Leto III., štev. 245
V Ljubljani, nedelja dne 15. oktobra 1922
Poštnina parSa!?™**.
Posamezna tiov. stane 1 Oln
Izhaja ob 4 x>utr«t.
Stane mesečno 10*— Din sa inozemstvo 20— m
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št 16/1 Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravnlštvo*
Ljubljana, Prešernova
ul. št 64. Telet it 36.
Podružnice:
Maribor. Barvarska ulica
št L TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesta.
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842,
Ljubljana, 14. oktobra.
Razočaranje opozicijonalnega časopisja nad zaključki beograjskega demokratskega sestanka je tako očitno, da je sedaj tudi političnim slepcem jasno, kaj je bil cilj zagrebškega kongresa. Septemberski aranžerji so zlorabili enega najdelikatnejših problemov naše notranje konsolidacije, da izzovejo krizo v tisti stranici, ki je po ceh svoji ideologiji, po svojem programu in po svojem delu danes edina sposobna, da popelje naš narod iz zmot plemenskih nasprotstev ter pogrešk, ki iih povzroča kulturna, gospodarska in socijalna diferenciacija v naši državi. To so zagrebški kongresisti v ostalem indirektno sami priznali, ko so proslavljali udeležbo gosp. Davidoviča, predsednika demokratske stranke, kot odločilni dogodek.
Ako objektivno motrimo takozvano hrvatsko vprašanje, vidimo takoj, da nam je strogo ločiti vsebino od forme. Forma je državopravna. Vešči demagogi so znali priprostemu narodu vcepiti prepričanje, da mu obnovitev »hrvatske slave* prinese raj na zemlji. Kjer je hrvatski seljak primitivnejši, tam celo veruje, da ga bo Radičeva republika rešila davkov, vojaščine, uradni-štva in — šole. Z Radičevo republiko seveda ni mogoč noben kompromis, z ideologijo, ki ne priznava našega državnega in narodnega edinstva, ni sporazuma.
Temu pritrjujejo tudi mnogi od tistih, ki pišejo lepe fraze o sporazumu med Hrvati in Srbi. Tem mojstrom se zdi, da bi bila potrebna nekaka fantastična nova konstrukcija države, katero bi bilo treba šele iskati, pa bi bilo rešeno »hrvatsko vprašanje*, ne da bi bilo treba razbiti edinstvo države. Zato se pojavlia zahteva po reviziji ustave tudi s strani politikov, ki sicer zatrjujejo, da so nasprotniki federativne ali avtonomistične razdelitve naše domovine. Tako naziranje je povsem napačno, ker se to, kar je bistvo Radičevega programa, ne da oživotvoriti brez najmanj federativne rekonstrukcije Jugoslavije.
Demokratska stranka je na svojem beograjskem sestanku odklonila vsak revizijonističen poskus baš radi svoje jugoslovanske ideologije. Ona smatra, da se »hrvatsko vprašanje* ne da re-šavati z državnopravnimi recepti. V svoji resoluciji govori pravilno o »prilikah v Hrvatski*, ki jih je treba sanirati. Strogo stvarna razprava, ki jo je prevejalo najgloblje narodno čustvovanje, je pokazala, da se da bolezen izlečiti edino s pametno in praktično državno politiko.
V tem oziru so vse dosedanje vlade mnogo zamudile. Karakteristično je, da se je radičevizem najbolj ojačil takrat. ko je bilo krmilo države v rokah Protideve zajednice in ko je na Hrvatskem vladal ban Laginja. Država do danes ni pokazala dovolj avtoritete napram svojim očitnim notranjim sovražnikom. Proti državi ie vse dovoljeno, ne le na Hrvatskem, temveč tudi v drugih krajih. Priprosti narod dobiva vtis, da država v sebe samo ne veruje in da ie tako slaba, da se sme vsakdo nekaznjeno spravljati nad njo. Na drugi strani pa seveda premnoge pogreške in nedostatki ustvarjajo v širokih masah razpoloženje, ki naravnost tira ljudstvo v roke demagogov In i»olitičnih zapeliivcev.
Sem spadajo predvsem oni nedostatki. ki jih javnost občuti kot nekake plemenske krivice. Pritožbe, da je premalo Hrvatov na odločilnih mestih v državi, da so mnoge gospodarske naprave na Hrvatskem zapostavljene. da se javna uprava često premalo ozira na gotove občutljivosti, ki so morda malenkostne, pa v psihološkem oziru važne, so deloma upravičene, deloma vsaj razumljive. Največji del ne-dostatkov pa je seveda takih, ki se ce tičejo špecijalno Hrvatov, ne Hrvatske, ki so marveč splošnega značaja. Občutimo jih v Sloveniji, v Dalmaciji. Bosni ravno tako, kakor na Hrvatskem. Naša slaba notranja uprava, naša pomanjkljiva gospodarska politika, naše obupne prometne razmere — to so glavm izvori vseh »problemov* in to je tndi jedro hrvatskega vprašanja.
Tu je treba podvojenega dela. Narod, ki bo jedel poceni kruh, ki bo dobil novega zaupanja v državno upravo, ki bo videl, da se država smotreno briga za gospodarske in kulturne težnje celokupnega svojega prebivalstva in ki se bo naučil spoštovati avtoriteto svoje domovine, ne bo vpraševal za »iržavnopravne teorije in zaman mu oodo pridigali revizijonistični odreše-oflri. Ne z »stavnimi boiL temvftfi x
Pašičevi načrti
za rekonstrukcijo vlade
KONFERENCA S PUCLJEM IN OMEROVIČEM. — DAVIDOVIČ PODPREDSEDNIK VLADE?
Beograd, 14. oktobra. Pašič je danes sprejel zagrebškega pokrajinskega namestnika Demetroviča, ki ga je informiral o političnem položaju na Hrvatskem. Popoldne je sprejel Pašič ministra Ome-roviča in Puclja, s katerima se je razgo-varjal o političnem položaju in o njunem mišljenju z ozirom na sodelovanje v koaliciji. Omerovid se je strinjal s Pašičem, da je koalicija zrahljana. Pašič je izjavil, da za enkrat ne želi krize, ampak da je potrebna rekonstrukcija kabineta, ker radikalci zahtevajo nekatere izpremembe. Zadovoljiti bo treba tudi zemljoradnike, ki zahtevajo izpremembo v resortu agrarne reforme. PucelJ je naglašal, da stoji SKS na stališču, da se ustava ne sme revidirati. Izvede se naj popolnoma, da se vidi, ali je dobra ali ne. Dalje je Pašič obvestil Omerovlča, da bodo morali
muslimani dati resor trgovinskega ministra na razpolago, ker ga zahtevajo vojvodinski radikali zase. Ker bi pa potem imeli radikalci enega ministra več, bi se dalo demokratom mesto podpredsednika vlade in to Davidoviču. Popoldne je Pašič konferiral tudi z min. Pribičevičem, ki je izjavil, da stoji njegov klub glede koalicije na istem stališču, kakor je stal pred zagrebškim kongresom in pred resolucijo glavnega odbora. Kakor doznavamo, namerava Pašič demisijonirati še le po kumanovski proslavi, tedaj pa samo v svrho rekonstrukcije kabineta in v sporazumu z demokrati.
Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Predsednik demokratskega kluba Davidovič je poslal vsem demokratskim poslancem vabila k seji dne 19. t m.
Določbe uradniške
pragmatike o plačah
PRED ŽAKLJUCKOM RAZPRAVE V PODODBORU.
Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Danes je pododbor zakonodajnega odbora končal razpravo o disciplinarnih predpisih uradniške pragmatike. Preostala so samo še poglavja 2. in 4., katera obdelava posebna sekcija, in poglavje 11. o prehodnih naredbah. Tajnik posl. Reisner je sporočil, da je ta sekcija tudi že gotova. Verjetno je, da bo pododbor zakonodajnega odbora na sejah v pondeljek in torek že popolnoma končal svoje delo. Za torek je sklican plenum zakonodajnega odbora, ki bo pododboru rok podaljšal za par dni in zakonodajni odbor bo najpozneje prihodnji petek začel z razpravo pragmatike.
Iz disciplinarnih predpisov, M so
bili doslej sprejeti, navajamo nekaj glavnih izprememb. V členu 158. se dostavi predzadnjemu odstavku stavek: »Disciplinarno sodišče ima odločiti, ali naj se napredovanje v višji razred zaustavi tudi v primeru kazni ukora.* V členu 1S9. se na koncu doda: »Ako se pravočasno in po pristojni osebi podneseni*, sicer sodišče tako sodbo odkloni. Proti talci odločitvi se je pritožiti v roku 8 dni.* Člen 193. je dobil še dodaten člen 193. a), Id se glasi: »S smrtjo obtoženega se vsa disciplinarna postopanja nehajo.* V členu 201. se v drugem odstavku doda: »V posebno važnih in nujnih primerih.* Člen 202. določa sedaj, da se na zahtevo disciplinarnega sodišča suspendiranemu uslužbencu eventualno lahko zniža položajna plača do polovice. V členu 207. se črta zadnji stavek. V členu 210. se kot kazen določi ukor.
Glede uradniških kategorij je pododbor sklenil: Vsi državni uradniki se dele v tri kategorije. Število skupin druge in tretje kategorije ostane po vladnem predlogu, v prvi kategoriji pa se namesto dosedanjih šest skupin poviša število na devet. V prve tri skupine pridejo tisti uradniki, ki so bili po predlogu vlade postavljeni izven kategorij. V drugo kategorijo pri-
dejo tisti uradniki, od katerih se zahteva poleg srednješolske izobrazbe še ab-solviranje posebnih kurzov z izpiti, poveča pa se jim plača in stanovanjska doklada za 10 odstotkov. Certifikatisti pridejo v tretjo kategorijo, zvanični-kom in slugam pa, za katere je vladni predlog predvideval samo eno vreto plač, predlaga sekcija še osnovno plačo s triletnicami in položajno plačo. Zvaničniki so razdeljeni v tri skupine. Poseben člen določa, da so vsi prejemki osnovani na zlatem dinarju, kako se bo ta računal, bo posebej določeno.
Osnovne plače znašajo: Za prvo kategorijo 1800 z dvema triletnicama po 480 In eno po 540, dalje po 600 in 900. V drugi kategoriji 1500 s šestimi triletnicami po 360. dvema po 480, eno po 600, v tretji kategoriji 1440, sedem triletnic po 300, eno po 360 in eno po 480. — Zvaničniki dobe 1320, osem triletnic po 240, eno po 360; sluge 1200, devet triletnic po 180.
Stanarina se za prvo kategorijo za prvih šest let računa po 1200, nadaljnjih devet let 1560, potem pa po 2100, za drugo kategorijo 840, 1200 in 1680, v tretji kategoriji v enakih dobah 720, 840, 1200. Zvaničniki in sluge dobivajo prvih pet let 720, oziroma 600, pozneje 840, oziroma 720 Din stanarine.
Položajne plače znašajo za prvo kategorijo 1500, 2800. 3600, 4800. 5000. 15.000, 18.000 in 21.000 Din. Najvišje tri skupine ne dobivajo osnovne plače, temveč po 3500 Din za stanarino. V drugi kategoriji so položajne plače 960. 1320, 1800. 2400, 3300, v tretji kategoriji 840, 1200. 1500, 2100. Zvaničniki dobivajo 480, 720, 960, sluge 360, 600 Din.
Poleg rednih prejemkov dobivajo vsi uslužbenci vzdrževalne prispevke za otroke. O teh se še ni razpravljalo; sekcija bo predlagala za otroke do 6 let 180. do 12 let 300, dalje po 480 Din na leto.
Madžarski fašisti pripravljajo državni prevrat
VLADA ZBIRA ČETE V BUDIMPEŠTI. — FAŠISTI V ZVEZI Z ITALIJANSKIMI.
Budimpešta, 14. oktobra. (Izv.) Po mestu danes splošno trde, da obstoja v Madžarski okoli 12.000 mož broječa skupina fašistov iz visokošolskih in opozi-cijonalnih krogov, ki je oborožena s topovi in ročnim strelnim orožjem. Za sredo oktobra pripravlja ta četa upor po državi. O definitivnih sklepih njenega vodstva dosedaj še ni ničesar znanega. Vlada je zbrala svoje čete in žendarmerijo v Budimpešti.
Fašisti so baje prejeli iz Italije en milijon lir; vest ni potrjena, vendar pa je gotovo, da razpolagajo fašisti s silnim denarjem. Zarotniki nameravajo vreči Beth-lenovo vlado in imenovati fašlstovsko pod vodstvom Friderika \Volfa in Gom-bflsa. Opozicijonalni levi blokaši so zahtevali takojšnje sklicanje parlamenta. Vlada je prošnji ugodila, tako da se bo parlament sestal najbrže koncem prihodnjega tedna.
Angleški načrt za sanacijo
Nemčife
MEDNARODNI KREDITI. — RAVNOTEŽJE
NOVCANICE.
Pariz, 14. oktobra. (Izv.) Reparacijska komisija je izdala danes popoldne obširen komunike o vsebini Brodbunyjeve spomenice: Brodbuny deli svoj načrt v tri glavne točke: 1.) Nemčiji je treba omogočiti proračunsko ravnotežje v tem, da ji zavezniki dovolijo dovoljne kredite, tako da izginejo v treh do štirih letih vse obveznosti iz badžeta, ki jih ima proti zaveznikom po mirovni pogodbi; 2.) z državno banko je treba takoj pričeti pogajanja zaradi upeljave novih vrednot-nio na podlagi zlate rezerve državne banke in določiti nemudoma vrednost te nove marke in 8.) reparacijsko komisijo je treba temeljito preurediti in premestiti njen sedež v Berlin.
Pariz, 14. oktobra. (Izv.) Angleška delegacija je mnenja, da je treba sanacijo
BUDŽETA. — NOVE
izvesti ta&oj, ker se nemške finančne težkoče od dne do dne večajo in grozijo Nemčiji slične razmere, kakršne so v Avstriji. Po Brodburryjevem mnenju je zavlačevanje do bruseljske konference izključeno.
FRANCOSKO STALIŠČE.
Pariz, 14. oktobra. (Izv.) Barthou je po-
dal danes zastopnikom časopisja nekaj podrobnosti o Brodburrjjevi spomenici. Francija je pripravljena sodelovati pri določitvi ukrepov za sanacijo nemških financ, odklanja pa vse premoge, ki na kak način zadevajo bruseljsko konferenco. Po francoskih nazorih je treba pridržati bruseljski konferenci, da reši reparacijsko vprašanje sporedno z vpraša-njem mednarodnih dolgov.
Lloyd George o svoji politiki
OBSODBA PREDVOJNE DIPLOMACIJE. — OHRANITEV MIRU V ORIJENTU. — POSREDOVANJE MED FRANCIJO IN NEMČIJO.
Fašisti zapustili Sušak?
Zagreb, 14. oktobra. (Izv.) Vesti o mobilizaciji fašistov in arditov na Reki se potrjujejo. Na Belvederu so fašisti postavili topove in pripravili mnogo municije. Vest o okupaciji Sušaka in demarkacijske črte še ni zanesljivo potrjena, ker so vse zveze še vedno prekinjene. Pričakuje pa se, da se to zgodi v najkrajšem času, ako se še ni včeraj.
Ob 5. zjutraj so Štirje fašisti v civilni obleki hoteli prekoračiti našo mejo pri Sv. Ani. Našega vojaka, ki jih ni pustil čez mejo. so med pogovorom zavratno napadli in mu zasadili nož v rebra. Ko je došla pomoč, so fašisti zopet pobegnili. Med našim narodom vlada veliko razburjenje.
Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Koman-dnnt naših obmejnih čet le poslal na Sa-šak kapitana, ki le tam zbranim fašistom sporočil, da lih bo napadla naša vojska, če ne zapaste Sušaka. Nato so se vsi fašisti takoj vrnili na Reko.
borbo za naše gospodarsko in socijalno ozdravljenje se bo rešilo tudi »hrvatsko* vprašanje. Beograjski sestanek je dal v tem oziru demokratski stranki nove oobutie.
Gorica proti fašistom
Gorica, 14. oktobra. (Izv.) Včeraj je goriški občinski svet manifestiral proti vldemskemu fašlstovskemu sklepa, po katerem naj W se odpravila samostojnost goriške province In bi se Goriška združila z videmsko furlansko provinco. Govorila je v tem zmislu cela vrsta govornikov, od katerih Je eden naglašal, da pomeni avtonomija Goriške tudi sredstvo za asimilacijo Slovencev. Celo fašistovskl zastopnik je bil sličnega mnenja. Protest proti nameri združitve je bil sprejet končno soglasno ob velikem odobravanju prisotnega občinstva.
Avdilence pri kraflju
Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Kralj je danes sprejel v avdijenci dr. Franka Po-točnjaka ln msgr. Bullča. Jutri bo v svečani avdijenci sprejel prvega holandske-ga poslanika Skelleria de °ersuna In pa-peževega nuncija Fdegrinettija, ki mu bosta podala akreditivna pisma. Oba bosta sprejeta po dvornem ceremonielu.
Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Danes popoldne Je sprejel kralj v avdijenci Mihaela Mihanoviča in mu podelil za zasluge na nacijonalnem polju lento svete Save.
I.ondon, 14. oktobra. (Izv.) Lloyd Oa-orge je dospel danes ob 12.30 v Manche-ster ln odšel takoj v klubske prostore svoje stranke. Na kolodvoru ga je pričakovala ogromna množica in ga živahno pozdravljala. Po banketu okoli četrt na 15. le pričel svoj dolgi govor z besedami: »Mnogo neprijetnega sem doživel zadnje dni; rad bi videl svojo prostost!* Ni pa nato rekel, da hoče odstopiti. Iz vseh njegovih izvajanj je bilo povzeti, da Ima delovanja v angleški politiki že dovolj. Govoril je ves čas živo. Omenjal je orijent-sko politiko ln povdarjal, da je imela Anglija pri svoji taktiki tri cilje: 1.) prostost morskih ožin; 2.) omejitev vojne na Azijo in 3.) preprečenje ponovitve grozot Iz Male Azije v Carigradu in Traciji.
Zagovarjal je v obširnem govoru svoje ponašanje ob sprejemu poročil iz Male
Azije in vse vojaške operacije, ki jih \8 angleška vlada ukrenila. Obsojal je diplomacijo iz leta 1914 in jo dolžil, da je zakrivila eno najstrašnejših vojn, dočim je letošnja prinesla mir. Povdarjal je, da se Angliji vsled ohranitve miru ni treba sramovati.
Končno je namignil na možnost svojega odstopa in menil, da je mnogo ljudi, ki bi ga radi videli v penzijonu. Tem zagotavlja, da je to njemu dobrodošlo, ker je že pred 3 leti naprosil Bonar Lawa, da postane njegov naslednik. Toda njegovi ministrski kolegi so ga zadržali. »Radoveden sem,* Je končal, »kako bi drugi izvedli to nalogo, da popuste Nemčiji reparacijska plačila in klub temu ohranijo naklonjenost Franciie bolj kol kdaj prej.*
Grčija odobrila sporazum
Atene, 14. oktobra. (Izv.) Grška vlada je danes odobrila sporazum v Mudaniji. Obvestila je o tem zavezniške vlade.
Milan, 14. oktobra. (Izv.) Italijanski listi javljajo iz Carigrada, da vlada v mestu velikansko navdušenje vsled uspehov mudanjeke konference.
Obsodba Rathensu-ovih morilcev
Llpsko, 14. oktobra. (Izv.) Odredba proti Rathenauovim morilcem je bila razglašena danes popoldne v državnem sodišču Obsojeni so bili Ernst Tehov zaradi pomoči pri umoru na 15 let prisilnega dela in 10 let Izgube časti, Ivan Tehov na 4 leta prisilnega dela in 1 mesec zapora, Gilnther na 8 let prisilnega dela in 10 let izgube časti, V. Salomon in Nider po 5 let prisilne delavnice in 5 let izgube časti. Pet drugih je obsojeno na zapor od 3 let do 2 meseca. — Dva osumljenca sta bila oproščena. Stroške razprave nosijo krivci sami. Preiskovalni zapor se jim všteje v obsodbo.
KRALJICA MARIJA V BUKAREŠTI
Beograd, 14. oktobra. (Izv.) Iz Bukarešti poročajo: Včeraj Je došla na Sina-jo kraljica Marija v spremstvu gen. Had-žiča In zun. min. Ninčiča. Danes so došll v Bukarešto delegati Anglije, Francije, Italije In Madžarske, ki bodo prisostvovali kronanju kralja Ferdinanda. Na čelu francoske delegacije je general Poch.
ŽELEZNICA ORMOŽ-LJUTOMER.
Beograd, l4- oktobra. Finančni odbor je včeraj odobril kredit 2 In pol milijona dinarjev za-zgradbo prege Orroož-Lju-tomer.
RaSin o čeikih
financah
Praga, 14. oktobra. (Izv.) Češki kores-pondenčni urad poroča, da je finančni minister dr. Rašin odgovarjal novinarjem na razna vprašanja glede svojega resor-ta. Med družim je rekel, da bo proračun za leto 1923 skoraj že aktiven. Primanjkljaj, ki bo nastal vsled oddaje premoga in znižanja nekaterih davkov, bo znašal okoli 900 milijonov kron. Upa pa, da ga bo mogoče kriti iz prihrankov v raznih resortih. Znižanje uradniških plač bo izvedljivo šele dne 1. aprila 1923, če se bo češka krona ustalila. Minister je oblju bil strogo čuvanje zlatega zaklada in ten denco za stalnost kronskega knrza. Va-lutno reformo je vsled svetovnih valutnih razmer za enkrat nemogoče izvesti. Glavni pogoj za deflacijo bankovcev je padec cen, ki pa je danes posebno vsled visokih cen premogu, ki so 6e od mirnega časa za 20 do 23 krat povišale, še neizvedljiv. Dovolil bo uvoz premoga, da doseže znižanje cen. Spomladi bo predložil davčno reformo, ki bo stopila v veljavo dne L januarja 1924.
Borza
Curih, devize: Berlin 0.20, Newyork 540, London 23.92, Pariz 40.90, Milan 22.85, Praga 18.15, Budimpešta 0.215, Zagreb 2.125, Sofija 3.50, Bukarešta 335, Varšava 0.055, Dunaj 0.0073, avstr. žig. krone 0.0078.
Berlin, devize: Italija 10.585.50 — 11.615,50, London 12.009.95 — 12.040.05, Newyork 272.159 — 272.841, Pariz 20.574.25 — 20.625.75, Švica 50.187.15 — 50.312.85, Dunaj 348 — 352, Praga 9238.4 — 9261.6, Budimpešta 111.36 — 111.64, Sofija 1822.70 — 1827.30, Bukarešta 1700 Zagreb 4200,
Zemiloradniška
diktafisra u Ssigsrssi
Beograd, 13. oktobra. Akcija bolgarske opozicije je izzvala v krogih vladne zetnijoradniške stranke veliko reakcijo. Veliki kongres opozicije t. zv. meščanskega bloka v Trnovem se je zaključil, kakor znano, z aretacijo bivših ministrov. Zemljoradniška stranka je skušala izrabiti to priliko in z enim samim udarcem uničiti celo opozicijo, zahtevajoč, da se postavijo vsi bivši ministri pred ljudsko sodišče. V parlamentu je bil tudi že sprejet tozadevni zakon. Po določilih tega zakona bo precedura glasovanja izvršena na sledeči način: Glasovalci bodo dobili bele in črne glasovnice na katerih se bo nahajala označba: na belih krivi, a na črnih nedolžni. Na bel! glasovnici bodo natiskana imena vseh bivših ministrov. Ako je kdo izmed glasovalcev mnenja, da posamezni ministri niso krivi, ima pravico, da prečrta njih imena.
Razprava v parlamentu o zakonu je bila zelo burna. V političnih krogih pre-vladuje sicer naziranje, da je ta zakon le formalnega značaja, da se ugodi zahtevi zemljoradnikov, in da bodo kljub temu obtoženi ministri postavljeni pred redno sodišče, ker bi v nasprotnem slučaju vsa Evropa smatrala to postopanje kot vandalizem.
Istodobno je bil predložen parlamentu tudi zakon o zaščiti države, ki vsebuje sledeče temeljne dalekosežne določbe:
1.	Osebe,' ki se udeležijo tajnih zborovanj in zarot, kojih cilji so atentati na člane vlade, njene organe in narodne pred stavnike, se kaznujejo, ako zarota ne uspe, s pregnanstvom 5 let in z denarno globo od 20 tisoč do 1 milijona levov, ako pa bi zarota imela za posledico smrt, se krivci kaznujejo s smrtno kaznijo.
