PoPmno ptoŽona v gotovini. Leto LXXHM št. 280 L]nM)aiia, ponedeljek 1L decembra Ifjf Gena Din L— Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati de 80 petlt vrst A Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petlt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNI6TVO LJUBLJANA, Enafljevm ulica Štev. S Telefon: 31-22, »1-23, 31-24, «tt-2S ln 31-28 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta* telefon it 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it. 65; podružnica uprave: Kocenova ui. 2, telefon it. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani it. 10 35L Za neodvisnost, svobodo in čast Včeraj ]e finski parlament izglasoval proglas finskemu naroda, ki brani le svojo svobodo, in poslanico vsem civiliziranim narodom za pomoč — Prve so odgovorile ameriške Zedinjene države s kreditom desetih milijonov dolarjev Po soglasnih poročilih bodo sovjeti začeli drago ofenzivo predvsem nm onih odsekih fronte, kjer so se morale sovjetske Sete zarada finskega odpora umakniti — Zararan]enost terena omogoča večje vojaške operacije — Na Karelijski ožini je pritisk sovjetskih čet čedalje večji Helsinki, n. dec. j. (Fin. tel. ag) Finski parlament se je včeraj sestal k plenarni seji, na kateri je izglasoval dve proklamaciji, naslovljeni na finski narod ter na vse civilizirane države sveta. V prvi proklamaciji na finski narod, pravi, da se finska armada uspešno brani na vseh frontah proti sovjetskemu vpadu. Finska brani v tej borbi samo svojo svobodo, samostojnost svoje države, pravice in civilizacijo. Proklamacija ugotavlja, da mora biti finski narod ponosen na dosedanje uspehe svoje narodne obrambe. Parlament izreka finski vojski svoje priznanje in neomejeno občudovanje za dela, ki jih je sedaj dosegla in s katerimi je potrdila svojo lepo tradicijo ter dokazala svoj pogum in moč, po katerem je znana ln občudovana ne samo doma, ampak tudi povsod drugod na svetu. Helsinki, 11. dec. AA (Reuter) V drugi prokalmaciji, naslovljeni vsem narodom sveta, je med drugim rečeno: Finski narod, ki se je trudil, da živi v dobrih odnošajih z vsemi drugimi naredi ln ki je svojo bodočnost gradil na temelju miroljubnega dela, je postal žrtev brutalnega napada od svojega vzhodnega soseda, čeprav za to ni dal niti najmanjšega povoda. Vsiljena nam je bila vejra ln nam ne preostane ničesar drugega, kakor da se branimo in da nadaljujemo to borbo. Finski narod se bori za svojo neodvisnost svobodo in čast. Ml branimo svojo vero. svoje domove ln vse, kar je civiliziran;mu narodu sveto. VVashington, 11. dec. 6. (Reuter) Ameriška vlada je objavila, da je dovolila Finski kredit 10 milijonov dolarjev za nabavo živil in drugih potrebščin za civilno prebivalstvo. Dovolitev kredita je bila objavljena nekaj ur potem, ko je finski parlament naslovil svojo poslanico sa pomoč vsema civiliziranemu svetu. Kakor izjavljajo v ameriških vladn h krogih, namerava ameriška vlada enak kredit dovoliti tudi Norveški. VVashington, 11. dec. AA. (Havas) Finski poslanik v Washingtonu Hjalmar Prokop je izjavil v zvezi z odobritvijo kredita Finski od strani USA da mu 5e ni znano, kakšne stvari bo kup la Finska v USA za ta denar. Finska bo izkoristka sredite v višini 10 milijonov dolarjev. V New Yor-ku se je že ustanovila — je pripomnil Prokop — ameriška trgovska korpor-c ja, ki bo začela delati v najkrajšem času. Pred novo sovjetsko ofenzivo Savjeti pošiljajo ojačenja na Daljni sever« pa tudi na južni del fronte — Finei trdno v svojih pozicijah Stockholm, 11. dec. s. (Exchange Tele-graph) Po poročilih s finsko-norveške meje dobivajo sovjetske čete na daljnem severu pri Pečengi neprestano nova ojačenja ter se pripravljajo očividno na več.o akcijo. Finci poročajo, da je mesto Pečen-ga še vodno v njihovih rokah ter da so ga včeraj sovjetska leta:a dvakrat bombardirala. Pri rudniškem mestu Salmijarvi je pr šlo včeraj do hudih bojev. Po finskih poročilih so imele sovjetske čete v dosedanjih bojih pri Pečengi 500 mrtvih in so pustile Fincem 200 ujetnikov. Finci so imeli samo neznatne izgube. Morala finskih čet je izvrstna, medtem ko sovjetske čete. ki so deloma sestavljene iz oddelkov, ki niso vajeni severnega podnebja, močno trpe zaradi mraza in pomanjkanja hrane. V Kareliji se zdi, da sovjetske čete še vedno polagajo največjo važnost na prodor v smeri Bolniškega zaliva na najožjem mestu med sovjetsko mejo in B:tni-Šk. m zalivom. Prodrle so tu do mesta Suo-roisalmi, ki leži 50 km od sovjetske meje. Na severu Ladoškega jezera in na Ka-relski ožini se bijejo slej ko prej hudi boji. Med tem ko pravi sovjetsko poroč lo. da so sovjetske čete včaraj napredovale za pet do sedem kilometrov na finsko ozemlje, trdjjo Finci, da drže svoje pozic je in. da Majonerheimova linija ni nikjer prebita. Oslo, 11. dec. 1. Po zadnjih vesteh se sovjetske čete pripravljajo na nov napad Zadržanje finskih čet je odlično. Temperatura je ponekcd padla na 20 stopinj Celzija pod ničlo, videti pa je. da se finske čete v mrazu boljše drže nego sovjetske in da so za borbe v arktičnem ozemlju dosti bolj odporne in tudi tehnično bolje opremljene. Pri Salmijarvi ju je bil napad sovjetskih čet odbit in je imel soviažnik precejšnje izgube, d očim so bile žrtve na finski strani žrtve neznatne. Kirkenez ob norveško-finski meji, 11. dec. e. Na odseku Salmijarvija. severno od Ladcekega jezera in pri Pečengi se je pričela, kakor je videti, nova sovjetska ofenziva. Pečengo so sovjeti ta teden dvakrat bombard rali. Pole? hrupa lelalsk h motorjev in eksplozij se je čulo na norveški meji tudi regljanje strojnic in bobnenje topov. Iz tega sklepajo, da se je tu pričela ogorčena borba. Finsko vojno poročilo Helsinki, 11 dec. i. Uradni krmunike finskega vojaškega poveljstva se glasi: Sovražnik je včeraj močno napadal ob reki Taipale na Karelijski ožini, pa je bi! povsod odbit. Na vzhodni fronti so bili povsod boji. razen pri Pečengi. Sovjatski letalci so bombard rali več otokov. Finske protiletalske bater je so odgova.jale. Včeraj so sovjetski letalci bombardirali tudi Hanga, a brez uspeha. Popodne je bil bombardiran ot'k Koisito. Finski letalci so napravili več izvidniških poletov, bombard rali pa so tudi premkajoče se sovjetske čate in uničili oddelek tankov. Helsinki, 11. dec. e. (Havas) Finski komunikeji o operacijah, kakor komentarji so precej lakanični. To pa zaradi tega ker finski generalni štab ne želi. da b govoril o prednostih, ki jih imajo finske čete. ker odlično poznajo teren, na katerem se vodijo borbe. Popolno nepoznan je terena pri poveljstvu sovjetske vojske omog.ča. da se Finci z uspehom bore proti sovjetskim Kaže. da sovjetske čete napredujejo samo na točkah, kjer pričakujeio najmanjši odpor Finske. Ce bi sovjetske čete poskušale Finsko presekati na dvoje tam kjer je njeno ozemlje najožje, bi bilo to najbrže zelo tvegano ali pa celo brez uspeha aH pa bi zahtevalo mnogo časa in človeških žrtev Sovjetske čete razpolagajo z eno samo železniško progo :a vse prevoze čet in materiala Čimbolj se sovjetske čete oddaljujejo od Žalezniške proge po ozemlju, pokritim s snegom, ki je tud: brez vsakih zvez, tem manjši so njihovi izgledi, da bi zlomili odpor Fincev Ker ni nikakih podatkov o kakem posebnem prodiranju sovjetskih čet v Kare'ij-ski ožini, v Helsinkih misl jo. da je pdIo-žaj na tej fronti v splošnem nespremenjen. Skrbi sovjetskega vojnega komisarjata Moskva, 11. dec. AA. (Reuter). Službeno poročilo sovjetskega vrhovnega poveljstva, ki obsega dogodke zadnjih 2 dni. je sestavljeno več ali manj v splošnih izrazih ter ne navaja nobenih dejanskih podatkov. Prav tako se v moskovskih ln le-n:iujrajskih \isfti ne pojavJjajo več poročila službenih sovjetskih vojnih *«opisni-kov. Namesto tega se pojavljajo članki, v katerih obtožujejo Fince, da se na umiku pred sovjetskimi četami zatekajo k strašnemu pustošenju lastne zemlje, ramo da K otežkocili napredovanje Sovje*ov. V teh ročilih trdijo med drugr'm. da, Finci odganjajo v notranjost svoje države živino, uničujejo rezervo ljudske in živinske hrane ter požJg-ajo vasi. V teh člankih pa zelo previdno pišejo o uvozu vojnega materiala v Finsko, vendar pa »eda 'z teh člankov razbrati, da iiovzročato prevoz precej skjfol sovjetskemu vojnemu košu. sariatu. >Pravda prinaša Is Londona vest. ki pravi, da niso popoflnoma trdne vesr i švedskega izvora, katere pravijo, je F nska kupčla v Ansriiji ato letal rasnih t?pov. Posamezni politični opazovalci poudarjajo, da je do nedavnega sov ji taki tisk na te* vesti odgovarjaj z zelenimi napadi na Anglijo, sedaj pa z velikimi naslovi pouiarla. Ca se zanikajo vesti o tej znatni angleatci po-siljatvi orožja na Finsko. Azijska plemena na finskem bojUMta Helsinki, 11 dec a (Reuter) Ang'esTrim in drug m lnozem^k'm novinar j rm je bVo sedaj prvič dovoljeno, da so posetlli bojišče na Karelijski zemeljski ožini. Inozemski novinarji poročajo predvsem o izvrstni oprem ifinske vojeke. Finski vojaki so nastanjeni v lepih neprem^čljiv h šotorih. V vsakem šotoru je preno na peč Živila in municijo dobivajo finski v jaki na saneh. Nasprotno sne sovjetski vojaki kar na prostem ob s t razni h ognji h. Ti ognji služijo Fincem ponoči kot cilj za letalske napade. Med sovjetskem' četami so opazili mnogo vojakov is Turke«'ana In Mongolije. Inozemski novinarji so si ogledali tudi na poseben način konstru-rane pasti proti tankom. So to ma'hne jame, v katere se skrijejo finski vcjaH ter čakajo, da pride sovjetski tank v bližino, nato pa ga napadejo z ročnimi granatami. Bern, 11. dec. e. Stockholmski dopisnik J švicarskega lista »Baseler Nachrichten« j javlja, da so sovjetske železnice prenatr- j pane z vojaki, k jih stalno pošiljajo na J finsko fronto Sovjetrko po^ejstvo z vso ; naglico pripravlja drugo ofenzivo- TJgo- i tovljeno je, da so na finski fronti (odi polki h? Kavkaza, kar je pri vojaških strokovnjakih zbudilo precejšnje začudenje, kajti te čete težko prenašajo finsko klimo. Javljajo tudi. da so finski letalci porušili železniško progo pri Murmanski na več kr-jih. Novi vpoklici na Finskem Bern, 11. dec. AA. (Havas) Finska je vpoklicala nove letnike rezervstov. da bi tako mogla dajati čim večje cdpor sovjetskim četam, ki se te dni zbrajo na vzhodnem delu bojišča. V Helsinkih so prepričani, da se je sovjetsko vrhovno poveljstvo odločilo izvesti napad v sm?ri proti Ujeborgu, mestu, ki leži ob Botniškem zalivu. Na tem odseku je f nska bejna črta najožja in je to ozemlje brez vsak h prometnih zvez. Sovjetsko vrhovno poveljstvo ima s to ofenzivo namen Finsko kati na dva kosa. Sovjetsko vojno porofilo skih bombnikov, ki jih je Italija prodala Finski. Berlin, 11. dec L (DNB) Na pristojnem mestu odločno demontirajo vesti, čel da Nemčija pošilja letala in orodje na Finsko in da jo bo tudi v bodoče zalagala Izjavlja, da imaio te vesti edino namer skaliti prijateljske odnosa je med sovjeti ln Nemčijo. SmučI za obrambo U. dec AA, (DNB); Poročilo leniigrajakeg avojnegs okrožja so gsasfl: Sovjetske dete so 10. decembra napredovale za 10 km na vseh bojiščih. V smeri m U h te je sovjetska vojska zavzela mestece Kualojarvi. Zaradi slabega vremena so