Pomen govorno-jezikovnega razvoja v predšolskem obdobju Ajda Bivic, vzgojiteljica za dodatno strokovno pomoč, Vrtec Črnuče V članku želimo na kratko predstaviti pomen in razvoj govornega razvoja predšolskega otro- ka. Nadaljujemo z uporabnimi pripomočki in dejavnostmi, ki bodo v pomoč tako strokovnim delavcem v vrtcu kot staršem pri spodbujanju govornega razvoja otroka, saj je bila pred krat- kim opravljena raziskava med predšolskimi otroki v Sloveniji (2019), ki je odkrila, da zgodnji razvoj govora poteka zelo hitro, tako na področju gest, besednjaka kot zgodnje slovnice, hkra- ti pa med enako starimi dojenčki in malčki prihaja do velikih individualnih razlik v razvoju go- vora. Rezultati kažejo tudi, da so različna področja govora med seboj pomembno povezana ter da imajo na zgodnji razvoj govora pomemben učinek nekateri dejavniki družinskega okolja, in sicer izobrazba staršev ter pogostost skupnega branja starša in malčka. Ko se novorojenček rodi, se odzove z jokom in v sredstev za govorno in pisno sporazumevanje ter prvih urah po rojstvu zre v novi svet, ki ga je pred je definiran kot socializiran sistem simbolov, ki rojstvom le poslušal. Starša takoj po rojstvu vzpo- sestoji iz vsebine (semantika), oblike (slovnica) in stavita očesni stik z novorojenčkom, kar je že prvi besedišča (Marin 2022). Med študijem inkluzivne temelj zgodnje komunikacije. Očesni stik je za- pedagogike je logopedinja prof. dr. Mateja Gačnik radi pretirane uporabe digitalnih medijev pri da- izpostavila dejstvo, da starši lažje opazijo govorne našnjih otrocih zelo okrnjen. V maternici se gradi težave kot jezikovne težave (interno gradivo). temelj govorno-jezikovnega razvoja – pozorno poslušanje, saj plod v maternici pozorno posluša Govor se gradi kot hiša, otrok potrebuje ustrezen dogajanje v zunanjem svetu. Štiri dni star novoro- model za učenje (starši), ob tem se mu govor razvi- jenček zaradi tega pri poslušanju daje prednost ja in širi. Izredno vlogo pri tem igrajo vrtec in stro- maternemu jeziku pred drugimi (Karmiloff in Kar- kovni delavci, ki so tudi varovalni dejavnik za otro- miloff Smith v Marjanovič Umek in Fekonja 2020). ke pri razvoju govora, ki prihajajo iz socialno manj Poslušanje je najbolj razširjena komunikacijska spodbudnega okolja (Marjanovič Umek 2016). Vr- dejavnost in hkrati tudi prva, ki se pojavi pri otro- tec ima pomembno varovalno vlogo, saj strokovni ku (Pečjak 2009). Sposobnost, da se otrok osre- delavci z različnimi dejavnostmi spodbujajo pravi- dotoči na zvok, imenujemo slušna pozornost. Ta len in ustrezen razvoj govora pri otrocih. je zelo pomembna tako za poslušanje kot za ra- zumevanje in razvoj govora pri otroku (Levc 2014). Človek je socialno bitje in govor je pomemben dejavnik komunikacije odrasle osebe. Maslow (Vir 1 UVOD 2) je med človekove potrebe zelo visoko uvrstil Na spletni strani zelo zanimivega portala Gingo potrebe po pripadnosti, izražanju, naklonjenosti, (Vir 1) smo zasledili, da ima kar vsak četrti otrok te- spoštovanju in ugledu, ki jih lahko dobimo le od žave na govorno-jezikovnem področju in da ima drugih ljudi preko komunikacije in odnosov. Kot kar 30-40 % otrok težave na področju govorno-je- je zapisal avstrijski psiholog Paul Watzlawick, ko- zikovnega področja. Raziskava Marjanovič Umek munikacija igra temeljno vlogo v našem življenju je pokazala, da je govor izredno pomemben po- in v družbenem redu, tudi če se tega skoraj ne kazatelj otrokove uspešnosti v šoli (2016), zato zavedamo. Dejansko od samega začetka našega moramo biti še posebej pozorni na to področje v obstoja sodelujemo v procesu pridobivanja ko- vrtcu pri otrocih. Ko