2.	Ako kdo pismeno ali ustmeno poziva na upor, poboje in nasilja, oborožen odpor proti zakonom in oblastem, se kaznuje s pregnanstvom iz Bolgarije za dobo 5 let in z denarno globo od 100 tisoč do 1 milijona levov.
3.	Vsakdo, ki je član javnega ali tajnega društva, ki razpolaga z orožjem in eksplozivnimi snovmi in ima za cilj državni prevrat, se kaznuje s pregnanstvom 5 let in z denarno globo od 20 tisoč do 1 milijona levov.
4.	Vsak član zarotniške družbe se popolnoma oprosti odgovornosti in kazni, ako obvesti oblasti o pripravah za hudodelstvo.
5.	Vsakdo, ki je bi! informiran o pripravah ali o izvršenem hudodelstvu, ki je po obstoječih zakonih kaznivo, a tega ni prijavil oblastem, se kaznuje s težko ječo 3 let in z denarno globo od 10 tisoč do 1 milijona levov.
6.	Delikte, predvidene v tem zakonu, dostavljajo ministri pristojnim državnim pravdnikom. O deliktih bo razpravljal kazenski oddelek v sofijskem okrajnem sodišču.
7.	Ta zakon ostane v veljavi toliko časa, dokler traja funkcijska doba sedanjega parlamenta.
Kali v ameriikih
mestih
iz Newyorka poročajo: Federalni urad za ljudsko štetje izdaja od časa do časa izid zadnjega ljudskega štetja od leta 1920 glede narodnosti prebivalstva v poedinih največjih mestih v Združenih državah. Dosedaj je bila izdana narodnostna statistika za mesto New-
torej ne razteza na rrcflo In daljne generacije, t. j. na Amerikance, katerih stariši so se rodili v Združenih državah. Kot materinščino smatra se občevalnl jezik, ki ga je priseljenec govoril doma v starem kraju. Tujerodci so klasificiram po svoji lastni materinščini in njihovi otroci po materinščini starišev. Oba sta označena pod skupnim imenom »fereign white stock*.
Izid ljudskega štetja o narodnosti, oziroma materinščini newyorškega prebivalstva je bil naravnost senzacijonalen. Pokazal je da od vsega prebivalstva mesta Newyork, ki znaša 5,620.048, je prebivalstvo tujerodcev in njihovih otrok znašalo leta 1920 nič manj kot 4,294.629 ljudi, torej čez 76 odstotkov vsega prebivalstva. Prebivalstvo mesta Newyork je torej sestavljeno približno od 24 odstotkov Amerikancev, katerih stariši so se že rodili v Združenih državah, 41 odstotkov tukaj rojenih otrok tujerodcev in 35 odstotkov tujerodcev.
Mesto Philadelphia je že bolj »ameriško* mesto kot Newyork, ampak tujerodci in njihovi otroci tvorijo tudi tukaj večino prebivalstva. Od skupnega prebivalstva 1,823.779 je bilo 989.398 priseljencev, oziroma njihovih otrok. Prebivalstvo je približno tako razdeljeno: čez 45 odstotkov Amerikancev, katerih stariši so se rodil: v Združenih državah, 32 odstotkov tukaj rojenih otrok tujerodcev in skoraj 22 odstotkov tujerodcev.
Kar se tiče Jugoslovanov, so isti navedeni kot Srbohrvati in Slovenci. Skupaj jih je leta 1920 bilo 2971 nasproti 1585 v letu 1910. Slovencev: 1879, od teh 1014 tujerodcev in 865 tukaj rojenih. Sr-bohrvatov: 1092, od teh 754 tujerodcev in 338 tukaj rojenih. Vseh Slovanov je bilo 118.801.
Politične feelezle
-f-' Sprejemi pri Pašiču. Ministrski predsednik Pašič je sprejel včeraj hrvatskega pokrajinskega namestnika Demetroviča, ki mu je poročal o položaju na Hrvatskem. Gosp. Demetrovič se je zvečer vrnil v Zagreb. Popoldne sta bila pri ministrskem predsedniku ministra Pucelj in Omerovič, da poda-sta svoje mišljenje o političnem položaju, nastalem po sklepih demokratskega kluba.
+ Kriza v zemljoradniški stranki. V vseh treh največjih jugoslovanskih strankah so se pojavile v zadnjem času krize. Prva je rešila svojo notranjo krizo, ld se je nanašala samo na politično taktiko, demokratska stranka. Pri radikalcih stvar ni tako lahka, v ospredju so tudi načelna vprašanja. Najresnejša je pa kriza v stranki zemljoradnikov, kjer se borita medsebojno dve struji, ki si načelno nasprotujeta: struja zmernih in struja anarhistično navdahnjenih. Duša te druge struje je bil strankin glavni tajnik Komadimč, ki so mu te dni odvzeli uredništvo strankinega glasila «Selo», on pa namerava izdajati svoj list pod istim imenom. Izgleda, da pride do razkola
stranke.	.
-(- Dr. Kukovec za vse. Gospodje pri »Slovenskem Narodu* so si izposodili osebo poslanca Kukovca za svojo ljubljansko kampanjo proti demokratski stranki. Za dve oblasti sta svoj čas glasovala kot člana načelstva JDs sicer tudi dr. Triller in dr. Ravnihar, sedaj pa ko dr. Kukovec brani, kar je z ustavo in zakonom urejeno, ga nju-
na narodnostna statistika za mesto isew- " ^^^	, nr;hi;„ _„
york; sedaj sledi Philadelphia, Kmalu no dado.vsak dan pnbga natoz.
pridejo na red tudi druga največja mesta.
Ta poročila so zelo zanimiva, kajti dokazujejo, kako ogromni del mestnega prebivalstva tvorijo tujerodci in njihovi otroci. Ljudsko štetje vodi statistiko o «materlnskem jeziku» oziroma narodnosti le glede belokožnih tujerodcev in one tukaj rojene Amerikance, katerih stariši (ali vsaj eden izmed starišev) so se rodili v inozemstvu; z drugimi besedami zapopadena je prva in druga generacija priseljencev. Statistika o materinščini se
Doživeli bomo še, da mu bo »Narod* očital (kakor oni dan »Jugoslavija*), da je — plačan iz Gradca. Gospod pokrajinski namestnik Hribar je dovolil ustanovitev nemškega političnega društva v Mariboru, Narodovci pa se spravljajo nad drja. Kukovca, da se ne zanima za »nemško nevarnost* in akoravno vladajo v Maribora njihovi bodoči zavezniki narodni socijalci skupaj s aocijalnimi demokrati in klerikalci, je dr. Kukovec že v naprej odgo-
7oren, ce ta »nemška nevarnost ugrabila Maribor*, ker »napeljuje vodo r.a nemški mlin*! Cc dr. Kukovec kritizira nedostatke naše pokrajinske uprave, se delajo gospodje, kakor da bi vihtel »kopje proti Ljubljani* in so naivni dovolj, pričakovati, da bodo Ljubljančani se čutili razžaljene. Končno je moral dr. Kukovec v Ravniharje-vi grupi najti še volilno parolo. »Slov. Narod* pripoveduje, kako jo njegova skupina dolgo razmišljala, pa nikakor ni mogla prave pogoditi. Ko pa so gospodje začeli študirati Kukovčeve govore, jih je spreletelo veselo čustvo. Našli so, kakor pravijo, »izborno misel*. Ljubljanske občinske volitve je treba voditi v znamenju — revizije ustave! To je vsekakor izvrstna devi-za, pod katero bi se dala voditi stvarna komunalna politika. In kar je glavno: Ravniharjeva skupina se bo na ta način najlažje opredelila tudi napram — klerikalcem.
-f Vitez Kaltenegger in »Jugoslavija«. Zgodovinski dognano in zato znanstveno neopovržno dejstvo je, da je Kaltenegger branil »slovensko individualnost proti Jugoslovanstvu, in sicer iz političnih razlogov, ne gospodarskih. Njemu je bil cilj nemštvo, nam pa (pri obrambi mariborske oblasti po leg gospodarskih momentov) — Ju goslovanstvo. Volite sedaj med nem škim ciljem in jugoslovanskim! — Dr. Fr. 11 e š i č.
-f- Konfuzija se je po demokratskem zboru polotila vseh, ki so v neutešnem pričakovanju razkola šteli gumbe: ali bo, ali ne bo? Najbolj so seveda poparjeni zagrebški kongresisti. Tako njihov glavni organ »Slobodna Tribuna* v uvodniku deldamira: »Ljuba Davidovič se v Beogradu smatra za zma govalca* . . ., tik zraven pa z debelim naslovom, toda s tiho reslgnacijo. ozna nja »nepopolno zmago Davidoviča* .. Gospodje, ki so hoteli biti sekundanti v findranem dvoboju med Pribičevi-čem in Davidovičem, shranjujejo pištole s slepimi naboji, kakor je napredna javnost njihove famozne bule-tine o razcepanju demokratske stranke položila — ad aeta . . .
-f Naše poročilo o prvem sestanku Ravnikar - Trillerjeve »prve ljubljanske zajednice* se zdi gosp. drju. Tril-lerju »zlobno izkrivljeno in deloma celo direktno izmišljeno*. Ker nismo imeli prilike, da pošljemo na sestanek svojega lastnega poročevalca, smo bili navezani na ljubeznjive informacije iz sredine povabljenih udeležencev. Naš informator nam zagotavlja, da je vsebina dr. Trillerjevih in ostalih izvajanj točna, kritične ali pojasnuioSe pripombe pa so iz samega teksta razvidne kot mišljenje dotičnega udeležnika. Na dr. Trillerjevo kavalirsko pripombo o ministru dr. Žerjavu, nimamo drugega odgovora nego ta, da gospod minister prav gotovo "ne polaga nobene važnosti na »diskretnost* gospoda, ki se s tako očividnim namenom ž njo hva-
+ Nervoznost frakarije. Iz včerajš njega »Slov. Naroda* je razvidno, ka ko točno smo označili Triller - Ravni-harjevo grupo, ko smo jo imenovali frakarsko. Za frakarijo se skriva mno-co več kot misli »Slovenski Narod*. Vsak Ljubljančan jo pozna in vč, da je že zdavnaj doigrala, vsled česar je tudi njen sedanji poskus, zopet pnti do veljave, čisto brezupen. Dokler se m vedelo, kdo stoji za dr. Trillerjem in Ravniharjem. je marsikdo sodil, da ima ta grupa vendarle kaj oslona. četrtkov sestanek pa je jasno pokazal, da imamo opraviti z zelo. zelo maloštevilno družbo, ki jo je dr. Ravnihar svoj čas — leta 1007. — tako ostro kritiziral kot »klikarstvo, ki ga drze skupaj samo še osebnosti in nič več pro°Tam nič več načela.* »Slovenski Narod* se dela sedaj naivnega ter modruje, da vendar ne more biti fra-kar, kdor ne nosi fraka. Zato pa nati-
ka bele rokavice ter prav!, da gre za
može čistih rok. Ce hoče s tem reči, da so drugi nečistih rok. ga prosimo, da se jasno in precizno izjavL Kdo v vodstvu demokratske stranke, ali »Jutra* je nečistih rok? Ven z imenom in obtožbo! V ostalem se »Slov. Narod*, ki je postal glasilo dezerter-jev demokratske stranke, moti, da že streljamo z najtežjo artiljerijo. Frakar-ji si le utvarjajo. da treba na nje s topovi.
+ Grupaciie so zopet na dnevnem redu; grupira se vsevprek in s prav nič manjšo vnemo, kakor v Ljubljani voči-gled občinskih volitev. In na vidiku se pojavljajo še nove grupacije: Protičev »Radikal* objavlja nekak intervju s frankovcem dr. Mirkom Košntjdem, ld ga sicer skelijo poslednji Radičevi izjave. a jih vendar smatra za »mehurčke*,' ki v hrvatskem bloku ne bodo imeli posebnih učinkov. Hrvatski blok in ž njim ves hrvatski narod bo še nadalje tipal za sporazumom in za novo grupacijo. Edini pooblaščeni čini-telj na srbski strani pa se dr. Košu-tiču zdi Stojan Protič, ki je »etična duša* in ima za seboj »avtoritativni forum* — menda enakega, kakor dr. Košutič. kadar govori, v imenu hrvatskega naroda ... Pri vsem tem posta-ia bolj in bolj jasno, da se grupacije konservativnih elementov uprizarjajo iz zadreg in za reklamo. Torej: hru-pacije!__
zflrn in so prijetno razflIEnje od imhtt
publikacij. Izmed Številnih nemških spisov ni nobenega, ki bi tako točno podal opis liberalizma kot miselne, socialne in
državno-politične smeri in dokazal, daje liberalizem ne samo oče socializma, marveč tudi njegov naslednik. Pri nas vemo o liberalizmu v bistvu le, kar je svo-jefiamo po vzorcu »Reichsposte* pisalo njem rajnki Lampe. Sedaj smo dobili angleški opis sedanjega liberalizma. Anglija je klasično tlo liberalne misli. Man-lestrski liberalizem, oni, proti kateremu je naperjena od sredi prejšnjega stoletja vsa odklonilna kritika, se je pa ie zdavnaj umaknil drugemu, takoimenovanemu socialnemu liberalizmu, ki ustvarja in služi veliki ideji, neumrljivi in rodovitni. Hobhousov spis je dobrodošlo obogače-nje slovenske politifne literature in bo mnogo pripomogel k politični vzgoji še inteligence. O spisu bomo še obširneje »pregovorili.
Ljubljanska drama.
Nedelja, 15.: »Jack Straw». Izv. Ponedeljek, 16.: »Romantične duše*. A. I Torek, 17.: Zaprto. Sreda, 18.: Hlapci. B. Četrtek, 19.: Jack Straw. C. Petek, 20.: R. U. R. A. Sobota, 21.: Romantične duše. E. Nedelja, 22.: Ob 15. Jack Straw. Izv. Nedelja, 22.: Ob 8. zvečer. R. U. R. Izv. Ponedeljek, 23.: Romantične duše. D.
Ljubljanska opera. Nedelja, 15.: »Madame Butterfly». Izv. Torek, 17.: Tajnost. Izv. Sreda, 18.: Večer dramatičnih plesov. Pleše Valerija Kratinova, proiesorica na Dalcrozejevem zavodu v Hellerau. Izven.
Četrtek, 19.: Triptychon. D Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: Tajnost. C.
Nedelja, 22.: Lakme. Izv.
*
Mariborsko gledališče
Nedelja, 15.: Hlapci. Izv.
Torek, 17.: Baron Trenk. B.
*
Celjsko mestno gledališče.
Torek, 17.: Jack Straw. Začetek ob 8. uri.
Sokol Ježica. V nedeljo dne 22. oktobra se vrši od 10. do 12. ure dopoldne
vpisovanje ženskega in moškega naraščaja »Sokola* na Ježici v društveni sobi pri Ruskem carju. — Prednjački zbor.
Graditev sokoiskega doma v Užicah. Sokolsko društvo v Užicah je sklenilo, da si zgradi lasten dom, ki naj kot živ spomenik budi spomin na smrt naših najboljših sinov in hčera za idejo osvoboditve in ujedinjenja. Zgradba bo nosila napis: »Sokolski — Narodni dom v Užicah* V domu bodo osredotočene vse kulturne narodne ustanove, posebno pozornost pa bo vzbujala soba. ki bo zgrajena v obliki kapelice in v kateri se bodo nahajala imena padlih borcev za edinstvo in .svobodo.
Zagrebško Sokolstvo in kumanovska proslava. Upravni odbor Sokoiskega društva I. v Zagrebu je na svoji zadnji seji
sklenil, da se kumanovske proslave udeleži tudi večja deputacija tega društva. Na ta. način hoče zagrebško Sokolstvo izkazati dostojno hvalo onemu mestu, v katerem se je pričela reševati u3oda jugoslovanskega in slovanskega naroda.
Mestno gledališče v Celju. Prihodnji torek dne 17. oktobra gostuje v Celju ansambel ljubljanskega dramskega gledališča v komediji »Jack Straw». Režira g. Putjata. Občinstvo se opozarja na točnost, ker bo gledališče med igranjem po 8. uri zaprto. Pripravljajo se od domačih igralcev »Rokovnjači*. najbrž pa gostujejo še enkrat poprej Ljubljančani.
V. Hobhouse: Liberalizem. Tiskovna zadruga je izdala kot n. zvezek svoje dobro znane »Zbirke političnih, gospodarskih in socialnih spisov*, znameniti Hobhousov »Liberalizem* po 2. izdanju leta 1920. Prevod je oskrbel g. dr. Albin Ogris. Str. 128, cena 25 Din. po pošti 1.50 Din več. Vsebina: I. Pred liberalizmom. n. Osnove liberalizma: Občanska svoboda, finančna, osebna, socialna, gospodarska svoboda- domača pravica, pokrajinska, plemenska, narodna in mednarodna svoboda, politična svoboda in ljudska suverenost, m. Razvoj teorije. IV. Laissez faire. V. Glad<to-ne in MilL VI. Jedro liberalizma. Vn. Država in poedinec. vm. Gospodarski liberalizem. IX. Podočnost liberalizma. — Spis je edini svoje vrste v našem je-
Danes ob 3. popoldne se vrše kolesarske in motociklistične dirke na ljubljanski grad. Dohod k cilju po Studen-tovski ulici, ter Osojni poti, do pol 3. po Vožni poti, pozneje je ta radi varnosti občinstvu zaprta Vstopnina 3 Din. Občinstvo se naproša, da se rediteljem pokorava in s tem pripomore do gladke izvršitve.
Navdušen kolesar je neki že 501etni gospod, član kolesarskega kluba »Ilirija* v Ljubljani. Vozil bo danes popoldne ob
2.	pot, ici je določena za kolesarsko dirko za prvenstvo Liubljane (Karlovškl most — Grad). Nagrado 100 Din, ki jo dobi zato za svoj rekordni športni uspeh, je poklonil klubu.	^
Ilirija : Primorje. Danes popoldne
3.	se vrši na igrišču »Ilirije* nogometna tekma med gori imenovanima kluboma. Tekma bo zanimiva, ker se nahaja, kakor so pokazale prvenstvene tekme, tud; Primorje v prav dobri formi.
Prvenstvena tekma Lask : Slovan. napovedana za danes odpade.
Nogometna tekma za prvenstvo med Atletiki in Svobodo v Celju se vrši pri ugodnem vremenu v nedeljo, dne 15 t m. ob 3. uri popoldne na Glaziji. Sodnik g. Jerala.
Prvenstvene tekme na Dunaja. Danes v nedeljo se vrši na igrišču Hohe
VVarte najvažnejša prvenstvena tekma jesenske nogometne sezone, in sicer med Rapidom in Amateurji. Ta tekma bo naj-brže odločilna za prvo mesto v prven-stvu.
Nogometno prvenstvo na Švedskem za leto 1922 si je prošlo nedeljo priborilo društvo Gais iz Goteborga, ki je premagalo moštvo Hammarbyja iz Stock-holrr.a.
Valerija Kratinova:
Gospodična Valerija Kratinova, profesorica in ena najodličnejših reprezen-tantinj svetovnoznanega Dalcrozejevega zavoda za modemo plesno umetnost v Hellerauu, je z uspehom gostovala tudi po Jugoslaviji. V Beogradu je nastopila v razprodanem pozorištu pred izbrano publiko z največjim uspehom. Enako sijajen uspeh je doživela v Mariboru, kjer is bilo gledališče tudi nabito. Le v Ljubljani je bil ob njenem prvem nastopu obisk manj povoljen, očividno zato, ker se ljubljansko občinstvo ni zavedalo, da ima v svoji sredi umetnico svetovnega slovesa in v njej predstavnico nove, čisto duševne plesne umetnosti. Zato bo gdč. Kratinova na željo zainteresiranih umetniških krogov nastopila v Ljubljani še enkrat in sicet v sredo dne 18. oktobra v opernem gledališču. Gdč, Kratinova nam je napisala o svoji umetnosti nekaj misli, ki jih podajamo v naslednjem prevodu.
Umetnost le izraz onega, kar se ne <3a
— izraziti.
Umetnik biti — se pravi: neizrazno občutiti in imeti zmožnost, to vendarle izraziti. Umetnik biti se pravi: vse svoje življenje služiti temu izražanju.
Kaj je torej ono neizrazno? Ali ne vsebuje že beseda sama nemožnosti take r2zltlS6?
Večro je stremljenje človekovo, občutke izraziti. Večno pa ie tudi snoznanie.
da jih je mogoče izraziti le majhen del, da jih je le nekaj, ki jim je mogoče dati ionno. Zakaj večen je boj umetnika z materijo v vseh panogah umetniškega
vstvarjanja.
In plesna umetnost? Ta najmlajša, novo se porajajoča? Kljub spodbudi ki jo praiema od godbe, je prosto vstv3rjajo-Ča umetnost. Isti pogoji so potreom za nio kakor za ostale panoge umetnosti: občutek, vstvarjajoča duša, obvladuje materije.
Le ta zadnji pogoj se more priučiti, vbe drugo mora biti prirojeno in se pozneje lahko samo še spopolni. Upodabljajoči umetnik in glasbenik zajemata materijo, ki jo oblikujeta, takorekoč izven sebe. Plesalec in plesalka razpolagata za svoje umetniško vstvarjanje samo sebe. Svojo materijo tvorita sama; le njuni telesi govorita besede njunih pesnitev.
Obvladanje materije pomeni pri plesalcu: napraviti iz svojega telesa poslušen izrazujoč inštrument.
PlesJec si mora takorekoč ustvariti drugo telo, plešoče telo, ki ga z dolgotrajnimi in rednimi vajami napravi popolnoma poslušnega svoji volji.
Kak čudovit boj s samim seboj! Kako grozno dvojno življenje je to! Cim boli sc oprosti materije, tem večji je prepad med njim in vsakdanjim življenjem. Toda kako čudovite perspektive se mu odpirajo, kako neizmerne daljave vstvarja-jočega duha! Le to ga poplačuje^ za njegovo mučno, naporno dvojno življenje.
Toda ne pozabite pri obvladanju materije cilja samega! Potem šele more biti plbs to. kar bi moral biti; govor duše.
izražen s telesom. Govor duha. Izraz — neizraznega — umetnost. Prevel R. K.
M»blianska iessn
Najlepše so misli na ljubljansko jesen ako sedi človek daleč od domovine na tujem v hladni, rano septembrsko zakurjeni sobi. Vetrovi prihajajo od vseh strani, na doline legajo megle. Gozdovi že izgubljajo svoja zelena oblačila, listi padajo z dreves na tla, vso vesoljno naravo ovija plasc samote in bridkosti. To v čas, ko so misli na ljubljansko jesen mile in lepe.
Kje pač začne ta ljubljanska nepozabna jesen? Najprej med kostanji v Tivoliju Lattermanov drevored izgubi svojo "krasoto najprvL Solnce ga je poleti neusmiljeno izžgalo in opahlo, njegovo zelenje se kmalu izpremem v zelenkasto rumenje in končno v go-lost Kakor neusmiljeno obrani okostnjaki stoje nekega jutra kostanji s štrlinami na vse strani. Kjer je ostalo Še kaj listov, se zbirajo vrani,_zlo-kobno krakajoč v megleno ozračje.
»Zvezdo* uniči ponavadi slana v eni noči. Listje na drevju tamkaj čaka dolgo svoje zadnje ure. Iu dolgo mu prizanašata deževje in me? a. Časih brodiš v tej gnijoči. odpadli krasoti do gležnjev spominja joč ee pomladi, ko v »Zvezdi* vse radostno cvete, vedelo in vzneseno noi sijočim majskim soln-cem - Tudi v »Zvezdi* Čuješ pred smrtjo listja dolge zateele črne klice ptic, ki nočivajc is oko na vejah kostanjev, potem nri^e mnkj ledenoskeleče je-
sensko jutro, ko ti od mraza zastaja kri v vseh členih. Smrt je v noči na ta dan opravila v »Zvezdi* svoje; drevje je prazno, ogoljeno. Čudno vzporedno s to žalostjo v naravi je razpoloženje ljudi, ki hodijo, kakor da so čez noč povesili glave. Jesen vpliva s svojimi tužno pojočimi gosli oač vseskozi na našo naturo.
Iz Ljubljane se josen seli kmalu v okolico, ki" pa baš potem, ko je Ljubljana izgubila svoj naravni kras. toliko neodoliivejše vabi k sebi. Kakšna je n pr. na jesen Devica Marija v Polju. Izprehod tja doli je užitek! Pota so sicer vlažna in blatna, toda nad vso to pokrajino plava toliko ubranosti, harmonije, občutja in lepote, da se vabam nikakor ne moreš ustavljati, in napraviš so tjakaj, kjer je s svojo dušo doma muza poeta Murua-Aleksan-drova Tam imaš priliko z očmi m duhom razmišljati o molitvi »iz tihe zabljene kapele, iz katere pesem časih zadoni, kot bi v mraku deklice jo pele.* Ako je vreme suho. greš se naprej, mimogrede pojužmaš - Stepanji vasi in se vesel in topel vračaj v Ljubljano. Poln si zadovoljstva, miru in notranje ubranosti.