sovjetski letalci izvedli le ogledniike poleta. Italijanski letalci v finski vojski Helsinke, 11. dec s. (Reuter) Skupina italijanskih letalcev je dospela v Helsinke. Letale! nameravajo vstopiti kot prostovoljci v finsko vojsko. Nemško orožje sa Finsko? Moskva, 11. dec. e. Moskovski radio javlja iz Stockholm a poročilo lista »Dages Tidende«, da je Nemčija poslala Finski vojna letala, orožje in municijo in da je hkrati finski vladi ponudila se večje količine orožja, vojne municije in letal. Isti list tudi zatrjuje, da je Nemčija pustila preko svojega ozemlja 50 velikih i talij an- Helsinki, 11 dec AA (Havas) Vojaško poveljstvo prejema vsak dan na stotine parov smuči, ki Jih daruje finski narod za svoje vojake. Med darovalci s« tudi najslromainejii ljudje. Finski narod je prepričan, da so smuči ono najvažne *ifh sredstev sa obrambe domovine. Vsi finski sportn'ki. zlasti smučarji k' so kakor znano najboljši na svetu, kar so d~=k?za! na nedavni olimpiadi, so se prostovoljno prijavili za armado, kolikor že niso bili poprej mobilzirani. Laponska pomoč Stockholm 11. dec. s. (Reuter) Na daljnem sever« sodeluje s finska vojsko tudi laponska prebivalstvo, ki zalaga ffn*ko vojska s živili ln kožuhi. Laponci so 200 tisug severnih Jelenov odgnali hi ©g; ©Jenih pokrajin proti Jogu, da no bi prsili v roke Leningrad zatemnjen Helsinki, 11. dec. Po poročil h iz Leningrada bo odslej mesto ponoči popolnoma zatemnjeno. Včeraj so preljali v leningrajsko bolnice mnogo ranjencev . Dežela sporta ln mT.ru Helisnkt, u, dec. a (Reuter) Generalni tajnik finskega olimpijskega odbora je včeraj v anglešč ni, francoščini in nemščini sporočil preko finskega radia, da namerava Finska prihodnje leto Izvesti olimpijske igre, če ji uspe do tedai zavrniti sovražnika. Izjavil je, da je Finska dežela športa in mm. Ameriška atletska unija jo poslala finskemu olimpijskemu odboru resolucijo, ki isto tako izraža upanje, da bo Finska lahko izvedla olimpijske igre. Nadalje pravi da se Finska bori proti napadalcem k ogrožajo svobodo, demokracijo in vero v Boga. Resolucija izraža tudi simpatije ?a Finsko v njeni borbi in obsoja nemsko-sovjetski pakt. Kaj bo storilo DN Danes plenarna seja v ženevi — Sovjeti najbrže ne bodo izključeni — Urugvajska groinja Pariz, 11. dec. AA. (Havas.) Francosko časopisje ne predvsem bavi s plenarno sejo sveta DN. ki je napovedana za danes. >Petit Parisien« misli, da bo v palači Društva narodov napadalec vsekakor moralno obsojen. Ni znana vsebina poročila, ki ga Je izdal odbor plenuma, a vsekakor menijo, da ne bo sprejet predlog o izključitvi sovjetske Rusije iz Društva narodov. Ta izključitev so ne bi zdela nikako stvarno dejstvo v Moskvi. Istočasno je treba poudariti, da Finska ni zahtevala nobene moralne obsodbe sovjetske Rusije, pae pa čim hitrejšo ln čim uspešnejšo pomoč od držav, ki so članice Društva narodov. Zaradi toga bodo zastopniki Finske tudi v plenumu DN. kakor so to storili pri delu sve;a DN, v vsakem primeru zahtevali stvarno pomoč od članic Društva narodov. List meni. da bosta Francija In Velika Britanija na ta način pomagali Finski, da bosta poostrili svojo vojno proti Nemcijt- Pomembno bo tuci stališče. Id ga bodo zavzele države latinske Amerike do tega vprašanja. »Figaro« govori mnogo odločneje ta zahteva, da DN v vsakem primeru Jasno označi napadalca In krivca vojne. Ust pravi da sovjetska Rusija ni edini napadalec. Čeprav Je treba obžalovati trpljenje finskega naroda, vendar Je treba računati tudi s tem da se je vojna začela zaradi napada ns druge države. Zato M bilo treh* sprejeti mnenje republike Argentine, M Je zavzela stališče, da niso krive osmo vlade nanadalnih držav, pad pa tudi narodi teh držav. >Oeuvre« mezd. da mora Društvo narodov sprejeti tak sklep, ki bo dal poguma malim narodom na primer morebitznB bodočih sporov. »Populalrec objavlja članek Leona Hrama, ki meni, da Je nesmiselno mišljenje, da bt bilo možno evropske narode popeljati v neko križarsko vojno proti Rusiji. Pred-Js trsom računati o odločiti za najuspešnejše metode, da me prepreči imperializem, ki preti Evropi. Ženeva. 11. dec. a. Reuter. Urugvajska vlada. Je posla'a vsem delegacijam ameriških držav, kj so zastopane v Društvu narodov note. v katerih zahteva, da Društvo narodov odredi sankcije proti sovjetski Rus* JI, če sovražnosti med Sovjeti ta Finsko takoj ne prenehajo. Ce predlog za sanke je ne bo sprejet, predi?aga urugvajska vlada da vse ameriške države izstopijo iz Društva narodov . tenova* U. doc a. (Havas). Francoska delegata pri Društvu narodov Paul Bon-eour ln Champetler de Ribe« sta imela včeraj posvetovanja s zastopniki Anglije. JugosWje, Grčije, Kitajske, Poljsko in Iz notranje politike SOKOL NA HRVATSKEM »Eno izmed najvažnejših vprašanj, ki so tičejo notranjih poslov. Je vprašanje redarstva«, piše »Hrvatski dnevnik«. »Naredbe o banovini Hrvatski jasno kale, da je redarstvo podrejeno banu Hrvatske* NJemu je podrejeno tudi oroiništvo. Izjavo v tem smisla Je podal *e pri svoj m urvem nastopa poveljnik orrfnlške brigade sa Hrvatsko general Kv Tartaglia.« »Kar se tiče po«lov telesu* vzgoje.« nadaljuje »Hrvatski dnevnik«, je ta na'vaš-nejše vprašanje Sokola, ki more imeti na Hr~rat*fc*m popolno svobodo gibanja, toda isamo tako kakor oata'a tako imenovana vitešku draS*\a. Sokol torej «e more im ti m monopolnega položaja in zato ne mo e b ti 1 nfti državna fifll napol državna orgsnra-m "ija. Sokol mora hvsell pravno isti polofaj^ J kakor ga je Imel pred 6. januarjem 132S, Itorej pololaj popolnoma svobodne organizacije, ki bo organizirana na demokratskih načelih. To Je tudi mišljenje več no iugoMovenfkih s kolov, k) so zapamtili to - organizacijo bal zaradi trga, ker no b'fl zadovoljni a njeno sedanfo ored tv"J">. Tedaj bo živel Sokol samo rd svoje moči kakor vse druge organizacije.« NISO GOTI. TEMVFC SLOVANI Pod tem naslovom prlobfu'e vgrc\ |>o Nova rlječ« zanimivo pl*mo. Ker bo njo* «jva vsebina irteres'rala tn»l» mar^ikrte— re&a Slovenca, objavljamo to pitno v oo» Joti: Gospod urednik. C**to nazivate fn*nkove* oVo" BnČa hi Budaka »franko-gote«. »Hrvatalil rva" d« pa eolski list. Res je, da je nedavro r. B 4 pred aodnijo izzval smeh. ko ae je ud ral na prsa: Jat sem Got, ne pa Slovan! Toda naša javrort mora vedeti, da tvore© naše gotske teorije nI neben frankovce In sploh noben hrvafski javn' d Tavr% temveč slovenski zgodovinar g. Jote Ros* bibliotekar vseučilUke krj in ce v Ljubljani, kl Je 1. 1931 napisal o tem obsežna) znanstveno Hud jo v slovenckem Jrsikn na ^07 straneh pod ra«lovrm »KraMi d'"ra~ UO Svevladićev. naj tarejai skupni vladarji Hrvatov In Srbov«. Studija na temelja Ljetopisa popa D u k* ljanlna dokazuje, da je Svev'ad sovan.nko) ime sa Teodorika Velikega, slavnega v a-darja vzhodnih Gotov (454—526). kateri) potomci med Kolpo In Bojano se kot rrvi ustanovili slovansko driavro organizacijo* Potemtakem prvi Slovani, ki so prišli v to kraje, še niso bilt d'ferenc'ranl re kot Hrvati, ne kot Srbi (kj so se poavili šele nekaj stoletij pozneje), na bi m!m gred* rečeno gotska teorija mog-a prej dokazafeL da so bili v teb krajih Srbi ln Hrvati v začetka en narod, ne pa dva. Z to Je tudi g. Jote Ras, tvorec tako zvane gotske teorije, dal svoji knjgi tako značilen na lov. No, niti g. Jote Rus nI baš popolne mo originalen v tej svoji tezi. Ako se ne varam Je prvi sprožil to misel znani grrSkl prof. Gumplovicz. Pred Jozetom Ru'om pO so Je oprjel te gotske teze n?i znani kompilator g. Kerubln Segvič (ki Je s svo.i'sjl življenjepisom aprepastil tudi A. Starčo-viča), da Jo objavi v nem" ki h novinah V rasa. ko je prišel nacizem d i oMastl. V? formi, da so samo Hrvati potomci Gotov. Očitno rato. da M bili tako bi Ua Nemcem pa todl — Srtom ... Toda Jak bi vas hotel opozoriti na drugo dejstvo. Frankovci trna«© r»jmanj pravice, da OS silijo med potomce izginolih Gotov. Gott «o bili velik, močen, zavo evalnl narod* Vrhn tega le državotvoren. Oni niso pri— •HavUall svojega lončka k tujemu ogn1«, kjer bi preje zavret kakor se glasi Bu*a-kova modra politika, temveč so vod01 svojo politiko, svojo dr'avo. Ako gre torej aa rasne la«tno«rt», po'<»os — ne. ne. frankovci niso Goti. amo k S'o-vani In tfeer oni. katerih koren, kakor Jo razHgal nesmrtni A. Starčevlc, prihaja sat Sclavus« — sušenj. Italijanske zahteve Bim, 11. dec. e. V poročnih Is Borilna omenjajo Italijanski listi članek »Angriffa«. da sklep Sueške družb«, ki daje Italiji eno mesto v upravnem svetu te družbe, k4 kontrolira In izkorišča trgovinski promet v Sueškem prekopu, ne moro zadovoljiti Italije, ki s vso pravico zahteva, da nc samo na podlagi potne paritete sodeluje v upravi Sueškega prekopa, temveč zahteva tudi Jamstvo za varnost plovbo kakor tudi mozneot sa svojo ekspanzijo v Afriki fn hkrati tudi svoje polno priznanje Imperij oko postelja. B*m, 11. decembra. AA. (Štefani). Mus-soitnt je včeraj sprejel državnega podtajnika v vojnem ministrstvu generala Ser dua, dalje gex*rala Montia, poveljnika inženjerskih oddelkov In še nekatere druge vitje častnike, ki so mu poročali kako potekajo dalo srn ohramhrrh saassaasšl bt iČuvajte jtjgoslavtjo! Splitski »Narodni list« piše pod tem as> bj lovom: ■ »Tako se glase na nisi po vseh razredih I srednjih iol. Isto mt«et je ponovil tudi g. S ban na groba dr. a. Trum h'ca z bes-^amsi Močna Hrvatska — mo*na Jugnslav'Ja. Zato ne razumemo, zakaj je dal v rae*S-nl realki novi g direktor odstraniti te napise?! Mar HSS no*e močne Jogo"!av*J*T Ako Jo hoče. Jo mora predvsem čnvrtL Prav zares, mnogih stvari ne morena« vasi razumeti.« proti TtTJTM IDEOLOGIJAM Na včerajšnjem letnem občnem zherej Hrvatske delavske zveze Je govoril tudi podpredsednik HSS Ini. a. KošuUe, ki Je med drugim Izjavil: Zaman so napori tujih agentov, ki so skušat« vriniti v naše vrste da bt našo tnlmaMi tuje 'd»o'ogl ra*ln*ljo. Z~d~JTkrat novem*, da ne selimo Imeti z nJim! nl-'takega po*'a. Nato Je obsodil Int. Kointlč vsako ras*!* "o napadanje nm druge narode Is drf~ve» kjer tete naredi Uvetl no e-oVm nsčlsss *n kjer si sami gradijo svojo svobodo. Pottant In ostani ilan Vodnlhov* drulbmt Stran 2 »SLOVENSKI RAtODdP«^ ieiamhrm l*m Pirvi angleški streti na zapadni fronti zadnjtc* txen«tfca DneVM tdtaz bojiMti t Vztrajati 11. dec. S, (ReUta*). Allgt*ške •etaj to sedaj prvič posegle v aktivno bor« bo nO zapadni fronU In izstrelile prve »tre* le. Te dni Jo bilo v prednje pOstojanko j\ia-ginOtOve linije poslanik rod fln-l* *Jdh pojmov, ki jih Jo ie preje Inaplciral kralj j,,. rij \X Neka nemška patrulja je V mraku poakuaila napad na angleške postojanke, vendar je bila odbita s topniškem in strojniškim ognjem tet je imela pfecejShje iž-giibe. AngleSke čete so nato same izvedle protlakcijo v >zemlji brez gxj«podarjac med obema utrjenima Unijama. Anglefike čete niso imele doslej nobenih izgub. Pri neki železniški nesreči za fronto pa je bilo ubitih šest angleških vojakov. London, 11. dec. AA. (Havas.) Angleško časopisje objavlja pod Velikimi naslovi p*-ročila o prihodu novih britanskih čet na francosko bojišče. »Bailv fixpress« poudarja, da se je to pričakovalo že delj časa in da so zdaj ta dogodek sprejeli z največjim zadovoljstvom. Vsi dopisniki angleških listov s francoskega bojišča poudarjajo, da so britanski aTomi«, ki so zdaj v prvih bojnih vrstah, srečni, da lahko branijo te postojanke skupno s francoskimi tovariši in da Z tijimi skupno Se dalje nadaljujejo z izvrševanjem ukazoV. 