govorimo o govorno-jezikov- munikacijskih pravil, ki so potopljena v naše od- nem področju, moramo opredeliti tri pojme: jezik, nose, četudi se tega ne zavedamo, in nadaljuje, govor in komunikacijo. Komunikacija ima večji da je nemogoče ne komunicirati (Vir 3). pomen, saj se nanaša na različne oblike prenosa informacij od ene osebe do druge (jok, gesta, be- Albert Einstein (Isaacson 2022) je pravil, da se člo- seda). Govor je eden izmed načinov komunikaci- vek rodi z jokom, smejati pa se mora naučiti veliko je, preko katerega s pomočjo izgovorjenih besed kasneje. Kakšen model govora dobi novorojenček izražamo svoje misli, želje, potrebe in informacije. ob rojstvu, kako vzpostavljamo komunikacijo in Govor in jezik pa sta med seboj povezana, a vendar krepimo govor z njim odrasli in kasneje vrstniki, je nimata enakega pomena. Jezik je sistem izraznih tisto, kar nariše nasmeh na usta. 45 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO 2 RAZVOJ GOVORA OD ROJSTVA DO ŠOLE oga.« (To je žoga.) ali »Mama, daj!«). Takrat že ima Ob rojstvu in v prvem mesecu življenja so sposob- 50 pomenskih besed, ki jih kombinira na različne nosti novorojenčka omejene na jok, nekaj kratkih načine, odvisno od situacije in njegovih potreb. glasov, kot so gruljenje, cviljenje, cmokanje in vzdi- hi (Marjanovič Umek in Fekonja 2020). Od 3. do 9. Med 2. in 3. letom starosti je obdobje najintenziv- meseca otrokova groba motorika in govorila po- nejšega govorno-jezikovnega razvoja, saj otrok vse stajajo vse bolj spretna, zato se pri otroku najprej bolj podaljšuje dolžino stavka, večinoma so to dve zasliši igra z govorili, s čimer začne nenamensko do tribesedne povedi. Iz širšega okolja povzema in sprožati kopico glasov. Pomemben je tudi ma- se uči novih besed. Otroke pri tej starosti zanima terin glas, ki je v tem obdobju do svojega otroka vse, so pravi mali radovedneži in vprašanjem »Kaj zelo speven, melodičen z visoko intonančnimi toni to?« ali »Kaj je to?« se ne moremo izogniti. Triletni (»motherese«). Vsi ti materni glasovi sprožijo pri otrok v govoru že uporablja različne besedne vrste otroku prve odzive, zato otrok že pri svojih 6. me- – združuje barve, poleg samostalnikov, glagolov secih posnema prve glasove. Že nekaj tednov ka- vse bolj uporablja tudi predloge in zaimke, rad po- sneje so prisotni tudi prvi zlogi (npr. mamamama, sluša kratke zgodbe, poje pesmice, lista po slikani- bababa, dadada), ki pa jih ne smemo zamenjati za cah in poimenuje najrazličnejše predmete. Govor otrokovo prvo besedo. Še vedno je to le igra z go- je v 70-75 % razumljiv tudi neznanim komunikacij- vorili, tokrat na nivoju posameznih ponavljajočih skim partnerjem. zlogov, ki nimajo večje sporočilne vrednosti. Med 3. in 4. letom otroka ne zanima samo »Kaj je Okoli 9. meseca otrok navadno še ni zmožen iz- to?«, npr. štedilnik, temveč tudi »Zakaj je to vro- govoriti prve namenske besede, vendar je njegov če?«, »Kako se to prižge?«, »Zakaj je nevarno?«. Mo- nivo razumevanja na tej točki že dodobra razvit. žganske povezave postajajo vse bolj aktivne, infor- Rad se igra skrivalnice »ni-ni, ku-ku« (tudi druge macije se povezujejo, zato otrok razvije vrsto novih podobne) ali posnema starše pri kašljanju, plo- vprašalnic, na katere včasih tudi zaradi nepresta- skanju. Razume pomen besede »ne« in prepozna nega »Zakaj?