Ako hočeš ljubljansko jesen spoznati bolj od suhe plati, jo mahneš na Posavje Na Ježico drži lepa cesta z dolerim drevoredom. Monotono korakaš po tej poti. toda tvoje misli o smislu vsega, kar te obdaja m kar sedaj trenotno umira, so vedre ter .e napolnjujejo z neke vrste zvočnostjo. Umiranje narave v tej pokrajini je ne-
kako bolj stoično in navdaja tudi tvojo dušo z blaženostjo in pokojem. ' Ob vetrovnem razpoloženju v naravi ie najlepše, ako se v okoličanskih vaseh sploh ne ustavljaš. Korak se sam od sebe proži dalje, kakor bi hotel v samo neskončno neizmernost. Duša se čuti T-osta nevezana, biix)ma odtrga-i na od vsega, kar jo veže na zemljo, i Tako krasno je romati venomer dalje, ' če se veter poigrava z listjem na tleh, in pri tem ubira glasove strun, ki jm za zaprtimi durmi ne čuješ. Tu zunaj, iv hramu brezmejne narave občutiš, | kako ti ie zemlja drugi dom, ne sflob-jlji od onega, ki je omejen z zid<m. iu I spoznaš in uvidevaš vedno ! ko ie vsaka tvoja stopinja nezaključeno dejanje. samo neznaten člen v ;dolgi verigi življenja, pol ne-a nedo-Se, komajda slutene Ročnosti. Menim, da je težko kaj. lepšega od takega je=enskega romanja, ki ti misli docela odvrne od vsakdanjega življenja in dela, katero te zapira v ozko celico borbe za reven odrezek vsakdanjega kruha.
Da ljubljanska jesen! Blažem čas, ko te' je mogoče uživati! Zato pozdravljeni meseci, ko odpada listje in priplavajo gostejše megle nad Ljubljano z Barja. Z medami ne prihaja k nam le vlaga, temveč tudi razpoloženja, katerih" bi brez megle in njene otoz-nosti ne bilo. Da bi le v vsem tem pre-vagala vedra stran, potem nam bo ljubljanska jesen še lepša, toplejša in prijetnejša.
Priloga .Jutru« št. 243, dne 13. oktobra 1922.
Politični odmevi.
Manifest kralja Petra dne 18. oktobra 1912. ob vojni napovedi
Dne 30. septembra je izšel mobili-facijski ukaz in dne 18. (5.) oktobra 1912. so napovedale Srbija. Bolgarija ter Grčija Turčiji vojno. Isti dan je izdal kralj Peter v Nišu sledeči oklic na narod:
Srbskemu narodu.
Najnovejši dogodki so znova postavili na dnevni red reševanje usode Balkanskega polotoka in 5 tem tudi usodo Stare Srbije, te staioslavne; a nesrečne majke naše srbske kraljevine, kjer se nahaja zibel srbske države, kjer ležijo staroslavne prestolice Ne-manjičev: Ras, Priština. Skopi je, Pri-zren, kjer žive naši bratje, bratje iste krvi. istega jezika, istih šeg in navad ter narodnih čuvstev, istih želja in stremljenj po napredku.
Osvojevalna in nestrpna osmanska vlada že skozi stoletja neprestano iztrebljava naše brate. Od berlinskega kongresa do danes so bili temelji turške uprave moritve, izganjanja v Azijo, prisilno izseljevanje, islamiziranje žena in mož; nikdar ni turška uprava hotela priznavati naše vere. našega jezika, našega srbskega imena.
Staro Srbijo so uničevali preje sa-mopašno pod novim ustavnim režimom se je uničevanje nadaljevalo z Eovimi sredstvi, smotreno, s ciljem, da se iztrebijo v cesarstvu vse narodnosti in da ostane le ena. le osmanska. Ta novi ustavni režim je stremel po tem. da uniči Srbe tudi gospodarsko in da še bolj poslabša že itak neznosni so-cijalni, gospodarski in finančni sistem, ki je zgrajen na osvajanju in na srednjeveškem fevdalizmu. Ta sistem je prisilil Srbe v vojaško službo, hkrati pa je pridržal vsa težka bremena fevdalnega režima, ki so se jim bila nekdaj naložila ravno radi tega, ker so bili oproščeni vojaške dolžnosti. Kljub temu pa Srbom tudi v novi eri ni bilo zasigurano imetje, pridobljeno z delom ali podedovano. Popolno pomanjkanje občne sigurnosti je ustvarite slaba uprava, podkupljivost sodnikov ter neprestana anarhija, ki je v poslednjem času dosegla svoj v'šek.
Vse to je provzročilo, da je postal obstoj Srbov v Turčiji popolnoma ne-vzdržljiv. Vsled neznosnega polož ija so bili Srbi skozi stoletja prisiljeni, izseljevati se iz Stare Srbije in po naši zadnji vojni s Turčijo je prišlo v našo kraljevino vsako leto na tisoče obupanih in oropanih beguncev; vsa Srbija je danes prenapolnjena z njimi. Povzročili so Srbiji velikanske izdatke in neprestano prinašali v deželo napeto razburjenje.
Pričakovali smo, da bo Turčija znala ceniti naše žrtve, toda zaman. Niti na meji ni bilo miru. niti na oni meji, ki nam jo je začrtala po naši zadnji vojrd mednarodna komisija, večinoma brez ozira na prirodo. Tudi v mirovnem stanju smo morali z velikimi žrtvami čuvati mejo in odbijati vpade oboroženih čet, vsled česar se prebivalstvo v obmejnih krajih ni moglo uspešno razvijati niti gospodarsko niti kulturno. Tudi carinske odredbe Turčije so ovirale trgovski promet v teh predelih na nerazumljiv način. Kako neprijazna do nas je bila osmanska vlada, se je pokazalo najbolj v vprašanju velikega mednarodnega podjetja, ki bi bilo velikih koristi za obe državi, kakor tudi za gospodarski razvoj vsega ostalega civiliziranega sveta. Srbija, odrezana od morja, se je že dolgo trudila, da bi porta dovolila graditi železnico od naše meje do Jadranskega morja, železnico, ki jo smatra Srbija za svoje življenjsko vprašanje, toda zaman.
Turška vlada pa je kazala vedno popolno neumevanje svojih dolžnosti tudi napram lastnim državljanom in je bila slepa in gluha za vse pritožbe in opomine. Naposled je nastalo v Turčiji tako neznosno stanje, da ni bil prav nihče več zadovoljen s tamkajšnjimi razmerami. Enako nezadovoljni so bili Srbi kot Bolgari ter Grki in Albanci. Po vrsti so se začeli upirati: muslimani, katoliki in pravoslavni.
Vzpričo tega so sosedne balkanske države, ki imajo prenašati isto gorje, napravile neštetokrat korake, da olajšajo položaj sebi in svojim bratom, toda zopet zaman. Srbske vlade so vporabile v zadnjih 34 letih brezuspešno vsa diplomatična sredstva, tako pri drugih nam naklonjenih državah kakor tudi pri visoki porti sami. Še več, ko so sklenili, pred več leti vpeljati reforme v nekaterih evropskih vi-lajetih, tedaj je ostala Stara Srbija od teh poskusov povečini izvzeta.
Jaz sem poskusil vse. da bi se položaj izboljšal na miren način. V ta namen sem stopil v zvezo s kralji balkanskih držav, da poskusimo v Carigradu s skupnimi koraki izboljšanje tega neznosnega stanja. Med tem pa nas je nenadoma presenetila mobilizacija in koncentracija turške armade ob naših mejah. Morali smo odgovoriti z enakimi odredbami. Kljub temu pa smo, da bi se mirnim potom izognili najhujšemu, poslali še enkrat skupno noto, zelo obzirno in zmerno. V odgovor pa smo doživeli nova klanja naših bratov, nove grozovitosti nad njimi, nove vpade čez mejo in naposled odpoklic turških poslanikov iz Beograda, Sofije in Aten.
Zapovedal sem tedaj v božjem imenu svoji junaški armadi, naj gre v sveti boj za svobodo naših bratov in za napredek kraljevine Srbije. Naši črnogorski bratje venčajo s svožim lovorom svoje zmagovite zastave in z nami stopajo danes v boj tudi junaške zavezniške armade Bolgarije in Grčije. Stoletno trpljenje nam je bilo skupno, skupni interesi nas vežejo; skupno naj bo tedaj tudi naše delovanje za blagor in svobodo Balkanskega polotoka.
Moja vojska bo v Stari Srbiji poleg krščanskih Srbov videla tudi muslimanske, ki so nam istotako ljubi in dragi in poleg njih tudi Arnavte. krščanske in muslimanske, s katerimi živi naš narod že trinajsto let skupaj, povečini deleč z njimi srečo in nesrečo. Prinašamo jim vsem svobodo, enakost, bratstvo in v vsem enako kakor Srbom. Naša Srbija bo tudi tjakaj prinesla zaželjeni mir in napredek, kakor ga je prinesla tudi pokrajini, osvobojeni v letih 1877.—1878.'; tam živijo svobodni, napredni, samozavestni in zadovoljni državljani. Enako življenje moramo zasnovati tudi na bregovih Laba, Sitnice, Ibra, Drima in Vardarja.
Pozivam vas, dragi bratje, da podpirate požrtvovalno iz vseh sil in moči mojo junaško armado! Živel moj mili srbski narod!
V Nišu, dne 5. oktobra 1912.
Peter s. r.
Goriško pismo
11. oktobra 1922.
Deževno vreme, ki traja pri nas že precej časa, ni moglo pohladiti vročekrvnih fašistov, ki pridno delajo svoje eks-pedicije in znajo priti tudi na vlado. Seveda jih pričakujemo še preje v Gorici, da zasedejo takozvani deželni zbor, kar obljubljajo že dolgo, dasi je tudi del goriških fašistov brezpogojno za avtonomijo dežele.
Vendar jim goriškega deželnega zbora ne bo treba zasesti, zakaj vprašanje avtonomije stoji baje jako slabo, dasi je
zanjo velika večina naše dežele. Zadnja poročila trdijo popolnoma resno, da ]e že izdelan zakon, po katerem se razdeli »Venezia Giulia* v dve provincijl, ena Do Goriška s Postojno in Idrijo ter Koroško, druga samo po sebi umevno Trst in Istra. Vsak del bo Imel svojega pTe-fekta. Deželni zbori se ukinejo, oziroma se spremenijo v deželne zbore, kot jih imajo laške province, ki pa bnajo zelo omejen delokrog administrativnega značaja. S tem bomo Slovenci sicer zelo udarjeni, še hujše pa bi sicer bilo, če bi nas še na hujši način razkosali, fla bi prišel en del k Vidmu, kar si videmski trgovci kaj srčno želijo.
Centralni vladi gre zato, da si ohrani absoluten centralizem, to je tudi v zmislu fašistov, ki si lastijo precej soodloče-vanja v takih vprašanjih. Proti fašistov-ske stranke na splošno zelo želijo, da pridejo fašisti čimprej do vlade, ker bodo potem čimprej in tem temeljiteje str-
moglavljenl. Mislimo, da bo Italija pod fašistovsko vlado doživela svoje najkri-tlčnejše dni, zakaj fašisti so že neštetokrat dokazali, da so vse drugo samo resni In prevdarni politiki ne, in bodo gotovo delali usodne pogTeške. Seve, in to je žalostno, bo radi tega trpela država, ljudstvo, posebno pa fašistom neljube stranke ln narodnosti.
Vprašanfle vojne odškodnine se rešuje še vedno tako neredno, kakor se je doslej. Te dni je bil v Gorici sicer minister za naše kraje; mnogo besed, mnogo frakov, mnogo gospodov, a ljudje imajo le malo koristi od tega, zakal država nima denarja.
V Gorici začne baje Izhajati v najkrajšem času nov slovenski tednik poleg »Goriške Stražo. Ali bo »Ooriška Straža* izhajala po večkrat na teden še ne vemo. Naznanjen Je tudi nov ženski Ust »Slovenka*. Časopisja Je tedaj dovolj.
Naše domače zadeve
Muslimani v južni Srbiji
Z ustanovitvijo samostojne muslimanske politične organizacije v južni Srbiji nastopi v notranji politiki nova politična skupina, s katero bo treba računati. V koliki meri. naj osvetlimo s sledečimi številkami, iz katerih se di sklepati tudi o moči bodoče politične organizacije.
Južna Srbija šteje glasom najnovejše statistike (31. .januarja 1921.) skupno 1.524.601 prebivalca. Od tega poldrugega milijona pa se priznava k muslimanski veri nič manj nego 752.571 prebivalcev, torej skoro natančno polovico. Ako se vsi ti organizirajo v eno politično stranko — in prav nič ni dvomiti, da se bo to zares zgodilo — tedaj bo ta stranka poslala v skupščino n. pr. tri četrtine toliko poslancev, kakor Slovenci, ki nas je v Jugoslaviji 1,023.568, od tega pa v Sloveniji la 985.155 duš.
Južnosrbska muslimanska skupina bo celo na številu močnejša nego so bosanski muslimani, ki štejejo sedaj 583.233 prebivalcev. Ako se bosta obe organizar ciji odločili za kooperacijo, o čemer zopet ni dvomiti, bodo njiju poslanci re-prezentirali 11 odstotkov vseh zastopnikov v narodni skupščini, ako seveda vračunamo tudi naše narodne manjšine, Nemce, Madžare in dr. To je vzpričo velike politične strankarske razcepljenosti v naši skupščini znatno število.
Južnosrbski muslimani se od bosanskih razlikujejo po materinskem jeziku, torej v oziru, ki bi pri nas vendarle igral odločilno vlogo, ki pa med mohamedovimi verniki tega pomena nima.
Bosanski muslimani so vsi brez izjeme srbohrvatskega materinskega jezika. V južni Srbiji pa imamo muslimane srbskega materinskega jezika, srbske narodnosti, kakor bi rekli mi, le v nekdanjem novopazarskem Šandžaku, kjer vladajo popolnoma slične razmere kakor v Bosni. V ostali Srbiji so muslimani našega jezika Ie mestoma zastopani, tako v bližini Skoplja, toda le v manjšem številu. Vseh muslimanov srbskega jezika je le okroglo 140.000 duš.
Največji del južnosrbskih muslimanov pa govori arnavtski jezik, in sicer so takih pri zadnjem štetju našteli 461.118. Bivajo po srednjem in zapadnem delu južne Srbije.
Imamo pa naposled še muslimane na jugu, ki govorijo zares turški jezik kot svojo materinščino. Teh navajajo statistike 150.000. Ta element pa je važnejši, nego je razvidno iz golih številk; Turki bivajo namreč po mestih, kjer tvorijo povsod znatno manjšino, ponekod celo blizu polovice ali nad polovico mestnega prebivalstva Kot meščani so politično agilnejši in bodo cčividno imeli v zvezi z bivšimi begi, ki bivajo tudi po mestih, vodstvo muslimanske politične organizacije. Oni so tudi gospodarsko najjačji muslimanski element, ker so trgovci in obrtniki. Kmetskega turškega prebivalstva je tudi nekaj, in sicer na levi strani
Vardarja od Ovčega polja pa tja do Dojrana.
Kaka je politična izobrazba n. pr. med Arnavti, o tem ne bomo izgubljali besedi. Toda pogrešali jo bodo brez težav; ako bo parola: tu polumesec, tu križ, tedaj bo vsakdo takoj vedel, kam in kod.
Poroča se tudi o gibanju za izselitev v Malo Azijo in morda Trakijo pod vlado Kemala. Mi menda proti taki propagandi ne bomo imeli bistvenih pomislekov. Muslimanski element se z našim ne bo zlepa asimiliral: ako želi med svojeverce v Azijo, naj gre. V normalnih razmerah je prirodni ljudski prirastek med našim narodom tako velik, da bomo imeli dovolj podmladka na razpolago za kolonizacijo eventuelno razredčenih predelov. V prvi vrsti pa bi bilo celo olajšati izseljevanje pravih Turkov in Arnavtov.
Dr. A. R.:
Mariborsko šolstvo
Maribor, dne 12. oktobra 1922.
Prvotno sem nameraval podati javnosti le kratko statistiko našega šolstva v Mariboru ob pričetku novega šolskega leta. Statistični podatki pa so postajali od zavoda do zavoda zanimivejši in so me speljali v razna narodno-gospodarska, kulturna in nacijonalna razmotrivanja. S tega vidika naj javnost tudi presoja moja nestrokovnjaška poročila na šolskem polju. Upam, da jih bodo šolniki spopol-nili, tako da bo imela javnost in naše oblasti, zlasti višje šolske predvsem jasno sliko o tem, kar imamo in kar zahteva najnujnejše izpopolnitve.
Ze iz dosedanjih podatkov iz našega šolstva je videti ogromni razmah vsega življenja v Mariboru, mnogo bolj pa bodo to dokazala daljna izvajanja. Skoro povsod je treba takojšnje izdatne podpore in izgradnje dosedanjih začetkov. Na podlagi teh statističnih podatkov bo prav lahko osnovati zaokrožen kulturni program za Maribor in bližnjo okolico, katerega se bodo lahko v interesu povzdige Maribora, obmejnega slovenstva, naše nacijonalne in državne misli ter zlasti tudi okrepitve gospodarske moči vseh slojev — oprijele vse obstoječe stranke, izvzemši morda najnovejše velekapitali-stične nemške. Pogled na bližno minulost, na rast naše šolske mladine, nam bo veleval, to ogromno delo takoj izvesti, če nočemo pasti nazaj, kjer smo bili pred prevratom.
Imejmo zla3ti pred očmi, da so Nemci polagali pri svoji gennanizaciji, katere končni cilj je bil vendar gospodarska eksploatacija jugoslovanskega ozemlja, največo važnost ravno na šolstvo, s katerim so nas najhitrejše in najsigurneje ubijali.
Klasično sliko so nam nudile v tem oziru mariborske meščanske šole. Nam jih niso hoteli dati, dobrovedoč, da bi se z njimi jačal naš srednji stan obrtni
'in drug! meščanski sloj?, ki so bili M prevrata v mariborski oblasti skoro izključno nemški in so nas udušili v vsehr mestih, predmestih, trgih in industrijskih krajih. Čehi so si znali meščansko šolstvo priboriti in to je tudi najbolj dvignilo njihovo povprečno inteligenco in gospodarski napredek. Pri nas pa je bil že vsak obrtnik, ki je izšel iz meščanske šole vsak trgovec germanizator, fie tudi je bilo njegovo notranje mišljenje še deloma naše, kajti računal in korespondi-ral. čital je nemško. V Mariboru so ravno pred prevratom postavili že za drugo dekliško meščansko šolo kiasno poslopje in ie pripravljali, da sezidajo tudi za drugo deško meščansko šolo novo palačo. Na polju šolstva se nemška občina ni strašila nobenih, še tako težkih žrtev. Učiteljstvo je bilo do blaznosti nemško-nacijonalnega mišljenja Katalogi so imeli že predtiskano rubriko za materni jezik: Deutsch in ta rubrika je pogoltnila vsakega Blazinšeka, Kovačiča, Vezen-šeka in druga lepa slovenska imena ki so jih seve napisali v gotici in tako šola s pretežno večino otrok slovenskega pokoljenja v svoji statistiki sploh ni izkazovala Slovencev. Človeku se trga srce ob pogledu na te kataloge: koliko in koliko strupenega sovraštva proti lastnemu narodu so privandrani tujci skozi desetletja vsejali v tisočera mlada slovenska srca! Namenoma povdarjam to najžalostnejšo tragiko naše polpretekle minulosti, ki bi jo radi že čez noč pozabili in le zato je mogoče naše ne-umljivo kavalirstvo napram ostalim nemškim tujčem v šolskem vprašanju, za katero pa kljub temu ne žanjemo nikake hvaležnosti, niti priznanja ampak nasprotno kričanje o zatiranju nemškega življa, id est tisočletnih privilegijev.
V Mariboru imamo po prevratu štiri meščanske šole. Najmočnejša je deška meščanska, ki ima v 11 razredih 455 učencev. Od teh jih je le 78 Nemcev, kateri pa imajo zase cele tri razrede. V prvem jih je 40, v drugem 23. a v tretjem le 15. Šoli primanjkuje učnih sob, tako da se morajo posluževati risalnice, za borih 15 nemških učencev pa imamo poseben razred. Ali ni to nezaslišano in nedopustno priviligiranje v naši nacijonal-ni državi? Pomislimo le na naše razmere v Avstriji, kjer so imeli Slovani večino, in na šolske razmere Slovencev v sedanji avstriiski-slovenski Koroški Še lepše je poskrbljeno za nemške deklice, te pa imajo kar celo svojo meščansko šolo v poslopju mestne hranilnice. Za 120 nemških učenk vzdržujemo meščan-sko štiri razrednico, ki ima tudi v četrtem letniku le 15 učenk in plačujemo osem učiteljskih moči, med temi celo dve nemški učiteljici, ki sta poučevali tnkaj še pod nemškim režimom. Lahko si predstavljamo, kako ti Nemki vzgajata jugoslovanski državni čut. Obe slovenski meščanski šoli pa sta natrpano polni. Povsod že primanjkuje prostorov in bodo vodstva s časoma primorana odklanjati okoliški naraščaj, ki pa je meščanskega šolstva najbolj potreben: Studenci, Tezno in ostali kraji pred Mariborom z industrijo. Vsi ti kraji so še presičeni duha, ki so ga tam širile Šulvereinske šole, Turnvereini in Sddmarka. Neobhodno potrebno bo, da se čimprej otvori na desnem bregu Drave nova meščanska šola in tako razbremeni mariborske. Tega šolskega postulata naj prazadete občine in gospodarske korporacije ne izpustijo iz vidika. Dekliška meščanska šola (slovenska) ima letos devet razredov s 400 učenkami. Nadalje ima svojo meščansko šolo tudi samostan z 217 učenkami v štirih razredih, tako da imamo v Mariboru 1197 meščanskošolskih otrok. Drugod občutno pomanjkanje kvalificiranega meščanskošolskega učiteljstva v Mariboru nimamo, pač pa primanjkuje zelo učnih sredstev. Posebno knjižnice so še popolnoma prazne, ker so bile šole poprej izključno nemške, tako da ni zašla nobena slovenska knjiga v šolsko knjižnico. pa tudi prevzete nemške knjižnice niso uporabne: samo avstrijsko in nemško patrijotično čtivo. Zanimivo je, da
David in Mihala
Gospa Mihala, 36 let, pisateljeva žena.
Gospodična Marta, 28 let, pisateljeva nevesta.
(Sedita na divanu v budoarju gospe Mi-hale, v prijetni, svetli in topli sobi, ki je obenem spalnica. Po stenah vise originalne slike, v kotu stoji pisalna miza, na raznih mestih vaze s svežim cvetjem ...)
Gdč. Marta (je sedla pravkar na di-van); Vse, kar je bilo apartnega in sen-začnega, je izginilo, in Ljubljana se pogreza zopet v dolgčas! — Zato sem se zatekla k tebi.
Ga. Mihala: Ker se dolgočasiš? Ej, prav posebno laskavo to ni... No, pa nič ne de, — veseli me vendarle, da si prišla.
Gdč. Marta: Ne razumi me napačno! Hotela sem reči: pri tebi se vedno razvedrim. V pisateljski hiši je vse tako originalno, tako živahno, tako... skratka: vedno izve človek kaj zanimivega... oikantnega...
Ga. Mahala: Da, kakor muhe na med, tako se love ženske na pisatelje, pesnike in vseh vrst umetnike. Vse mislijo, da lahko postanejo Beatrice, Lavre, Julije.., ženske, ki poznajo to vrsto gospode le iz romartov, dram, pesmi ln raznih bolj ali manj duhovitih feljtonov.
Gdč. Marta: Da, poseben čar imajo za nas ti ljudje.
Ga. Mihala: Me druge, ki jih vidimo včasih tudi goloroke in v copatah, pa vemo, da so v resnici nrav taki kot vsi druži, samo...
Gdč. Marta: Protestiram! Moj Janko Je tudi literat, in na spomlad se poročim z nJim. Silno interesanten človek je, zabaven in senzitiven...
Ga. Mihala: ...samo malo več ljubeznivosti najdeš pri njih, žametne mehkobe, ki pa je na spodnji strani često papirnata. Nekaj esprita in verve imajo včasih, zato pa tudi mnogo več muh — o kakšnih muh! —, velikansko porciio ni-čemernosti, samoljubja in domišljavosti.
