L6to lil., štev. 253 JLJ^ V Ljubljani, sreda dne 25* oktoora 1922 Poštnina pavšaffra«*. Posamezna Stev. stane 1 Din fzhaja ob » zjutral. Stane mesečno lO—■ Din za inozemstvo 20'— 9 Oglasi po tarifa Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. n 1 m e V. m gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo; Ljubljana, Prešernova ul. št 64. Telet it 36. Podružnice: Maribor. Barvarska alict št. 1. Tel. št. 22. Celfe, Aleksandr. cesta. Račun pri pošta, čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 24, oktobra. Oni dan smo čitali v nekem graškem listu, da smo «das Land der Dauer-krise*. Promptno 80 to posiljeno duhovitost ponovile vse naše domače tet-ke kot dokaz, kako pravilno je njihovo lastno regljanje o političnem razkroju v naši državi, ki da tudi v tem ozira žalostno prednjači. Kakor je ta pri opravljivih klepetuljah običajno, nima nobena ni Časa ni volje, da se ozre nekoliko okoli sebe ter pogleda, kaj se danes godi po "svetu. Ljudje, ki smatrajo, da je treba tudi napram lastni domovini biti objektiven, prihajajo do dragih rezultatov. Naše notranje razmere, bogme, niso rožnate, tcda najslabše niso in marsikatera država, ld je starejša, konsolkliranejša in pred svetom ugodnejša, bi nas smela zavidati. Vojna je strmoglavila vso Evropo v trajno krizo. Velekritična vprašanja se vrstijo kakor v kaleidoskopu na dnevnem redu svetovne politike, vprašanja, ki globoko posegajo v usodo malih in velikih narodov, da, celega človeštva. 0 reparacijskem. iztočnem, japonskem, ruskem vprašanju, o brezdelnosti, o krizi industrije in prometa, inflaciji, o moralni krizi in o raznih dragih krizah se venomer govori in piše, — in še vedno premalo. Razven tega pa je menda ni države, ki bi se neprestano ne borila s svojo lastno politično krizo. Kar po vrsti od iztoka na za-pad: Turčija odpravlja sultana in postaja republika, Grčija je v kaosu, Bolgarija razcepljena med diktaturo »zelenega carja* Stambolijskega in »agrizeno opozicijo združenih meščanskih strank; šele nekaj tednov je tega ia bi bilo skoraj došlo do meščanske rojne. in 30 bivših ministrov sedi v taporih, brez obtožnice in brez pravnih Iekov. V Rumuniji se dve največji opozicijonalni stranki sj-loh nista udeležili kraljevega kronanja in agrarno vprašanje razjeda same stebre države. V Rusiji glad in beda rdečega terorja, ki kruto zatira vsak pojav odpora, akoravno se že duši v blatu svoje ne-moralnosti. V Nemčiji, tem nekdanjem vzoru organizatornega dufei in nacijonalne smotrenosti, se napovedujejo za zimo beda in upori, neprestano grozi reakcija in atentati tajnih organizacij so na dnevnem redu. Italija —_ *ri leta že divja v njej meščanska vojna, iz katere se kaže sedaj en sam izhod: odprava parlamentarizma, fašistovska vlada. Med tem pa razni Giunte rešujejo italijanstvo Trsta. Gorice, Bolca-iia z bombami in revolverji, D' An-nunzio preži na Reko, Museolini na Rim. Francija je pravkar prebolela veliko stavko transportnih delavcev, njen organizem slabi vsled strastvene notranje borbe. Anglija je sredi največjega svetovnopolitičnega meteža, problemi Carigrada, Indije, Egipta po-tresajo temelje njenega svetovnega sistema, doma je kriza stalna. Največ brezposelnih je v Angliji, tu je štiri leta divjala krvava irska meščanska vojna, in tu je sedaj s padcem koalicijske vlade Lloyd Georgea napočila ena največjih notranjepolitičnih kriz. Ali naj še navajamo Madžarsko s Sorthvjem, Gombosom in fašisti? Ali Avstrijo, koje edina brezupna nada je akcija Zveze narodov? Ali na vprašamo brate Cehe, kako se mislijo končno spraviti z Nemci, konsolidirati razmere na Slovaškem, ukrotiti svoje komu niste? Ako Evropa ne zadostuje, izvolite .»gledati v Ameriko, v toii hvalisano deželo