« odrasli nimamo pravega odgovora. imena družinskih članov. Prav zaradi vse boljše- Otrok po 3. letu v svojem govoru uporablja različne ga razumevanja vse več uporablja geste, kaže na besedne vrste, ki jih strukturirano povezuje v dalj- stvari s kazalcem in tako vpliva na okolico. še tri do štiribesedne povedi, s katerimi povezano razlaga o dogodkih, ki so se mu zgodili. Ob slikani- Med starostjo 9. in 15. mesecev se otrok pričenja cah začne pripovedovati (»brati«) krajše zgodbe, se vse bolj osamosvajati, izkazovati čustva (kriki ve- vključuje v daljši pogovor in poskuša razložiti vse- selja, cviljenje; tudi razburjenje, jeza in upiranje), bino, ki je sogovornik morda ni razumel. obenem se zgodijo večji napredki na področju go- vora in jezika, ki so za starše pogosto zelo čustveni, V obdobju od 4. do 5. leta lahko pogovorno reče- predvsem ko otrok okoli 12. meseca izgovori prvo mo, da imamo otroka, ki je »pomanjšan odrasel«. besedo. Največkrat je to beseda bližnje osebe (npr. Govori z dolgimi stavki (od 4 do 6 besed), pripove- mama, ata, tata) ali priljubljenega predmeta (npr. duje dolge zgodbe, pri katerih uporablja različne medo, avto). Njegovega nivoja razumevanja ne besedne vrste, pri tem je govor slovnično pravilen, smemo podcenjevati in ga nikakor ne primerjati le glasovi, ki se razvojno pojavijo kasneje, lahko še z zmožnostjo izgovora besed, saj razume mnogo niso pravilno usvojeni (Š, Ž, Č, R). Njegov govor je več, kot je zmožen povedati. popolnoma razumljiv tudi širšemu krogu poslu- šalcev. Prepozna barve, osnovna lika (krog, triko- Od 15. do 18. meseca se otroci na področju govora tnik), prav tako zna mehanično prešteti vsaj do 10. in jezika razvijajo različno. To pomeni, da ima lah- ko otrok med 5 do 20 besed, nekateri več, drugi Med 5. in 6. letom starosti se pri otroku vzbudi vse manj. V večini so to znani samostalniki iz otrokove- večja domišljija, ki se prepleta z resničnim življe- ga ožjega družinskega okolja ali preprosti glagoli. njem. Otrok se rad šali, zapomni si otroški humor, Otrokovo razumevanje v tem obdobju postaja vse rad vidi, da se tudi drugi odrasli ali otroci šalijo na bolj obširno. Otrok sledi in se odziva na preprosta njemu razumljiv način. Izreka vseh glasov je usvo- navodila (npr. »Prinesi žogo«), na enostavna vpra- jena. Otroci se pripravljajo na vstop v šolo, zato jih šanja smiselno odgovarja, kolikor že dopuščajo tudi že vse bolj zanimajo knjige in črke, nekateri govorne zmožnosti, pokaže nekaj osnovnih delov že napišejo svoje ime. Po 5. letu otroci že najdejo telesa, predmete na slikah, odraslim prinaša stvari rime (besede, ki se skupaj dobro slišijo), prepo- in na ta način usmerja pozornost nase. znajo prvi glas v slišani besedi in podobno. Vse to so predopismenjevalne veščine, ki otroku kasneje Ko je otrok star 2 leti, lahko že pričakujemo, da pomagajo pri uspešnem učenju branja in pisanja bo kmalu spregovoril dvobesedni stavek (npr. »To (Vir 4). 46 Didakta KDAJ K LOGOPEDU? 6-7 let: Besedišče je siromašno. Povedi so slovnično Center za komunikacijo, sluh in govor v Portorožu in skladenjsko neustrezne. Ne razume abstraktnih je naredil obsežno raziskavo med starši predšol- pojmov. Ne razlikuje črk in številk. Ne zaveda se gla- skih otrok. Raziskava je pokazala, da starši hitro sovne analize in sinteze. Težko si zapomni navodila, zaznajo artikulacijska odstopanja (izgovorjava zgodbe in naloge (Marin Alja 2022). glasov), manj pogosteje pa opazijo odstopanja na področju jezika in komunikacije. Odstopanja bo- KAKO LAHKO SPODBUJAMO GOVOR PRI lje zaznajo, ko so otroci stari 2,5 let, nato zaznave OTROKU? upadajo. Poznavanje razvoja govora in kdaj nas V Vrtcu Črnuče se strokovni delavci vsako leto mora razvoj govora pri otroku skrbeti so vsebine, sami odločijo, katerim strokovnim vsebinam bi ki jih morajo dobro poznati strokovni delavci in se posvetili v novem šolskem letu. V šolskem letu tudi starši (interno gradivo). Do dveh