3 tem je — nadaljuje list — stvarno zanikano vsako poročilo, kakršna je pošiljala v svet sovračna propaganda o nesoglasjih med Veliko Britanijo ln Francijo, kakor tudi trditev, da bodo Angleži pustili Francoze, da se bore zase ln zanje. L°naon, 11. decembra. AA. (Reuter): Lord Cort je objavil dnevni ukaz rmcrle- j škirn četam v Franciji, v katerem je po- ! udaril naslednje: I Vojna na morju Zopet dva pa mika potopljena — Angleške informacije o nemških podmornicah — MemŠka sli« pSatnatska akcijo v nevtralnih državah «*■ Sovjetski protest Vaša oaotno haloga oosson predvsem v tem, da iaVrsite v ponosni meri svojo dolžnost. stovToJnlM pričaittUJt vaj prihod staJ-ho z največjo pozornostjo. VI Imate priliko nadaljevati slavno tradicijo. Biti morate hladO izdano tole uradno poročilo: Kralj Jurij VI. je po svojem prvem obisku pri angleških Četah v Franciji V spremstvu glavnega poveljnika britanskih čet AA Francoskem, generala Gorta, prebil dva dni na odseku, kjer je »brana francoska vojska. Drugi lan je general Gaortelin vrhovni poveljnik ravfcKi&kjfa čet« bil Sprejet na bojišču pri Maginotovi črti, od an-gleSkegra kralja Jurija VI., prt 9em0f se je anglešici kralj seznanil s stanjem angleških letalskih sil m Ustih angleških oddelkov, ki so bili določeni v prve vrste. Kralj Jurij je odlikoval g-eneraJa Gome-lina s vel kim krilcem, lenerala Gorjr&esa za z velikim križem reda britanskega cesarstva, fefitanski vladar je Odlikoval tu* fli enega francoskega častnika* enega francoskega vojaka in enega francoskega letaJca, ki SO se posebno iaka.»ali. Včeraj je angleški kralj zapustil Francijo ih se odpeljal v Anglijo. Tallin, 11. dec. s. (Reuter) Estonski poštni parnik »Kata«, ki opravlja redno siui-bo med Helsinki in Taliinom, je bil napadan od neznane podmornice. Enega člana posadke pogrešajo, dva sta bila ranjena. Amsterdam, 11. decembra. AA. (Reuter) Holandska tovorna ladja »Imeningkam« (8398 ton) je zavozila na mino na odprtem morju blizu severne Holandije. Ladja se je potopila, posadka pa je bila rešeno. London, 11. dec. AA. (Reuter) Ministrstvo za irifufrnacije sporoča naslednje: Kro.^i okoli angleške admiralitete v Londonu so prepričani, da Nemčija rte more hitreje graditi svoje px>dmornlce, kakor pa jih zdaj izKut^ja (2 do 4 na teden). Ni oo-datkov niti o kakšnih nemških proračunih, a list »Deutsche Allgemeine Zeitung* trdi. da bo v kratkem prekoračena ona kapaciteta gradnje, ld je bila dosežena 1. 1917. Po podatkih, s katerimi razpolagajo, je proizvodnja nemških podmornic leta 1017 znašala povprečno 7 do 10 podmornic na mesec, ali približno 2 na teden. V Londonu so prepričani, da Nemčija ne more agradi.. niti toliko podmornic, ker nima potrebnega materiala in tudi he kvalificiranih moči. Amsterdam, 11. dec. s. (Havas) V ho- landskih političnih krogih pripisujejo ve-lek pomen nemški diplomatski akciji, ki skuša doseči, naj bi se nevtralne države odločile za politiko tako zvane oborožene nevtralnosti in se s silo uprle angleški blokadi. Š posebnim zanimanjem pričakujejo, će bo prišlo do incidentov, ko jutri odplove iz rotterdamsk-> luke japonski parnik Sa-nio Maru, ki vozi izključno nemško blago. Parnik je doslej že nekajkrat odhod odložil. Moskva, 11. dec. s. (Reuter) Sovjetlko zunanje ministrstvo je izročilo vcetaj ah^ gleSkemu ln francoskemu poslaniku not'. V krterih sovjetska vlada protestira proti odloku o zaseženjtt nemškega izvornega blaga. Sovjetska vlada si tudi pridržuje pravico, da zahteva odškodnino ta vso škodo, ki bi zaradi teh ukrepov nastala za Soviete. nemSk polet London. 11. dec. s. (Reuter) Agencija DNB je objavila včeraj zanimivo poročilo, da so nemška letala izvedla izvidniške polete nad Vzhodnim morjem. Po7neie pa je agencija to poločilo popravila in javila, da so bili poleti ižvecterii nad Severnim morjem. Naloga bolgarskih patriotov Včeraj je prišlo v Sofiji do spontanih ilrftttlV jii£OSk)vtiisKo bolgarskega prij*t«lj«va Sofija, 11. dec e. Včeraj je bila v Sofiji slavnostna akademjia ob priliki stoletnice rojstva prvega rektorja prve bolgarske bogoslovnice rJedeljka Zekova. Akademijo je otvoril Upokojeni general direktor sofijske oblasti Mihajlo Gerdjikov v navzočnosti kralja, predstavnika bolgarskega Sv. sinoda metropolita Neofita, ih zastopnikov raznih društev. Akademiji je prisostvovat tUdi jugoslovenskl poslanik v Sofiji df. Momčilo Jurišić s člani poslaništva. Poleg koncerta in umetniškega dela prireditve je predaval o Žekovu sofijski mitropolit Štefan, ki jo podal opis Življenja pokojnega 2ekoVa, zlasti pa je poudaril njegovo bivanje V Beogradu, kjer je Ze-kov živel od 1863. do 1870. Študiral je filozofijo in bogoslovje na takratni beograjski visoki soli. Zeko v je bil Stipendist kneza Mihajla in je imel tudi ob njegovem grobu ginljiv govor, v katerem je podčrtava! bratsko vzajemnost obeh narodov, Bolgarskega in srbskega. Tudi V vsem aVojem nadaljnjem življenju si Je Želiev prizadeval vzdrževati najboljše *Ve*e med Srbi in Bolgari in je deloval za fttn tesnejše stik« med obema narodoma, kar je po besedah mitropolita Štefana naloga vseh današnjih bolgarskih patriotov. Na koncu akademije se je general Gerdjikov Se prav posebej zahvalil jugošlo-venskemu poslaniku Jurišiću za viaćležSo pri svečani akademiji, izražajoč hkrati željo in potrebo, da se zveze prijateljstva med obema bratskima narodoma čimbolj poglobe in razširijo. Številno občinstvo, ki je prisostvovalo akademiji, je z nepopisnim navdušenjem in ploskanjem sprejelo oba govora, zlasti tisti del, ki se je nanašal na prijateljstvo in zbližanje med Jugosloveni ift Poljari. Bolgarija bo demobilizirala Sofijo, 11. doc, e. Nedavno so bili vpoklicani n« začasne vojne vežbe vsi reaer* visti počenši od razreda 1906, ki iz raznih razlogov do sedaj se niso bili pozvani na vaje. Včeraj je bilo službeno objavljeno, da bodo vsi ti rezervisti 17. decembra prisegli in da bodo se pred koncem leta odpuščeni domov. Po odpustu teh rezervistov Bolgarija ne bo imela niti enega vojaka več pod orožjem, kakor jih ima V Božične počitnice podaljšane Trajale bodo za šolsko nrfartltio rbi**sttt*>IUk* in praV6 davne vere od 23» decembra do te« ]anaur)a Ljubljana, 11. decembra V našem Batu amo že poročali O skupni akciji slovenskih tujskoprometnlh 2Ve* ? LJubljani in Mariboru, ki sta se odločno zavzeli za to, da bi bile botočfle počitnice šolske mladine podaljšane 10 Sicer srn pravoslavne in katolike šolske otroka. Tb avojo zahtevo sta utemeljili zlasti i turističnega stališča, saj prihaja posebno na nače (Gorenjsko mfiogo gostov te Srbije in tfrvaške, ki pa se vsi že pO kratkem bivanju v naših krajih morajo vrniti domov. Božične počitnice šolske mladine so nam-roč prekratke, starši pa otrok ne morejo ptuVS&ti samih v mestu. Zaradi prekratkih B6«nlh počitnic, ki Staršem Ih Otrokom onemogočajo daljše bivanj« V zimskih turističnih krajih. Je posebno prizadet nas tarnam, n je zdaj odvisen samo ie od domačih ffOStOV. ja mariborske ih 1 jubljahštte Tiijsko-> Bali posslfia potosn di- rakci j« > Putnika« v Beogradu na prosvetno ministrstvo. Danes ja ia Beograda prispelo sporočilo, da Jo plo*vetno ministr-stvo v polnt mori upoštevajo predlog slovenskih teJskbprosaotnUi svos in odredilo, ds> bodo bozions pooiinlos so iolsko mladino rlsnofratoltikO to pravoalavne vere trajale ed 25. decembra do 10. Januarja. Prepričani smo, da bo uspeh akcije naših tujskoprometnlh zvez za podajsanje božičnih počitnio naletel na odobravanje staršev nase Šolske mladine m prldosU tu-di koristi našim zimskim turističnim krajem« Pretresljiva ljubavna ^jfet^^^sttjts Jeseftiee. 11. dttembfi V Jtfirniškem lUvlu M Je vč©i*i oditfa-la prdsfsoljiva ljubavna Hmgodija, V sObo- to sta m odpeljala V Kfsnjsko goro atak trotettatloi mojster JaOBO Mnidar, očS dveh otrok la Slovenskega JtvOmika id Tlhca Zupaapva,, gc^ilnioafisva žena z Jsvorni-ka, s katero je imel fjtihavno raJmetje. V Kranjoki gon sta Ostala V gostilni« nato sta se pa i taksijem odpeljala pozno fvtčer do Javofaika, od k odet sta pas krenila na Ja-voroalkl Kovt Zfodaj ijutfaj sta Drisis do elektfiaao centrale KtD, kjer je bil aapo* slen nek) delavec, ki #* J« poslal 2flk!af V bližnji hotel, češ naj prinese čaj. Komaj pa Je delavec zapustil centralo, je opazil, da , je nenadno ugasnila električna luč. Slutil je neaffOiO ta M je vrnM V ogBtfalo Nsegt j 2cldaffla hi ttpano^O tasftO Objeta, lotos pa jO Imel ildvo prMlotij««0 k žici visoki napetosti. Uanlžbcnot je naglo ustavU tuk ir akttsal lOkiarja i umetnini dihanicn spravtU k iMjenju. Toda OJegov trud jt bil gflhifli Nssrcćnei je bil ie mrtev, Zu panOva pg la kila še živa Ml pri zavesti Do bila ja BudS Opekline pO VSStti telesu« rok sta kili pa oigsni do kosti. Prepeljali so jc na fljap dom« kjer ja t>a pet ur pozneje s strasnih mukah izdihnila. Pri ftflidafja so risll poslovilno pisfuo« \ katerem prOSi leno in Otroka« kaj mu odpuste, tel da aaoj žal fli »Ud drugega i*hodj NjefOVa Ilija Je Oko« da hI ga pokopal l skupaj z Zupanovo. Kako je zaščitena Ljubljana Zanimiva informativna anketa za zastopnike IfrMjatiaiTiti listov g. prteno 10, 10, 1940, Ljubljano, 11. doesmbra To vpraaanje Bo nedvomno asto asss malo vso prebivalstvo, zato Je bilo prav, dO Ji predsedstvo mastne Občine povabilo na informativno anketo danes dopoldne zastopnike ljubljanskih listov. Anketo je otvoril Župan dr. Juro AdtteSiČ ln V kratkem nagovoru a prošnjo ha zastopnike nstov, naj sodelujejo prt težkem delu mestne občine, obrazložil velike naloge občine v zvezi s uredbami, M so izšle jeseni. V Ljubljani Ja bil ustanovljen za zaščito prebivalstva, preskrbo rezervne hrane Itd. smaeltm urad. ki ja prevaei vse ta naloge. Urad sestoji iz številnh pododborov ln eden izmed najvažnejših je pododbor na prehrano prebivalstva. Ljubljana U potrebovala okrog 19,000.000 din aa nabavo rezervne hrane. Zato se je mestna občina obrnila na Državno h i potekamo banko e proenjo, nryj bi ji nakarnls primerno vsoto, kakor je n. nr. beograjski mestni občini. Beograjska občina je prejela 52 milijonov din, a zdi se, da druge občine ne bodo tako srečne. Poročilo o splošnem aadeitnem dolu je podal dr. GrasseUl. Mestni zaščitni urad je b.l ustanovljen na podlagi uredbe o zaščiti prebivalstva pred letalskimi napadi, vendar je bila mestna občina V glavnem prepuščena tudi glede organi taci je sama sebi. Začetne težave so premagane, čeprav nI bilo v začetku personala, prostorov in ne kredita za novi urad. Ljubljana je celo prehitela druga mesta, ker ni samo organizirala zaščitnega urada, temveč ae je lotila tUdI že praktičnega delo ža zaščito prebivalstva. Urad je dobtt aa prve potrebe kredit 2^000.000 din iz rednih mestnih proracuhskh ftred&tev. Na ta račun Ob morali začeti varčevati pri drugih postavkah. Kredit je bil razdeljeni 1.5 milijona za zaklonlSća, 400.000 din za podpore