svobode, kjer je veliki kapital, drugače nego pri nas, gospodar v državi ter brezobzirno izrablja vsa sredstva moči in oblasti proti delavstvu. Gigantski mezdni boji, problem oro-hibitivnega tarifa, na novo vzplamtela borba med demokrati in republikanci ustvarjajo situacije, ki jih mi niti prav oojmiti ne moremo. Gotovo občuti naša država, ker je mlada in ker njena notranja odporna rila še ni tako jaka, kakor pri mnogih Irugih državah, predvsem pa ker nas narod še ni dovolj politično zrel, vsako težkočo v večji meri, nego starejše in konsolidiranejše vrstnice. Toda recepti, ki jih pišejo tisočeri «zdravniki» Dd Radiea do najnovejših zajedničar-jev, so taki in toliko jih je, da bi moral vrag vzeti tudi najbolj zdravega korenjaka," ki bi se podvrgel eksperimentu. da jih poskusi. Kar velja za Evropo velja za Jugosla-?ijo. Ozdravljenje prihaja počasi, bližamo se mu le s težavnim neumornim praktičnim delom. Z zdravim smislom za realnosti, z neutrudnim delom in s sprejemanjem odgovornosti so demokrati doslej vzdrževali in nosili konsolidacijo naše države proti vsem poskusom cepljenja, di-iidentstva. uskoštea. malkonteatstva. ma- Nova nasilja fašistov nad našim živlfem v Primorju OBČNI ZBOR ^POSOJILNICE U PULI» RAZGNAN S SILO. 4 TEŽKO, 12 LAHKO RANJENIH. Pulj, 24. oktobra. (Izv.) V nedeljo bi se moral vršiti v Pnlju občni zbor «Po-sujilnice u Puli». Ker je bil sestanek strogo gospodarskega značaja, ga js oblast dovolila in tudi obljubila, da se bo mogel vršiti neovirano. Ko pa so bili zbrani že večinoma vsi odborniki, je na ulici nenadoma nastal velik hrup, nakar je okoli 50 fašistov, oboroženih z gorjačami in žilavkami, vdrlo v poslopje. Del fašistov je zasedel vežo in stopnice, drugi pa so odšli v dvorano in navalili takoj na navzoče odbornike posojilnice. Pod udarci se je zgrudilo kmalu več odbornikov v nezavest, ostale pa so fašisti vrgli iz dvorane, nakar so jih na ulici še pretepli z gorjačami. Težko ranjeni so bili gg.: Mihovilovič, Klekič, Rosanda iu C.ljtnica, lahko ranjenih pa je bilo 12 odbornikov, med njimi tudi dr. Kajin. Med prepevanjem fašistovske himne so se fašisti nato vrnili v svoj sedež. Policija je, kakor običajno prispela seveda šele potem, ko so nasilniki opravili svoje delo. Težko ranjene žrtve fa-šistovskega nasilja so prepeljali v bolnico. Proslava 10letnice bitke na Kumanovem REVIJA ČET PRED KRALJEVO DVOJICO IN VLADO. Kumanovo, 24. oktobra. (Izv.) Danes ob 8. zjutraj so se pričele svečanosti proslave kumanovske zmage. Najprej se le vršila revija čet, ki so deiilirale pred kraljem, kraljico, vlado, poslanci in mnogo-brojnim občinstvom. Po reviji je imel general Vašič velik govor, v katerem je po-vdarjal pomen zmage pri Kumanovem za našo narodno stvar. Zvečer je priredila kumanovska občina svečan banket, katerega se je udeležilo 250 oseb. Jutri dopoldne bo v skopljanski cerkvi slovesno blagodarjenje. Zvečer se kralj in kraljica viada in poslanci vrnejo v Beograd. SLAVNOSTNA SEJA BEOGRAJSKE OBČINE. Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Povodom proslave kumanovske zmage se je danes v avli tukajšnje univerze vršila slavnostna seja beograjske občinske uprave, ka- tere se je udeležilo tudi mnogobrojno občinstvo. Sejo je otvoril podpredsednik občine Bora Pajevič, ki je povdarjal pomen kumanovske zmage za narodno stvar. Govorila sta tudi občinska zastopnika Dravič in Joksimovič; zadnji je pred lagal, naj se v spomin na proslavo osnuje fond za pomoč invalidom in vojnim sirotam onih, ki so padli v bitki pri Kumanovem. Predlog je bil soglasno sprejet in s klici: »Slava junakom!* se je seja ob pol 13. zaključila. ZBIRKA BANK ZA INVALIDE IN SIROTE. Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Povodom kumanovske proslave borza ni delovala, pač pa so člani borze sklenili, da bodo priredili zbirko dinarjev za pomoč invalidom ln sirotam padlih za narodno ujedi-njenje. v Neapolfu OBŠIRNE VARNOSTNE ODREDBE VLADE. — MUSSOLINI ZAHTEVA 5 MINISTRSKIH PORTFELJEV ZA FAŠISTE. Rim, 24. oktobra. (Izv.) Danes se je pričel v Neapolju kongres fašistovske stranke pod vodstvom Benita Mussoli-nija. V mestu vlada precejšnjo razburjenje. Zbranih je nad 40.000 fašistov, na čelu fašistovski generali De Vecchi, Bona in Balba. Popoldne se je vršila velika revija, fa-šistovskih oddelkov vseh vrst pred Mussolinijem. Da prepreči eventualne nemire, je vlada sporazumno z generalnim štabom odredila obsežne vojaške protiodredbe. V Neapolju je zbranih več vojaških oddelkov pod poveljstvom generala Diaza. Pod vplivom fašistovskega kongresa je bivši ministrski predsednik Giolitti izjavil novinarjem, da fašisti morajo dobiti zastopstvo v vladi, ker ga bodo sicer skušali dobiti s silo. Zahteval je tudi energičnih korakov za finančno in gospodarsko ureditev Italije. Generalni tajnik fašistovske stranke, Bianchi, je zatrjeval, da je naloga fašistov, da zopet vspostavijo že močno skrhano državno avtoriteto. Sedanji kongres fašistovske stranke v Neapolju bo imel nedvomno velik vpliv na nadaljnji razvoj italijanske viadne krize. V parlamentarnih krogih so trdno prepričani, da bo Giolitti sestavil vlado s fašisti ali pa brez njih. Splošno se domneva, da bi se fašisti zadovoljili s tremi ministrskimi sedeži, ravnotoliko pa naj bi jih dobila tudi katoliška ljudska stranka, Giolitti se dalje zlasti trudi, da pridobi Orlando za sodelavca. Neapolj, 24. oktobra. (Izv.) Današnji pregled fašistovskih čet je potekel popolnoma v redu in miru. Mussolini je govoril v umerjenem tonu, tako da je izginil ves strah pred nemiri. Tudi za monarhijo je nastopal z milejšimi besedami. Izdal je sklep zadnjih fašistovskih posvetovanj, po katerih naj bi fašistom pripadlo 5 portfeljev, to je zunanji, pomorski, vojni, ministrstva za javna dela in za javne gradbe. Mussolini je končal z geslom, da naj pripada Sredozemsko morje narodom okoli njega IMENOVANJA PRI POLICIJI. Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Nadko-misar Avgust Del Linz ie imenovan za policijskega svetnika v Ljubljani. Policijski komisar Pestevšek v Mariboru in policijski komisar Kokalj v Ljubljani sta imenovana za nadkomisarja. VOLILNI RED ZA BOSNO IN DALMACIJO. Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Sekcija zakonodajnega odbora je danes končala razpravo zakonskega načrta o občinskih volitvah za Dalmacijo in Bosno. Zakon je prikrojen po zakonu o občinskem volilnem redu za Slovenijo. KATASTROFA FRANCOSKEGA PODMORNIKA. Pariz. 24. oktobra. (Izv.) Od sobote pogrešani podmornik «Roland Morillot* se je včeraj okoli pete popoldne v višini Aurignya potopil. Moštvo se je rešilo na neko francosko trgovsko ladjo, ki ga je izkrcala v Cherbourgu. lodušnosti, dezertacije, separatizma in nezaupljivosti. Po mukapolnih treh letih z zadošče .m konstatiramo, da to delo nI bilo brc? uspehov. Ostalo je še mnogo nalog. Rešene bodo, toda ne brez demokratov m ne proti niim. Italija za pripustitev Rusije na konferenco Pariz, 24. oktobra. (Izv.) Francoski zunanji urad je prejel danes italijansko noto, v kateri italijanska vlada soglaša s tem, da se skliče skupna orientska konferenca in pritegne k posvetovanjem tudi Rusijo. Poleg tega izraža željo, naj se konferenca skliče prej ko mogoče. Vsaka udeleženih držav naj bi poslala po 2 delegata. — Sforza ugovarja edino sedaj določenemu kraju in predlaga kako mesto v srednji ali južni Italiji. Končno nastopa odločno proti temu, da naj bo predsednik konference Švicar. Rim, 24. oktobra. (Izv.) Vest, da je orientska mirovna konferenca določena za 13 .novembra v Lausanne, se zdi tukajšnjim listom precej preuranjena. Pred njo je treba končati še težavna pogajanja radi pripustitve Rusije. Anglija je sicer zadovoljna z Rusi kot poslušalci, vendar pa jim ne daje pravice podpisati mirovni protokol, ker de jure še niso priznani. Francija pa bi najprej končala grško-turški spor brez Rusije, nato poklic?'