Gdč. Marta: Pretiravaš. Saj ni tako hudo.
Ga. Mihala: O, le počakaj! Samo dve, tri leta, pa boš videla, kakšne zahteve stavijo ti ljudje na svoje žene... Lepa bodi kakor Venera, temperamentna a la Carmen, tajinstvena kakor zastrta podoba iz Saisa, duhovita, modra in gospodinjska kakor Aspazija, razkošna kakor Mesalina, čednostna a la madame Reca-mier, ki se je celo največjemu ženskarju, Napoleonu, postavila po robu, — naisTio-sladka kot Marjetica... vse, vse to v eni osebi. Vsako seveda ob svojem času, v kakršnem razj>oloženju je pač tvoj gospod in poglavar.
Gdč. Marta: AH to Je vendar nemogoče!
Ga. Mihala (otožno in zamišljeno): Mogoče je že, če te je obdarila narava z dovolj velikimi talenti Ampak včasih vendarle tudi najsrečneje obdarjeni ženi odreče vse... In takrat st kar izpremeni v — nič in napravi mesto drugim, da ga I — »irsniriraio*.
Gdč. Marta: Mar nisi edina ljubezen svojega moža?
Ga. Mihala: Edina morda ne vedno, — včasih se mi izgubi... — gotovo pa največja... (Veselo in triumfalno): Ej, hitro se vrača s .cvetečih livad ljubezni' skesan, osramočen in vsakokrat razočaran... In bolj moj je potem kot kdaj prej.
Gdč. Marta: Rad te ima, to vem. »Take, kot Je moja žena, Je ni na svetu*, mi je rekel še nedavno.
Ga. Mihala: Vem... »Moja žena... moje žene... moji ženi...* je njegov refren... »Pa kaj pravijo tvoje znanke, kadar me takole hvališ? To jih pač dolgočasi?* ga vprašam nekoč. »Dolgočasi? Divje so in — tulijo!* se pobaha, globoko uverjen, da ml le napravil velik kompliment. (Jaz si pa mislim: odkod si jemljejo pravico »biti divje* in »tuliti*?) Se dalje razprejam svoje misli in pridem do zaključka, da ščit z geslom »Moja žena* silno vabi, draži in vzpodbuja ter naravnost kliče na — tekmo. Meriti svoje sile, poizkusiti iztTgatl moža lz posesti toli »ljubljene in popolne* žene, to je za mnoge večji užitek, nego udajati se profesijonalnim babnlkom.
Gdč. Marta: Hu! Strah m groza! To je hud boj!
Ga. Mihala: Prav nič hud. Docela nekrvav ... skoraj šablonski. Nastopam kot dobra, sočutna, vse razumevajoča, vse odpuščajoča usmiljena sestra... to je pa moj trik... in konec romana je — n"'»dno že do prvem ali drueem 00slav-
ju... Zapomni si: ta trik nikoli ne iz-greši cilja!
Gdč. Marta: Torej ne Ksantipa, rt kričava, smešna jezičnica, nego vsekdar in povsod dama.
Ga. Mihala: Dama po vedenju, duhu in srcu!
Gdč. Marta: Živci mi kar drgetajo ob tvojem pripovedovanju. Silno zanimivo je to, ampak tudi strašno, uničujoče...
Ga. Mihala: Nasprotna Ta boj podžiga ljubezen, jo stopnjuje, tazpalja in draži — druge... Še nedavno sem se sešla na Gorenjskem z gospode -1 Frankom. Saj ga jx>znaš, — vs«s lepe ženske g« poznajo. (Marta se smejč pokloni.) »Kaj pa mislite, gospa?* me je nahrulil... »Z devetimi vrvmi vežet- moža nase. Niti koraka si ne upr prestopit"; r". na desno in ne na levo ne sme ooglcdati. . Mar se ne zavedate, da delate velikansko škodo slovenski literaturi?... Vaš mož potrebuje inspiracije (O preklicana, stokrat prokleta inspiracija!* sem zajav-kala.) «. . za to pa mu je treba postrež-Ijivlh, zaljubljenih udovic, žen in zrelih deklet... Ali veste, kdo je bil Hero-strat?* — »Herostrat?... Herostrat je bil... je bil Grk, ki si je pridobil zgodovinsko slavo s tem, da je zažgal naj-kra..iejši tempelj Diane v Efezu...* sem zdrdrala kakor mala šolarica. — »Dobro. Vi pa ste slovenski Herostrat,* Je grmel gospod Frank dalje. »Ne zažigate templjev, nasprotno, ugašate jih, tlačite dul-a. ki bi brez vaše ljubosumnosti visoko vzilasolal iP ce razeorel v siiaiea
kres.* (»O, jaz gresnica pred Bogom in pred narodom slovenskim!* sem zdiho-vala vsa zlomljena.) »Pol leta je že minilo, kar je dovršil vaš mož svojo poslednjo knjigo. A kaj počne sedaj?..« Križem drži roke, pa svojo MihaJo gleda. Vi zatirate njegove talente, a boste da-jaii odgovor zanje!* In Frank me je gledal, kakor da me hoče zdaj zdaj pogoltniti. K nesreči sem bila obuta še v turistovske čevlje in sem imela frizuro kakor gorenjska dečva. Vse to strahovito žali estetični čut gospoda Franka. Menda je bil zato še bolj razkačen. »Ne, gospod,* sem mu dejala, »nisem Herostrat, pač fis sem Venera, j>odoba iz Saisa, madame Recamier, Aspazija, Mesalina — svojega Davida. Vse, kar on hoče!* Franku se je razjasnil obraz: »Ve ljubezni željne slovenske udovice, žene in zrela dekleta, kmalu bo David vaš... in Slovenija bo spet pevca imela. Saj Mihala, hči Salomonova, žena Davidova, bo vsak čas na — Studencu.* Takole je govoril — neslišno seveda — ta mefistofelskl obraz.
Gdč. Marta: Pojdi, pojdi, šalil se Je!... Ali vendar moraš priznati, da nihče tako dobro ne razume ženskega srca, kot ravno pisatelj ali pesnik. Z njkn je tako lahko govoriti. Globok je, duhovit, o pravem času romantičen, skratka: ima vse lastnosti, ki nas ženske tako silno mikajo in navezujejo.
Ga. Mihala: Res. Toda v najnežnejšem tete a tete, v najvrelejši ekstazi ljubezni pravzaprav nikoli ne veš, ali te gospod oisateli liubi samo zaradi liuheznl ali aa
netnSkl otroci v viSjih Šolah pojemajo,
ker odhajajo pred dovršitvijo šole v razne poklice, deloma prestopajo v slovenske razrede, ker uvidevajo, da z nemščino v Mariboru ne morejo več izhajati. Slovenski dečki pa vstrajajo in vstopajo tudi obrtniki šele z dovršeno šolo v uk. Ukaželnost torej pri mladini zadovoljivo raste . . .
Blagodajni vpliv meščanskega šolstva pod vodstvom našega učiteljstva bomo kmalu, zlasti v Mariboru in bližnji okolici, kjer ji je bila zlasti meščansko-šol-ska mladina avantgarda posurovele nemške mladine pri raznih ekscesih proti Slovencem.
KaSe narodno gospodarstvo bo ▼ vseh
strokah vzrastlo in potem uspešno konkuriralo t nemškimi kapitalisti, ki še vedno obvladajo mariborski teritorij. Naj bi vsi poklicani omogočili prospe-riranje in razvijanje meščanskega šolstva. Učiteljstvo želi zlasti, da se čimprej sprejme v skupščini novi zakon za meščanske šole, ki ga upamo doseči skupno s šolskim zakonom in tedaj bo morda pričela zlata doba jugoslovanskega šolstva, ki se je po prevratu gotovo tako mogočno razmahnilo, da more biti tega vesel vsak pesimist.
Kulturni pregled
Marijonetno gledališče
K današnji otvoritvi v ljubljanskem Mestnem domu.
V zadnji številki »Lutkarja* piše gospa Melnikova- Papouškova o razvoju mari-jonetnega gledališča v Rusiji. Gašperček ima v Rusiji svoje rusko ime: Petruška. Ta »Petruška* je imel svoje gledališče skoraj povsod po Rusiji, vojna pa je tudi njemu zadala skoraj smrtni udarec; v zadnjem času pa so boljševiki začeli širiti marijonetno gledališče po mestih in po deželi, seveda iz političnih namenov. Tudi Gašperček oz. Petruška je moral postati — boljševik. Ker ima itak rdečo obleko, to na zunaj ni bilo težko, njegova notranjost pa se da prilagoditi vedno »po višji moči». In tako sedaj Petruška razlaga ruskim otrokom, kako hudobni ljudje so buržuji in kako bodo srečni vsi, ki bodo pristaši boljševiške vlade. Razume se, da so v tem smislu prikrojene tudi igre, bajke, pravljice itd.
Na Češkem n. pr. v Plznju ima Gašper v svojem gledališču tudi literaren program: pri vsaki predstavi namreč prečita nekaj svojih najnovejših futurističnih pesmi, ki kažejo njegov pesniški talent pa tudi tisto humoristično žilico, ki Je glavna poteza Gašperjevega značaja.
Na Slovaškem opravlja Gašper tudi rodoljubno ali če hočete, politično delo, ker je tam mnogo madžarskih in tudi domačih hujskače v proti enotni državi, skuša Gašper na odru osramotiti te nasprotnike in pokazati mladini, da imajo ti nasprotniki pač svoje posebne namene.
Vidi se torej, da ima Gašper važno besedo na vseh poljih in da je zelo pora-ben ne le za slugo — kar je njegova navadna uloga — ampak celo za politiko. Toda po Goethejevem izreku je politična pesem grda in ni za otroke. Zato v teh hudih političnih časih tudi Gašperja oz. Petruško izrabljajo.
Ko smo pri nas ustanavljali marijonet-fla gledališča, so bili nekateri mnenja, da bi Gašperja krstili po slovensko za Jur-čka. Ker pa je njegovo ime in njegova naloga tako nekako internacionalna, smo mu pustili staro ime. Tudi spadamo tako tesno k zapadnoevropski kulturi, da nismo hoteli spreminjati imena, ker smo že vse drugo sprejeli. Sicer bi bili po nasvetu: »besed se tujih boj kod hud'ga vraga* to morali storiti — toda Gašper je tudi slovensko ime — in tako smo mu ga pustili. V Ljubljani bi na ta način Imeli Jurčkovo gledališče, kar bi se bilo gotovo tudi udomačilo, zdaj pa je Ga-šperjevo.
Danes torej otvarja naš Gašper s svojim ansamblom svoj teater. Začenja se tretja, povsem nova sezona. Mislimo, da ne izdamo nobene skrivnosti, če povemo, da obstoji njegov ansambl sedaj iz 120 igralcev in igralk. Da taka velika igralska družba nekaj stane, o tem bi vedela povedati uprava našega Nar. gledališča, ki je morala število igralcev in igralk precej zmanjšati, Gašper pa jih je celo pomnožil. Pomnožil pa je tudi svojo garderobo, kulise in razne rekvizite — kar Je stalo nekaj tisočev. Ko bi ne bil tako vesele narave, bi ga gotovo trle veiike
skrbi posebno zaradi nove valute — toda slavno občinstvo se bo lahko prepričalo, da je ohranil kljub vsem velikim izdatkom še mnogo humorja. Pri izbiri repertoarja se je oziral predvsem na umetniško stališče in Je zasnoval načrt, ki naj odgovarja širokim masam njegove slavne publike. Zato se je spustil v svet stare poezije, kakor se to godi tudi pri drugih velikih narodih. Odklanja torej s svojega odra vsako politiko in ves realizem. Naš poročevalec ga je obiskal in je zvedel, da so bile velike težave s stol-mi, z godba tid. Sicer pa bo baje o vsem tem on sam spregovoril v svojem prologu, kakor se spodobi ob taki slavnostni priliki. Vrhunec letošnje sezone bo »Faust*, v katerem bo Gašper nastopil v svoji glavni ulogi in bo pokazal posebne pridobitve svojega na novo urejenega gledališča.
Da ne bo popoldne pri blagajni navala, se priporoča predprodaja vstopnic v Mestnem domu, kajti Oašperju samemu je najbolj žal, če zmanjka prostora in se morajo otroci vračati, ne da bi ga bili videli. Predstave bodo vsako nedeljo popoldne ob 3. uri in zvečer ob 5 uri. Pri predstavah svira godba. Vkljub velikim stroškom in večmesečnim pripravam je vstopnina tako nizka, da bo občinstvo gotovo zadovoljno. Prva igra »Princ Ro-žencvet In princesa Lilijana* je izborno naštudirana in se bodo videle čudovite reči.
ljal sem jih med delom ter tolkel obenem s kladivom takt.»
Da je vse to na Angleškem mogoče, je razlagati le ii velike izobrazbe delavstva ki se bavi s knjigami in umetnostjo ter ne pijančuje. V Sloveniji smo imeli delavsko gledališče na Jesenicah. Danes ga ni več.
Zveza kulturnih društev
Zvezi kulturnih društev so poslala na poziv v okrožnici I. pregledno poročilo
o društvenem delovanju in prireditvah v letu 1921./1922. naslednja društva: 1.) Bralno društvo Svetinje (19. IV. 1922.); 2.) Sokol Domžale (21. IV. 1922.); 3.) Čitalnica Gorenja vas (24. IV. 1922.); 4.) Sokol Sodražica (24. IV. 1922.); 5.) Sokol "Voinik (27. IV. 1922.); 6.) Napredno akad. društvo »Jadran* (29. IV. 1922.); 7.) Sokol na Igu (13. V. 1922.); 8.) Bralno društvo v Trebnjem (7. VI. 1922.); 9.) Sokol Mojstrana (7. VI. 1922.); 10.) Sokol Litija. Šmartno (7. VI. 1922.); 11.) Čitalnica v Kranju (7. VI. 1922.); 12.) Sokol Vič (poročilo o predstavi »Noč na Hmeljniku* in razna kratka poročila o posameznih prireditvah); 13.) Bralno društvo v Mo-
ronogu (7. VI. 1922.). — Nekatera od naštetih društev, zlasti Čitalnica Gorenja vas, Sokol Sodražica in Sokol Litija. Šmartno, v prvi vrsti pa nad vse marljivi dramatični odsek »Narodne čitalnice v Kranju*, so nam poslala tako izčrpno in zanimivo lepo sliko o svojem prosvetnem delovanju med ljudstvom, da človeka navdaja radost, ko čita taka poročila in ko vidi, da imamo tudi na deželi v teh težkih časih materialističnega razpoloženja in duševne otrplosti vendar
Angleška delavska gledališča
Angleški delavci po velikih industrijah v Lancashiru in Yorkshiru se živo zanimajo za umetnost, zlasti za glasbo in gledališče. Delavci po tovarnah imajo ne le svoje orkestre, nego so tudi gledališki diletantje. Pomagajo jim tovarniški uradniki in uradnice. V Leedsu imajo pravo tovarniško gledališče, kjer predstavljajo največje in najtežje drame. Nedavno so uprizorili Ibsenovega «Peera Gvnta*. Sodelovalo je 60 delavk in delavcev ter je sviral delavski orkester 85 mož. Druga skupina delavcev je uprizorila »Hamleta*. Na repertoarju imajo diame Sbakespeare-ja, Shelleva, Ibsena, Shawa, Galsworthy-ja in — Verdijevega »Trovatora*, pan-tomine ter celo balet. Okoli 1000 uradnikov, delavcev in delavk tvori dramatsko družbo. Vsak plačuje po tri pence na teden; okoli 600 jih sodeluje. Osem raznih skupin se vrsti s predstavami. Vsak teden je do aprila po ena predstava. Prostora je za 500 sedežev; ostali stoj6. Kostume delajo v tovarni po lastnih risbah.
Neki tovarniški uradnik, ki je igral Shvlocka, je dejal nekemu novinarju: »Sheakespeare se mi zdi nepopisno melodičen; če se naučim kake vloge iz njegovih del, mi je, kakor bi se učil pesmi.* Potem je dejal: »Vidite, onile fant s kladivom je — Graziano; onile mož ob stroju je princ maroški. Ali hočete videti našo Julijo? Tu je!* in predstavil je lepo delavko v rjavi delavski obleki. Igralec »Benvolia* je dejal: »Mnogo verzov sem si v svoje možgane resnično vbil; ponav-
1« Re nekaj Idealnih kulturnih delavcev.
Ko bi imeli malo manj društev, ali malo več takih! Na ostala naša društva, ki še niso poslala zaprošenega poročila, se Zveza obrača s prošnjo, naj to čim prej store.
•
Nabiralne pole, ki jih je tajništvo ZKD. pred meseci razposlalo na vsa v Zvezi včlanjena društva, bo z imenikom članov in nabrano vsoto do sedaj vrnili: 1.) Izobraževalni odsek JDS. za dvorski okraj (20 podpornih članov: 200 K); 2.) Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj (1 ust. čl., 28 podp. čL: 510 K); 3.) Učiteljsko društvo za ormoški okraj (1. ust. čl.: 200 K); '4.) Izobraževalni odsek JDS. za šentpeterski okraj (1 ust. čl, 25 podp. ČL: 930 K); 5.) Sokol Žužemberk (1 ust. ČL, 10 podp. čL, 1 redni čl.: 340 K); 6.) Učiteljsko društvo za gor-njegrajski okraj (15 podp. čl.: 150 K); 7.) Bralno društvo v Trebnjem (1 red. čl., 12 podp. ČL: 160 K); 8.) Sokol Škofja Loka (3 ust. ČL, 4 podp. ČL: 640 K); 9.) Sokol Jesenice (1 ust. čl., 7 podp. čl.: 270 K): 10.) Bralno društvo v Mokronogu (1 red. ČL, 21 podp. 5L: 250 K); 11.) Ci-|talnica v Škofji L: ' (1 red. čl.: 40 K); 12.) Dramatični od? »Narodne čitalnice* v Kranju (1 ust. čl., U0 podp. ČL: 500 K); 18.) Sokol Ljutomer (1 red. čl.: 40 K);
14.)	Učiteljsko društvo za šoštanjski okraj (1 red. čl., 23 podp. čL: 270 K);
15.)	Sokol Domžale (1 red. čl., 16 podp. čl.: 200 K); 16.) tajnik ZKD. (28 podp. čL: 200 K). Nekatera društva so posbla nabrani denar, ne pa nabiralne pole z imenikom članov. Od ostalih društev pričakujemo, da bodo tudi ona storila svojo dolžnost.
z življenja m
„Miza, pogrni se!"
Težke življenske razmere so prisilile v svetu in pri nas marsikatero mater in gospodinjo, da se je ozrla po zaslužku. A dvema gospodarjema je težko služiti. Zato se v svetu obnavljajo poizkusi skupnih kuhinj za stranke ene ali celo več hiš skupaj. Čemu bi hodilo 10. 20 gospodinj na trg, vse skoraj po iste stvari, ko lahko opravi to ena? Čemu bi jih kuhalo 10. 20, vsaka pred svojim malim štedilnikom, ko bi na enem velikem ognjišču ena kuharica s par pomočnicami lahko skuhala obed za 50 ali še več oseb? Koliko časa. prostora in denarja bi se prihranilo na ta način! Kako silno bi bilo olajšano življenje mnogoštevilnim gospodinjam, ki bi na ta način pridobljeni čas porabljale za drugo delo doma ali izven doma!
Na Angleškem, Francoskem. Nemškem ter predvsem seveda v Ameriki so že davno vpeljane take skupne kuhinje, skupne pralnice, liknlnice, šivalnice ter so se povsod izvrstno obnesle. Pomanjkanje služkinj, visoke njihove zahteve in pomanjkljiva stanovanja nas naravnost silijo, da začnemo tudi pri nas misliti na tako centralizacijo dela. Tudi na Dunaju se ženske organizacije in posameznice trudijo, da bi oživotvorile »hišne kuhinje*. Služkinja je na Dunaju luksus, ki si ga ne more dovoljevati že skoraj nobena gospodinja, izvzemši gospe verižnikov in drugih podobnih osebnosti Zato pa oddaja dobro organizirano gospodinjsko društvo »Roh6* takozvane »hišne sestre*, nekake postrežnice na uro. Za vsako uro je bilo treba lansko leto plačati 80 avstr. kron in pa hrano, ki spada v oni dnevni čas.
Gospodinjam in kuharicam v Ameriki pa se obetajo naravnost zlati časi. Inžener »hišne znanosti*, Harrington Emerson, je najprej s pomočjo izčrpnih eksperimentov dognal, da napravi kuharica 100 korakov, preden skuha ročko kave. Da postavi na mizo nava-
den obed, pa mora narediti 996 korakov. Potem je sestavil Emerson omaro, ki je prav podobna pravljični »miza. pogrni se*. Kuharica sedi na vrtljivem stolu pred to pravljično omaro. Tu so vse priprave za kuho tako sistematično razdeljene, da more vsa pred-dela opraviti brez utrudljivega tekanja ali postajanja. S pomočjo omare »Na-panee Dutch Kitcheneh* skuha kavo s 15, a obed z 262 korala. Samo pri enem obedu si torej prihrani 734 korakov. O, da bi prišle tudi k nam take omare!
Ženska čast
Kulturo narodovo merijo po količini mila, ki se uporabi in po spoštovanju, ki ga uživa ženstvo. V zapiskih pisatelja Meinerja iz 1. 1788. so zabeležene kazni, s katerimi so v 18. veku kaznovali Vse, ki so žalili žensko čast bodisi besedno ali z vedenjem. Žalitev ženske so kaznovali z dvakratno ali trikratno globo, ki je bila v zakonu določena za žalitev moškega. Moški se je lahko branil, ženska pa se ne more. V Rimu so žalitev ženske kaznovali posebno ostro. Ako se Je vedei kdo proti pošteni ženski nesramno ali nasilno, je bil kaznovan kakor velik zločinec. V romanskih narodih so sploh vsako dejansko žalitev ženske globili, kakor bi bi! kdo moškemu odtrgal prst ali odrezal palec. Ako se je kdo doteknil ženskih prsi, je moral plačati n. pr. 45 šilingov, t. j. toliko, kakor bi bil vojaku odsekal nos ali tri prste!
Stari Nordijci so bili še strožji; kdor je posilil žensko, je bil prognan iz domovine. Za udarec je bilo na Bavarskem plačati globo 2 šilinga, ako je bila zadeta ženska, a 1 šiling za udarec po moškem. Kdor je ženski odrezal lase, je plačal šest soldov, kdor ji je razkril koleno 12 soldov, t. j. toliko, kolikor bi plačal za hudo rano, prizadeto možu.
Še danes je napredna in svobodna Amerika proti žalilcem žensk sila stroga. Ker je Evropa v tem pogledu manj rigorozna, veljamo v Ameriki za malo
kavallrske. Ženska čast je pravzaprav
čast moških. Kdor ne spoštuje svoje matere in žene, je nesrečnež ali propallca.
Shimmy in Foxtrott
Baje je nedavno skupščina nekifi
učiteljev plesa shimmy in foztrott obsodila ter ju hočejo poslej izključiti s plesnih vzporedov. Max Brod, pisatelj, pa je vstal kot zagovornik teh dveh modnih, baje strašno nemoralnih plesov. V njih vidi ali sliši Brod svežost in življenje novih form ter resnično obogatenje glasbenega in figuralnega sveta. Ritem shimmyja nastopa s ko-losalno energijo ter leži njegova lepota v eksaktni konstrukciji. Njegova glasba je ustvarila nove, genijalne, smele ritme, o katerih se ni resnim nekdanjim komponistom niti sanjalo. Govoriti o nemoralnosti teh plesov se zdi Brodu prav tako zastarelo in fili-strsko, kakor je bila izjava kneginje Metternichove. ko je gledala prvič tango: »Kaj takega spada v postelj'.* Vsi plesi so pač stilizirane erotske želje in le od okusa je odvisno, kaj se zdi gledalcu bolj erotsko: zavijanje oči in kolkov pri menuetu, hrepeneči, tesno objemajoči valček, ali umetni, vso pozDrnost zahtevajoči, ritmično zelo naglo se menjajoči modemi plesi. Shimmvju ni eros glavno, nego športna objestnost, neka vesela otroš-kost in naivnost. Grotesknost ni elegantna in okusna. Ti plesi so za plesalce nekaka obnovitev otroških igrišč. Ako se jih gleda tako, je odpor neutemeljen. Modno je proti modi zabavljati, toda nova doba ne more živeti le od starih običajev.