družinam, katerih hrarinei so WM poklicani na orožne vaje, in 100.000 dih V splošne potrebe. Na račun podpor so izplačali samo 59.00C &in, ker je med tem bila. iadana uredba o državnem podpiranju druiih; Pač pa je zaščitnemu uradu ostala naloga za zbiranje in reševanje prošenj. To delo oprav-lja poseben pododbor. Doslej je bilo vloženih 281 prošenj in 178 jih j« bilo pozitivno rešenih. Ie državnih sredstev so izplačali za ljubljanske družne 39.417 din Prosile; dobe denar že v štirih do petih dneh. Zaščitni Urad je sestavil tudi proračun za prihodnje loto, toda mestni finančni odbor še ni o njem razpravljal. Potrebno bo 14.ooo.ooo din za saMitno delo brez prehrane, podpor in postavitev kolonij sa otroka v or mpHi evakuacije. Samo rk t« kolonije bo potrebno do 30,000.000 dlfl. Masen tega bo treba to 10.000.000 din z? redne izdatke urada, aa material, ekipe zaklonišča itd. 2aJc1ttti urad je razdeljer V dva oddelka, v apJOSnegra in tehničnega fUaas tega obstoji is krajevni odbor ae zaščito preb valstva. Predsednik je komandant divizije« podpredsednik pasupao Prebivalfltvo je treba Opozoriti, da bo letnanj* vaja aa primer letalskega napala izvedbena V đven etapa!! in sicer V nedeljo ob 14. bo m ob li zaci j a reševalnih ekip, v ponedeljek ponoči Bo pO Zatemnitev. Kl y bede letos le posebno strogo nadzirali. Predstavnik sanitetnega odseka dr. Vo golfu* je dejal, da bo potrebovala LJubljana v primeru zračnih napadov ljudi, k. bodo pomagali izvrševati sanitetno tehnično službo in pa policijsko službo. Org&m. ki sedaj to Upravljajo bodo v veliki večini mobilizirani in bo pač treba poiskati nadomestilo. V to svrho bodo pozvani starejši moški in pa ženske od 17 do 45 leta. Te bo treba porazdeliti na posamezne ekipe, ki bodo imele določene naloge. V Ljubljani pride v poštev za sanitetno pomožno službo do 18.000 žensk, večje število starejših moških in oktog 2.600 za vojaščino nesposobnih moških, ženske osebe zaenkrat ne bodo prisilno klicane, ker ima mestni fizikat samaHjahsko službo že itak prilično dobro organizirano. Glede propagande je navedel, da banovinski odbor pripravlja razne letake in posebno broium ki naj pripravi ljudem večje rasumevanje za pasivno obrambo. Vaje za pasivno obrambo se bodo V bodoče ponavljale vsaj enkrat mesečno. Mestni fizik dr Rim je kot načelnik odseka za kemično sanitetaVo stufcbo nodal spisano poročilo, ki bo objavljeno prihodnje dm. Predstavnik odseka sa evakuacijo prebivalstva g. ravnatelj fiebenth je povedal, da so bile sredi septembra razposlane vpraša! ne pole breblv&lčem Kam se bo Kdo izselil v primeru potrebe. Okrog 60 000 odgovorov je bilo takih, ki ne vedo kam bi se oddaljiU ali izselili, približno frO 000 pS je bilo takih, ki so navedli kraje kamor bodo odlli V prlmeni nevarnosti. Evakua* Cijskertltt odboru ostane skrb za okrog 30 tisoč oseb spraviti jth na varbO. kjer bo6!o od prebivalstva S4 000 številni tudi mobilizirani. drugI pa so si sami oskrbeli bodoča bivališča. V glavnem pa je danes tendenca, da prebivalstvo ostane v mestu in si poišče zaklonišča v okolici. Glede zaščite otrok pa je izvajala gdč. Zlata Plrnatova, da so or* gflnlzlrale Sole lzselitvene odbore. Olede sa-ŠClte otrok je organizirana služba v vseh pori e dih m so se zato te prijavile številne osebe. Anketa še je ob zaključku itstn se nadaljevala. Ljubljana se je oddolžila vojnim žrtvam Svečana bUg*ftlovit*v vojaške kortaiM aa poltopaeežču pri Sv. Križu Ljubljana, 11; decembra Ljubljana se je končno oddolžila žrtvam »vetrn ne vojne ter bojevnikom m nato svobodo. Preden so na ljubljanskem pokopališču fftve Vojn« dobile dostojen spomenik« 9o pO svetu »opet začeli grmeti topovi ... Posvetitev vojaške kostnice včeraj, prav v tem času nove vojne vihre, je biU kot simbolično svarilo prod vojno in kot manifestacija sa mirno sožitje narodov. Slovesnost je napravila še tem globlji vtis. ker so ta je udeležili konzuli rasnih drcav. ne plode na to. kaj se zdaj dogaja po svetu. Ns pokopališču tO j« zbrala kljnb mrazu velika fhnoiica ljudi. Tik ob kostnici so se sbfalt številni zastopniki stanovskih ns-rfcmelhih in kulturnih društev, Mnoga dm štva §0 poslala po več esstopnikov Reierv-ni oficirji so se udeležili skrveefloet! v uniformah. Vzdolž parka pred kostnico šo še se Zvrstili pevci, vojaške tfcdbs in častna četa. Ms stopnicah pred vhodom v kostnico §6 bili zorani dostojanstveniki: zastopnik vojnega ministra brigadni general Djor-dje G!i§ič\ zastopnik ministra pravosodja, direktor fhinistrsrva t^broslav P6Bov1ć, kl je položil pred kostnico krasen vertec. Siri dr. M. Natlačen. sTcof dr G. Rozman, komandant dravske divizije O. Stefanovič t gensra!om Janežem, dalje konzuli: francoski generalni konzul Reraersnd. italijanski generalni konzul Guerfini-Maraldi. nemški dr, Brosch m belgijski dr. M. BuJarj univerzo je zastopal rektor dr. M. S4avi4f Akademijo znanosti in umetnosti dr, G* Krek in Zdravniško zbornico dr. MorsoL Fanfare so naznanile začetek slovesnosti (vojaška sodba). Ns stopnicah pred vhodom na galerijo kostnice je spregovoril predsednik Odbor* za ureditev vojaških grobov polkovnik V. Andrsjka. V ob Urnem govoru je orisal prizadevanja odbora zs postavitev kostnice. Medtem ka je bilo po Sloveniji postavljeni* mnogo spomenikov padlim vojakom, se je sdeto, da smo v Ljubljani povsem pozabili na žrtve svetovne vojne. Ugotovljen« je bik), da je bilo aa 20 parcelah pri Sv. Krito pokopanih 5165 vojakov, na evan-galskom pa 507, skopaj torej 5672. Zvese slovenska vojakov ja neprestano opozarjata odtomjjoas esoitalja m pouefco rve VoJaScih grobov. Ureditve v resnici ni bilo mogoče več dolgo odlagati, »lasti se, ker je bit h 1922 Izdan zakon o ureditvi vojaških gfrhov V nasi državi in V inozemstvu. Polkovnik Andrejka je I. 1930 predlagal na seji mestnega sveta ustanevvtev de* lovnega odbora za ureditev vojaških grobov. Prva seja je bila predlanskim februar ja. Lani januarja je Očefijevalrti odbor natečaja 2a izdelavo Idejnega načrta kostnice izbral inž. afh. FUvhlkarjev osnutek Podrobne načrte so odposlali pravosodnemu ministrstvu, ki jih je odobrilo avgusta. Ministrstvo so Zaprosili ža 400.000 din kredita. Ekshumacija se je začela lani jeseni. Pred žitno je že podjetje Trcelj zbctonlra-io spodnje zidovjs kostnice (grobnica). Ko so bili končno odobreni vsi krediti, so delo nadatievaii poleti. Izkopali so 3413 vojakov, 20 tudi na Suhem bajerju. Kosti so vložene v skrinjice in spravljene v grobni-csh pod zemijo. in sicer ločeno po veroizpovedih umrlih vojakov. V pritličju kostnice so postavljeni sarkofagi, ki hraniio telesne ostanke prenorodovca Ivana Endli-cherja in judenbur*kih žrtev: Antona Hafnerja, Karla Moiine. Alojzija Roglia, Alojzija Stefančiča m Josa Davtovlćs, Ns galeriji so zklane vdolbine, kjer so shranjena kosti 15 koroških borcev, ki so umrli za ranami v Ljubljani. Za izkopavanje ki stavbna dela je prispevalo pravosodno ministrstvo 500.000 din banska uprava 45.000 in mestna občina 150 tisoč din. Govornik je končno spregovoril v tpomm žrtev svetovne vojna hl narodnim mučenikom Potem so na poglobUi slovesno razpoloženje pevci Hubedove župa, moški zbor: zapeli so Ventunttijevo lakjetmko »Usmili ga«,.s Glavni dH sWe*noetl šo MU bla-goslovitveni obredi z molitvami sa rajne. Skof d*. O. Rottnan je opravil molitve o* asistenci duhOvMine V pritličju kostnice, medtem ko so se zastopniki oolatti m ustanov zbrali na galeriji ali V pfVetn nadstropju, odkoder se nudf pogled v prttncje. Notranjost kostnice vplivi solo resnobno a svojimi sivimi kamnitimi stenami. Izkazalo se je. de je prostor akuetieeo. slasti pri pravoslavnem obredu (protojsrsj Mstko-vič). ko so pevci odpevsJi v alovosnesm eet- kveno slovanskem jeziku. Ta obred je vplival najmočnejše. Posebej je treba na g lasi-i. da Je obredom svoaeaksev drugih vero-fpovadi' prisostvoval n« galerij} tudi škof ir. Rdlfnan š Svojo asistenco £!iof dr. RoŠ-aail Jf tudi spregovoril Bo blagoslovitvi; -ovaliaeval ja žrtve, junake, ki so nam priborili SvobdOO in dejal ja, da se hI dovolj, e smo jim postavili ta dom. Dol/ni smo ■ novemu apominu in S* rta met-ni ohrsn ti ako dfagoseno svobve-:čeval žrtve vojne. Molitve za mus^mrme ie Opravil imam. medtem se je Že tuulslje-»la slovesnost pred kostnico Zsjrrme's ie -alva, nakar je pevski zbor (pevovodia M. "»retnefčl zapel Prelovčevo žalostmio »Po-iana toži«. Predsednik Odbora za ureditev vr>jsšVih grobov je opravil še zadnjo nalogo: v kratkem nagovoru je aaprc>«il župana dr. J. Ad-'HHaa. naj prevzame v oskrbo in varstvo kostnico in vojaško nokopa!i;čc Potem Je stopil pred mikrofon na stopnišču dr. J ^dlelč. V svofem tfovnru je izrazil vr^r-(je. da je Ljub'iana po dveh desetletjih vendar Izpolnila, kar je od nje terjala p it-teta žrtvam svetovne vojne. Izrekel je zahvalo vsem. kj so kakorkoli pnporrmp!i, da ie bil postavljen ta lep spomenik. Pevci so ?e zapeli »UsNšf nas...*, n.iknr ^o zastopn'ki ustanov in drutev zače'i poanti vence pred spoanenik judonhiirš1 im Žrtvam. Msd venci sta bili posrbno lena tudi francoskega in nem'krca konTu'nta. Ban dr M Natlačen je položil venec z besedami: Vsem onim. ki so nam s sv^flss življenjem odprli vrata v svobodo! Zs niim ie položil venec župan dr. Adlc^ič V spomin in zahva'o graditeMem na^e svobo<1e! V imenu rezervnih oficirjev je posvetil krasne cnonvnske be^:xde mr*vim to%-ari;*m dr V. Vrhunec in delegacija je po' venec. V zastopstvu judoel. \T>jnih dobrn-voljcev ie polomil venec dr. Hebem. za t'drurenje vojnih invalMo* MarinVo, sa 1 egiio koro^Vh borcev >1«ru Ln igralsko sposobnost Mi Lenka kot stara teta.« — M. Sfiligojeva je sploh prvič nastopila na javnem opernem odru. Po absolviranju dunajske državne akademije je bila takoj angažirana na deželno gledališče v Lineu. K njenim pevskim in Igralskim študijem ji je pripomoglo tudi Dramatično društvo v Ljubljani. Kakor znano, sta v Nemčiji še dve Slovenki angažirani kot pevki, namreč Fratnikova in Smerkoljeva, ki sta prav tako imeli zaslombo pri Dramatičnem društvu. — Konferenca o Organizaciji jadranske straže. V soooto zjutraj ie bila v Splitu seja predsedstva Jadranske traže ki so se ie udeležili delegati vseh oblastnih odborov. Predsedoval je predsednik J S dr. Tartcgiia. Na seji se je obravnavalo vprašanje organ/zacije Jadranske straže. — Sp°razum med vsemi panogami industrije In trgo\ine. Beograjska trgovska trgovska zbornica je posredovala pri Centrali industrijskih korporacij, da bi se med teltstilno Lriiciuoftaijo ln trgovino doseženi sporazum glede kreditiranja razširil tud' na vse diruge panoge trgovine in industr-je. Pre-Mog je bil sprejet, toda iaražena je bila želja naj bi trgovske zbornice vplivale na svoje člane, da bi se držale obveznosti noipi*njn industriji oziroma da bi tz-polnjev^Ji svoje obveznosti do industrije. — Teikoče z dobavo premoga ln Kokea Iz Nemčije* Po zadniem sporazumu nam je Nemčija zagotovila kontingent 380 000 ton koksa in 220 000 ton premoga. Minila sta pa že dva meseca, odkar je bila ta pogodba sklenjena* a uvoz premoga ln koksa z Nemčije zadeva vedno na večje ovire. Dobave se vedno bolj krčijo. Nemški dobavitelji utemeljujejo to s pomanjkanjem vagonov in vlačilcev. — M^lo tunov so ujeli leto*. Letošnji lov tunov na obali Hrvatskega Pr morja je bil zelo slab. Navadno ujamejo ribiči okrog ISO.000 kg tunov. letos so jih pa ujeli komaj 18 000. Zato so zašli v teži k gmotni položaj in njihovi dolgovi znaSajo nad 700.000 din. sssssssn* M*»«'?