjavi z vrednostjo vaših doma shranjenih dragocenostil Seveda ni obvezno, da sef najamete za celo leto. Lahko ga uporabite samo občasno, in na pozabite, sef SKB banke lahko odpre samo vaš k|juč! m SKB BANKA P.B. PE KOČEVJE Trg zbora odposlancev 18 Tel.: 855-222 V Ribnici ali okolici naj'amemo enosobno stanovanje. Ponudbe sporočite v uredništvo. OŠ dr. F. Prešerna prešeren dan REZULTATI TEKMOVANJA ZA SREBRNO DAN ODPRTIH VRATT^"™**" RIBNIŠKE ŠOLE Za velikimi vrati so še ena vrata, Za še enimi vrati so še ena vrata. Manjša. Za manjšimi vrati so še ena vrata. Se manjša. Za manjšimi vrati so najmanjša vrata. Najmanjša. Za najmanjšimi vrati so še ena vrata. Ta vrata so vratca. (Dane Zajc) Za vratci je šola. V šoli smo mi. V nas, učencih, zaklad se iskri. V vsakem posebej kot biser se zdi. Ta biser za vas je, vsak zase in skupaj vsi. A vsak biser za enega samega je najlepši in najbolj mogočen. V Vašem srcu živi. (Marinka Mate) 9. maja 1995 so se šolske duri ribniške osnovne šole odprle na stežaj. Ne le učencem, temveč tudi staršem. Ob 16.30 jih je v dvorani komercialnega centra Ideal nagovorila ravnateljica Andreja Šulentič. Staršem, ki vidijo šolo predvsem skozi oči otroka, je priporočila, naj si ustvarijo tudi lastno izkušnjo. Pozvala jih je, naj sodelujejo pri spremembah ne toliko kot nadzorniki kot soustvarjalci novega, da bo med njimi in kolektivom učiteljev vzpostavljeno potrebno zaupanje. Gledališka skupina osmošolcev je potem uprizorila predstavo "Kako je smetnjak postal oblak" pod vodstvom gospe Marjane Starc. Skupina osmošolcev pod vodstvom gospe Sonje Pucar je zatem predstavila gledališko priredbo knjige Široka usta Mihe Mateta. V program je bila vključena tudi plesna točka plesne šole Di. Ob 17.45 se je pričel pouk, pri katerem so svoje otroke spremljali starši. V nekaterih učilnicah se jih je zbralo skoraj toliko kot učencev, ti pa so se zato še posebej potrudili. Ob 18.15 so starši lahko skupaj s svojimi otroci spremljali zanimive in poučne projekte, likovne razstave ali pa poklepetali s prijaznimi gostitelji ob obloženih mizah na hodnikih. ZLATKO BANIČ, KARIN BOJC, JASNA ORAŽEM, GREGOR AMBROŽIČ. 7. razred SAŠA TANKO, POLONA MIHELIČ, NINA ŠENK. 8. razred TANJA LOVŠIN, UROŠ DRAGAR. SREBRNO STEFANOVO PRIZNANJE - FIZIKA so prejeli: UROŠ DRAGAR, FRANCI MIHELIČ, MITJA MIHELIČ, ANDREJ LAMPE. MEDŠOLSKO TEKMOVANJE IZ NEMŠKEGA JEZIKA ZA SREBRNO PRIZNANJE FRANCI MIHELIČ, ALENKA KLUN, MAJA OMRČEN. ŠOLSKO TEKMOVANJE IZ ANGLEŠKEGA JEZIKA ZA SREBRNO PRIZNANJE ALENKA KLUN, MITJA MIHELIČ. REGIJSKO TEKMOVANJE IZ MATERINŠČINE ZA SREBRNO CANKARJEVO PRIZNANJE: TANJA LOVŠIN, ALENKA KLUN, ANDREJ LAMPE, ANJA PETERLIN, ANGELA ARKO. REGIJSKO TEKMOVANJE IZ LOGIKE JASNA ORAŽEM, ZALA ERČUU, MAJA LOVŠIN, ANDREJ LAMPE. Vse vrste ležajev FAG in drugih svetovnih proizvajalcev na Šeškov! 14! PAN vas vabi v bogato založene trgovine z vedno svežim blagom po konkurenčnih cenah Trgovina PAN v KOMERCIALNEM CENTRU IDEAL, tel.:861-530 Trgovina ZIMZELEN na T. V. V., tel 863-348 Trgovina PAN na BREGU, tel.:861-379 Obiščite nas, pripravfjen smo ugoditi vsem vašim željam! št.98 I % ^ MOIEL ^ Po ugodnih cenah vam nudimo ♦ poslovna kosila ♦ ♦ obletnice mature Posebna ugodnost: Nedeljska kosila za 600 SIT. Družine imajo 10% popust. Za lep ten kote poskrbi solarij z visokim zaščitnim s. OOO faktorjem. jftsum m M % ooo gostišče ‘T‘R3.VLJA*($XP Trava 22, öl 319 Draga, tel. 868- --M jrm: jedi ir divjačine (lovski zrezek v lovski telečji in puranji muki z brusnicami, lovska pei .. /.rez/ek z jurčki ter ostali zrezki, žabji prašniki, mučkalica; * ribje jedi (postrvi na več načinov.girice, kalamari, morski list, krpina, hobotnica v solati, škampi v buzari m na Žaru..,) v. 'DOMČ'E ŽGiVMj'E, VE Odprto od 14. do 22. ure. Ponedeljek zaprto. PODJETJE ZA TRGOVINO IN POSLOVNI INŽENIRING ^LESING KOČEVJE, ROŽNA UL. 39, TEL.:853-041, 853-306, FAX 853-410 ODKUPUJEMO HLODOVINO IGLAVCEV IN LISTAVCEV, DRVA, GOLI TER CELULOZNI LES V_ PRODAJAMO KLASIČNI IN LAMELNI HRASTOV PARKET PO ZELO UGODNIH CENAH INFORMACIJE NA TEL . 853-306, 853-645 I® motor prodaje! Oglašujte v Kočevskem, Ribniškem in Trebanjskem Kam-u! tel. 855 334 tel./fax 853 925 tel. 862 239 kidričeva 6a, kočevje j STORITVENO PODJETJE Zjtrofesional d. o. o. \Tarjan Zlodej Joagorska 4. .. Kočevje, .elavnicfi Roška 25(novil Itas. tel 854-331 » vzdrževanje vseh vrst industrijskih strojev (stružnice, preše, I škarje, mostovni žerjavi) j • servis bele tehnike, malih gospodinjskih aparatov in i električnega ročnega orodja • servis batnih kompresorjev Trudbenik in Ceccato-Kozama j • servis n prodaja vijačnih in batnih kompresorjev ter medicinskih brezoljnih