X Telegrafon. Telegrafon Je novs nemška Iznajdba, ki naj razširi in olajša praktično telefonsko službo. Kakor že ime kaže je to nekaka kombinacija telegrafa in telefona. Prve produkcije berlinske tovarne Telegraphon A. G. so se izredno dobro obnesle. Novi aparat se pristavlja k navadnemu telefonu in beleži telefonske depeše. Posebna prednost te-legrafona je v tem, da pri razgovorih med velikimi razdaljami lu posebno še, če je telefonska proga slaba, pospešuje razločnost razgovorov, tako, da se pri telegrafonu jasno čujejo tudi one besede, ki se z navadno telefonsko slušalko le slabo slišijo. Posebna mehanika v telegrafonu namreč silno pojačuje glasove. Ako lastnika nI doma, mu telefon vendar lahko sporoči kako poročilo. V trgovskem prometu je to posebno važno, kajti potom tega aparata se bodo lahko odslej sklepale kupčije in drugI posli, ker ne bo nikdo več mogel zanikati svojih besed in jih tudi ne bo mogel več utajiti, ker bo telegrafon obdržal original v prvotni sti-lizaciji. Predvsem pa se bo z novim aparatom okoristilo novinarstvo in izveiitilna služba. Svoj renomč bodo izgubile vse one moči, ki uživajo priznanje v sprejemanju in notiranju vesti. Zgodi se lahko tudi, da se telegrafon postavi kar k stavcu, ki bo lahko enostavno stavil telefonski diktat in mu ne bo treba več brskati po papirjih in rokopisih. Izvestil-na služba bo mnogo ugodnejša, kajti ne bo več treba izgubljati časa s stJlizira-njem, tiskanjem in korekturo vesti. Čim bo razgovor končan, se prenese telegrafon v tiskarno, postavi se k stavcu, ki lahko v kratkem času stavi vesti, ki so ravnokar prispele iz svetovnih centrov.
X Nove žarke je odkrila meudonska zvezdama na Francoskem. Novo odkriti žarki imaio večjo prodirno moč kakor doslej znani X-žarki. Odkrili so jih na takozvanih žoltih zvezdah, ki prisijejo skozi milijarde kilometrov do nas. Zolte zvezde so solnca, ki širijo vsled žarenja ionov obdaiajoče jih atmosfere pod vplivom katodskih žarkov, silnejšo svetlobo, kakor bi jo morali po svoji temperaturi. Z iznajdbo se sedaj peča pariška akademija znanosti.
študira... eksperimentira... secira ter zbira nove motive... Zelo mogoče je, da te z eno roko objema, z drugo pa zapisuje tvoje *ohe» in »ahe*. In prav nič se ti ni treba čuditi, ako jih čitaš par dni nato natisnjene.
Gdč. Marta: Aha! Razumem... »Zbriš' mo to,* pravi Ollendorf v .Dijaku pro-sjaku', kadar hoče urno izročiti pozab-Ijenju kako svojo blamažo. Tvoj David pa pravi: »Zapiš'mo to!*
Ga. Mihala: Da, ,zapiš'mo to'!... Lepe udovice, žene in zrela dekleta, bodite previdne napram takim čestilcem in ljubimcem! Nobene stvari ne znajo prikriti. Niti pred svetom, še manj pa pred ženo.
Gdč. Marta: Je li mogoče?
Ga. Mihila: Resnica. Ti ljudje morajo čenčati, ako ne pišejo! Z malo bistroumnosti in prevejanosti izpledeš iz njih vse. In nerodni so! Po svojih predalih, knjigah, suknjah in koših za papir puščajo karte, pisma in druga corpora delicti, — kdo ve, morda jim pridejo prav za kak feljton! Potem pa še občudujejo tvojo jasnovidnost in telepatsko sposobnost.
Gdč. Marta: In v svoji onemoglosti kličejo Svengalije na pomoč. Hahahal — Zato torej veš za vsak roman, še preden ga ie g. David začel, zaduhaš vsak njegov tihotapski poljub,... odkriješ vsak njegov sestanek pa makar da bi ga imel v Aljaževi koči.
Ga. Mihala (razigrana in poredna): Da, zato. Vse tajnosti so mi očite... vse njegove skoke v stran poznam... In corpora delicti mi vedno nanovo dokazujejo, da že dolzo ne Lšče ničesar več. da nrav-
zaprav ni nikoli iskal, a našle so ga — ženske.
Gdč. Marta: O, ti Vaš! »Vsaka ga hoče ljubiti in potem umoriti!*
Ga. Mihala: A pri vratih v raj stojim jaz z gorečim mečem, ker «— bistri moj razum, moj vtip, ta dožene vse na hip!*
Gdč. Marta: Pa nisi nič ljubosumna?
Ga. Mihala: Bila sem včasih, dokler ga nisem dodobra poznala. O, pravcati ženski Othello sem bila.
Gdč. Marta: A danes?
Ga. Mihala: Danes vem, da psički, ki mnogo lajajo, ne grizejo. Neprijetna sorta so včasih, a prav nič nevarna. Dobra, poštena, da, skoraj bi rekla, naivna. »Ein grosses, ungeschicktes TJer,* kakor pravi Laura Marnolmova. Znati moraš ravnati z njimi, jim — parirati. To je vse.
Gdč. Marta (vsa razgreta): Parirati? Kako pa? Sicer se mi zdi, da bom znala postopati s svojim Jankom... Brala sem francoske drame in romane in se marsikaj naučila.
Ga. Mihala: Ze prav. Ampak niti Sar-dou, niti Capus, Mlrbeau ali Prevost te ne pouče, ako nimaš sama žive fantazije in bliskovite prisotnosti duha, da izbereš vsakokrat drugo in prav tistemu slučaju prikladno metodo... »Bodite zvite kot kače, krotke kot golobice...» se bere nekje v Sv. pismu...
Gdč. Marta: Pripoveduj! Strašno sem ti hvaležna za tvoje nauke.
Ga. Mihala. Sediva v gledišču. Moj David vidi samo »nežne, drobne otroške ročice* heroine... Ze doma mi je ops-I iovano skladal himne na te »otroške ro-
čice*, da sem zasumila: vsak gleženj, vsako jamico na njih pozna... Par dni nato greva v kavarno. Pod velikim zrcalom sedi heroina z »nežnimi ročicami*... Krenem naravnost k njej... »Dovolite, gospodična, da prisedeva? Moram se vam zahvaliti za vašo divno kreacijo. Imenitno ste igrali...* Komplimenti tja, komplimenti sem... Na mizi leže njene rokavice... diskretno parfimirane, fine. Kakor nevede se začnem v pogovoru igrati z nilmi. Pogledam številko... pogledam roko... 6 in y2?... »Vidiš, David, takele rokavičke mi kupi, kadar boš zopet v zadregi, kaj bi mi poklonil!*... Nataknem rokavico. »Zares, izredno lepa je! Ampak meni prevelika: 6 in V2!! Jaz imam 6; zapomni si David, da mi ne kupiš prevelikih rokavici* — Z najslajšim nasmehom na ustnih pogledam svojega možička in potem heroino. Zdi se mi, da je pod pudrom in šminko zardela. Obenem pa zberem vse svoje telepatske zmožnosti in ukažem z vso energijo svojega duha možu v mislih: »Ljubi David, poglej s kritičnimi očmi njeno roko! Vidiš, kako je suha, a ne majhna, kakor prezebla in neelegar.tna!*... David se umika mojemu sugestivnemu pogledu, stresa glavo, končno se uda.
In zvečer v mojem »gnezdecu* ogleduje mojo roko, kakor da jo vidi prvikrat, in jo poljublja, poljublja... In veš, kaj si je sedaj izmislil? Na vsak način Jo hoče dati Dolinarju izklesati v mramorju, kakor cesar Vili roko svoje žene... A ker vem, da si Je dal Vili »Veliki* vkljub mehki, topli ročici svoje cesarske boljše polovice in vkljub nienemu mramornatemu
posnetku na svoji pisalni mizi streči redno vsak dan pri drugem zajutreku od še
mehkejše, še vabljivejše tačice pikantne plesalke na njenem domu, se bojim, da bi mojega Davida zaskominalo tudi še po tej aliri svojega cesarskega tovariša v vrtu Amorjevim... Zal mi je zato, ampak kipar Dolinar ne bo modeliral moje roke...
Gdč. Marta: Oh, kako Je vse to inte-resantno in instruktivno!
Ga. Mihala: Nekoč mi pripoveduje moj mož o rasni lepoti, o duhovitosti in živahnosti gospe X s takim ognjem, da si mislim: nekaj se plete! Smejem se mu, ga dražim in izzivam, da izda še več... Pozneje pa rečem, kakor da sem se pravkar spomnila: »Veš, kaj se mi je nocoj sanjalo? Da sem imela z gospodom P. pravi pravcati sestanek. Ali si že kdaj opazil, kako zanimiv obraz ima? Lep, raven nos, kakor jagode rdeče ustnice, žive modre oči in tiste goste črne obrvi, ki se križajo vrhu nosu! To je znak prav posebne irrasel* govorim nekam zmedeno. »In ta človek zna poljubljati! Ves dan mi gori na ustnih ogenj njegovih poljubov.* — Divje je zažarelo v njegovih očeh... »Ali dragec, saj se ml je vse to samo sanjalo!*
Gdč. AIcrta; Revež! Takole ga mučiš?
Ga. Mihala: Moram. Le tako se mu malo zazdi, da ni baš prijetno poslušati Visokih pesmi na druge...
In sedaj je ta gospod s prekrižanimi obrvmi moje strašilo Imenitno mi služi. Nedavno sva bila v »Zvezdi*. Pri sosednji mizi je sedela večja družba, med njo dama. ki rada koketira z mojim možem.
David je bil ves raztresen; poslušal je samo, kaj govore pri sosednji mizi; šel je celo drugič tja in ostajal dalje časa pri ljubeznivi dami... A jaz, kakor da ne vidim ničesar. Smehljam se gospodu s prekrižanimi obrvmi, ki sedi slučajno v moji bližini, bliskam z očmi, in kmalu je pri meni. Živahno se razgovarjava, to se pravi, jaz sem živahna, ker on ie domišljav plitkež. in ne vč dosti povedati. Toda treba kurirati moža — izhod za silo. Hitro je David pri meni, sladak, ljubezniv, — a domov bi šel rad, ker Je »utrujen*, »zaspan*. »Mnogo Je delal danes*. Doma pa se pokaže, da je prav Isker in poskočen in se mu noče spati...
Gdč. Marta: Hahaha! Ampak, draga, igraš se z ognjem. Ali se ne bojiš, da pri tem kuriranju moža ne zbolK sama? Lahko bi se prav pošteno opekla.
Ga. Mihala: No, da! Kdo ve, kaj nam skriva bodočnost!... 36 let sem stara, moj mož misli, da jih imam 54, ker dosledno pozablja vse moje rojstne dneve. Torej 34; ljudje mi jih prisojajo jedva 28. Deset let sem poročena. Se najmanj deset pa imam časa za uprizoritev nove predstave ...
Gdč. Marta: Oho! Ti bi mogla?
Ga. Mihala: Če najdem boljšega in bi se mi zahotelo izpremembe ...
Gdč. Marta: Potem?... Potem?!
Ga. Mihala: Potem — morda — zapleše enkrat tudi Mihala. hči Solomonova, žena Davidova... Ampak takrat Davida ne bo poleg ...
Gdč. Marta: Razumem! »Zbriš'mo to!*
Ga. Mihala: Da. «zbriš'mo to*!!--
JadUa.
Gospodarska vprašanja
Katastrofalaost naših železnic
Brez rednega železniškega prometa, zlasti za tovore, ne more živeti nobena država. Naš železniški tovorni promet pa je obnpen. Najstrašneje pa je pri tem dejstvo, da ni nikakega znaka za izboljšanje. Nasprotno: grozi nam popoln zastoj prometa. Neverjetno se Čuje, a je dejstvo, da se niti železniško ministrstvo niti faktorji, ki so pozvani bdeti nad redom in varnostjo v državi, doslej niso zadostno brigali za stanje naših železnic. Pasivnost, apatičnost, nekaka ruska ob-lomščina vlada vsepovsod. »Ničevč! Bo že kak6!»
Ze dolgo se čujejo najostreiše graje in obsodbe nazaslišane malomarnosti in nedelavnosti, nepoučenosti in lahkomiselnosti krogov, ki jim je plačana dolžnost, skrbeti za železniški promet. Zadnje Saše so se ti klici stopnjevali prav do ogorčenja in obupa. Kajti vse opozoritve, sva-ritve in predlogi so bili bob ob steno. Ministrstvo saobračaja žene naš železniški promet, z njim našo industrijo in trgovino, s tem pa tudi življenje državljanov, naravnost s fatalistično topostjo polagoma v pogubo.
Zveza industrijoev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS. je na svojem mani-festačnem zborovanju dne 6. t. m. ugotovila in na ves glas povedala:
da je železniški tovorni promet iz Slovenije v vso ostalo kraljevino faktičsto popolnoma ukinjen. Vse postaje in kolodvori na progah državnih železnic od Jesenic do Karlovca, Capraga in Siska so zabasane z zaostalimi vagoni, ki zapirajo tudi že prometne tračnice. Prav tako so zatrpane postaje južne železnice do Zagreba in Siska. Danes je po železnicah položaj že neprimerno slabši, nego je bil med vojno. Katastrofa ukinjenja prometa, ki smo se je bali med vojno, je nastopila sedaj: Slovenija nima več zveze -3 Hrvatsko, Vojvodino in Srbijo! Slovenija je odrezana od ostalih delov država. Te katastrofe sta v prvi vrsti kriva brezglava direkcija državnih železnic v Zagrebu in ministrstvo prometa.
Vedno se čuje, da primanjkuje lokomotiv in vagonov. Toda po postajah državne železnice po Sloveniji stoji 1882 pokvarjenih vagonov, ki bi se dali popraviti, a stoje na dežju že mesece in leta po tirih ter razpadajo. V vsej kraljevini je takih vagonov okoli 14.000! Dalje stoji v Sloveniji na državnih železnicah okoli 550 natovorjenih vagonov, okoli 200 novih reparacijskih in mnogo stotin praznih vagonov. Po postajah južne železnice stoji 2175 natovorjenih vagonov, od teh samo v Teznu pri Mariboru 1003. Ostali stoje na Zidanem mostu, Sevnici, Zalogu in drugod. A ne le naše proge v Sloveniji so zatlačene s praznimi n polnimi vagoni, namenjenimi preko Zagreba, nego tudi sosednje železniške v Avstriji, zlasti proge južne železnice do Leibnitza. Bati se je, da pride zategadelj do represalij, ki utegnejo našim podjetjem zadati še novo velikansko škodo.
Godi se nam, kakor od žeje ginočemu, ki se utaplja v deroči reki; kakor strašno lačnemu, ki ga je zasula gora hlebcev! Vagonov je povsod preveč, zato nikamor ne morejo in zato ni vagonov nikjer! Roba, ki potrebuje iz Nemčije preko Avstrije do Jesenic ali Maribora dva do tri dni, prihaja v Jugoslaviji do namembne postaje šele v dveh do treh mesecih. Kaos je babilonski. Moka in pšenica se nakladata v odprte vagone, kjer sta na dežju po cele tedne in se uničujejo milijonske vrednote nujno potrebnih živil. Nasprotno pa se prevažajo železniški pragi, železje, drva i. dr. v zaprtih vozovih! Ali ni to blaznica? Na stotine je praznih dobrih vagonov, ki jih podjetja roteče prosijo, a vagoni stoje zagvozdeni na tirih ter se ne premakne-Grozno in bedas'o obenem.
Glede »elenjave je trg dobro zaloten.
Zeljnate glave »o padle v ceni; na debelo 3 do 3.50 K kg. Gob je že vedno dovolj na trgn po 8 do 12 K kg. Krompir se drii na ceni 6 do 7 K kg.
pira Zagreb tujcem naše proge na stežajl A železniško ministrstvo ne poseže t te škandalozne razmere, ki kriče do neba.
Nesposobnost, renitentnost in naravnost zločinska brezbrižnost groze trajno uničiti narodno gospodarstvo v Sloveniji. Da 3e prepreči katastrofa zaradi razmer po železnicah, mora biti poslej ena glavnih skrbi demokratskih poslancev in vse narodne skupščine. Treba je. da se osnuje poseben interministerijalni odbor, ki naj preišče utemeljenost vseh navedb Zveze industrijcev v Ljubljani in uvažuje nemudoma v resoluciji z dne 6. t. m. stavljene predloge. V Jugoslaviji se preveč politizira in strančari. A glavna so socijalna vprašanja: draginja, izzivana po zanikamem prometu, nezadovoljnost javnih, torej tudi železniških uslužbencev, kalamitete industrije in trgovine so vpra- j Zagrebški žitni trg. Dne 13. t. m. se Sanja, ki morajo biti rešena najprej. Ker ■ ie ponujala v Zagrebu postavno vojvodin-sicer nam preti vesoljni potop!	| ska postaja (za 100 kg v kronah) pšeni-
! ca po 1350—1380. koruza rumer.a 1160 do 1 1200, rž 1350—1370, oves 1100—1130,
Hmelj
Belgijski hmeljski trg. I* Bruslja poročajo: Letošnja hmeljska letina je znatno slabša od lanske. Zadnle dni se je
tržil letošnji hmelj po 135 do 175 belgijskih frankov za 50 kg.
Poljski hmeljski trg. Iz Varšave poročajo, da znaša letošnji pridelek hmelja v Poljski okoli 44.500 starih centov (po 50 kg). Povpraševanje po hmellu Je sla- 1 bo. Nekai partij se Je prodalo v zadnjem | času po 120.000—125.000 poljskih mark j za 50 kg.
Tržna poročila
Padanje nemške marke
Še nedavno sta imela naša krona in nemška marka enako vrednost. Danca je položaj popolnoma izpremenjen in 3e za okoli 10 naših kron dobi že 100 nemških mark. Izza umora Ratbenaua pada vrednost nemške valute sicer večinoma polagoma a stalno. Dne 10. t. m. je doživela marka zopet večji nepričakovani padec
moka št. 0 2200—2350, št. 2 2100—2250, št. 6 1900—2150, za krmo 1050—1100, otrobi 700—780. Tendenca nestalna.
5, Švedske T, Iz Kumunije ln Grčije po 1 razstavljalec. Obiskovalcev je bilo največ iz bližnjih držav, toda tudi iz oddaljenih držav je bila udeležba prav častna. Važnost- praškega sejma se lahko sodi tudi po tem, da so se ga udeležile oficielno trgovska misija ukrajinske sovjetske republike, trgovski oddelek le-tiškega poslaništva, trgovska misija Tu-nisa in zapadne Afrike ter predsedstvo republike Paraguav itd. Visokost zaključenih kupčij ni znana, ker vodstvo sejma ni delalo nikake tozadevne statistike. Prihodnji sejem se bo vršil od 12. do 20, marca 1923.
iiiffii v Spodnji Šiški 3
se proda pod ugodnimi pogoji.
Ponudbe se sprejemajo v pisarni dr. Kuharja, Kolodvorska ul. 8.
Kopirne role
(suhe in mokre)
THE REX Co„ LJubljana

Drobne vesti
= čekovni promet v mesecu septembru
pri čekovnih zavodih v Zagrebu in Ljubljani ter Poštni hranilnici v Sarajevu izkazuje: vlog in izplačil 343.180 z denar-
Ia pšenlcno moko
iz amerikanske pšenice po vzorcu nudi pa K 20 20 za kg na debelo, dokler prosta, kolodvor Ljubljana, tvrdka
Josip Zidar, Ljubljana
Dunajska cesta 31. 3553
h
Sezonska razprodaja Is? damskih klobukov
Kot francoski
iOpespoRdeotOnja}
za dopoldne, ter nadzorstvo in pomoč
dveh srednješolcev (deklica 13 let, deiek 11 let) za popoldne, se išče gospod ali dama. Plača po dogovoru, eventualno vea oskrba v hiši. Znauje klavirja prednost, toda ne pogoj. 1 onudbe pod »Ljubljana, poštni predal 79».	8»w
iii je dolar prvič prekoračil 8000. vendar !nim prometom v znesku 1„628,593.894 di-se je marka nastopne dni zopet nekoliko narjev. Od tega odpade na klirinški ^vir-popravila, da bo menda v kratkem na- ; nunski) promet 9006 man.pulacij v zne-
1X7	-	.1___ A f>n A!Tf\ Af"V"7	\J/«rih MPt
pri Ivi Si!er, Ljubljana, Kongresni trg 6. — 2Q3/0 popusta.
stopila, kakor vse kaže. ponovno rakovo pot. Ogromen padec marke je razviden iz tega, da je notiral dolar junija še 300, a sedaj notira že 2700 do 8000 mark.
Zadnji padec je prišel brez vsakega vidnega vzroka, zaradi česar je tembolj opravičeno razburil gospodarske kroge v Nemčiji. Taki nenadni hudi padci se porajajo, kakor vidimo iz prakse, le pri valutah, ki stojijo zelo nizko. Zato tudi marka nima, podobno kot avstrijska kro-
sku 169,050.097 Din. Novih računov se je otvorilo 95, a zatvorilo 8. število ime-jiteljev čekovnih računov ja bilo koncem septembra 7946. Stanje vlog koncem septembra je znašalo 224,539.703 dinarjev.
= Znižanje tarife za prevoz živinske krme. Poljedelsko ministrstvo sporoča, da je prometni minister dovolil olajšave za prevoz tritisoč vagonov živinske krme za pasivne kraje in to tako-le: 1.) za seno in slamo se bodo računale vozarine
iliuliii
v dimenzijah od 2 m naprej do 5 m, 3 cin debele, nadalje ogrodje, 20 m dolgo, za venecijansko žago kakor tudi železni parni kotel, 3 m dolg in 80 cm premera, se ugodno proda. Cenjene ponudbe pod „Hrast 7" na upravništvo „Jutra", "o«
ca nima. podoDno KOL avstrijsKa. Kro- -	, „	__
• i i j „	I po tarifnem razredu »C» za 5000 Kg, po
izgledov, da se v doglednem času e ....... . ,, „„ mnnn v<» 91
sanira. Vlada sicer pripravlja sanacijsko akcijo, ki bo v prvi vrsti naperjena proti devizni špekulaciji, vendar si Nemci sa-mi ne obetajo od tega velikega uspeha.
Vzrok zadnjem padcu marke zaenkrat niso bila reparacijska plačila in ne kak važen politični dogodek, pač pa nezaupanje inozemstva in domačinov v marko vsled ogromne inflacije papirnatega denarja in pasivnosti trgovinske bilance. Panični beg inozemstva in domačinov pred marko najhujše tlači sedaj nemško valuto.
Posledica padanja nemške valute so neprestano naraščajoče cene, ki naraščajo v večji meri, nego pada marka. V nekaterih predmetih so zaradi tega presegle cene že svetovno pariteto, tako n. pr. v tekstilni branži. Od trenutka, ko so nemški tvorničarji in trgovci, da se rešijo iz negotovosti kalkulacije v marki, postavili za temelj svoje kalkulacije ponudb in zaključkov, dolar in švicarski frank, so se začele domače cene vedno
specialni tarifi br. «3» za 10.000 kg. 2.) za zrnato hrano in mlinske proizvode (moka, otrobi itd.) se bo računala tarifa, ki je bila v veljavi 30. junija 1922 (popust 33 odst.). Znižane tarife veljajo pod 3ledečimi pogoji: 1.) Tovorni list mora biti adresiran na naslov Kmetijske družbe. kmetijskih podružnic, zveze kmetijskih zadrug ali občine. 2.) Tovornemu listu se mora priložiti uverenje izdano od strani poljedelskega ministrstva (Odelje-nje za stočarstvo), v katerem bo označeno, da je pošiljatev namenjena za preskrbo revnih krajev. Uverenje mora biti žigosano in numerirano od strani prometnega ministrstva. Duplikat tega uve-renja, istotako žigosan in numeriran od prometnega ministrstva, mora prejemnik pred prejemom robe predati železniški postaji. Ako unikat tega uverenja ni priložen tovornemu listu, ali ako se pri izdajanju pošilike ne predloži dunlikat, se bo računala polna vozarina. Krma se more nakupovati in izvažati iz Vojvodine
Oanala M 20 t»»acU Din. 3'—, mUh «ai3«l!n|lh B bnedi 1 Din. - TrjonH agiaal, doplaovanl«, »•■ »rtrniinm. do 80 basacH S On„ .aaklh nadaljnji* « b.rti 2 01«. — Plat« " aapr«|, (l_«hK« » —— znamkah.) N« •Dratan)« •• •eoo««ria la, aka I« vpraianjit prlloJana taamk. «a »dgovar. —
Skladiščnik
trgovine z lesom, tudi pisarniška mod, 20 let star, samski, temeljito verziran v lesni stroki, sprejemanju, oddaji, ekspediciji itd. ifeče službe. Cenj. ponudbe pod »Sposoben« na upravo »Jutra«.