*a**JBJBJBJSJ DANES ob 20. url v frančiškanski dvorani skioptično predavanje o Ameriki 15.000 km čez USA PREDAVA ING. MITJA SVIOELJ — Priporočilo Zbornice TOl vsem lndu- atfijcoui, trgovcem in ouriaiKum na področju dravske banovine. V smislu spo raz, uma, doseženega na anketi predstavnikov delodajalskih in delojemalskih organizacij, ki se je vršila na poziv g. bana dravske banovine pri kraljevski banski upravi dne 5. decembra dopoldne o vprašanju prilagoditve delavskih in namesčehsklh zaslužkov draglnjskim razmeram, priporoča Zbornica za TOI v Ljubljani vsem svojim pripadnikom, da V okviru stvarnih možnosti in upoštevajoč produkcijske razmere v posameznih podjetjih, prilagodijo zaslužke svojih nameščencev in delavcev draglnjskim razmeram, kolikor tega doslej še niso storili. — Intelektualci, vojni obvezniki, M nimajo čina rezervnega oficirja. Sobotni službeni >Vojni list« objavlja naredbo vojnega ministra, po kateri se morajo vsi bivši rezervni oficirji bivše avstro-ogrske vojske in drugih tujih držav sprejeti v naše državljanstvo, ki nimajo v naši vojski čina rezervnega oficirja, temveč so razporejeni kot navadni obvezniki na orožnih vajah uporabljati za tako službo, ki najbolje in najkoristneje odgovarja njihovim umskim ;n fizičnim sposobnostim. S takimi obvezniki se mora v bodoče striktno postopati v vsem po naredbi adž. br. 78?7 z dne 12. februarja 1925. zlasti glede njihovega razporeda v smislu točke 4. omenjene naredbe ln razporediti se morajo po starosti v službe za katere so najbolj sposobni. — Nadaljevanje del na banovinskih cestah in objektih okrajnega cestnega odbora Radovljica za čas od 15. do 30. novembra t. 1. 1) banovinska cesta I. reda štev. 2: Boh. jezero—Boh. Bistrca—Zagorioe— Lesce—Radovljica—Pod vin: V delu je preložitev ceste v odseku od km 0.000 do km 6.000. 2) Ista cesta: V delu je preložitev ceste od km 19.800 do 20.000. 3) V gradnil je nova banovinska cesta Srednja ras—Ue kovni ca. 4) V gradnji je nova obeliska cesta Je reka—Kopri vhik. — Delo Je znč>šno preklrviefld. — Za šolo prirejena h!š». Dne 29. novembra 1939 je bilo kolavđirano za šolo prirejeno pr vatno poslopje v Gabrju, srez Novo mesto. Poslopje, ki z adapta-ci;sk\mi stroški stane din 150.000.—, je last kiajevnega Šolskega odbora. Poslopje ima 2 učilnici, pisarno, eno družinsko in eno samsko stanovanje za učitelja. — Nov grob. Dr. Viktorja in Filipa r*8* terlina iž Ribnice je zadel hud udarec Umrla jima je ljubljena mati, Id jo pokopljejo jutri ob 16. na župnem pokopališču V Hrovači. Bodi ji lahka zeanlja. tei-ko prizadetim svojcem naše iskreno soŠs> Ijal — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma Oblačno zmerno mrzlo vreme, tu pa tam bo nekoliko snežilo. Včeraj Ja sn&Sala najvišja temperatura v Splitu ld» v Dubrovniku in Kumboru 12, na Rabu §, na. Visli J, v Beogradu 4, V Ljubltanl 2.2; v Zagrebu in Sarajevu 2, v Mariboru 1.9. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.2, temperatura je znašala —1,6. — Zagoneten umor. Ni še pojasnjen prvi alOčin v bjelovarekem okraju, že je bil Storjen nov zločin« V soboto ponoči so našli blizu vasi Sad m v ca umorjenega neznanega mladeničeu Truplo je bilo skoraj go» lo. Morilci so ot'mesH obleko svoje žrtve, najbrž zaLo da b Lilo težje dognati, kdo Je. Zunanji znaki kažejo, da je bil ne- srečne* zadavljen. Najbrž gre zopet za politični umor. — Ne*reee, Delavčeva sena Barbara Marenčič is Tavčarjeve Ulice se Je včeraj peljala s kolesom čez Zmajski most, kjer se Je zaletela v nekega drugega kolesarja ln padla. Zlomila si Je nogo in so Jo morali reševalci prepeljati v bolnico. Eno leto stara hči trgovskega potnik« Anastazija Prokof jeva Je doma v stanovanju Pod tumom zlila nase lonec vrele vode in se opekla po životu. — V Šmartnem pri Litiji si je zažgala I91etna Tin ca Bregarjeva obleko pri Štedilniku. Dobila Je hude opekline po t votu. — Posestnikova hči Frančiška Cepič iz Kale je dobila doma v kuhinji božjastni napad, pri čemer je pre vrnila nase lonec vrele vode in se opeki; po životu in po obrazu. — Posetnik An-ton Jelovčan iz Mart nj vrha si je dom?, po nesreči prereza! kite na levi roki. — Delavčeva Žena Ana PleŠko Je včeraj pc nesreči padla s kolesa in si nalomila kost na levi nogi. — V Mladinskem domu na Kodeljevem pa je par'el pri nogometu dijak Jože Klopčič n si zlomil desno nogo — Tudi v Zagrebu Je včeraj pOčival av-tomObijsRi promet. Včeraj je bila v Zagrebu prva nedelja po uveljavljenju naredbe o omejitvi uporabe bencina hi avtomobilskega prometa. Se bolj kakor v Ljubijan se je pomalo Zagrebu da privatni avtomobili ne smejo voziti. Zagrebške ulice so ble puste. Ker je kazen zelo stroga, je bilo kršitev naredbe zelo malo — Železniški upi avl v blagohotno a važe vanje. Ljubljansko železniško ravnatelj stvo je nam poslalo v četrtek proti večeru v objavo obvestilo, da bo vozil na pražit k in v nedeljo na Gorenjsko iz^etnišk vlak Obvestilo smo prejeli ob 18.15. >Slo-venski Narod« pa izide ob 13. Zato Je jasno ,da želji železniškega ravnateljstva nismo mogli ustreči. Mnogo važnejše je p1 da potujoče občinstvo ni moglo biti pra vocasno obveščeno .da bo vozil na praz nk na Gorenjsko izletn ški vlak. Za bodoče bi prosili ždlr-znisko upravo, da na; objavlja take vesti pravočasno, ker so sicer brez pomena. — Romantična ugrabitev bosanske lepotice, V vasi Radžiči biisu Gradačca J< imela lepa Hatdja Mes č več čest lcev, toda vse je po vrsti odklonila. Imela je rada Sulejma Džaniča iz druge vasi toda njeni starši so bili proti temu, da bi se z nji mporočila. Za moža so } bili iabraLi sina bogatega soseda Omera Rodica. Ko so prišli svatje v hišo po nevc3to( je dekle pobegnilo skozi okno k svojemu izvoljencu in se z njim poiočilo. Pobegniti j< je pomagal njen zvoljenec sam ki je prišel po njo z oboroženimi tovariši. Iz LJubljane —lj Napredovanje uredništva na magistratu. V zadnjih Štirih letih so napredovali posamezni magistralni nameščenci, dočim je b la ogromna večina prikrajšana. Uradnlšftvo in nameščen stvo je bilo seveda skrajno nezadovoljno, zadnji čas pa je postala ta nezadovoljnost še bolj očitna. Draginja raste iz dneva v dan, a nameščenec ni prišel niti do upravičenega zvišanja dohodkov. Na zadnji občnski seji se je slikalo več pritožb, zfito se je občinska uprava sedaj naenkrat odločila in pripravila predlog sa napredovanje cele vrste uradh ŠtVa in nameščenstva. Napredovalo bo menda nad 100 uradnikov in nameščencev, ki so bili že dolga leta za napredovanje prikrajšani. Ob tej priliki se seveda vprašujejo tilda nižji nameščenci ln profes oni s ti, ki niso nastavljeni pragmatično, kdaj pride čas za njihovo napredovanje, saj je znano, da imajo dohodke, čeprav opravljajo tudi nočno službo, vedno enake ln nezadostne, zlasti oni, ki Imajo družine. -^lj Idrijski krožek vabi ln prosi v*e rojake in prijatelje, da s« polnoštevilno udeleže koncerta Ž. Prek>včevih skladb, ki ga bo priredilo pevsko društvo »Ljubljanski Z*von« v petek 16. decembra v veliki filharmonični dvorani. Z udeležbo počastimo njegov spo m n in se oddolžimo njegovemu delu. Ker Je naša prireditev odpadla, zato se bomo vsi udeležili tega velikega koncerta. —1J Udruženje davčnih uradnikov, sekcija Ljubljana, Je zborovalo v četrtek 7. t. ob 6. uri zvečer v prostorih davčne uprave Ljubljana okolica. Zborovanje Je bilo sklicano zaradi naraščajoče draginje in s tem v zvezi potrebnim povišanjem prejemkov. Zborovanje Je otvoril predsednik združenja Anton Vardjan. Po referatu« ki ga je podal o nevzdržnem materialnem položaju državnih uslužbencev, je bila soglasno sprejeta spomenica, ki zahteva takojšnje zvišanje prejemkov in uvedbo naj energične j-ših ukrepov proti tistim, ki neupravičeno navijajo cene življenjskim potrebščinam. —lj Umetnostna razstava kluba »Lade«, v Jakopičevem paviljonu s izbrano kolekcijo slik in kipov različnih umetnostnih str u j je dnevno odprta od 9. do 18. ure (ne samo do 17.!). V mračnem Času so razstavni prostori električno razsvetljeni, a ker so tudi stalno prijetno zakurjeni, nudi ogledovanje razstave v vsakem času obilo estetskega užitka. Rastavo »Lade«, ki je vzbudila veliko zanimanje tudi v Zagrebu in Beogradu, mora videti Vsakdo, kdor ho» Če biti Informiran b današnjem stanju slovenske likovne umetnosti. Razstava se bo nepreklicno zaprla 13« decembra od 18. —lj Prvi letošnji SsSssnasj staršev **o-skuSns šol« za Bežigradom bo drevi ob 20. v šolski telovadnici. Prodavala bo naša priznana mladinska pesnica in pisatelj'ca ga. Anica čeme jeva »O pomenu čitanja in knjige srn navoj otroka«. Vabimo vse starša, da aa predavanja udelese v Čim večjem Številu. Predavanje ja namenjeno vsem staršem, ne samo onim, ki so člani Društva »dola m dom«, vstopnine ni. —lj T«den vmgejnlh vederov aa ****** priredi ljubljansko Pedagoško društvo na državni ljudski SoM na Prulah od 11. do 16. t m. vsak vedar se bodo vršia on to. na tej Šoti predavanja. Spored tedna Je: Ponedeljek 11.: df. eSmenčeva: Skrb za telesno vzgojo 6trdk. Torek, 12.1 prof. A« Cernejeva: Vzgojne napake. Sreda: R. Kobilica: Vzgojno sodelovanje družine in iole Četrtek: dr. Gogala: Sporna vzgoja. Četrtek: prof. Čopič: Narodnostna in državljanska vagoja. Sobota: M. Zofi Vzgoja sa družbo. Vstop k vsem predavanjem je prosti Vabimo vse starše, da se oda« ležufejo rečeiov v čim večjem števfiu. —1 j Izgubila je revna sena v soboto pri raodsistvi fnanaša na veleoejmu zavojček S rokavicami. Najditelj se naproša, da ga odda v pisarni velesejma. —lj Ušla te v četrtek papdgica Pepi. Pošten najditelj se lepo prosi, da jo protf na-V Ofssfvtvl lisas s-JV. sid-s. i —lj Zasledovana *epa*s*\ K Vilam V. I na Tržaški cesti je prišla osi dan okrog 25letna neznanka srednje postave« v rja-krilu, rdeči bluzi in črnem plašču, ki Rekordni obisk pri flbnu je prosila za 100 din, češ. da jo pošiljajo V.lmini starši. Ker je govorila prepričevalno, ji je Vilma res dala denar, nakar je ženska i-fr1"*1* Naknadno pa as js Vilma prepričala, da Je nasedla prave Jani aleparki in obrnila se je na policijo. Sle-parko, ki m a na vesti najbrž več sleparij zasledujejo. ,__ Sokoli! PosečalU ln pođph raftai Soltotsfct bino v šiihU —lj Tatvina koles. Maksu Bernlku je tat odpeljal 1000 din vredno kolo znamke j Fenomen« izpred neke hiše na Kariovžki cesti. — Pred Škofijo 13 je bilo ukradene orav tako 1000 din vredno kolo znamke Tajfun« Rudolfu Usu. — Izpred hftse fcL 22 na Smartinski cesti je blo po neanan--u odpeljano 1S50 din vredno črno pie-kano žensko kolo snaihke »Boecb« Fran* ški Zdešarjevl. — Izpred' VerovŠkove tr* .ovine na Tvrševl cesti je tat odpeljal 1200 din vredno kolo ?