let je dobro 2021/2022 je bil to razvoj govora pri predšolskem opazovati otroka pri poslušanju in sledenju eno- otroku. Same so zaznale, kako pomemben je go- stavnim navodilom. V kolikor jih razume in upo- vor pri otroku, v skupinah opažajo slabše govorne števa, nas morebitna odsotnost verbalnega govo- sposobnosti, poslušanje je slabše, kar veliko težav ra še ne skrbi. Otroci veliko bolje razumejo, kot se je na področju artikulacije. Predavanje sem začela lahko izražajo, in kar veliko razlik je med razvojem z uvodno mislijo, da se naj mame spomnijo prvih govora med dečki in deklicami, saj deklice spre- mesecev z novorojenčkom in kasneje dojenčkom. govorijo hitreje in tudi bolje napredujejo. Naj se spomnijo trenutkov, kako so vzpostavljale interakcijo z dojenčkom, kako so ponavljale zlo- Spodaj so na kratko opisani dejavniki tveganja ge, bebljanje. Širile so stavke z besedami, ki jih za posamezno obdobje otroka, ki jih je podrobno je otrok kot prve spregovoril, in s tem, kar so naj- opisala Alja Marin (2022). večkrat počele oz. kar počnemo v vrtcu: petjem pesmi, poslušanjem pravljic in gibalno slušnimi Dejavniki tveganja vajami. To je osnova za dober govorni razvoj, ozi- 0-15 mesecev: Ne odziva se na močne zvoke. Manj- roma, kot lepo ubesedita Ksenija Medved in Sten ka odziv na znani glas. Po šestih mesecih ne po- Vilar (2021): »Branje je najboljša vaja za krepitev snema glasov odraslih. Nima zanimanja za zvočne pozornosti, razmišljanja in sočutja. Dežela bralcev igrače. Se ne smeji na glas. Ne čeblja. Ne prepozna bi bila svobodna, miroljubna, celo bolj zdrava in razpoloženja v glasu odraslih. Ne pojavi se prva be- bogata. Če vadimo branje, vadimo nastanek bolj- seda s pomenom. Ni očesnega stika. Ni skupne ve- še družbe, zato berimo skupaj.« zane pozornosti. Ne odziva se na svoje ime. Ne le da otrokom veliko berete, pomembno je 15-18 mesecev: Ne govori ali govori manj kot 5 be- tudi, da se z otrokom veliko pogovarjate, in to že sed. Ne razume »papa«. Ne razume »NE«. Ne razu- v najzgodnejšem obdobju. Pogovarjanje namreč me gest in jih ne uporablja. Ne razume preprostih krepi jezikovne sposobnosti in tako hitro pride do navodil in vprašanj. izboljšanja. Raznolikost izgovorjenih besed (upo- raba samostalnikov, glagolov in pridevnikov ter 2-3 leta: Ne odgovarja na preprosta vprašanja. Ne dolžina in zapletenost izrazov in stavkov) je skoraj postavlja vprašanj. Govor je nerazumljiv. Ne upo- tako pomembna kot število izgovorjenih besed, rablja preprostih povedi. Ne posluša rad zgodbic. ob tem pa je izredno pomembna tudi interakci- ja: glejte svojega malčka, posnemajte govorico, 3-4 leta: Otrokovo besedišče je skopo. Otrok ne iz- smejte se in delajte grimase ter njegove jezikovne govarja večine glasov. Otroka njegova okolica ne poskuse nagradite s povečano pozornostjo (Me- razume. Otrok ne uporablja govora za reševanje dina 2022). težav. Otrok ne sodeluje z drugimi otroki. Dejavnosti za spodbujanje govora pri otrocih 4-5 let: Otrok ima skromen besedni zaklad. Otro- od 1-2 let kove povedi so preproste. Otrok izpušča glasove. Otrok ne razume pomena besed. Otrok ne pozna V prvih dveh letih so najboljše dejavnosti za otroka barv. Se umika vase. Povezanost z okoljem je slaba. povezane s petjem, z dotikom in gibanjem. Giba- nje, ritmično pozibavanje, hopsanje so v otrokovi 5-6 let: Otrok dela napake v izgovoru glasov. Otrok naravi. Ob dotiku ali otrokovem gibanju se razvija- dela slovnične napake. Otrok ima težave pri razu- jo nove kinestetične povezave in spretnosti, otrok mevanju besednih vrst: predlogi. Otrok ne razu- razvija ravnotežje, moč mišic in prstov, spretnost me besed z nasprotnim pomenom. Otrok se ne prstov (Lesjak Skrt 2014). Posebej primeren je de- spomni pomembnih dogodkov in težko pripove- lovni zvezek Didel didel dojsa avtorice Lesjak Skrt duje o njih. (2014). 