.! za obravnavo vprašanja morskih ožin še eno konferenco, katere bi se udeležili tudi Rusi. Italija nima proti pripustitvi ničesar ugovarjati, vendar pa jim ne dovolile podpisati mirovnih pogojev. Češkoslovaški parlament EKSPOZE MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA DR. ŠVEHLE. Praga, 24. oktobra. (Izv.) Parlament sa je sestal danes k jesenskemu zasedanju. Dopoldne se je predstavil novi kabinet poslanski zbornici, popoldne pa senatu. V poslanski zbornici je ime! ministrski predsednik Švebla dolg nastopni govor, o katerem je predvsem poudarjal, da bo za>iedo\al popolnoma cilje svojega prednika. Polagal bo posebno važnost na razvoj mednarodnega položaja in posvetil zunanji politiki najstrožjo pozornost. Stremel bo sporazumno z Malo antanto rs vzdrževanjem reda in miru v srednji Evropi. Prehajajoč na finančni program je zatrjeval, da bo skušala Češkoslovaška kljub temu, da je vsled naglega porasta češkoslovaške valute delo otežkočer.o. z vso odločnostjo premagati gospodarsko krizo. Valutna politika mora delati na to, da do- seže Češkoslovaška krona vsaj primerno stališče. Izjavil je dalje, da bo državno posojilo izplačano dne 1. decembra v gotovini. Glede posrednih davkov je obljubil nekaj olajšav, ki jih upa doseči najprej z znižanjem premogovnih cen. Temu bo sledil padec nekaterih železniških in poštnih pristojbin. Vlada bo skušala vse te načrte izvesti v tesnem sodelovanju z narodno skupščino. Končno je Švehla poudaril, da bo nova vlada postopala pravično in brez predsodka proti vsem državljanom brez razlike stanu, vere ali narodnosti, zahtevala pa tudi od državljanov spoštovanje do zakona. Vlada se čuti dovolj močna, da bo znala pri izvrševanju svoje eksekutivne oblasti čuvati svoje interese. Razpust angleškega parlamenta London, 24. oktobra. (Izv.) Bonar Law je orisal nadaljnji potek krize v svojem govoru v zborovalni palači konservativcev tako-le: Jutri bo razpuščen parlament, dne 4. novembra bo sestavljena lista kandidatov, dne 15. novembra bo do volitve in dna 20. novembra se bo sestal novi parlament. Bonar Lstst Js ni sestavil končnoveljavne ministrske liste. Gotovo pa je, da bo Cave prevzel mesto lord kanclerja. Upajo, da bo novi kabinet definitivno sestavljen jutri. Mno go se govori tudi o izidu volitev. Konservativci bodo imeli približno 300 članov, med tem ko bo grupa Llovd Ge-orge-Cnamberlain vsled premoči (vseh članov je 615) vsak čas lahko vrgla novo vlado, če glasuje z opozicijo. ALBANSKA VOJSKA. Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Albanska vlada je pozvala v vojaško službovanje 18- do 201etn9 rekrute. Rekruti morajo prinesti s seboj obleke, živeža in denarja za tri mesece, ker vlada še nima dovolj sredstev za izdr/evanje vojske. TEŽKOČE PRI RAZMEJITVI Z ITALIJO Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Polkovnik Daskalovič, član razmejitvene komisije z Italijo je včeraj referiral vladi o delu naših razmejitvenih komisij. Izjavil je, da ima najmanj težkoč komisija za de-limitacijski sektor v Sloveniji, ker obstojajo v njenem delokrogu samo malenkostne diference. Pač pa je položaj razmejitvene komisije z Italijo vsled zadnjih akcij fašistov in njihovega pritiska na rimsko vlado precej otežkočen. Polkovnik Daskalovič se je danes vrnil na svojo dolžnost. EBERT