>tihu ZrimŠkU. — Na •eksandrovi cesti z dvoršča fcdse Št. Ž e bilo ukradeno 1200 dan vredno kolo Stanislavu Potrču. — Vincencu Čadu pa je :ekdo ukradel 1300 din vredno kolo znam-m »Tajfun« izpred Gospodarske zvene na fvrševi cesti. Iz Kranja — Kranjski Sahov«k1 kltib bo imel svoj edni občni zbor v sredo 20. decembra v ovski sobi hotela >Stara poŠta«. —Igral-ii večeri so o ponedeljkih, sredah in pet-:ih od 20. ure dalje, na kar Člane opozar-imo. Iste dneve se lahko prijavijo nečla-u sa vpis. — 8 eda j «0 jih pa dobili, o Vlomu, ki Je *il storjen pretekM teden v Baši ju v letno isico g. Ravn ka. smo že poročali. Na režici se je sedaj posrečilo prijeti cigane, d so Imeli poleg drugih ukradenih stvari 'udi skoro vso opremo a letne hišice. Posrečilo se je prijeti vlomilce in nekaj bla-?a toda lastnik bo še vedno trpel precejšnjo škodo, saj mu nihče ne bo rxrvrnil stroškov, ki jih bo Imel z vračanjem opre- ne. —D°b'li «mo norega komandirja orož-»iSke p°*taje. Dosedanji komandir orož-niske postaje gospod Cigler Franc ne more zaradi bolezni opravljali svoje težke n zelo odgovorne službe. Zato je orožniSko ^vrvei\istvo tmenoA'alo te dni novega komandirja g. Franjo, ćečka, ki je prišel iz vrbaske banovine. RadeČanl ga prav toplo pozdravljamo, želeč mu, da bi se kar najbolj pocu t J med nami . Maribor pvzazll Ljubljano v biljardu Maribor, 11. decembra Včeraj se je vršil v Mariboru medmestni dvoboj v biljardu med Ljubljano ln Mariborom, ki ga je Maribor odločil v svojo korist v razmerju 5 proti 8. Rezultati sa bili naslednji: Hobacher (M) : Eisenbart (L) 1000 : 691, Orehek (L) : Bender (M) 1000 : 817, Lepaj (M) l Seunig (L) 1000 : 894, inž. Kodela (L) : Koser (M) 600 : 318, Poech (M) : Šivic (L) 500:308, Po-točanskl (M) : Prinčič (L) 500 : 389. Zavrt ni k (M) : Pevalek (L) 500 : 412, Bern-hart (L) : Strniša (M) 500 : 411. Turnir se je pričel v soboto popoldne v kavarni Jadran in se je nadaljeval včeraj popoldne. 5 Sni JUAREZ »AUL predstav ! Nabavite si vstopnice v predprodaji: MUNI Iz Celfa —o Celjska nogometna podsvesS ustanovljena, v gostilni »Pri turški mački« v Gledališki ulici je bil v nedeljo ustanovni občni zbor Celjske nogometne podsveze, ki ga je vodil delegat Slovenske nogometne zveze, g. Martelanc iz Ljubljane. Celjsko podzveza šteje 11 klubov. Na ustanovnem občnem zboru je bilo zastopanih 8 klubov, in sicer SK Atletik, SK Borut, ŠK Celje, SK Hrastnik, Jugoslavija, SK Laško, SK Olimp in SK štore. Po poročilu g. Marte-lanca le bil odobren pravilnik podsaveza. Pri volit vi upravnega odbora se je razvila zelo živahna in dolga debata. Naposled so se delegati zedinili in izvolili upravni odbor, v katerem so naslednji gospodje: predsednik Rado fltokelj (SK Celje), podpredsednik Andrej Svetek (Olimp), tajnik Mirko Preslnger (SK Celje), blagajnik Veber (Olimp), podzvesni kapetan Stojkovič (Jugoslavija), odbornika Skelac (store) in Salekar (Atletik). Upravni odbor je prejel pooblastilo, da sklepa v predlogu proračunskih izdatkov celjske pod zveze. —e Ustanovna skupščina Celjskega pododbora Udruženja rezervnih podoflrirjevt je bila v soboto zvečer v Celjskem domu. Vodil je je predsednik pripravljalnega odbora g. Anton Ulaga. Po pozdravnih besedah ln kratkem poročilu g. Ulage je poročal tajnik pripravljalnega odbora g. Fačnik o delu pripravljalnega odbora, predsednik ljubljanskega odbora g. Loboda pa 6 ciljih, nalogah in delovanju udruženja Nato ja bil izvoljen odbor, ki mu predseduje g. Anton Ulaga. Po občhem zboru se je pričel dobro obiskan in animiran družabni večer ob igranju celjske vojaške godbe. —t O soclaJnfh problemih modernejr* mezdnega razmerja bo predaval untV. prof. dr. Andrej Gosar is Ljubliane drevi ob osmih na ljudskem vseučilišču. Opdaarja-mo ha to aktualno ln zanimivo predavanje. ■=< TU nesreče. Na Dobrovi pri Celju Je padel tri mesce stari sinček tekstilnega molstra Edvard Kovač doma na aakurjen Štedilnik m še opeke! po vsem telesu. «** V f^tek opoldne je padel ooietni železniški skladiščnik Ivan Dolhar iž Celja na celjski postaji s vagona in si zlomil desno roko v zapestiu. — Istega dne si je 21etnl sinček trgovskega poslovodje Bojan TJČak Is Celja doma pri padcu nalomi) desno roko v zapestju. Ponesrsčeni se zdravijo V eeij* ski bolniei. V eeljski bolnici so umrli Tlletn' dninar Štefan Fazarinc is Trnovelj pri Celju, 231etna žena želeanlakega uradnika Elizabeta Carmanova Iz Šmarja pra Jelaah, 681etnl preužitkar Alojz Plibertek iž Bgttf. OftuVtvelj pri Prinovi In 37letna delavka Asa Gebrova iz okolice Vojnika« —c Sneg js zadel naletavati V nedeljo proti poldnevu v Celju in celjski kotlini. Kar jo bil sneg suh, se je as sedaj ustalil tudi v dolini ln pokril naravo a skromno sssasss odejo. CELJSKO OLEDAUieE. Sreda, dne 13. decembra, ob 20. url: »Prodana nevesta«. Gostovanje iharlbonRega TRAGEDIJA MAKSOHLJANA HABSBURŠKEGA IN SARLOTE KINO MATICA — TKL. 21-24 Predstave eb 16., 1*» Is 2L15 url Z KAVDCAENJEM BO LJUBLJANČANI GLEDALI IN POStrsALI ntVI FILM . ' PESEM VETRU LUGA Ne odlašajte _oglejte al ga SAMO HI Predstave ob 16., is. In 21. url če sa doslej niste videti! daaes In jutri! KINO UNION — TEL. 23-21 Samo Še danes In jutri ob 16., 19. In ti, izvrstna, zabavna ln smeha polna komedija s HEINZOM BtllMAKOM ŠSSSS^ NISMO VSI ANGELI [ SAMO ŠE DANES ob 5. to S. url KINO MOSTE PESEM ZLATEGA ZAPADA JgAjfgrrg SjLKC DONALD______ EDDT NELSON Druga nedelja brez motornega prometa Dokler aM dobimo kart aa betacin, na|bri tudi naredba o omejitvi f^rotneta ob nedeljah ne bo razveljavi^ Ljubljana, 11. decembra. Naredba o omejitvi motornega prometa čez nedeljo se je včeraj pri nas uveljavila na vsej črti; promet je bil povsem ustavljen, če Izvzamemo nekaj uradnih ln diplomatskih avtomobilov. Čeprav se je naredba o omejitvi avtomobilskega prometa od sobote ob 14. do ponedeljka ob 8. uveljavila že prejšnjo nedeljo ter so se je držali skoraj vsi avtomobilisti, četudi bi se lahko izgovarjali, da zanjo Se niso vedeli, vendar je nastalo popolno mrtvilo v avtomobilskem prometu šele to soboto in včeraj. Prejšnjo nedeljo je vozilo po naših cestah še nekaj avtomobilistov iz Hrvatske, kjer omejitev še ni bila uvedena in nevede so kršili nove predpise tudi nekateri podeželski avtomobilisti. Ustavitev avtomobilskega prometa ob nedeljah In sobotah popoldne je bila uvedena nepričakovano, čeprav so avtomobilisti vedeli, da bo prišlo do omejitve porabe tekočih goriv. Niso pa mogli pričakovati, da bo omejitev takšna, da ob sobotah in nedeljah sploh ne bodo mogli voziti. Naredba je bila uveljavljena, ne da bi bile prej zaslišane pristojne organizacije, združenja avtomobilistov in trgovcev. Ce so se avtomobilisti na videz takoj prilagodili novim predpisom, da se je ob nedeljah in sobotah popoldne povsem ustavil avtomobilski promet, s tem ni rečeno, da je nova uvedba ostala brez vseh posledic. Večina avtomobilistov se ni sprijaznila z njo. Kakor znano, so pri nas V prometu predvsem potniški avtomobili in ne luksuzni. Potniške avtomobile pa a\*tom obi Usti potrebujejo vsaj ob sobotah, če že ne ob neoel-^ Vožnja bi morala biti dovoljena vsaj avto-mobilistom, ki potrebujejo avtonobile Ges nedelio za poslovne namene. Pnzadet« so tudi nekatera velika podjetja, ki »luži ie javnim koristim. Vzemimo sa primer elektrarno FsJo ali rudnik Mežico. Elektrarna mora obratovati neprestano, ne glede na nedelji ln praznike, in pogosto se zgodi, da mora delavstva ali inženjer naglo odpotovati, Če se na primer kje pokvari elektro-v6d ali trtuisformator. Prav tako morajo biti pod nadzorstvom rudniški obrati, v so razkropljeni po kakih 10 km drug od drugega, nadzorni inženjer mora naglo potovati od obfkta do obrata. Zdaj mu je to onemogočeno Čez nedeljo. Zelo so prizadeti tudi trgovinski potniki, ki potujejo s avtomobili. Ce se zamude na potovanju do sobote opoldne, se ne morejo vrniti, ali pa morajo izgubiti najmanj pol dne. Ce ostanejo do nedelje na poti, morajo prenočevati in čakati ponedeljka kjer koli na deželi. Kako zelo bodo prizadeti tujskoprometni kraji zaradi nedeljske omejitve avtomobilskega prometa, je pa ie dovolj jasno. Zdaj se bo kmalu začela zimska tujsko-prometna sezona, a bo zelo slaba, če bo omejitev vožnje z avtomobili uveljavljena se nadalje. Mnogi avtomobilisti lz mes: so ob nedeljah obiskovali Gorenjsko in . >-lenjsko, prihajali so pa tudi tuji avtomobilisti in gosti iz drugih banovin. Posledice ustavitve avtomobilskega prometa ob nedeljah se bodo v tujskoprometnlh krajih nedvomno kmalu pokazale. Ko je bila naredba že uveljavljena, so šele sklieali za 5. t. m. v Beograd anketo o omejitvi motornega prometa. Vprašanje je, kakšni so rezultati in Če bo prišlo do zadovoljivejše omejitve porabe tekočih goriv. Zdaj je prva pošiljka nafte iz Rumu-nije že na poti. Prejeli bomo skupno 21.000 ton nafte. Rafinerija bo kihko načela dobavljati bencin po novem letu. Ob novem letu bo uveljavljeno prodajanje bencina na nakaznice. V ta namen bi morale biti predložene oblastvom prijave avtomobilom do 15. t m. T'nia v Slovenijo doslej &e ni prispelo do-, .j formularjev. Ne moremo tudi pričakoval, da bodo v Beogradu lahko že do 1. jauuurja pregledali vse prijave, zato )e teŽk^ reči, č«» bo novi sistem razdeljevanja bencina uveden tako kmalu. Dokler pa ne bodo uve lene karte za bencin, tudi najbrž ne bo 1 Ijavljena naredba o omejitvi prometa I nedeljah. To postane lahko zelo Škod ker bodo avtomobilisti zaradi sitnosti začeli odjavljati vozila, s čimer pa bo prizadeta predvsem drCava zaradi zmanjšanih dohodkov. Iz Rajhenburga — Dela na cesti Senovo—Veliki Kamen se po treh letih odmora zopet nadaljujejo. Veliko zaslugo pri tem imajo zlasti oni, ki so javnost opozorili na nujno potrebno javno delo. Zaposlilo se je veliko sezonskih delavcev, ki so prišli iz Nemčije. Pa tudi domači brezposelni, katerih je zlasti na jesen zelo veliko, bodo preko zime, ko drugje ni dela, zaslužili toliko, da se bodo skromno preživeli, želeti je. da se z deli ne prekine tako dolgo, dokler cesta ne bo končana in Izročena promet'i Potem bodo Senovčanom zasijali lepši časi..... ZAHVALA Vsem, M MS S menoj sočustvovali in me tolažili ob težiti lsrmM nenadomestljivega in areno ljubljenega soproga, gospoda Vogel Antona ga SttSuJa S evssjsm ter počastili na katerikoli nafta njegov spomin, ga spremili v taka častnem flsVUu na njegovi zadnji poti — moja naj iakrenajia zahvala. Posebno se Zahvaljujem rodbini sTunovar — karrmossako podjetje pri Sv. Krizu — as Izkssafto naklonjenost, SV. mass sassisfoa se bo brala t četrtek, dne 14. decembra 199» ob f * ari V Stbtaiet* LJUltLJAKA, dna 0. IMS. Neistolalljiva Sfron 4 »SLOVENSKI HAKGD+mmmm U- Tudi učenjaki so zmotljivi kudmnmšnt&u aH nagajiv Trije primer^ U kažejo, kako temeljito lahko iialdJaJSJa celo nčenjak Učenjaki so ljudje kakor vsi drugi in jato ni čuda. da se tudi oni včasih zmotijo Iz zgodovine geologije Je znan primer wurzbuTRkega profesorja Adala Be-ringerja izdal je leta 1726 knjigo »U-thografla wirceburgensis«. v kateri Je opisoval različne kamenine, ki jih je bil našel v kamnolomu blizu Wun burga in v katerih so bile med drugim tudi take neverjetne stvari kakor odtisi celih rastlin z Usti vred, metulji s krili, podobe solnca in lune latinske in hebrejske črke itd Ko je knjiga izšla Je pa našel profesor v kamnolomu tudi še odtis svojega Imena. Pozneje je