47 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO Izštevanka s slikopisom (Vir: Cicido, avto- Deklamacija pesmi Zelenjavna juha lepo rica Anita Leskovec) diši! (Bernarda Lesjak Skrt, Didel didel Dojsa, 2014). Pesem deklamiramo in kon- 48 kretno naštevamo predmete (tri korenje). Didakta Ob tem ne pozabimo na slikanico Mire Voglar Zelo uspešne so gibalne vaje iz knjige Mi gremo Biba buba baja (2010). Če zadeve še slikovno na medveda in razne pesmi Romane Krajnčan podkrepimo, je uspeh zagotovljen. Beremo kraj- (Palačinka; Mi pa hiško zidamo …) še slikanice z zavihki, razne zvočnice in kartonke z lutko, da pritegnemo poslušanje. Dejavnosti za spodbujanje govora pri otrocih od 3-4 let Dejavnosti za spodbujanje govora pri otrocih od 2-3 let Pri tej starosti otroke spodbujamo preko gibal- no-slušnih vaj, ki imajo tri navodila. Te vaje imajo Pri tej starosti je sposobnost govora otrok že kar otroci izredno radi in so zelo uspešne. Med njimi bi dobro razvita. Da jih naučimo ustrezne skladenj- omenila Poplava, potres in letalo (lahko si izmislite ske strukture, so odlične socialne igre, kjer upora- še sami kaj), Lisica, kaj rada ješ (s to vajo tudi razvi- bimo vedno enako besedno zvezo, kot npr. »Zele- jamo besedišče), Simon pravi … poišči nekaj okro- ni krokodil«, »Stol na moji desni strani je prazen«, glega, velikega ipd., Noč/dan. »Ura je ena, medved še spi«, »Osliček, kdo te jaha« ipd. Gibalne pesmi nadgradimo s koreografijo. V Ne pozabimo na enostavne slikopise, kjer določeno igralnici rdečo nit krajše slikanice upodobimo v besedo zamenja podoba. Otroke s tem urimo v bra- treh slikicah, kjer otroci spontano po svojih zmo- nju od leve proti desni, razvijamo pozornost in jih žnostih obnavljajo vsebino. Začnemo jih učiti učimo različnih strategij zapomnitve novih besed. krajših izštevank iz Enci benci na kamenci (2003). Slušno pozornost krepimo tako, da ritem inštru- Dejavnosti za spodbujanje govora pri otrocih menta ponovijo s celim telesom (do največ 3 rit- starih od 4-6 let me) ali da poslušajo vsakdanje zvoke (dež, ptičje Pri tej starosti lahko začnemo z različnimi vajami petje, zvonovi, vlak ipd.) in jih ubesedijo. fonološkega zavedanja. Pri otrocih, mlajših od šti- Urjenje slušne pozornosti z ježki (Prilepi kmetijo spodaj levo ali na travnik. Prilepi žival, ki kikirika pod rdeč hlev.) 49 Didakta MED TEORIJO IN PRAKSO rih let, krepimo občutek za ritem s ploskanjem, z maskoto skupine in izbranimi slikanicami, pri udarjanjem po inštrumentih in z določenim de- starejših so to predšolske bralne značke. Družine lom telesa (stopalo). nagovarjamo, da redno obiskujejo knjižnico, in jih seznanimo s seznami primernih slikanic in knjig Pri štirih letih lahko začnemo z igrami, kjer otro- za posamezno obdobje otroka (Zlata hruška ipd.). ci iščejo besede, ki se podobno slišijo. Najlažje je začeti z njihovimi imeni (Ana – banana). Lah- ZAKLJUČEK ko pokažemo tri slike, besedi na dveh se slišita Starši in strokovni delavci v vrtcu smo tisti, ki smo podobno in otroci poiščejo pravilni. Lahko rime otroku ustrezen model za učenje govora v najran- samo tvorijo in ni pomembno, da ima podobna ljivejšem in bogatem obdobju razvoja. Od staršev beseda pomen (Ajda – kajda). Spodbujamo jih k je od prvega trenutka odvisno, kako in na kakšen zlogovanju besed in iskanju dolgih in kratkih be- način bodo vzpostavljali komunikacijo z otrokom sed. V skupini sta na tleh dolga in kratka