1° Srcmn, Vzhodne Slavonije in Podonavja. bolj enačiti z inozemskimi. Danes se ze jZa plovenij0 ;e odobreno, da se lahko dogaja, da so ponudbe iz inozemstva za m:i 1W0 vn!ronov živinske krme. Kme-
Kajigovodjo, 3549
samostojnega, zmožnega bilance, obenem za pisarniške posle, sprejme Slovi-nsko pla-uinsko društvo. Služba celodnevna. Planinci imajo prednost. Plača po dogovoru. Prijave naj se pošljejo na Osrednji odbor S. P. D. v Ljubljani do 1, nov. 1922.
Šivilja 3547
10 do 30 odstotkov nižje. Poleg visokih cen, ki jih že težko ob-
za popravljanje perila in
___________ „	oblek gre na dom. Cenjene
Itijska dnižba. kmetijske podružnice, zve- ponudbe na upravo »Jutra« 79 kmetijskih zadrug in občine, ki reflek
čuti delavstvo in uradmštvo, povzroča	na"te znij>ane~terife. naj takoj pri
padec marke tudi naraščajočo brezpo- ., ^ gtevilo TOgOT0T krme ki Sh name selnnst. Zaradi visokih cen se izvoz ved- jraTa5(> h z~0raj' naštetih kraiev uvoziti, no bolj manjša in mnogo podjetij se že ;na nag]ov. Pokrajinska uprava, oddelek peča z mislijo omejitve obratov. Vse pri- |ra kraet,;;stv0 v Ljubljani (Marjanišče). da čakuje s težkimi skrbmi bodočo zimo.	more' pravočasno naročiti zadostno
Anarhija cen in kaotične razmere v > 5tevilo uvereni. Prijave naj vsebujejo: nemškem gospodnrstvu so takšne, da se natan&?n nas]n"v ,ini5tva al! občine, vr-
bo nemški vladi težko posrečilo kaos vsaj zaustaviti. Zato je tudi nemožnost popolnega izplačanja reparacij vedno večja. Kakor poročajo zadnje vesti, uvi-deva že tudi Francija, da je šla v svoiih zahtevah proti Nemčiji le predaleč, kajti prvi in glavni vzrok, da je nemška beda danes tolika, so brezdvomno reparacijska plačila.
gonov. O izdanih uvereniih «e bo vodila j Tečjega industrijskega pod-
.1____ -—;.,„„„„	i	..ali r.r:.ninniti rn..Cf., Il
10. ^ ~---- . --- f
Tudi lokomotiv Jugoslavija nima pre- Nadaljnje nazadovanje malo. Manjka nam pa v prvi vrs« spo- cen na !j«?Mjai?skem trglS sobneera osobja, strojevodii in kurjačev.	_	„., .
Tega je kriva vlada. Zaradi slabih plač	(Tržno poroclo.)
železniškega osobja so odšli v tujino ali Padanje cen se nadalje razvija. Izred-k drugim poklicem premnogi boljši pro- slab tovorni promet bistveno ovira fesionisti. Pri državnih železnicah ostav-ljajo služijo v tropah ter prestopajo v zasebna podjetja, ki plačujejo primerneje, iz reparacije dobivamo nove težke lokomotive. a zanje nimamo personala, včasih pa niti ne strojnega olja. Zato se ti dragoceni stroji že v nekaj tednih po-kvarjajo! Zaradi malenkostnih defektov stoje potem lokomotive po kurilnicah ali celo po odprtih tirih ter propadajo bolj in bolj. Toda merodajni činitelji ne po-skrbe, da bi se dobili strokovnjaki, ki bi lahko izvrševali manjša popravila doma, niti še danes niso poskrbeli železničarjem primernih stanovanj. Na državnem kolodvoru v Zagrebu stanujejo železničarji po vagonih, ki jih je na stotine, in v Dravljah pri Ljubljani je še danes S5 vagonskih železničarskih stanovanj. Mnogi obupajo in utečejo v druge poklice.
Ze več mesecev ne sprejema državna železnica v Zagrebu in Sisku transportov iz Slovenije, izvzemši železniški premog, železniški materijal in kvečjemu štiri do deset drugih vagonov. Vzlic temu direkcija državnih železnic v Zagrebu ni objavila omejitve prometa. Zato prihaja tuja roba iz Madžarske na naše proge iztočno od Zagreha ter trajno zapira pot r.ašlm transportom. Naša roba ne more nikamor ali leži nepremično na postajah, produkti domače industrije se odrivsio in propadajo po vagonih. Naše tovarne ne moreio izvrševati naročil: zato Da od-
vpliv konkurence cenejšega blaga. Slanina debelih prašičev je padla na 116 K, salo 120 K, na debelo s kožo 100 K. Nar kup je neznaten, ker je pričakovati na-daljnega padca cen slanine kot masti. Domača mast 130 K, smerikanska 116 K. Pri nakupu soljene slanine na debelo in drobno se opozarjajo interesenti, da pazijo na kvaliteto blaga. Manjvredno blago naj 3e naznani tržnemu nadzorstvu.
Svinjsko meso prve vrste 90 K: na debelo se prodaja meso celih prašičev po 70 do 76 K. Cena govejemu mesu je padla za 1 Din pri kg. V mesnicah najvišja
sta krme (seno ali slsm?) in število va-
pod »Spretua šivilja 48».
Krasna oprava,
popolnoma nova. fina masivna spalnica (svetla), jedilnica (temnordfča), se proda, češnjev les. Naslov pove uprava »Jutra«. i!526
Glaaovir,
dobro ohranjen, se proda. Poizve se v hotelu Sekovanič, Bled. 3533
Stanovanja 3552
za visokošolko se odda. Even-tua'no tudi s hrano. Električna razsvetljava. Naslov v upravi »Jutra«
Akademik, 3507
jurist, išče sobo, če mogoče z električno razsvetljavo. Ponudbe pod »Akademik«, Polzela pri Celju, poštnoležeče.
Kleparskega pomočnika 3522
spisjiLem v trajno delo. Hrana in stauovauje v hiši. Plača po dogovor -. Alojzij Korče, klepar v Cerknici pri Rakeku.
Kojigovodia - bilasoist
jetja i.eli premeniti mesto k industrijskemu podjetju, trgovini ali zadrugi. Ponudbe na upravništvo «Jutra» pod »Stalno«. 3484
Inteligentna državna neadnioa
stroga evidenca.
Trgovlnsko-lndustrijsko-obrtna razstava v Novem Sadu. Te dni se je vršilo v Novem Sadu posvetovanje privredni-kov, ki so sklenili, da se vrši prihodnje leto v Novem Sadu z ozirom na v»like stroške le pokrajinska (za Vojvodino) trgovinsko-indn^trijsko-obrtna razstava, na kateri bodo mogli razstaviti razstav- 'želi mesta kontoristinje ah ljalci iz cele države.	: blagajničarke v Sloveniji ah
= Carinski nadavek v Bolgariji se j0 * Dalmaciji. Cenjene ponudbe » ^ i. na upravništvo »jutra« pod s 1. oktobrom povis.il od 1400 na 1500 ; * »Vestni«. 3518 papirnatih levov za 100 zlatih levov.
= Nemška indeksna številka cen v veletrgovini, preračunana za 6. t m., kaže napram dobi pred vojno povišanje blagovnih cen za" 440.9krat. Veletrgovinska indeksna številka državnega statističnega urada povprečna za september kaže zvišanje con napram predvojni dobi za 274.2krat proti 179.9kratnemn zvišanju v avgustu.
= Naraščanje cen v Nemčiji. Zaradi neprestanega nazadovanja vrednosti marke se vedno ponovno povišujejo cene raznim izdelkom nemške industrije. S 1. oktobrom 6» se zopet povišale eene železu. a se pripravlja že novo povišanje.
Hiša, 2559
enonadstropna, a večjim vrtom, pripravna za kakega podjetni: a, se pro.la. Naslov v upravi »Jutra«.
Enonadstrcpso hišo
i devetimi stanovanji na Seiu prodam. Vpraša so Vodmat-ska ulica 4/a, Moste pri Ljubljani. 3516
£«le, eahe Jedilne gobe,
lepe, se kupijo po najvišji dnevni ceni. Vzcrci s ponudbo tij sc pošljejo na Fr. Krašovic, St. Jurij ob Taboru.	3508
cena 60 K, na trgu 56 K, meso tretje Z 10. oktobrom so se povišale cene ka-
vrste 3-1 do 40 K, druge vrste 42 do " 50 K. Kvaliteta govejega mesa v celoti je sedaj prav dobra. — Glede špecerijskega bla-ga je pričakovati v kratkem znižanje cen. — Cene domači moki so pričele padati; št.O 24 K, ameriška moka št. 0 22 K. Ko dospe v Ljubljano še večja množina ameriške moke, se bodo morale cene domače moke zenačiti s ceno ameriške. Črna ameriška krušnja moka 19 do 20 K.
Cena kruhu je bila pretočeni teden 28 K za kg belega kruha. Peki se opozarjajo, da je ta cena previsoka in da se bo brez obzira sodno postopalo proti onim, ki bodo vzdrževali nadalje to ceno. Izgovor na drago kupljene zaloge je brezpredmeten, ker so bili peki pravočasno obveščeni o tendenci moke.
Divjačina
liju za 29.66 odst.
= Letošnja žetev v Poljski je po «ta-tističnih podatkih za okoli 15 odst. boljša od lanske.
■= Uspeh V. mednarodnega vzorčnega velikega sejma v Pragi. Uspeh letošnjega praškega mednarodnega sejma, ki je trajal od 3. do 10. septembra, je bil velik. Udeležba na sejmn je bila prav številna. Ogla.3ilo se je 2796 razstavljalcev,
ki so prosili za 30.742 kvadratnih me- j - -J-	"" cenah .
trov prostora. Načelstvo sejma je pripu- | P° ""jpuvuiju j	r j
stilo le 2186 razstavljalcev ter jim od- ]	p	A,
kazalo 19.320 kv. metrov prostora. Raz- ;	. . ..
stavilo ie po državah: Iz Češkoslovaške 19C]EtP3OVIIia Z 015|SCin0 10 PEPjiHljC
Iri^.flLS »J?: a iCakovee, Medflmurie.
Zimska suknja
in čevlji se prodado. Rimska cesta št. 9/II vrata 16.
Kompletni kin* 5657
(Glasprojektion) n> s -somi potrebščinami prods Kupec naj vpraša v npravi »Jntra«.
cJ nSLikSTNKB
Na domačo debro brano
sprejmem več gospodov. Cena
veliko lesno industrijsko podjetje s poslopji, kompletnimi stroji za mizarsko tovarno, lokomobilo itd., primerno tudi za preureditev t drugo industrijsko poJjetje. Cena pet milijonov kron; nad 100 posestev v bližini Maribora, od 300.000 do pet milijonov kron, vile in stanovanjske hiše v Mariboru, Ptuju, Celju, Brežicah, Ljubljani, Mokronogu, Gracu ter v vseh krajih S ovenije. Stanovanje v nekaterih takoj. Cena 400.000 do dva milijon* kron;
dve krasni, dvonadstropni i.iši v Mariboru, z velikim vrtom, avtogaražo, hlevi za konje itd., v najlepšem delu mesta, kleti, pripravne ssa vinsko veletrgovino ali kako industrijo. Cena štiri milijone kron;
eiio- ia dvo stanovanjsko hiše v Studencih, Pobrežju, Novi vasi pri Mariboru. Cena od 4' 0.000 do 800.000 K. Stanovanj« i takoj;
fevdalen grad na HrvaŠkem, dobro ohranjen, čez 20 stanovanjskih prostorov, kapela, dvorane, šest oralov zemlje, gospodarska poslopja, 10 minut od kolodvora. Cena tri milijone kron, pripraven tudi za veliko industrijsko podjetje;
zamenja:
hiše v Gracu, Celju, Ljubljani z hišami v Mariboru-
kupi:
BUad inženir, 3536
sedaj vojak v Mari' oru, išče inštruktorja za nemški jezik. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod št. 60C0
K i400'— mesečno. Poizve gozdna posestva t vsa-se v upravi »Jutra«. 3534 j tem obsegu, vilo v bližini
parka v Mariboru, vino frradna posestva in tovarniško poslopje;
išče:
še tri družabnike za pre-
vzetje in adaptacijo velikega hotelskega podjetja, z velikim kompleksom poslopij v Mariboru, najpro-inetnejša točka, s kapitalom skupaj tri milijona kron, drug kapital že za-siguran. Primerno za hotelirje, mesarje, peke ia stavbenike, ki si hočejo zasigurati lokale, dobavo in adaptacijska dela; družabnike za pristop k raznim industrijskim, trgovskim in obrtniškim podjetjem, h konc. priv. bančnemu podjetju itd.;
Soliden trgoveo
vzame uianufakturno blago v komisijo za prodajo. Dopisi pod »Solidou trgovec« na podružnico »Jutra«, Maribor.
Kono. prometna pisarna
„UNiVEazaL"
v Mariboru, Aleksandrova oesta 28 proda: 3550 Bazvlto elektrotehnično podjetje z vsem inventarjem in materijalom,
i velikimi lokali, sredi -----
mesta, s koncesijo. Cena dve sobi, sredi mesta Ma-dva in pol milijona kron. ribor, primerne za pisarno Priložnostni nakup;	[ in plača visoko najemnino.
Ukrajine 39 iz Avstrije 28. iz Italijo 6, j Anglije 7, Nizozemske 5, Jugoslavije 5, i Švice 8. Belgije 5. Amerike 5. Španske J
Fosorl	Pozor!
Pravi ,Gciser'-Sevl]i, čevlji za smuči ter lovski čevlji
^	vseh vrat se izdelujejo v znani solidni čev-
kakor srne zajce, taaane, trese,	!jarBki delavnici	?f
^tace - - Mm in M Brojer
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) 1.
Istotam se izdelujejo tndi vse vrste drugih obuval, od najpreprostejše do najfinejše izdelave.
Cen« solidne 1 Postrežba točnal
Brzojavni naslov: Vajda Čakovec.
loterurban telefon št 59. 83
Conan Doyl®i
Soba nočne strahote
h angleščine preložil Zvonlmlr Kosem.
Salon pri Masooovih je bil kaj čuden prostor. Na enem kraju sam luksus. Globok divan, nizki naslanjači, dragoceni kipi in bogati eksotični za-stori — vse to je bil lep okvir za lepo ženo, katera je bila tu gospodarica. Mason, mlad, bogat bankir, očividno tli štedil niti napora niti stroSkov, da zadovolji željam in željicam svoje gene. Bilo je to naposled popolnoma naravno, kajti ona je mnogo storila njemu na ljubo.
Ena izmed najbolj slavnih francoskih plesalk, junakinja desetorice iz-vanrednih pustolovščin, ee je odrekla svojemu življenju bučnih zabav in se odločila, da deli usodo mladega Ame-rikanca, čigar življenje se je tako zelo razlikovalo od njenega dosedanjega življenja. Z vsem, kar nudi bogastvo, kar je mogoče kupiti lepega in razkošnega, je skušal, da ji nadomesti, kar je izgubila. Mnogim se je zdele to skoraj smešno, pretiravano, ali on je bil že tak; tudi kakor mož je ostal ljubimec svoje žene in se ni tega niti najmanj sramoval. Da, še celo prisotnost tujih oseb ga ni motila, da bi ji ne izkazoval obilja svojih čuvstev.
Ali ta soba je bila čudna. Na prvi pogled se je zdela zelo prijetna; toda če se je mudil človek v njej nekoliko dalje, je začutil njene mračne posebnosti! Bila je tiha — izvanredno tiha. Na bogatih, težkih preprogah je tonil korak brez najmanjšega odjeka, brez glasu — kakor na mahu. Še borba, — padec telesa — tudi to bi ostalo brez glasu. Bila je brezbarvna, ▼ večno za-mračeni svetlobi. Niti opremljena ni bila z enakim okusom. Kakor da je mlademu bankirju ravno v času, ko je trosil tisoče in tisoče za ta budoar, zagrozil polom in je moral prenehati z nadaljnimi nabavami. Stran k ulici je bila vprav bajna; nasprotna stran je bila gola, &koraj špartanska, prebivališče kakega asketa, a ne žene, ki ljubi naslado. Mogoče je bil to tudi razlog, da je zahajala ona semkaj samo za par ur na dan. Ali kadar je bila tukaj — vsa soba je dajala Lucilli Mason izraz popolnoma drugačne, opasnejše žene nego sicer.
Opasno — to je bila prava beseda. Kdo bi mogel o tem podvomiti, kadar je videl, kako se je zleknila na divanu s prekritim medvedjim krznom? Naslonila se je na desno laket, si podprla z roko nežni, toda odločni podbradek, medtem ko so ji oči, velike, ljubke, ali
tajruafvene, itaKor začaran® rfCrmele
predse. V tem pogledu Je bila posebna strahota. Bilo je to lepo lice — skoraj lice deteta, a vendar je stavila nanje priroda nekak po6eben žig, izraz zagoneten, kakor da se za vso to bla-goetjo skriva zloba. Mnogi so opazili, da psi beže pr6d njo in da se deca boji in izogiblje njenega milovanja. So instinkti, ki so globlji od razuma
Tistega popoldneva ee jI je moralo zgoditi nekaj posebnega. V roki je držala pismo, katero je že dvakrat pre-čitala z namršenimi nežnimi obrvmi, s črto groze na razkošnih ustnicah. Naenkrat se zdrzne in senca strahu ublaži zlobo na njenem licu. Dvigne se na roko in prične uporno gledati na vrata. Prisluškovala je pozorno — prisluškovala nečemu, česar se je bala. Za čas s« zaziblje smešek olajšave na njenem lepem licu. Potem skrije naglo. x omračenim obrazom, pismo v nedra Komaj je to storila, se odpro vrata in v sobo stopi z brzim korakom mlad človek.
BiljeArhie Mason, njen moZ — mož, katerega je ljubila, mož, kateremu je žrtvovala svojo evropsko slavo, mož, na katerega je gledala zdaj kakor na zapreko nove in tajne naslade.
Amerikanec je bil človek svojih tridesetih let. skrbno obritih lic, po rasti atlet, oblečen brezhibno, kakor pravi gentleman. Postal je na pragu s pre-križanima rokama, z ostrim pogledom na svoji ženi, na njenem obrazu, ki bi se mogel imenovati tudi lep, da bi ne bilo teh preživahnih oči. Še vedno je sloneia na divanu, a oči so ji strmele v njegove. Bilo je nekaj strahotnega v tem nemem gledanju. Drug drugega sta izpraševala, in vsak je občutil v mislih, da bo odgovor na vprašanje življenske važnosti. On je mogel vprašati: »Kaj si storila?* Ona pa kakor da je namesto odgovora govorila: »Kaj veš?* Naposled stopi on naprej, sede na medvedje krzno kraj nje, prime z obema rokama njeno nežno glavico in jo obrne proti sebi.
»Lucilla*, reče on, »ti me hočeš zastrupiti?*
Ona od skoči od njega s strahom na licu, z drhtljajem na ustnicah. Beseda ji je zastala, in njeno iznenadenje se je zrcalilo v izrazu njenega lica. Poskušala je, da bi vstala, toda njegova roka jo je zadržala. In on zopet stavi vprašanje, ali zdaj globlje v svoji strašni kratkoči:
»Lucilla, zakaj me hočeš zastrupiti?*
»Ampak saj si nor, Arhie! Nori* — krikne ona.
Njegov odgovor kakor da jo hoče zadaviti. Z bledimi ustnicami in upa-
Timi ffcT ga Je mogla samo giw*tt, t
brezmočnhn molčanjem, medtem ko je jemal iz žepa majhno stekleničico in jo stavil njej pred oči.
«To sem našel v tvoji šatuljl za dragulje!* reče on mirno.
Dvakrat je poskusila, da izpregovori. ali obakrat ji je zastal glas. Naposled je nekako spravila na dan sledeče besede:
»Nisem — nikoli — uporabila!*
Roka mu je zopet segla v žep. Izvlekel je list papirja, ga razmotal in ga ji stavil pred oči.
«To je potrdilo dr. Aguusa. Pravi, da je tu 12 gramov antimona. Imam tudi potrdilo Da Vala, kemičarja, ki ti ga je prodal.*
Lice ji je postalo strašno. Tu ne more reči ničesar. Mogla bi samo še lagati, ali čemu kakšen smisel bi imelo to?
»Torej?* vpraša on.
Ni bilo odgovora, razen geste, groze in prošnje.
»Zakaj?* reče on. »Hotel bi vedeti, zakaj?*
Medtem, ko je tako govoril, mu je oko opazilo rob lističa v njenih nedrih. V trenotku ga je zagrabil. S strašnim krikom mu ga je hotela iztrgati, ali on ga je zadržal pred njo z eno samo roko, medtem ko so mu oči z bliskovito brzino preletele vrstice.
»Campbell!* šepne on. »Torej Campbell!*
Ona zopet zbere svojo hrabrost. Lice ji je postalo ostro in dostojanstveno. Oči 60 se | lesketale kakor svetle bodice.
«Da,» reče ona. »Zaradi Campbella.*
»Zaboga! In ravno on mora biti!*
Vstane in gre po sobi. Campbell njegov najboljši prijatelj, človek, katerega je toliko cenil, vzor samopre-magovanja, hrabrosti, popoln človek. On je torej postal žrtev te sirene, in on je tako globoko padel, da je prevaral, ne sicer z delom, z nakano človeka, ki mu je prijatelj! Neverjetno — ali vendar je tu strastno pismo, v katerem zaklinja njegovo ženo, naj gre ž njim, naj pobegne, naj bo njegova. Vsaka beseda pisma je dokazovala, da Campbell niti ne misli na Ma-sonovo smrt, ki bi odstranila vse zapreke. Ta peklenska nakana se je porodila torej le v mozgu te žene.
Mason je bil redek človek, filozof, mislec, poln iskrene in široke simpatije za ljudi. Samo za trenotek je srd poplavil njegovo dušo. V tem hipu bi bil lehko ubil Campbella in ženo in odšel tudi sam v smrt. Z občutjem človeka, ki je storil samo nekoliko korakov, so ga začele obdajati blažje
nrtsn. Kaj pa prarraprar Canrp-bellu? Saj je vendar poznal vso zapeljivost svoje žene! NI bila to samo njena fizična lepota. Imela je neko posebno lastnost, da zavzame moškega, da ga potegne popolnoma v svoj čarobni krog. zruši njegovo ambicijo in kreposti. Ravno tu se je pokazaja vsa nepremagljiva moč njenih mrež. Sam se je spominjal svoje preteklosti. Tedaj je bila svobodna — vsaj mislil je tako — in on jo je mogel vzeti za ženo. Ali recimo, da bi ne bila svobodna? Pa da bi ga bila istotako očarala? Ne bi li bil storil on istega? Da. tudi on bi ji popustil. Cemu naj bi bil torej tako strog napram svojemu nesrečnemu prijatelju? Ko je zdaj pomislil na Campbella, je občutil zanj samo usmiljenje in simpatijo.
A ona? Ležala je na divanu kakor onemogel metulj, z razpršenimi sanjami, z odkrito spletko, z mračno in opasno bodočnostjo. Pa tudi zanjo se je njegovo občutje zmehčalo. Poznal je njeno zgodovino. Poznal jo kakor od ranega detinstva pokvarjen stvor, neobrzdan, v svesti si samo svoje lej>ote, čara in poželjenja. Ona ni nikoli poznala zaprek. In zdaj, ko so se povile, jih je skušala odstraniti. Ali ko je že došla do tega, ni li to najboljši dokaz, da on ni človek, ki bi mogel prinesti v njeno dušo mir in zadovoljstvo? Preresen, prehladen je za to dete juga. Kakor dvoje nasprotij se približujeta drug drugemu, ali trajno ne moreta biti skupaj. On, njegov superi-ornejši mozeg, mora prevzeti nase odgovornost za situacijo. In njegovo srce je občutilo zanjo kakor za slabotno dete v ne priliki. Nekaj časa je hodil po sobi s stisnjenimi [>estmi in mrkim obrazom. Naenkrat sede z naglo kretnjo kraj nje in prime njeno hladno nepremično roko. Mozeg mu preleti misel: »Ali je to kavalirstvo ali slabost?* — To vprašanje mu je brnelo po ušesih in se valilo pred njegove oči. kakor da se bo vsak čas materi-jaliziralo. Bila je to težka borba, ali naposled zmaga on.