priš!o na dan. da je bil postal profesor žrtev hudomušnih študentov, ki so odtise sami izdelovali in jih ▼ kamnolomu zakopavali Profesor Je hotel seveda svojo knjigo umakniti s knjižnega tr?a in pokupil je vse izvode kolikor Jih je 82 dobil Vseh seveda ni mogel dobiti in nekaj Vb le še ▼daj v nekaterih knjižnicah kot prava redkost Manj znano je, da se le pripetilo v preteklem stoletju nekaj podobnega tudi v Franciji. Tam pa ni šlo za okamenine temveč za skrivnostno pisavo ameriških Indijancev Bilo je za časa Napoleona III ko so se mnogi učenjaki ukvarjali s hieroglifi In raznmi drugimi pisavami starih kulturnih narodov Markiz de Paulni. tudi navdušen bibliofil, ie našsl pri nekem pariškem starinartu zbirko 200 listov, pokritih s prečudnimi heroglifi iz Kanade Markiz je zbirko kupil in io spravil v svojo knjižnico pod imenom »Knii°a divla-kov«. Ko jo je pa pokazal nekaterim strokovnjakom, med njimi glavnemu knj:ž-ničarju Arsenala v Toulonu Paulu La-cro xu ali ravnatelju »Lepih umetnosti« de Mercevu. so ga vsi zagotavljali, da je to izredno zanimiva stvar in sploh vele-važn^ odkritje, češ da je ta knjiga prvič pokazala znanstvenemu svetu najstarejši način, kako so se v pisavi izražali peruanski Inki. Glas o iem redkem odkriti u je kmalu prišel do vladarskega dvora in Napoleon III. je na prigovarjanje svoiega prveea ministra Walew?kega, sina Napoleona I in lepe Poljakinje, odobril velik znesek za izdajo tega dela v tisku. Bil je prepričan, da si bo francoska znanost s tem pridobila veliko slavo Uredništvo dragocenega knjižnega dela ie b lo poverjeno znanemu učenjaku Emanuelu Domenechu. ki se je bil baš vrnil iz Amerike, kjer Je proučeval življenje rdečekožcev Dome-nech je prišel do spoznanja, da je tistih 200 listov »logična in organi čna celota« Razdelil jih je v 12 poglavij tako. kakor da ima opraviti z romanom aH učbenikom Nekatera poglavja so ga baje silno presenetila, ker je »z absolutno gotovostjo« ugotovil, da opisuje eno poglavje začetek krščanstva med poed:nimi ind; lanskimi plemeni, drugo govori o domovini Indijancev, tretje zopet o delu misijonarjev med njimi itd Listi so bili reproducirani kot tablice z razlago. Kakšni so bili ti hieroglifi, vdirao na sliki, kjer sta reproducirani, dve strani iz Domenechove zbirke Domenechova razlaga k njim se glasi, prva vrstica strani 132 predstavlja dve ladji piujoč" od vzhoda proti zapadu Pod prvo ladio se dviga človeška postava ki kale njena upognjena roka na obilico živil in na cvetoče zdravje Malo nižje vidimo člo-vega na križu in več ljudi v okovih Ta vrstica se nadaljuje tudi na sledeči strani 133 Glava enega teh sužnjev ima okrog sebe gloriiolo v znak da ie to visok duhovnik Vse delo krasno vezano, je izšlo s francoskim naslovom ala-sečiro se- »Ameriški ilustrirani rokopis / razpravo o ideografiji rdečekožcev delr abbeja Emanuela Domenecha. apostoske-ša m si jonarja častnega kanonika mont-pellierskega. člana papeške tiberinske akademije in člana orientalskega ?n ameriškega zemljepisnega društva v Franciji Delo le izdano s podporo državneea ministra in cesarskega doma Leto izdaje ie bilo 1860 Približno čez dva meseca po izidu so se ieli oglašati učenjaki z dvomi o p1>avi peruanskih Inkov Končno je pa pr šel za 'zdajatelia straše:-* udarec Izkaza o in dokazalo se ie namreč, da izviralo Usti z risbami res iz Kanade da so pa delo sinčka nekeea nemškega lovca na d;vje zve- ri Deček se je kratkočasiL ko je bil njegov oče na lovu s tem, da je risal po papirjih možičke rože. orodje in podobno tu pa tam je pa skušal tudi kaj napisati To kar je smatral Domenech za verige, ni bilo nič drugega, nego venec klobas. Suhe klobase so bile menda glavna hrana lov-čeve družine, sli pa jih Je imel deček zelo rad in zato lih Je risal skoraj na vsakem listu Te klobase. do?devne verige sužnjev, so vzbudile najprej dvom o tem da gre za pisavo starih Inkov Tako se ie polagoma vse pojasnilo in nihče ni mogel dvomiti, da gre za primer rnistLfi-kacije. kakršnih je na svetu malo Zdaj se nam zdi komično, če beremo s koliko slavo le bil izdan ameriški rokopis s slikami in kako pohvalno so o njem pisali mnogi strokovnjaki Ko se ie pa izkazalo da gre za mistiflkacijo. so se vsi kritiki z izdajateljem vred držali za trebuhe od smeha in za njimi se Je smejala kmalu vsa učena Evropa Knjiga ie bila seveda takoj vzeta iz prometa in sež ana Okrog 60 izvodov se je pa le ohranilo ir to so bibliografske redkosti v nekaterih velikih evropskih in ameriških knjižnicah. ProtMraginjsko zborovanje v Celju Celjski delavci In nameščenci zahtevalo povišanje prejemkov Celje, 10. decembra Danes dopoldne je bilo v nabito polni veliki dvorani Narodnega doma v Celju protidraginjsko zborovanje, ki so ga priredile vse svobodne strokovne organizacije delavcev in nameščencev. Udeležba Je bila .zredno velika. Navzočni so bili tudi številni državni in samoupravni nameščenci in upokojenci. Zbor je vodil g. Rudolf Pibrove. G. Jo* srp Goknajer iz Ljubljane je poročal o naraščajoči draginj', in nameščencih, g. Jožko Jurač iz Celja o delavskih plačah in eksistenčnem minimu g. Jakob Vodopivec iz Celja o potih delavcev in nameščencev do izboljšanja njihovega gospodarskega položaja. Govom ki so prikazali izredno težavni položaj delavstva in nameščenstva zaradi naraščajoče draginje, zaradi česar so terjali takojšnje ukrepe proti draginji primerno povišanje mezd in plač. G. Josip Petejan lz Maribora je stvarno utemeljil naslednjo resolucijo, ki je bila sprejeta soglasno: >Cene najvažnejših življenjskih potrebščin so občutno narasle, tako da resno ogrožajo življenjski obstoj delovnega ljudstva. Zaslužek, ki že doslej ni zadoščal za dostojno prež vijanje delavca in nameščenca, posebno ne onega z družino, je ostal v pretežni večini isti in se ni prilagodil na novo nastalemu položaju. ProtidraginJaki ukrepi n so pokazali nikakega pozitivnega uspeha. Vsem je sicer razumljivo, ako cene kolonialnemu blagu naraščajo, nikakor pa ni upravičeno nerazumljivo naraščanje cen našim domačim pridelkom. 1. Oblastva naj nujno ukrenejo potrebno da se prepreči prekomerni porast cen Živi jen jsk m potrebščinam. S strogimi Kazenskimi odredbami naj preprečijo vsako spekulacijo. 2. Najprej naj se nujno prilagodijo vsi zaslužki delavcev in nameščencev potrebnemu eksistenčnemu minimu in zdaj nastalim draginjsklm razmeram. Zaradi tega naj se zdajsne mesečne in ostale plače zviiajo: plače do 1.000 din za 30%, do 2000 din na 25%, do 3000 din za 20% m nad 2000 din za 15%. 3. Po ured tv! plač naj se zaelufld nada lje regulirajo z draginjsklmi dokladami na ta način da se ustanovi premična skala draginjskih doklad. ki naj se ravna po cenah življenjskih potrebščin. Ts skala naj se določ z indeksom potrošnje življenjskih potrebščin ki ga naj izdelajo zastopni-Ir delodajalskih ln delojemalskih organizacij s sodelovanjem oblastev. i, G. ban naj določi minimalne place tud. za privatne nameščence, ker je dokazano, da velik del nameščencev ie si dosegel m^u. ainih mezd ki bi ustrezale njihovemu socialnemu in gospodarskemu položaju. 5 Protidraglnjskim odborom naj as ds zvrševalna moč In naj jih sestavljajo sav mo zastopniki konsumeotov. med kateri mi naj bodo tudi zastopniki svobodnih strokovnih organizacij, ker bodo samo taki odbori lahko izvrševali svojo nalogo v splošni blagor. 6. Vsem delodajalakim skupinam naj ae čimprej predloži zahteva po začetku pogajanj za sklenitev kolektivnih pogodb. 7. Zs božič ali pa za novo leto naj se izplača vsem nameščencem 13. plača odnosno dvojna plača kot delna odikodn na za razliko Se nepovisanih plač za preteklo četrtletje. 8. Tudi vsem občinskim, banovinskim m državnim nameščencem in upokojencem naj se povišajo prejemki v sorazmerju z rastočo drag njo. 9. SpMčo izrednega položaja naj oblastva omogočijo svobodnim strokovnim organizacijam delavcev ln nameščencev v njihovih prizadevanjih zs izboljšanje gospodarskega ji socialnega položaja širokih delavskih in namesčenskih množic polno svobodo in naj jih pri tem važnem delu tudi vsestransko podpro. 10. Obvezno zavarovanje trgovskih so» trudnikov vseh kategorij pri Pokojn n-skera zasodu za nameščence v Ljubljani naj se izvrši le 1. januarja 1. 1940. 11. Čimprej naj ae razpišejo volitve ▼ vat delavske tn nameseenake ustanove. 12. Ta resolucij« naj se takoj dostavi centralam vseh svobodnih strokovnh organizacij ts odločujočim obi&stvom. Ob zaključku je ie bilo ns predlog g Viktorje Priča kot zastopnika Narodne strokovne zveze sklenjeno, da bo vnesena v resolucijo se zahteva glede povišanj? podpor brezposelnim, Krojaški pomočniki za zvišanje plač Ljubljana. 11 decetnbrs Zaradi vedno naraščajoče draginje in že tak nizkih kolektivnih pogodb v oblačilni stroki je na iniciativo svojih članov sklicalo Osrednje društvo oblačilnih delavcev zs Slovenijo podružnica v Ljubljani, z bo rovan ie vaeb krojaških pomočnikov šivilj m modfstmj (svojih članov m članic) dne ?v novembra. Zaradi današnjega težkega gospodarske gs položaji so člani uvideli potrebo po resni akciji zs zboljšanje svojega zaslužka tn so se tudi temu primerno v lepem številu odrvali Glsvm razgovor zborovanja je bil položaj kolektivnih pogodb m način "Mihovega poviška Soglasni sklep članstva Je bil. ds se plače p** kolektivnih pogodbah m nad njimi £s vse tvrdke ensko dvtgneio zs 25V« ter se ts povi Se k kolektivnim potom potrdi Zs šivilje in modistinje ker nimsjo kolektivnih pogodb pač pa se njihove plsče na naša m na uredbo o minimalnih mezdah, je bi* predlog da se dvignejo njihove plače za 25*/# nad mezdo m mi ms Ine uredbe in iad plsče. ki so že nad mezdo po minimal nt uredbi Navzoči zborovalci tn zborovafke so bili trdno odločeni, priboriti si zvišanje plač po teh sklepih in predlogih. v uvidevno razsodbo javnosti sporoča mo. da nam je znano, ds se je draginj« dvignila še mnogo više nad naše zahteve is videti je. da se bo, žal še nadalje dvig nila Mnoge panoge obrti in industrije so ie na istem delu v kolikor še niso uspele, ker občutimo mi isto težo draginje in upamo, da se bo javnost prilagodila eventualnemu zvišanju cen v oblačilni stroki Pooblaščeno Osrednje društvo oblačilne stroke za Slovenijo, podružnica Ljubljana. 3300 let Mara dišava V egiptskih grobovih so našli Dosods z d savami ki še danes močno dišijo Nekatere teh dišav so stare že 3300 let. a so si do danes ohranile svoie lastnosti Po kemičnih analizah le bilo moffoce usotoviti njih sestavo in UdelcU podobne dišave 1939. 2eleniiiki staro-vpokojenci Ljubljana, 11. decembra železniški staroupokojencl prosijo ponovno naj bi se jih vlada končno vendar usmilila in Jin glede na rapidno naraščanje cen Življenjskih potrebščin prevedla v sedaj obstoječi uradniški zakon. Prosimo, naj se le malo pomisli, kako je mogoče' staroupokojencu s 500— 700 din mesečno danes živeti. Ta mesečni znesek pa ne pride v poetev samo za upokojenca samega, ampak za vso njegovo družino. S tako majhno pokojnino se danes ne da pri največji skromnosti in štednji več živeti, ker se potrebuje za stanovanje do 250 din elektriko 20 > «fsv.2c0 kurjavo 100 > vodar ino 10 > najcenejša živila 500 » Skupaj 880 din Všteta pa se ni obleka, perilo obutev, k temu pa še nepredvideni stroški, kar gotovo znaša mesečno skupaj 150 din. Saj smo vendar tudi ml služili po 30—35 let aktivno in večinoma tudi v Jugoslaviji in ko smo danes izčrpani, dobivamo od 80 do 100% nižje pokojnine kakor naši kolegi novoupokojenci, ln celo ti danes tarnajo, da s svojimi pokojninami ne morejo več izhajati. Ze iz tega Je razvidno, v kako žalostnem položaju so železniški staroupokojencl Ponavljamo še enkrat našo prošnjo za zboljšanje našega položaja. Prizadeti. Tudi profesorjem je treba zvišati plače Niilsovo Življenje ni več življenje, temveč samo iivotarjenje Ljubljana. 