ZOPET PREDSEDNIK NEMČIJE. Berlin, 24. oktobra. (Izv.) Državni zbor je sprejel danes predlog za podaljšanje uradne funkcije državnega predsednika Eberta do 30. junija 1925 s 314 proti 76 glasovom. Sklep je izročil predsednik državnega zbora takoj Ebertu, nakar so na njegovi palači dvignili predsedniško zastavo. GROF BANFFY ODSTOPI? Budimpešta, 24. oktobra. (Izv.) «8-Uhr-Blatt» javlja, da se zunanji minister grof Banffy, ki je sedaj na dopustu v Burkersdorfu, ne bo povrnil na svoje mesto. Njegov odstop je bil sklenjen že pred njegovim potovanjem na konferenco v Ženevo. Njegov naslednik bo grof Tele-ky, ki je bil ob velikonočnem uporu ministrski predsednik. Teleky pripada sedaj Bethlenovi struji. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA MADŽARSKEM. Budimpešta, 24. oktobra. (Izv.) Na odprti progi med Szentgy5rgy-Balatonom in Keszthe!yjem ob Blatnem jezeru sta trčila dva mešana vlaka. Strojevodja enega vlaka je mrtev, več uslužbencev in potnikov je težko ranjenih. Službujoči uradnik, ki je odpravi! vlak po nepravem | tiru in zakrivil nesrečo, se je ustrelil. UKREPI NEMŠKE VLADE ZARADI SILNEGA PADCA MARKE. Berlin, 24. oktobra. (Izv.) Kakor izvemo, je povabila nemška vlada, številne inozemske finančne strokovnjake v Berlin, da se posvetuje z njimi zaradi silnega padca marke in njene stabilizacije. Posvetovanja se bodo vršila v Berlinu. Med povabljenci so Kejmes (Anglija). Visserin (Holandska) in Jenks (Amerika); tudi več francoskih in italijanskih strokovnjakov je prejelo vabilo. CaosposSc rske vesti Beograd. 24. oktobra. (Izv.) Dne T, novembra bo prejela Narodna banka na-daljno delno vsoto dolarskega posojila v znesku 6 milijonov dolarjev. Narodna ban ka bo to vsoto uporabila predvsem v: svrho stabilizacije dinarja. Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Narodna banka do nadaljncga ne bo več odobravala kreditov, ker hoče za enkrat kolikor mogoče priti v okom potrebam aprovi-zacijskih ustanov. Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Švicarska vlada je z 19. oktobrom t. I. prepovedala za svoje ozemlje uvoz inozemskih vin, kf vsebujejo nad 13 odst. alkohola. Beograd. 24. oktobra. (Izv.) Meseca julija se je uvozilo iz Rumunije v našo državo 900 ton pšenice, 258 ton petroleja, 186 ton drv in 1400 ton soli. INOZEMSKE DELAVSKE RENTE. Beograd, 24. oktobra. (Izv.) Minister za socialno politiko je izdal v smislu zakona o zavarovanju delavcev osrednjemu uradu naredbo, da prevzame urad v Zagrebu izplačevanje rent onim državljanom, kateri so dosedaj dobivali te rente iz inozemstva. Poleg teh rent bodo zavarovalni uradi izplačevali tudi draginj-ske doklade. REPARACIJSKA KOMISIJA ODPOTUJE V BERLIN. Pariz, 24. oktobra. (Izv.) Reparacijska komrsija je nadaljevala danes popoldne oficielna posvetovanja o francoski spomenici in novih angleških protipredlo-gih. Na uradnih francoskih mestih so razglašali danes popoldne, da sta se Anglija in Francija v kontrolnem vprašaju" približali. Danes zvečer se je na veliko presenečenje zvedelo, da namerava reparacijska komisija potovati r Berlin, da sa prihodnji teden pogaja z nemško vlado. O tem sklepu je izdala zvečer sledeči komunike: Reparacijska komisija, ki je v treh sejah ofieiozno preiskusila francosko noto in vse različne protipredloge, je Eoglasno sklenila potovati v Berlin, da ukrepa tamkaj vse potrebno za ravnotežje in stabilizacijo nemške marke. Komisija odpotuj« v nedeljo zvečer. IZPLAČEVANJE INVALIDNINE. Beograd, 24. oktobra, (Izv.) Finančni minister je na zahtevo ministrstva za soc. politiko naročil vsem pokrajinskim finančnim upravam v državi, da takoj prično izplačevati invalidom zaostale prejemke. V to svrho je odobren kredit 70 milijonov dinarjev. . Sorza