»Draga moja, tebi treba izbire med nama dvema,* reče on. »Ako si uver-jena, zares uverjena, da bi te mogel Campbell osrečiti, ti nočem biti v na-potje.*
»Torej ločitev?* šepne ona
Roka mu stisne stekleničico:
»Ločitev!*
Nova čudna svetloba zabliskne v njenih očeh. Tega človeka še ni bila poznala. Na njem, kakor da je počival odsev junaka, svetnika kateri se more povzpeti na nečloveško višino nesebične kreposti.
»Artile!* vzklikne ona. »AS ml m»
reš oprostiti?*
On se ji nasmehlja In ooa ie i*
proži proti njemu roke, da bi ga objela, ko se začuje na vratih trkanje in se pojavi sluga s tajinstvenhn načinom, kakor se je vse dogajalo r tej aventinski sobi. Na pladnju je prinesel posetnico. Ona pogleda.
»Kapitan Campbell! Nočem ga vf. deti.*
Mason skoči na noge.
»Nasprotno — naj samo vstopil Takoj, prosim!*
Nekoliko sekund zatem stopi v sobo visok, mlad častnik. Vstopil je s smehljajem na lepem licu. ali ko so se vrata za njim zaprla, mu je dobil obraz strašen izraz. Postal je in neodločno gledal soproga.
»Torej?* vpraša on.
Mason stopi k njemu in mu polož! roko na ramo.
»Jaz se ne jezim.* reče on.
»Jeziš?*
»Da, jaz vem vse. Ali jaz M storil
v tvojem slučaju mogoče enako.*
Campbell stopi korak nazaj, z vpra-šujočimi očmi na gospč. Ona pokima in dražestno zmigne z rameni. Mason se nasmehlja.
»Ne boj se, da je to kakšna past za preiskovanje! Midva sva se o tem iskreno razgovarjala. Glej. Jeck, vedno si bil smel človek. Evo ti stekleničico! Vseeno je, kako je semkaj došla. Ako jo eden od naju izpije, je situacija izčiščena.*
Glas mu je postal divji, kakor v deliriju.
»Pristaneš, Jack?*
Častnik pokima z glavo.
»Ne, zaboga ne!* zakriči žena.
Mason je odmašil stekleničico, stopil k mizi in potegnil iz predala karte.
»Njej ne moremo prepustiti odgovornosti,* reče on. »Ajde, Jack! Kdor potegne črno, naj izpije!*
Vojnik se približa mizi in se dotakne usodnih kart. Ženine oči se za-bliskajo v sobni temini s svetlobo oč; zblaznelega...
»Arhie, nikar!* vikne zopet njen glas. »Pusti — jaz sem tvoja, samo tvoja! Jaz ga ne maram. Evo ti dokaza!*
In prej nego so mogli preprečiti, skoči ona kakor panter, iztrga stekleničico in jo nagne k svojim ustom. Na debeli preprogi se je zadušil padec njenega telesa. V sobi je nastala p* polna tema.. <
S
a
to
id <
8* O
Ul
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:
Ljubljana, Sodna.
Tel. Int. 461.
ulica
IX.
8440
3
Največji dsanrls::!
29
katere plačate, Vam nastanejo, Ako ne gledate na to, kjer nakupujete, izgubite denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poizkusite enkrat z ilustriranim katalogom tvrdke H. Suttner (imetnik Henri Maire) V Ljubljani it. 6. Ta Vam svetu,e resnično dobre ure, špecijalne znamke »1K0« iz lastne tvornice v Švici, kakor tudi druge dobre žepne ure, zapestne ure, svetilne in stenske ure, verižice, prstane, zapestnice, uhaae, namizno orodje, krstna in birmska darila in vso drugo zlatnino in srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. škarje, nože, britve, lasestrižne in brivske stroje, gteklorezec, doze za tobak, svalčice in smodke, nažigače in denarnice kupite dobro in ceno pri tvrdki:
H. SUTTNER (imetnik Henri Maire) v Ljubljani it. 6.
dr. Raznožnik
86 je stalno naselil v Ložu. Ordinlra
od 8. do 12. ure. Ob petkih dopoldne ordinlra Se nadalje v Cirknici. 3540
Med. univ. 8361
dr. Rudolf Zaletel
ordinlra vsak dan od 9. do II. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne v Šelenburgovl ulici št 6, nadstropje.
Učiteljica
z materjo, premeščena v Ljubljano,
išče meblirano sobo
po možnosti v sredini mesta, s posebnim vbodom. Ponadbe pod „Uči-teljica is Beograda" na upravo .Jutra".	3615
Blago za prevleko divanov in druzega pohištva v veliki izbiri, dalje različno platno in iute za tapetnihe, sedlarje itd. priporoča tvrdka 84/vi
9.2 E. m ernl »S*
BLUZE
spodnja krila, predpasniki* stezniki
pri
A. Sinkovsc nast. K. SOSS
Ljubljana
43/1V Mestni trg 19.
j gumijev podpetnik
ln
ohranjata Vaše obuvalo trpežno fn ele-
Dobi se > vseh boljših trgovinah za kože ter na veliko pri BERSON-KAUCUK, d. d. Zagreb, Wilsonov trg 7.
* >	. L*1 t	LI U
sta bila &fez obleta
sedaj tega ni treba, ker wt dobe vsakovrstne
obleke za gospode, dame in otroke
t trgovini
0. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni t*g S-©
Oblačilnica za Slovenijo, r. z. z o. z. v Ljubljani
(zadružno pod|etJe).	., „	_ ,
Centralno s,,« v ^S^^rT^ * ' " ^
Velika zaloga solidnega manufakturnega blaga!
Cene znatno znižane vsled pocenjevalne akcije!
Definitivni
državni nameščenci dobe zopet blago proti odplačilu v mesečnih obrokih ob običajni garanciji likvidujoče oblasti.
Domače vesti
*	Avdijence pri kralju. V petek je sprejel kralj Aleksander v posebni avdijenci državnega svetnika dr. Frana Potočnjaka in arheologa monsig. Bu-Iiča.
*	Prenos Negoševik kosti na Lov-
čen. Beograjski Časopisi poročajo, da je prispel v Beograd dr. Gavrilo Božič, metropolit Črne gore, ki poseti predsednika vlade, da se določi program za svečan prenos Negoševih kosti iz Cetinja na Lovčen.
*	16 milijonov za invalide. Iz Beograda se brzojavno poroča: Invalidsko udruženje prejme še tekom meseca oktobra šestnajst milijonov dinarjev kot podporo za invalide do 1. novembra t1.
*	Kredit za regulacijo Drave. Ministrstvo poljoprivrede je odobrilo za regulacijo Drave od Maribora do Meči jimurja kredit v znesku 569.000 dinarjev ter za izredna popravila ob Dravi še vsoto 1,243.000 Din. Z delom bodo pričeli če tekom letošnje jeseni.
*	Slovensko šolsko društvo za Koroško. Koroški Slovenci so si ustanovili »Slovensko šolsko društvo* s sedežem v Celovcu (Vetrinjsko predmestje 26/1.). Povodom druge obletnice plebiscita je društvo obnovilo svoje delo. V prvi vrsti zbira darove, ki se bodo redno izkazovali v »Koroškem Slovencu*. »Slovensko šolsko društvo* ima enak namen, kakor naša Družba sv. Cirila in Metoda.
*	Pokret železniških uradnikov in nameščencev v Zagrebu. Danes pred-poldne se vrši v dvorani jahalnice na Saimištu v Zagrebu skupščina s sledečim dnevnim" redom: 1.) Izenačenje plač in draginjskih doklad za vse železničarje v kraljevini: 2.) službena pragmatika; 3.) službena obleka in pavšal; 4.) stanarina. — Sklicatelji so izdali proglas, s katerim vse železničarje pozivajo na skupščino, ki bo izvolila deputacijo. da pri želez: ":Vm ministru še enkrat posreduje za ureditev železničarskih razmer.
*	Vedno lepše. Svobodoljubna Italija vedno bolj kaže svojo mržnjo nasproti našim ne odrešenim bratom v Julijski Krajini. Goriška notarska zbornica je svoje člane pozvala, da si takoj oskrbe pečate in štampilije v izključno italijanskem jeziku.
*	Ponesrečen fašistovsk; shod v Prvačini se je vršil prošlo nedeljo. Ustanovili so tudi v Prvačini fašistovsko organizacijo, v katero so prisilili vse odvisne nastavljence državnih in italijanskih privatnih podjetij. Nadejali so se. da bo pristopilo tudi več domačinov, pa so se urezali. ker so podcenjevali narodno zavednost »PrvaČkov-:ev». Svoj shod so imeli pri Pahorju, kjer so se fašistovski govorniki trudili poslušalce uveriti, da se Italija ne more nikdar odreči Julijski Krajini, ker je žrtvovala za njo nad pol milijona vojakov. Vrhu tega so dokazovali, kako nesrečna je Ljubljana in kako slabo se ji godi pod »srbskim jarmom*. V fašistovsko organizacijo so zlasti vabili s prerokovanjem, da bodo fašisti v najkrajšem času prevzeli vlado v Rimu in da bodo potem po mili volji gospodovali celi Italiji. Po shodu so priredili ples. na katerega so vabili tudj slovenska dekleta, a seveda zaman. Zato pa so potem razgrajali celo noč po Prvačini in se rotili, da pridejo v štirinajstih dneh zopet, potem pn bodo že obračunali z neposlušnimi Pr-vačkovci.
*	Za pouk in zabavo. »Naprej* z dno 15. oktobra prinaša v poročilu o sklepu demokratske stranke z dne 10. do 32. t. m. Jied drugim dobesedno sledeče: »Demokratska stranka ie sedaj, ko se je izrekla za enotno in proti reviziji zloglasne ustave, obsojena na smrt.* Sodba gosp. Bernota je demokratsko stranko tako prestrašila, da bo prihodnje dni vložila prošnjo regentu SSJ za nomiiostitev v dosmrtno ječo. Takso bo plačala v Zvonimirjevih »peka*.
*	Zvišanje taks za rlgoroze. Fakultetni svet juridične fakultete v Ljubljani je na svoji seji dne 13. oktobra sklenil, da ?e poviSajo takse za stroge izpite (rigo-
klopljeni motorji v mesecih oktober, februar in marc ustaviti ob 17. uri, v mesecih november, december in januar pa že ob 16. uri. Prestopki se bodo kaznovali z odklopitvijo dotičnega motorja od električnega omrežja.
*	Ambulatorij za kožne in venerične bolezni v Celju. V zmislu naredbe za pobijanje in zdravljenje spolnih bolezni se je ustanovil v Celju brezplačen zdravniški državni ambulatorij za kožne in venerične bolezni. Vodstvo ambulatorija je poverjeno primariju dr. Ivanu Rajšpu. Dan otvoritve ambulatorija 3e naznani pozneje. Temu ambulatoriju je glede evidence spolnobolnih oseb dodeljeno prebivalstvo celjskega, slovenjgraškega in brežiškega političnega okraja,
*	Nova lekarna v Mokronogu. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo mag. pharm. Ivanu Grahku koncesijo za ustanovitev in obratovanje nove javne lekarne v Mokronogu.
*	Stroški za potovanje v Pasteurjeve zavode. Minister za narodno zdravje je odredil, da morajo izza dne 1. novembra 1922 3troške za potovanje v Pasteurjeve zavode in nazaj za osebe, ki so jih ugriznile stekle ali stekline sumljive živali ali osebe, trpeti občine in sicer za osebe, ki pripadajo njih občini, kakor tudi za osebe, katerih pristojnost ni znana, ki pa stanujejo v občini.
*	Prijava življensldh potrebščin. S členom 2. pravilnika za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije se nalaga proizvajalcem, trgovcem, skladiščem in promotnim podjetjem, ki imajo v zalogi življenske potrebščine v svojih ali tujih prostorih ali jih hranijo za drage, da mo rajo najkasneje do vsakega desetesra dne v mesecu prijaviti državnim policijskim (političnim) oblastvom prve stopnje, v krajih pa, kjer takih ni, občinskim ob lastvom natančne količine življenskih potrebščin. Za sedaj odreja ministrstvo za socialno politiko, da je prijavljati količine: pšenice, rži, koruze, ječmena, ovsa, pšenične moke — posebej krušne in za kuhanje — koruzne moke. otrobov in kokolja. Interesenti se opozarjajo na prijavljanje v predpisanem času. da se izogne,jo stroškov strokovnjakom, ki pregledujejo poslovne knjige, ra*une in osta le papirje vsem, ki ne bi v predpisanem roku predložili prijav pristojnemu ob-lastvu.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl včeraj Ivan Verhovec, dimnikarski mojster in hišni posestnik. Bil je zvest pristaš naše stranke. Bodi mu ohranjen trajen spomin!
*	Posestnikom zemljišč na ljubljanskem barju. V petek dne 13. oktobra se je novo sestavljeni glavni odbor za rn.zmočvir-jenje ljubljanskega barja konstituiral ta-ko-le: Predsednik: inž. Matevž Kosmač, poljedelski in kulturni inženjer v Ljubljani, Dalmatinova ulica 11; podpredsednik in tajnik: Franc Svigelj, magistratni svetnik v Ljubljani, Dolenjska cesta 18; blagajnik: Anton Likozar, mestni šolski vodja, Karolinška zemlja. 40; revizorja računov: inž. Josip Lenarčič, veleposestnik na Verdu št. 28; Andrej Knez, posestnik na Viču. — Odborniki: Matija Babšek, posestnik Stepanja vas 7, Anton Rotar, posestnik v Podsmroki 5t. 7; Lov-ro Vrhovec, posestnik v Dragomeru št. 5 Valentin Novak, posestnik v Notranjih Goricah št. 39; Miha Jerina, posestnik v Blatni Brezovici št. 25: Franc Tršar. posestnik na Verdu št. 23; Franc Svigelj, posestnik na Bregu St. 11; Vladimir Pe-ruzzi v Lipah št. 1; Franc Kraljič, posestnik na l?u št. 78; Anton Gris, pos. in župan, Pijava Gorica 11; Dr. Franc Spiller-Movs, okrajni glavar, pravni referent pri odd. pokr. vlade za kmetijstvo; inž. Lojze Hočevar, nadkomisar generalne inšpekcije voda v Ljubljani.
*	Vojna odškodnina jugoslovanskih državljanov. Društvo «Soča» naznanja, da je ministrstvo za socialno politiko ugodilo društveni prošnji ter naročilo zbiranje prijav za vojno odškodnino jugoslovanskih državljanov. Vsled tega veljajo pred pisi. ki določajo način prijave za srbijan-ske državljane, tudi za vse drage. Prijave morajo biti tedaj potrjene ali sodnij-
uovisaju «u\.oc m otiugo iz-j/iio >."6"-	>-	- • -	-
roze) počenši s študijskim letom 1922/23 *ko, ali cd lastnoročno podpisanih prič na 950 Din	'Q sev°da sestavljene kolikor mogoče
*	"Sprejem akademikov v Akademski testno. Prijavam je priložiti tudi druge kolegij. Včeraj se je vršila zaključna se- dokazne listine, najbolje v poverjenem ia načelstva »Akademskega kolegija*, na kateri so bili na novo sprejeti v akademski kolegij akademiki. Vseh prošenj za sprejem je bilo vloženih nad 220, sprejeti pa je bilo mogoče le 123. Sprejetih je 50 tehnikov, 27 juristov. 24 medicin-cev in 22 filozofov. Med njimi so večinoma dijaki z odličnimi učnimi uspehi. Oni, ki še polagajo izpite, so sprejeti le pogojno, da v določenem terminu zadoste predpisom. V pondeljek popoldne bo vse sprejete akademike pregledal hišni zdrav nik dr. Avramovič, nakar bodo zasedli dodeljene jim sobe.
•	Policijska ura v zimskem času. Pokrajinska uprava za Slovenijo je za vse kraje v svojem področju, izvzemši mesta Ljubljano, Maribor, Ptuj, Celje. Krani in Novo mesto, določila za zimski čas kot policijsko uro za gostilne 22.. za kavarne pa 23. uro.
•	Uradovanja pri okrožnem in okrajnem sodišču v Celju. S 15. oktobrom t. L se uvedejo pri okrožnem in okrajnem sodišču v Celju nepretrgane uradne ure od 8. do 14. ure.
*	Celjski mestni urad naznanja, da je vsled preobteženega električnega omrežja mestna občina primorana odrediti, da ee morajo vsi na električno omrežje pri-
prepisu (kot krstni list domovniea itd.). Rok, naznanja s 15/10. 1922 ne velja za te prijave in je podaljšan. Ker je prijave zbrane po našem društvu vsled tega nekoliko dopolniti opozarjamo naše člane, da to izvršijo tekom meseca oktobra. Članom ki stanujejo izven Ljubljane, vrne društvo prijave v svrho dopolnitve. Dotični razglas ministrstva za soc. politiko se glasi: »Ministrstvo za socialno politiko zbira podatke o škodi, ki so jo pretrpeli naši državljani v vojnem času, na ozemlju, ki je po rapallski pogodbi pripadlo Italiji. Kakor tudi o škodi, ki je bila povzročena našim državljanom na ozemlju, ki ga je zasedla Italija, po političnih represalijah (nasilstva). Vsi, ki ni30 še prijavili svoje škode, naj store to natančno in vestno najkasneje do dne 13. oktobra 1922 in sicer potom pokra-inskih uprav, v Srbiji in Črni gori pa direktno pri ministrstvu za socialno politiko. Prijave morajo biti sodnijsko, ali pa po od prič lastnoročno podpisanih izjavah potrjene. K izjavam morajo biti priloženi tudi dokazni podatki in dokumenti n. pr. domovniea, krstni list itd.*
* Trgatev v Beli Krajini je končana. Vkljub obilnemu dežju je grozdje vendar ostalo zdravo in bo letošnji vinski pride-
lek tako glede ioflSne kakor tudi glede
kakovosti prav zadovoljiv. Ker je v Beli Krajini še precej starega vina. primanjkuje vinogradnikom posode. Mošt se pro daja po 15 do 18 kron.
*	Sestanek ljubljanskih trgovcev. Sinoči se je vršilo na magistratu zborovanje Zveze trgovskih gremijev, na katerem se je razpravljalo predvsem o novih deviznih predpisih. Na zboru se je poja-vilo veliko nezadovoljstvo s postopanjem deviznega odbora pri ljubljanski podružnici Narodne banke. Zastopniki malih in srednjih trgovcev so očitali deviznemu odboru pristransko postopanje. Prošnje »malih* se zavlačujejo, željam velikih trgovcev pa da se ustreza v najkrajšem času.
*	Mezdno gibanje trgovinskih nastav-ljencev v Ljubljani. V petek dne 13. oktobra so se vršila na vladi pogajanja trgovskih nastavljencev in trgovcev glede sklepanja kolektivne pogodbe. O poteku stvari bomo še poročali.
*	Izredni občni zbor mariborskega gre-mija trgovcev se je vršil sinoči v Gabri-novi dvorani. Udeležba je bila skoro pol-noštevilna, tudi z nemške strani. Najprej je bila sprejeta nova kolektivna pogodba za trgovske nastavljence, sestavljena sporazumno z obema strankama, nato pa je član deviznega odbora v Ljubljani g. dr. Rant poročal o novi finančni politiki vlade, ki rodi že lepe uspehe. Odgovarjal je nato na razna vprašanja trgovcev in obljubil, da bo reševal ljubljanski devizni odbor v bodoče mariborske zadeve ločeno od dragih, točno in hitro. ZboT je tra.jal preko 11. ure zvečer.
*	Štajerski Nemci so si priredili sinoči zopet narodno manifestacijo s koncertom »MSnnerge3angsvereinov» iz Maribora, Celja in Ptuja v mariborski Gfltzovi dvorani, ki je bila seveda razprodana.
*	Iz Kostanjevice na Dolenjskem nam poročajo: Pri nas se še vedno blešči v nekem napisu spakedranska »Gatsch*. Kaj so odjemalci podjetja res samo Nemci. ki ne bi znali prečitati poštenega slovenskega imena? Upamo, da izzivalni napi? kmalu izgine.
Prekopa pri Vranskem. G. L. Košir, trgovec v* Prekopu, je razpisal nagrado 1000 kron za onega, ki izsledi ali pomaga izslediti tatove, ki so bili vdrli nedavno v njegovo trgovino. Nagrada pripade tndi orožniku ali stražniku, ki dožene, kdo so bili tatovi.
Švicarska prometna centrala v Curihu naznanja, da ni v Švici za promet turistov niti luksuznega davka niti davka za prebivanje. Posamezna zdravilišča zahtevajo zmerne zdraviliške takse, katerih iznos se uporablja za posebne uprizoritve (orkester, igre, športe itd.). Zdraviliška taksa upraviSuje za prosti dostop v zdraviliško dvorano, za znižane cene pri koncertih, predstavah, muzejih itd., ter znaša od 10 do kvečjemu 70 cts. dnev no. Tekom zimske sezone se ponekod, kjer imajo posebne športne naprave, zahtevajo športne takse v znesku od 2 fr. do 7 fr. na teden. Znatno število zdravilišč sploh ne zahteva nobenih taks.
*	Smrten skok z vlaka. Blizu Stenjev-ca je v noči od 11. na 12. oktobra skočil z vlaka, ki vozi iz Zagreba proti Zidanemu mostu, 221etni Jakob Bramen. rodom iz ptujskega okraja; vlak ga jo zadel v glavo ter je P)rumen takoj mrtev obležal. Pred odhodom iz Zagreba je Brumen iziavil svojim prijateljem, da ima jetiko in da gre zaradi tega prostovoljno v smrt.
*	V šali ustrelil prijatelja. V vinorodnih krajih je navada, da fanti«; ponoči stiažijo po rmogradih. Za šalo in kratek čas pa 3trelj.%;o iz pušk in samokresov. Ti ko je bilj tid; v Sodrežu na Štajerskim. Fantje so se ustavili v neki zidanici, kjer *o krepčali in šalili Pil tem vvame eden izmed fantov puško in misleč. da je prazna, nameri pro i Simonu Jlargicu ter jo sproži. Strel je zadel Mar-giča v prsa, V petih minutah je bil fant mrtev.
4 Zavraten napad. Prošli pondeljek ponoči je v PaŠki vasi, občina Šmartno ob Paki, spremljal posestnikov sin Josip Až-man več deklet po ličkanju koruze domov. Ko se ,ie sam vračal proti domu, je nenadoma dobil težak udarec po glavi. Le s težavo je prišel domov, kjer je še povedal, kaj se mu je pripetilo. Napadalca po težkem udarcu ni spoznal. Ažman je naslednjega dne umrl.
*	Brez pretepa ne gre. V Zalogu v Kamniškem okraju je bil prošlo nedeljo nek kmečki fant nevamo obstreljen. Ob priliki »žegnanja* je prišlo med fanti iz Nasovč in Zaloga do hudega pretepa. Fantje so bili oboroženi s koli, eden pa je imel celo vojaško puško, s katero je streljal na nasprotnike. Pri tem je bil posestnikov sin I. Tomažič iz Zaloga nevarno obstreljen. Končno besedo bo imelo sodišče.
Roparski napad. V Preski pri Litiji je bil v noči od srede na četrtek izvršen drzen roparski napad. V četrtek zjutraj je našla neka branjevka posestnico Antonijo Lokar in njenega sina nezavestna in va v krvi na njunih ležiščih. Kakor vse 4-aže, sta bila ponoči napadena od neznanega roparja. Id je odnesel vse. kar se je le dalo odnesti £ena ima trikrat prebito lobanjo ter je razen tega še z nožem močno razmesarjena. Tudi sin ima nevarno rano na glavi. Hiša stoji na samoti. Orožništvo je takoj uvedlo zasledovanje zločinca, vendar doslej brez uspeha,
*	Defravdant Mlkoljl pobegnil. Z Dunaja nam poročajo: Bivši uradnik zagreb škega čekovnega urada Veljko Mikolji. ki je pred nekaterimi meseci defravdiral nad 2 milijona Dir ter bil v Celovcu are-
tiran in odveden na Dunaj, lil imel biti
te dni izročen jugoslovanski oblasti. Prošli četrtek ko je plačal račun za hrano,
je v neopaženem trenutku skočil skozi okno in pobegnil. Za njim je bila izdana tiralica.