11. decembra Is profesorskih vrst nam pišejo: Naraščajoča draginja težko pr zadeva profesorje. Znano Je. da so profesorji v svojem poklicu vsi zelo" preobloženi z delom Prekomerno število ur. prenatrpani razredi veliko pomanjkanje učnih prosto rev ln s tem v zvezi popoldanski pouk — vse to so dejstva, ki poleg drugih ovir otežujejo že Itak težko vzgojno delo Plače, ki so jih doslej prejemali profesorji, so bile tako skopo odmerjene, da so Komaj zadoščale za najskromnejše življenje. Kulturnim potrebam, knjigam, časopisju revijam, gledališču razstavam pa so se večinoma moral profesorji že doslej odpovedati Tako življenje pač ne moremo več imenovati življenje — to Je životarjenje! Sedaj pa še draginja, ki z dneva v dan narašča! že Je pognala večino profesorskih družin v obupno težak položaj Z gro ic zremo v bodočnost, ker nihče ne more vedeti kako se bo draginja še razmah-n la ln kaj bo vse obsegla Niti tega ne vemo ali Jo bodo mog1; zajeziti Tu je potrebna pomoč Profesorske družine kakor vae uradniške družine, nimajo nobenih zalog: niti dovolj obleke in obutve ter perila niti ž vil niti denarja Tudi zdravja in živcev ne? Saj je naravnost uganka kako so profesorji mogli došle] živeti, posebno mladi profesorji pa tudi starejši predvsem tisti. Id imajo številnejšo družino Brez neprestanega omejevanja, brez stalne odpovedi pač ni šlo. Z naraščajočo draginjo je pa še huje. Kakšne nedogledne posledice za šolo m za mladino in tako za vso narodovo bodočnost bodo sčasoma izzvale take razmere, se ne da na kratko niti povedati Ali je že kdaj kdo prem slil da profesor vrši najmanj dve tretjini svojih službenih poslov doma: priprave za pouk, popravljanje zvezkov strokovno izpopolnjevanje? Za vse to delo profesor po srednjih so1 ah nima prostora na razpolago Tudi na najmodernejših šolah so ns razpolago le zbornice, razmeroma majhne sobe le redko dvorane, ki pa. če so se tako prostorne, ne morejo zadoščat štiridesetim petdesetim ali včasih se več profesorjem za delo, saj niti zS seje nio dovolj vel ke Profesor je torej prisiljen k delu doma. za kar mora imeti posebno sobo ns ras-oolago. Brez dolge razlage bo menda vsakomur jasno da poleg spalnice druga soba ne more zadoščati za jedilnico, družinsko sobo. sprejemnico. otroško sobo in profesorjevo delovno sobo h k ratu Za težko duševno delo rabi profesor miru. torej je tretja soba zanj nujno potrebna Ob tem pa za svoje uradno delo troši še svojo kurjavo ln razsvetUavo Kakšna je cena trosobnih stanovanj v mestu, na periferiji ah tudi na skrajn periferiji Je znano. Kako naj si profesor posebno mlajši, name trosobno stanovanje v mestu ko marsikateri zasluži mesečno koma.1 dva stota- j ka več kakor tako stanovanje stane? Ce pa stanuje kje daleč zunaj, ima taka izbira zopet svoje slabe posledice, predvsem izgubo časa za pot do šole in do knjižnic, večjo obrabo obutve ali pa stroške za "azna prevozna sredstva. Redko je kateri stan tako izpostavljen kritiki, kakor Je profesorski stan. Profesor vsak dan stopa pred številno občinstvo mladih ljudi, ki majo bistre oči in ogledajo vsako podrobnost na profesorjevi zunanjosti Kako mučno Je profesorju, da mora stopiti pred svoje učence v obnošeni, oguljeni ali zakrpani obleki ko dobro ve ds bo njegova neprimerna zunanjost predmet pogovorov fes često tudi posmeha brezobz rnih učencev to njihovih staršev. Profesor Je v razredu avtoriteta in res ni vseeno, kako Je oblečen A kaj naj naredi, ko mu sredstva ne dopuščajo na kupa primerne obleke? Delo naših profesorjev Je izredno naporno. V šob zahteva pouk skrajne koncentracije v več smeri Tako delo vzdrži samo človek, ki Ima mimo. urejeno življenje *n zadostno ter tečno brano. Jasno je. da naš uradnik in tudi profesor ne uživa hrane ki bi bila primerna m zadostna za duševnega delavca, ker si take hrane ne more plačevati Posledice za zdravje posebno pa za živce so nedogledne Ob profesorjevi nervoznosti. k Jo povzročajo večne skrbi za obstanek neprimerna hrana ln prezaposlenost, zelo trp* pouk tn učeča se mladina Radi slabih plač se lotijo profesorji poleg pokornega še postranskega dela da bi s- denarno kal opomogli Tako delo je večkrat naravni«* sramotno slabo plačano, pa so nekateri še veseli da ga dohe ln si z njim pomalja jo lz najhujše stiske S takim postranskim delom pa se prezaposlenost Se stopnjuje. Silno težko 1e profesorju ker s1 v dana Sni h razmerah ne more kupovat! strokovnih knjig Res so v večih mestih na razpolago kniižnice s katerimi pa si le deloma more Domaerati v manlsth kraMh pa je z tzposolamem še teže Nekster h knjig pa si profesor ne more izposojati, ker tih stalno rabi Mora 1ih pa<* sam 'meti Med profesorleve službene dolžnosti spada Izpopolnjevanje v lastni strok Zahteva Je povsem razumi flva to potrebno je da Sf profesor čim točnele seznanla 8 sodobnimi znanstvenimi Izsledki NI pa •■azumljlvo kako na1 s- nabavi za to potrebne reviie časopise to krt jI a'* e> n1e-Kova sredstva za primarno stanovanje, hrano ln obleko ne zadosoalo! Profesorski stan V v stiakl' Na1 mero-datoi pomislilo kako Je profesorsko delo težko *o odeovorno ter nai nutno kaj n Grenelo rt« se rrrof r1e m pom^a. Takoj ie treba rvUat« plaee to tiur airer poskrbeti da se čim prel odpravilo težave ki oviraV> profpsoMe pri m«tm»*t,*>r*> 1»-vrševanju njihovega vzv še nega poklica! Učitelju Terčaku v spomin Radmirfe ob Savinji 10 decembra Dotrpel si. Utrujen od telesnih m duševnih naporov si legel v hladno gomilo Izgubili smo Te nič več Te ne bomo videli Od«el ai in se ne vrne* n'kciar več med nas Zemlja, kako si požrešna kako nenasitna Koliko ljudi si že sprejela v svojo naročje in vedno vedno terjaS In ti. božja dekla kako si neizprosna, nikomur ne prizanese* Ves svet vso semljc preleti? in nikdar se ne utrudiš In vendar' Cemu obsojamo tebe*3 Ti si na*a zdravnica saj naa rešiš vseh zemeljskih težav tn ne delai razlike. Tudi Ti, dragi pokojn'k si «e strinjal s nami — istotako mislil in obsojal smrt \ sedaj? Sedaj si bil ves čas svoje bolezni nasprotnega mišljenja — zažerl si ti smrti, zahrepenel po zadniem počitku Nisi se je bal. le prosil si jo naj Te reši trpljenja. In res' Narava je zgubila krasoto zemlja je postala prazna drevje golo. raz vej jo odpadlo listje, rože so odevetele. ptice utihnile. Tvoj duh pa ie odplaval v večnost Ne objokujemo Tvoje smrti. ne. blagor Ti in sreča Tvoja Ne bo* mi sel nikdar iz spomina vedno se Te bom a hvaležnostjo spominjal Bil si vzoren učitelj — šolski voditelj in si se kot prosvetni delavec zanimal tudi ra čebelarstvo, sadjarstvo itd. Mi. ostali, žaluiemo in ne žalujemo Žalujemo zato. ker Te ne bomo več videli, ne žalujemo pa .. Iskreno pa sočustvujemo s Tvojo rodbino, ki s so'zami v očeh gleda le ie mrtvo Tvoje truplo. Iz lin župnijske cerkve se otožno razlega čez hribe in dol me mrtvaška melodija tn tesno ie pri srcu nam. ki smo Te ljubili in spoštovali. Počivaj mirno v hladni zemlji! fnseriraite v „SL Narodu"! aVr« Vlavdvfcnt 45 MOŽ. KI JE UGASNIL SOLNCE FANTASTIČEN ROMAN — Takoj pridem! — Znova je izginila in zopet se je vse pogreznilo v mrtvaAko prokletstvo. Dolgo je trajalo, preden se je odprlo pritličje Id iz gradu je stopil mož. Bil je ves skrušen in izčrpan, iz koščenega obraza sta mu odsevala beda in trpljenje. — Luisa Laverova sem. — Inženir Heran. Kdo bi ga bil spoznal? Ta dobrodušni očka Je bil tak, da ga ni bilo mogoče spoznati- Poteze njegovega obraza so bile trde, iz oči mu je odsevalo mučeništvo. . T — Ali gospe Havlove ni tn? . _ Ne je zamrmral kakor da bi bil piegiUuO nekaj c*ovralenega- — Pogrešamo jo. Odala je z inženirjem Paulusom. - Ni hotel tega povedati, toda besede so mu ušle brez njegove volje iz ost. LulSn je samo povesila glavo, ki se ji je zdela Se težja kakor malo prej. _ Potem takem je pa vseeno. — je dejala po- čaai; malone alogovala je s glasom, ki je bO tih kakor v sanjah in zastrt kakor da prihaja iz ne-kmerne dalje. _Prišla sem samo povedat... da je Inženir Havel... mrtev. A zdaj nimam več komu povedati te novice ...In zdelo se je, da jo mora ihten je stkati kakor udarec rroma. Moi pred njo al je naenkrat zastrl obraz z rulja-vuni rokami tn vae njegovo telo ae je akrusilo v neizmerni tugi. Dvakrat so mu zadrge tala ramena, sunkovito in divje, kakor da hoče nekaj odtrgati od sebe. potem so ae mu pa roke znova povesile... toda oči so bile čudno, bolestno suhe. Samo njegove ostre Učne kosti so se ie bolj zaostrila. — Vstopite vendar. •. __Hvala — se je obrnila kakor Mpnotizhana m smrtno utrujenih korakov je odala. Ni hvel toHko moči, da hi izgovoril fiasedo, ki bi jo mogla zadržati. des tri are — sotnee se Je ie nagibalo v čarobnih barvah k zatonu — je Heran pogledal skozi okno. Tam daleč pod drevesom v gozdu je nekdo sedel. Vzel je daljnogled. BOa je ona — Uda*. Zrla je nekam v daljo na vijoličasto nebo a pogledom, otožnim, kakor zapuščeno pokopaliiče, Glava je bda sklon lena tn obupano mirna... A vlažne sence na zemifl so se jde razraščati v gigantske dimenzije, da W mogfi ntlhovi konci zagledati preko vrhov svojih tvoicev nafveefi prizor čudovito leno čudo dneva: v rdeče razevelo veliko sotnee. zahajajoče v rdečkasti zar$ za modrikasto K O N K C MALI OGLASI Dtn 80 par, davek posebej Presnet, izjave davek posebej. odgovore gleoe malih oglasov |e treba prtioattl - — Popustov aa male oglase ae priznamo. RAzno 50 par. davek poaebej. NaimaniSi taeaeh a.- Din Male oglase »Slov. Narod« deanin piasčev. trene-kotov aukeni. toplega perila Itd, audJ pe priznano nizkih p a a s* m a a* Se. Petra a 14. Beseda 1.— Din. davek posebej. Najmanjši znesek 15.- Din FRIZERKO ALI FRIZERJA licem za takoj Plača dobra. Samo dobro moč. Mila Petkovič — Domžale. 3373 PRODA Besede 30 par dave* po»ene> Najmanjši *n++** ■» Pas OREHI tanke lupine kg din a—, La suhe česplje kg din 4.50. i-a jedrca 10 kg Din 200 — franko voznina razpošilja O. Drechaler — Tuzla. «7» POZOR! Prodam cca 500 kub. m lepa bukovine. Ponudbe z navedbo cene tn plačila naj se glaae za atojeC les v gozdu i km od zeL postaje ali franko postaja do 15 dec 1939 Založnik, SlovonJ-gradec, Cankarjeva 3374 OREHOVA JEOKCA nova. aorti ran cvetlični med tn medico dobite najceneje v MEDARN1 LJubljana Ziuovaka ul S 48 T. PREMOG KOKS - DRVA nudi I. POGAČNIK BOHORIČEVA S — TEL. 80-59 POStrtSDa Orea h 1bo a I JAJCA sajam Ceno sveza, zaboj TZO komadov razpoftilja proti predplačilu din 840 franko voznina O. Drechaler. Tuzla, 8390 Uefuje josjjp Zupoafit U te .Narodno frran Jaran H Za upravo za OirnSol U VsisUubljom mkrn