Zagrebška in beograjska borza radi kumanovskih slavnosti včeraj nista poslovali. Dunajska borza ie bila včeraj zaprta. Curih, devize: Berlin 0.125, Newyorb 546.50, London 24.30, Pariz 38.65, Milan 22.20, Praga 17.65, Budimpešta 0.20, Zagreb 2.40, Bukarešta 3.40, Varšava 0.045, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.0078. Berlin, devize: Italija 17.955 — 18.045, London 19.600.37 — 19.699.83, Newyork 440.895 — 443.105, Pariz 31.171 — 31.321, Švica 80.548 — 80.952, Dunaj 5.88 — 5.92, Praga 14264 — 14.336, Sofija 3083 — 3095. Praga, devize: Berlin 0.61 — 0.81, Curih 564.50 — 567.50, Milan 126.75 -i 128.25, Pariz 218.25 — 219.75, Londoa 137.50 — 139, Newyork 31.05 — 31.45, Beograd 52.50 — 53, Sofija 22.175 -t 22.575, Dunaj 0.03725 — 0.04725, Varšat va 0.195 — 0.215, Budimpešta 1.175 1.275, valaie: nemške marke 0.63 — O-Si lire 126.25 — 127.75, fr. franki 218.25 219.75, dolarji 31.30 — 31.70, dinarji 51.73 — 52.25. avstr. S*, krone 0.0412 — 0.0513 Bsdsfs italijanska zunanja Trst, 23. oktobra. Istočasno, ko so jugoslovanski listi objavljali -vsekakor zanimivo vest. da je italijanska vladna kriza rešena v znamenju imen Giolitti - Mussolini, to -e pravi, da se sedanja Factova vlada umakne novi z Giolittijem na čelu in sodelovanjem fašistov, je italijanski tisk že poročal, da po se tozadevna pogajanja razbila, in so fašistovski listi, na čelu jim Mussolinijev »Popolo d' Italia*, celo naravnost zanikali, da bi se bila sploh vršila kaka pogajanja za vstop fašistov v morebiten Giolitti [politika, ko pade sedanja »liberalna* vladavina in zavladajo Italiji fašisti: protiangleška, protifrancoska, protislo-vanska, zato pa nemška, madžarska. Z eno besedo: stara trozvezna politika, politika tistega starega gospoda iz Cavourja, ki so ga ob vstopu Italije v svetovno vojno zaradi njegovega germanofilstva proglašali za izdajalca domovine, ki pa je po vojni postal rešitelj domovine, ker jo je obvaroval boliševiške nevarnosti, in ie včeraj zopet" izigral enega svojih znamenitih političnih adutov, ko je odklonil sestavo nove vlade bi bil mož za žavi, temveč zato -f Ideologija nove ljubljanske za-jednice. »Slovenski Narod" je začel pisati komentare o zagrebški resoluciji, da preskrbi za svojo novo stranko košček ideologije. Za uvod nekoliko korajže: vsled^kongresa se maje hrvatski blok in celo v vrste gotovih starih gospodov je po »Narodovem* zatrjevanju resolucija zanesla nekoliko »svežega duha pomlajenosti in napredka*. Pri čitanju manifesta naše domače za- I sporazum z današnjimi beograjskimi ' nametniki. — Komnnik£ govori do- | volj jasno: Radič ni zahteval nič manj nego da designira vlada in da pridejo na krmilo federalisti in separatisti, pa bi bil šel na Kumanovo proslavljat — svojo ztnago! iev ali kak drug kabinet, naslanjajoč bili ž njim, fasisti, se niso aozore.i; n:i sedanji parlament. Ta trditev zanj. Ko pride cas. pnae tudi Giolitti Mussolinijevega glasila pa ni našla in ž njimi fašisti s svojo pohtiko, ki vere v ostalem italijanskem tisku. Pogajanja so 6e vršila s posredo-vajnem posl. Corradinija. Razbila so se zaenkrat vsled predalekosežnih ambicij fašistov, ki so zahtevali menda kar pet portfeljev. med njimi zunanje in notranje ter vojne zadeve. Fašisti gredo očividno za popolnim obvladovanjem notranje, zunanje in socijalne politike. Razbitje pogajanj ne pomeni, da je fašizem tudi le za dogleden čas J izločen od sodelovan ja v vladi, ker J mu bodoče volitve že v par mesecih brez vsakega dvoma prineso ne samo sodelovanje v vladi, temveč vlado samo. Zato je vsekakor zanimivo spoznati vsaj glavna načela, po katerih mislijo fašisti uravnati svojo bodočo vladavino, kar ni težko ob hvalevredni odkritosrčnosti, s katero