• Drobne vesti iz Prekmurja. Pišejo nam: V Dolnjo Lendavo smo dobili železniško policijo, ki hvalevredno posluje. Upati je, da se ji bo posrečilo razvozlati zagonetni madžaronski gordijski vozelj. — Trgatev v vinskih goricah je sijajno uspela, vina se je toliko pridelalo, da ga ponujajo že po 12 K liter, ker vinogradnikom silno primanjkuje prostora.
pačne. On napravila tudi potrft»e sodne
vloge, zahteva pa samo, da ga morajo prihodnjič voliti In: »de ml hočete prinesti, jaz ne zahtevam, kaj špeha In dragega živeža že vzamem!*
Sedaj razumemo, zakaj so se Srbi tako branili pasivni volilni pravici uradnikov v službenem okrožju, akoprav to njihovo stališče glede Slovenije v splošnem ni bilo upravičeno. Vprašamo državno pravdnlštvo, ministrstvo za socialno politiko in druge oblasti, ali je to korupcija ali ne in kaj mislijo ukreniti? Dokazi so na razpolago!	_
Ptujski
Ptuj, 14. oktobra 1922. »Jugoslavija* in »Nova Pravda* sta svoječasno neprestano vpila o vsesplošni korupciji v Ptuju — seveda samo med demokrati. Narodni socialisti so si v svrho »očiščenja ozračja* razdelili vloge: g. Zelenko, bivši izborni avstrijski konfident bo vohunil na glavarstvu, g. Blažek prevzame magistrat, g. Tobijas finance, g. Vagner pošto in zlasti telefon, g. Mikule-tič pravosodje, g. Lenarčič kot predsednik NSS pa železnico. Ker pa ima ženska vedno moč in je važno tudi šolstvo, so pritegnili še gospo Kavkler. Aparat je tako izborno funkcioniral in »Jugoslavija* in »Nova Pravda, sla prinašala str mečemu svetu vedno nova razkritja o ukradenem in nakopičenem blagu v naši upravi, o milijonskih defravdacijah na magistratu, ki jih ima v žepu bivši ge rent, o manipulacijah na žcleznici itd. in klicala na pomoč sodišče. A ko je bilo treba nastopiti z dokazi, so papirnati junaki z gromovnikom Brandnerjem VTed vedno zlezli pod klop in izjavili, da ne vedo nič drugega, razen, kar jim je bilo naznanjeno iz telefonskih pogovorov demokratov. Ko so uvideli, da na ta način ne gre, so se poslužili druge metode. Izrabiti so hoteli stanovanjsko bedo v Ptuju. To je bilo tem lažje, ker je načelnik stanovanjske oblasti nar. socialist podžupan Blažek, njegov zvesti oproda pa njegov pristaš zastopnik pravice g. Mi-kuletič. Za danes navajamo samo sledeče čudne stvari: že nad eno leto v Ptuju nameščeni sodnik še do danes nima stanovanja za svojo obitelj, ki mora živeti ločeno od njega. Šele po ponovnih pismenih prošnjah in na osebno Intervencijo se mu je slednjič nakazalo stanovanje gospe V., tej pa stanovanje v njeni lastni hiši. Gospa V. pa ni hotela izprazniti stanovanja in lepega dne je dobila imenom stanovanjske oblasti v Ptuju ponudbo, da more ostati v svojem stanovanju, ako plača enoletno najemnim. Gospa V. ni verjela lastnim očem, tako čudno se ji je zdela ta nepričakovana naklonjenost. Toda že prihodnjega dne je dobila pismeno ponudbo z garancijami in podpisom, osebno od predsednika stanovanjske oblasti ?. Blažcka, da se je ne bo sililo v izselitev, ako plača zahtevani znesek 6000 K. G. sodnik nai si seveda išče drugo stanovanje!
Predsednik tukajšnje NSS. g. Lenarčič, upravlja hišo nekega Gradčana, zakar ima menda za sebe in soprogo stanovanje s 3 sobami zastonj. V isti hiši stanuje tudi čevljar z ženo, dvema otrokoma in vajencem. Ima eno sobo in kuhinjo. Ker čevljar ni hotel več plesati po Le-narčičevih političnih melodijah, mu je bila kmalu dostavljena razsodba na izpraznitev stanovanja. Takoj prihodnjega dne po razsodbi je Lenarčič vložil izvršbo na prisilno Izpraznitev, kateri je priložil tudi potrdilo stanovanjskega urada, da se lahko izvrši takoj sodna Izvršba, češ da ima čevljar nakazano stanovanje tam in tam. Torej tekom 16 ur! Ptujski pravosodni minister g. Mikuletič pa naj-rajše daje sam pravne pouke, čeprav na-
*	Napredno politično in gospodarsko
društvo za šentpeterski in kolodvorski okraj v Ljubljani naznanja, da je v soboto popoldne preminul g. Ivan Vehovec, član društva od njega ustanovitve, zvest pristaš demokratske stranke. K pogrebu, ki se vrši v ponedeljek, 16. t. m. ob 16., nujno vabimo vse člane in druge somišljenike. Odbor.
*	Glasbenike dilelante vabi orkester Sokola I., k sodelovanju. Pričelo se je z naštudiranjem povsem novega programa za zimsko sezijo in to v društvenih prostorih na trgu Tabor, kjer ima orkester svojo lastno dvorano z vsemi udobnostmi. Posebno dobrodošli so godbeniki na pihala, katerim se stavi na razpolago ev. tudi inštumente. Vijolinisti z dobro podlago imajo najlepšo priliko, da si pridobe orkestralno rutino. Primanjkuje tudi če-listov. Prijave se izvrše lahko pismeno na Orkestralni odsek Sokola I. aH pa ustmeno o priliki rednih vaj v torkih in petkih ob 8. uri zvečer.
*	Razpisana zdravniška služba. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Poljčane. InteTesentje se opozarjajo na razpis v »Uradnem listu*.
*	Velikodušni dar v dobrodelne namene. O. Franc Korošec, uradnik v cinkarni v Gaberju pri Celju, je daroval za dijaško kuhinjo v Celju in za celjsko gim. podporno društvo po 25.000 K. Vsa čast požrtvovalnemu človekoljubnemu možu!
*	Na državni trgovski šoli v Ljubljani se otvori v letošnjem zimskem semestru deveti zadružni tečaj, ki se prične dne 3. novembra t. 1. in traja do 27. marca 1923. Namen tečaja je predvsem, dati kmečkim posestnikom in njih sinovom, pa tudi drugim udeležnikom pregledno izobrazbo iz zadružništva, da bodo mogli ustanavljati in voditi kreditne in pridobitne zadruge. Udeležniki so Tedni t. j. taki, ki obiskujejo vse predmete in prejmejo koncem tečaja izpričevalo, ln izredni. ki prihajajo le k pouku posameznih predmetov in dobe koncem tečaja ude-ležno potrdilo. Pogoj za sprejem je dopolnjeno IC. leto in dovršena ljudska šola. Pri sprejemu plača udeležnik 10 Din ne plačuje pa nobene šolnine. Pouk se vrši vsnk delavnik od 2. do 7. ure popoldne. Vpisovanje se vrši 3. novembra ob 9. uri dopoldne.
*	Industrijalce, trgovce in obrtnike opozarjamo, da posluje urad Ljubljanskega velesejma permanentno skozi celo leto na sejmišču v pisarniškem poslopju pri vhodu levo, telefon int. 140 in je vsem interesentom na razpolage z informacijami o razstavijalcih, dobave izloženih predmetov, kakor tudi z informacijami o tekočih razmerah v Inozemstvu.
*	Zamenjava čcpice. Gospod, ki je v četrtek 12. t. m. zamenjal med 3. in 4. popoldne v kavarni »Evropa* v Ljubljani sivo sprotno čepico, naj jo vrne tam plačilnemu natakarju, kjer dobi nato svojo nazaj.
Odgovorni urednik Fr. Brozovič. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiska me. d. d. v Ljubljani.
Vremensko poročilo
Ljubljana. 14 oktobra
Ljubbana 306 m nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb , . Beograd , Dunaj . . Praga . . inomost. .
ob
7. 14. 21. 7. 7. ;. 7. 7.
Zračni tiak
767 7 788-3 770-8 767-3 76*>"
770-8 7~3 *
771-3
Zračna temperatura	Veter	Oblačno ' — 10	Padavine mm
88	vzhod	oblačno	1-3
1J-0	gev. vzh.		—
9-4	„	j t »no	—
8-0	vzhod	oblačno	90
j 50	sev zap.		—
60		dež	350
60	serer	reč obl.	—
60	brezvetra	oblačno	—
T Ljubljani barometer ne<tan.. temperatura nizka Solnce vznuja oh 6-16 tasaja ob 17-15
V tsi tterni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčnoljubljeni brat. strie in svak, gospod
dimnikarski mojster in posestnik
dne 14. t. m. ob '/,3 popoldne po kratki mučni bolezni v 62. leta svoje s arosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v pondeljek dne 16. oktobra 1012. ob 4. ari popoldne ls hiše i&loatl, gv. petra oesta št. 50, na pokopališče k Sv. Križn. Bodi mu ohranjen blag spomin.
V Ljubljani, dne 14. oktobra 192».
3661	Žaiufcč! ostali.
GABRIJELA ZAPOLSKA:
Ljubezen no počitnicah
Roman.
Ko sta se približala gorskemu potoku, je Poržicki z velikimi kretnjami klical igralec. Posvetovali eo se in so klical igralce. Posvetovali so se in so potem z urnimi koraki vračali v mesto.
«Ali gremo v restavracijo?* je vpra-Sal komik.
<Seveda!» je odvrnil Poržicki. «Po tem neprijetnem presenečenju se moramo razvedriti.*
Šnapsja je opazila na robu Tuski-nega krila par rdečih madežev.
Tuska je vzdrgetala.
»Peljem ee domov...«
«A vrnite se!»
«Ne vem ...»
»Kako, da ne veste?* je vpraSal Poržicki hitro.«Nocoj ne smete ostati sami. Da, da, raztresete se . . , potem vas peljem domov, in kramljala bova do jutra, da vas ne bo strah ...»
Kakor sladko božanje jo je vso objel ta glas.
»Ali pridete?* je vprašala Šnapsja.
»Da!»
»Pričakujemo vas najkesneje v eni nri.»
Poržicki se je poslovil od Tuske z najljubeznivejiim smehljajem. Nič več ni bila žalostna... Njegove oči so govorile tako jasno...
Na poti v Skibowko nista pregovorili Tuska in Pita niti ene besede. Tuska je bila zatopljena v svoje lastne misli. Zdelo se jej je, da visi nad prepadom. Danes jo je truplo umorjenca rešilo propasti, jutri, pojutranjem pa izostane morda tak slučaj, ne ne bo se mogla ustavljati nevarnosti, ne bo imela moči...
K Poržickemu jo je vleklo sedaj s tako silo, da se jej je zdel izgubljen vsak trenutek, ki ga ni preživela z njim. Vedno nanovo se je spominjala prizora v mecesnovju. Sredi mrzličnega drgeta so se vračale besede, ki iih je takrat govoril Poržicki.
»Kakor hočeSl... Vse, kar hočeš'»
»Ob, če bi bilo to res?!... Ce bi jo res ljubil tako silno, da bi...» Ni si upala misliti do konca.
»Ne!... Ne!...»
In vendar se »godi včasifi na svetu, zgodi se v življenju, akp se dva preveč ljubita in ne moreta živeti drug brez drugega...
Sladka vizija jo je obvladala. Bližali so se koči Obidowske.
Tuska in Pitasta že od daleč opazili, da stoji nekdo pred hišo. Mož v zelenem, obledelem površniku in novem slamniku. Neznaten, sključen, bled in izmučen...
Tuska in Pita sta že od daleč opa-toda rekli nista ničesar. Molče sta se bližali možu in očetu, ki se je nepri čakovano kakor senca izmuznil palmam in fikusem na Warecki in se pojavil na pragu njihove razigrane koče.
Tuska je zbrala vs'i energijo.
Njen mož, on v lastni osebi. Ne pismo in ne daljnja vizija, nego on sam — živ stoji pred njo! Kakor prej truplo, tako se je sedaj pojavil pred j jo i »?irti člove'- in ol>a sta vzbujali v njej čut nepopisne groze.
Toda naravnost nepojmljiva je v takih trenutkih moralična moč ženske.
Še predno so stopili v hišo, je bil Tuskin obraz miren in je kazal samo odkrito začudenje.
»Ali je mogoče? Ti si?»
»Da, jaz! Pripeljal sem se popoldanskim vlakom. Hotel sem vaju iz-nenaditi.*
Izsušene ustnice in trde bodeče brka so se dotaknile Tuskinih lic. Isto se je zgodilo Piti.
Motne, rdečoobrobljene oči 2ebrow-skega so begale radovedno naokrog.
»Tudi jaz sem hotel videti Tatro.*
»Prosim te, pojdi v sobo!*
»Sem še bil notri. Prav čedni sobi.. Ali kaj pa je to? Ali žaluješ, Vsa v črnem,*
»Nabavila sem si črno obleko edino-le iz praktičnih vzrokov,* je odvrnila. Stopili so v sobo.
»Napravi se komodno!... Pita, pomagaj papa izložiti stvari iz kovčega!* »Hvala ti, otrok, ne trudi se!* »To mi ne dela nikakega truda, papa.*
Bolest in obup sta davila Tusko.. Oh, ta glas, ta mirni in uljudni glas in te mrtve oči in ta ogromna, strašna tuga, ki žehti iz tega človeka!
To iznenadenje! In v takem trenutku!
XXXI,
Tuska je odšla na dvorišče pod pretvezo, da prosi gospodinjo, naj postavi še eno postelj v sobo.
»Ostavila je moža in Pito. sedeča pri čaju. 2ebrowski je hotel kuhati čaj na samovarju Poržickega. a ni mu pustila.
»Ni moj, izposojen je,* je dejala Tuska in postavila samovar na o lino.
»Od koga?*
Preslišala je namenoma vprašanje. Nihče ni omenil igralčevega imena, dasi so vsak hip naleteli na dokaze njegove eksistence. Tudi Pita je instinktivno molčala. Da. še več. Skrila je celo barve in predloge, ki jej jih je podaril Poržicki. Tuska se je prestrašila. Ali ni uganil otrok preveč? Potem jo je zopet mučil nemir, ali ni morda dobil kakor gc-sna Poržioka anonimno pismo in je prišel zato v Zakopane? Iz njegovega obraza ni bilo možno ničesar razbrati. Govoril je malo, kakor na vadno, ter omenil le mimogrede, da si je izposloval kratek dopust in je prišel.
Videti je bilo, da je utrujen, ali sma tral je za svojo dolžnost, da dela družbo ženi in Piti.
V svoji neznatni obleki je sedel po koncu na stolu, pil čaj in prigrizoval kolače, ki jih je Poržicki zjutraj prinesel. To je napolnilo mero do vrha. Tuska je mislila, da jo zaduši, nič več ni mogla vzdržati.
Pobegnila je v vežo in odondod na dvorišče. Za hip jej je prišla misel, da bi šla s svojim možem v slaščičarno, kjer jo je čakala družba. A takoj je zopet opustila ta načrt. Kaj bi rekel Poržicki k temu? Kdo ve. morda bi se razjezil in bi se iz osvete povrnil k Šnapsji, a ona bi morala molčati. Mogoče tudi, da mož vse v6 in bi jej napravil škandal...
Tuska je obšla kočo in je vzela skozi okno neopazno mapo in svinčnik z mizice, ki je stala ob oknu. Naglo je vzela polo papirja in je napisala:
»Ne morem priti. Moj mož se je nepričakovano pripeljal iz Varšave ... Zabavajte se dobro, a ne pozabite me!*
Naposled je še pripisala: »Jako težko mi je.*
Zalepila je ovoj, napisala naslov Poržickega in je urno odšla v kočo Obidowskih. Ondi je bilo vse tiho in temno. Wikta je sedela ob oknu in je šivala, dočim je Jožek napol trezen se-
del na robu postelje ter obupan podpiral glavo z rokami.
»Ali bi mogel vaš mož takoj nesti to pismo gospodu?* je vprašala Tuska.
»Našemu gospjodu?* . . . Tako je imenovala Obidowska Poržickega.
»Da!*
Gospodinja je odložila delo. »Pone-sem ga jaz. Sedaj so vse hiše polne gostov, in ženske so vse neumne na zalega fanta. Kar doma naj bo.*
Polna sočutja je gledala Tuska tega nepremično sedečega mladeniča, ki se je bil prodal v nepremišljenem trenutku. Nikoli ni imela zanj toliko razumevanja kot to uro. Kdo v6, tudi on si gotovo misli: »Ko bi bil prost!* ...
Tuska je hkratu z gospodinjo ostavila kočo in je šla z njo do ceste. Hladen puh vetra jo je zbudil iz razmišljanja. Čutila je, da se mora vrniti v hišo. 2ebrowski in Pita sta sedela molče; povedala sta si že vse, kar eta imela povedati.
»Pita. prižgi svečo!* je dejala Tuska in spustila zavese.
»Čemu delaš to?* je vprašal mož.
»Mislim, da si izmučen in pojdeš v postelj.*
Žebrowski je bil resnično izmučen. Povedati ni hotel, da se je vozil v prenapolnjenem kupeju tretjega razreda in da se v Krakovu ni ustavil v hotelu, kjer je hotel štediti denar, nego je taval po ulicah in posedal po čakalnicah. Vse to in vrhu vsega še ostri gorski zrak sta izrabila slabotni organizem. Vldjub vsemu pa je pravil Zebrowski svoji ženi o sinovih, o palmah, o žim-nicah in o Varšavi. Potem je poroča! o stvareh, ki so jej bile znane iz novin. Naposled so bjji izčrpani vsi viri. Nastal je molk. Vsi trije so sedeli nepremično, kakor da jih je kdo brez njihove volje in vednosti zvezal med seboj z nevidno i-rvjo.
Tuska je poslušala, ali ne zaaone v tišini koraki gospodinje. Tuje in nezanimivo jej je bilo vse, kar je govoril mož. Šele, koje zaslišala v veži stopinje bosih Wiktinih nog, je zopet oživela. Urno jej je stekla nasproti. »Ali ste oddali pismo?* »Da!*
»Kaj je rekel gospod?* »Prečital je, potem je dejal ,Pasja kri!...' in potem rekel meni, da je že dobro!*
»N15 drugega?«
»Nič!*
Ta »Pasja kri!* bi bila mogla neka.
liko ohladiti Tuskino prenapetost. Toda bila je že v tem Stadiju, ko je izgubila vsak čut in vsako mero za vse, kar se je tikalo Poržickega.
»Ali veste, kaj se je zgodilo?* je vprašala gospodinja, ki je bila vsa ir-premenjena.
»Kaj pa?*
»Jačka Slo<lika so naSli v gozdu umorjenega.*
»Da. vem.*
»Ubili so ga ti lopovi. Pred dvema letoma se je oženil s čisto mlado frklio iz sosednje vasi. šestnajst let je imela, on pa petinpetdeset. Fantje so jej bili vedno za petami, a starec je prežal nanjo in jo je zalotil s takim pobali-nom... No, in ta pobalin ga je paS pobil s palico...»
Zamislila se je. Nekaj strašnega j« divjalo v njej.
»V sobo jo je zapiral — Jo privezoval ... a sedaj so ga umorili.*
»Zakaj jo je privezovali* je odvrnila Tuska strastno. »Sedaj pa ima svojo kazen.*
»Ali ni imel pravice, privezati jo?*
je vzkliknila gospodinja prestrašena. »Saj je bila vendar njegova žena, pa je imela druge.*
»E, sila je najslabša. Ako uide ptiček iz kletke, ga ne ujamete več! A morda vas še ubije!*
»To je res'* je dejala gospodinja, počasi in resno. S poveSenlm pogledom, zamišljena in žalostna je odšla proti veži.
Ko se je Tuska vrnila v eobo, sta sedela Zebrow?ki in Pita še prav tako tiho in nepremično kakor prej...
Uro pozneje so šli počivat. Pita je že ležala v svoji posteljici, potem ko je očetu in materi za »lahko noč* poljubila roko. Tuska je sedela na robu svoje postelje in si je česala svoje zlate lase. Skozi odprta vrata je videla, kako se je mož pripravljal, da pojde spat Z votlim ropotom je položil drobiž in nožič na mizico; potem je slišala. kako je navijal uro in hrup, s katerim je postavil čevlje nedaleč od postelje na tla.
Skrita pod zlatim plaščem svojih vonjivih las se začela Tuska bridko jokati ter se je do krvi zagrizla v svoja ustnice.
TVRDKA
GRICAR & MEJAC
ZALOGA OBLEK ZA GOSPODE, DAME IN OTROKE
SE NAHAJA
V ŠELENBURGOVI ULICI 3
3*66	VOGAL KEAFLOVE ULICE.
■1T
kupujejo	3321
Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani.
Potniki v Ameriko, pozor!
UNITED-AMERIKAN-LINES-INC.
prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko:
Hamburga! Southamptona in Cherbourga v New-York,

Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja
Simon Kmeteo, zastopnik za Slovenijo,
Ljubljana, Kolodvorska ultoa 26.
Vojaške zadeve.
Otvoril seri oblastno konc. informacijsko pisarno, Ljubljana, Vrtača št. 3, Korsikov vrt, prva vrata, desno. Dajem točna pojasnila v vseh vojaških zadevah. Uradne nre od 9. do 11. ure dop. in od 3. do 4 ure pop. v nedeljah in praznikih od 9. do 11. nre.
3558	Josip Svetli, podpolkovnik v p.
3687	Naznanilo.
Naznanjam, da sem otvoril v Mariboru, Slovenska ulica 20, tovarniško zalogo elektrotehničnih predmetov. Zastopam tudi dunajski tovarni Ing. L. Neumann in Arnold Pragan.
Bogata zaloga!	Tovarniške cene!
IVO MIHORKO
tovarniška zaloga elektrotehničnih in tehničnih predmetov MARIBOR, Slovenska ul. 20.
J*--Na]starej$a š&edkiiska tvrdka v Sloveniji = s
|R. RA
1 Ljubljana
I	nMTfii
INGER.
________ špedicljrta pisarna	Jesenice |
Podjetje sa prevažanje blag* južne železnice. Brzovoai in tovorni nabiralni h
I- oromet is Avstrije in » A-^trijo. Zacarinjcnje. Podjetje aa prevažanje pohištva. fj Skladišče * posebnimi zaprtimi kabinami a pohištva	|š
■ Braojavi: Ranzlnger.	Internrban telefon «0. H
C«
99
,Tribuna
tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Velika zaloga dvokoles, motorčkov, otroških vozičkov, šivalnih strojev, pneumatike in
strojnih delov. Ljubljana, KarlovBka oesta št. 4, Stari trg št. 28.	76
Ks^veaseiaa PlBSMa U1 M" ! slio delavnica Dunajska oesta 16,
se priporoča. Izvršitev točna, cene zmerne.
Suhe gobe in humna
kupuje 3178
Sever 8 Komo., Ljubljane
Woltova ulica 12.
Lepa, masivno zidana
m
Zaloga klavirjev in pianinov
najboljših tovarn BSsendorfer, Csapka, Ehrbar, HoIzL 8ohwelgfcofer, Original Stingl Itd. Tndi na obroke.
JERICA HUBAD, roj. DOLENC. H8KJ2S:
v Mariboru, v bližini parka, naprodaj.
Poizve se: Varlbor, Kopitarjeva uL 8, X. nadstropje, desno. 3536
L. Mikaš
Ljubljana Mestni trg 15 šzdelovateBj dežnikov
Ha drobno!	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih, palic.
69 Popravila točno in Bolidno 1
Tvrdka Rado Polak v Ormožu
sprejme takoj
trg. sotrudnika
mešane stroke. Prednost imajo rojaki Prleki.	3503;
Boljša starejša gospa ali gospodična, vajena večjega gospodinjstva, dobra, šivilja, se išče
kot opora v trgovini zaposleni gospodinji
poleg izvrstne kuharice in dekle. Po-; nudbe z navedbo dosedanjega delovanja in zahtev na »Ljubljana, poštni j 3554	predal 79».
Z
z
z
z
z
z 00 00 »0 *0 00 00 00 00 00 00 00 0t
<00 00 00
00 *0 00 *0 00 »0 00 *0 -0
Z 00 00
ce 00 60 00 00 0 0\_
«>/' % «» »
--\\
d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska pod etja in razpečava
Iačehoslovaški m angleški koks ga livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in jajčne brikate.
Naslov:	16
fromstni zauo! Z3 ursmag, d. d. u jjuSljani, Mi&i ošičeva c. I5/I?
v^tv***^****1
«
a
n «
a a
c« »
a rt
IX
o n u vt
i*
rt «
rt
rt
«
It
u o rt u rt a a u
a rt rt a rt rt
S rt U rt t\ rt rt
Radi preuredbe obrata prodam popolnoma novi
inečanski Jarem
(žago) za 1000 mm krije, na 1 do 6 pil.
Viktor Glaser, lesna industrija, Ruše.

KVmJ&9M