kača. Ko in kasneje razvijali govor preko pogleda, očesnega otroci določeno besedo zlogujejo, se postavijo k stika, dotika, petja, pogovora in pripovedovanja in ustrezno dolgi kači glede na dolžino besede. Pri ne le iz knjig, temveč tudi splošnega opisovanja, slušnem iskanju začetnih glasov začnemo tudi kaj počnemo, kaj vidimo in kaj občutimo. Vse pre- z imeni otrok v skupini. V skupini naj bo abece- večkrat naletimo na mlade mamice, ki potiskajo da velikih tiskanih črk z ustrezno sliko na vidnem voziček in se pogovarjajo po prenosnem telefonu, mestu. Slušno pozornost krepimo z raznimi ugan- dojenček pa ima v ustih dudo. Ko bi otroci lahko kami, ustvarimo pripovedne kocke z različnimi listali debele kartonke, že drsajo po telefonu. Če slikami in tako krepimo domišljijo in sposobnosti otrok predolgo uporablja dudo, ne razvija govora, in pripovedovanja. Ko so otroci že boljši v slušnem ker mame ne vzpostavljajo interakcije z otrokom, se prepoznavanju glasov, jih spodbujamo, da najde- ne uči komunikacije. Zgodnje ogledovanje kartonk jo besede, ki se začnejo na določen glas. Ob vsem in opisovanje predmetov krepi slušno pozornost, tem pa je pomembno, da z raznimi projekti spod- koordinacijo roka-oko in razvija koncentracijo, ki je bujamo skupno branje celotne družine doma. tudi pri današnjih otrocih primanjkuje. Zato je prav, Starše poskušamo pritegniti, da se vključijo v take da starše spodbudimo k dejavnostim v vrtcu tudi dejavnosti. Pri mlajših je to potovalni nahrbtnik preko opisovanja raznih iger, ki jih izvajamo v vrtcih. VIRI IN LITERATURA Vir 1: Gingo talk. Dostopna na https://www.gingotalk.com/en/ blog/ , 10. 5. 2022 Vir 2: Hierarhija potreb po Maslowu. Dostopno na https:// sl.wikipedia.org/wiki/Hierarhija_potreb_po_Maslowu, 10. 5. 2022 Vir 3: Človekovo komuniciranje. Dostopno na https:// sl.psychologyinstructor.com/paul-watzlawick-in-teorija-cloveko- vega-komuniciranja/, 10. 5. 2022 Vir 4: Razvoj govora od rojstva do vstopa v šolo. Dostopno na https://www.gingotalk.com/blog/razvoj-govora-in-jezika-od-roj- stva-do-vstopa-v-solo/, 10. 5. 2022 Enci benci na kamenci (2003). Ljubljana: Mladinska knjiga. Isaacson, W. (2022). Einstein – čudak, genij in teorija relativnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga. Lesjak Skrt, B. (2014). Didel didel dojsa. Igre za govorni razvoj v zgodnjem otroštvu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Levc, S. (2014). Liba, laca lak: kako pomagamo otroku do boljšega govora. Ljubljana: samozaložba Marjanovič Umek, L. (2016): Pripravljenost otrok za vstop v šolo: Vpliv starosti in drugih individualnih in okoljskih dejavnikov. V: Šolsko svetovalno delo, letnik XX, številka 3/4, 2016, str. 4–12 Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2020). Govorni razvoj dojenč- ka in malčka. Marin, A. (2022). RAZVOJ KOMUNIKACIJE, GOVORA IN JEZIKA – MEJNIKI IN DEJAVNIKI TVEGANJA ZA LOGOPEDSKO INTER- VENCIJO. Dostopna na: https://www.zd-mb.si/Portals/0/Docs/ Razvojna/1Razvoj%20komunikacije_prispevek%20AM_posiljanje. pdf , 10. 5. 2022 Marjanovič Umek, L. in Fekonja, U. (2019). Zgodnji govorni razvoj: Varovalni in dejavniki tveganja v družinskem okolju. Javno zdrav- je, št. 2, str. 1-13. Medved, K. in Vilar, S. (2021). Palček bralček raste s knjigo. Medvo- de: Studio Anima. Medina, J. (2022). Možganska pravila za dojenčke in malčke. Kako vzgojiti pametnega in srečnega otroka od rojstva do petega leta starosti. Tržič: Učila International. Pripovedne kocke Pečjak, S. (2009). Z igro razvijamo komunikacijske sposobnosti učencev. Ljubljana: ZRSŠ. Voglar, M (2010). Biba buba baja. Ljubljana: Mladinska knjiga. 50 Didakta