izpovedujejo svoja načela in svoje namene. Sicer se bodo smernice za vse panoge bodočega delovanja fašistovske stranke točneje določile šele na velikem zboru, ki se bo vršil od 24. do 27. t. m. v Napol ju. ali zlasti glede zunanje politike, ki gotovo najbolj zanima jugoslovansko javnost, pa morem že sedaj podati' glavne obrise, ki jih posnemam po uvodniku današnjega cPopolo di Trieste* s podpisom posl. G i u n t e, torej moža. ki je ne samo točno poučen, temveč tudi precej kompetenten v tej stvari. »Danes,* pravi posl. Giunta, »ko je Italija vsled vojne tako silno dvignila svojo nacijonalno zavest, mora zunanja politika zavzeti prvo mesto ... Bodočnost Italije je v njeni svobodi. Vojna nas je razrešila od Nemčije, naša volja nas mora izba viti izpod angleškega varilstva. Glasovi zgodovine nas kličejo v Lcvanto. Dodekanez je treba- trdno držati v rokah, ustanoviti se je treba v Mali Aziji, skleniti moramo tesneje zveze z Egiptom, zagotoviti neomejeno plovbo po Črnem morju, zaokrožiti zavzetje Libije, zaščititi naše ljudstvo v Tunisu. Naši sovražniki so Slovani in so tudi naši nasprotniki na račun tretjih. Jadran je naše morje. Jugoslavija in Češkoslovaška imata potrebo, da se zedinita preko Avstrije. To se bo moralo preprečiti. Edini narod v srednji Evropi, ki nam more biti uslužen, je Madžarska, ker smo ji mi uslužni, treba je pobijati francosko politiko; njeni učinki pritiskajo na našo vzhodno mejo. Zato mora biti naša politika protislovanska, to se pravi, madžarska in nemška. Ni treba veliko truda, da se razume, da druge izbire ni. To ie jasna politika, politika po zemljepisnem atlasu. Fašizem, ki se z ne-ustrašenostjo pripravlja, da vzame v svojo roko vodstvo usode naroda, mora značiti konec sužne politike odrekanja. Od Cairolija (Cairoli. italijanski ministrski predsednik za časa berlinskega kongresa 1878, čigar liberalni politiki pripisuje člankar krivdo, da Italija ni dobila Egipta in Tunisa) pa do Schanzerja smo prehodili ves kri-žev pot sramote. Sedaj pa konec! Hočemo, da se Italija Julija Cezarja zopet zave svojega svetovnega po-nena (dobesedno: . . zopet najde -voio svetovno zavest*) na vrhu Ka-uitola.* Takšna bo torej italijanska zunanja pa je in ostane njegova. Posl. Giunta ni mogel govoriti jasneje: Giolitti sam ne bi govoril drugače, če bi politiki Giolittijevega kova sploh govorili o svoji politiki. Posl. Giunta ni politik Giolittijevega kova in je govoril celo prejasno; Giolitti bi dejal: nepolitično. Pod njegovim vodstvom pa se bo naučil tudi politično — molčati! A. Ekar. Celie 24. oktobra. V nadaljni razpravi, ki se je pričela po enournem odmoru ob 21. uri, je poročal pravni odsek o kompetenčnem spo-|ge doresrli znatne rezultate. rod», je v enem pogledu prav zanimiv: dosedaj smo bili Slovenci (kakor tudi Hrvati in Srbi* vajeni govoriti o treh plemenih enega naroda, o plemenskem separatizmu in o »plemenski supremaciji*, kakor pravi »Nr.rod*. Ljubljanski zajedničarji smatrajo, da to ni pravilno in postavili so teorijo treh narodov enega plemena! Svojo naivnost dokumentirajo s trditvijo, da bi novo državno ime (Jugoslavija) »izključilo* vsako plemensko supremaci-jo! Povsem izvirno je dokazovanje, da je eden glavnih vzrokov vse nezadovoljnosti v državi slaba državna administracija. To ve, seveda, že vsak politični analfabet in konstataciia sama nič ne pomaga. Problem treba praktično reševati in napori demokratske stranke za dosego moderne uradniške pragmatike so v tem oziru; Da radi stva (poročal br. ReS). — 2.) na- loge Sokolstva (poročal brat <5regorc). — 3.) Razvoj naše države (Gnegorc). — 4.) Alkohol sovražnik človeštva (Gre-gore). — II. Pevske prireditve: L) Dva pevska koncerta v dvorani kopališke restavracije. — 2.) Triie pevski nastopi v telovadni dvorani (invalidska baraka') — m. Gledališke predstave; L) Revfefe Andrejček. — 2.1 Deseti brat. — 3.) Nebesa na zemlji. — 4.) RokoivnjačL — 5.', Mlinar in njegova hči. — 6.) Kakršen gospod, tak sluga. — 7.") Stari in mladi. — 8.) Razvaline življenja. — 9.) Lovski tat. — 10.) Krivoprisežnii'. — Z nara- jščajem: 11.) Kralj Matjaž. — 12.) Pr-Pcgumni Teti ček. — Sedaj društvo za predstavo Ponedeljek, 30.: Hedda Gabler. Gostova- i 'Domna*. - _ Knjižni«« fcrje 230i knjig, • mnogo se >.h je med v tej priliki kot idealno požrtovalna drnžtvenika. Se večji nspph bi seveda doseglo splošno delovanje društva, a3:o b; se društvo v koreninah končno- predramilo in dalo de-laželjni mladini vsaj vspodbudo in veselje k vstrajneniu deln. Želimo končno, da se v društveno src-do povrnejo tudi oni neumorni deJsvci. ki so bili še nedavno v naši bratski sredi, pa so se od nas bratov oddaljili. Zatorej vsem: z "oni k lepšemu uspehu! Sklenejo se nekatera nujna popravila j srbski narod, da fce ob tej priliki po na mestnih poslopjih. Radi pomanjkanja j kloni nesmrtnim sencam_ srbskih juna-električnega toka se obdrži v osnovni šo- ] kov in izjavlja, da bi kumanovska li plinova razsvetljava. Prodaja starega proslava imela biti manifestacija soli-gimnazijskega poslopja za okoliško os-|darnosti vseh jugoslovanskih narodov novno šolo se odkloni, ker rabi mesto za njihovo popolno mednarodno eman vodom desetletnice bitke pri Kumauo- kamenom iz dežele Činmurcev m njeni sklenil sledeče: 1. HrvMi blok je --------" tit9 v Innih imel resno voljo, da kot predstavnik hrvatskega naroda pozdravi bratski ___u _ i • ..,,»„1 ,1— rti, + o i nriji1.: 1 nO- stanovanja. Prečita se dopis policijskega urada, ki poživlja občinski zastop, da izvoli apro- cipacijo i 11 za skupno izgraditev državne zajednice, v kateri bi vladala tudi v praksi resnična ravnopravnost vizacijski odbor za reguliranje cen, da se j vseh narodov, vseh ver in vseh stanov, mesto izogne očitku, da je najdražje. Ob- Absolutni predpogoj tega poseta je bil činski odbornik Koren (soc. dem.) govori j padec današnje vlade m promena celega beograjskega centralizma. II. iver beT je beograjskim vlastodržcem mno-go milejša njihova oblast, nego najvišji interesi srbskega naroda in ker oni niti ne mislijo na skupne najvišje interese jugoslovanskih narodov, zato so se takoj uprli prihodu hrvatskega narodnega zastopstva na Kumanovo, to je obisku hrvatskega naroda srbskemu narodu. Ker je moč ostala v rokah teh vlastodržcev, zato praktično ni mogoče, da bi hrvatsko narodno zastopstvo in po njem hrvatski narod moglo priti v direktne stike s srbskim narodom, razen na način, ki bi ostro proti postopanju oblasti napram obrtnikom in trgovcem, ki današnjo valutno nesigurno stanje najbolj bridko občutijo. Nekaterim obrtnikom in trgovcem preti vsled padanja cen naravnost ruin, vsled česar govornik od delovanja kakega aprovizacijskega odbora ničesar ne pričakuje. Omeni tudi, da mu je znana ovadba proti vsem celjskim pekom pri državnem pravdništvu. Konsument bo lahko zadovoljen še le tedaj, ko se bedo cene zasigurale s solidno konkurenco. Pričakoval je sicer od referenta .laniča, da se bo zavzel za pridobitne sloje, a stori to on kot socijalist. Konečno se vendarle izvoli aprovizacijski odbor, ki je sestavljen v primernem razmerju iz ken-sumentov, obrtnikov, trgovcev, poljedelcev in industrijalcev. poniževal dostojanstvo hrvatskega naroda. naše in evropsko mišljenje pa bi mocel zavesti v zmoto, da hrvatsko „ . . narodno zastopništvo želi kakršenkoli davanja: 1.) Razvoj slovenskega *>koi- govih devet celostranskih prav lepih slik bo privlačnost tega vsekakor nevsakdanjega spisa še povečala. Knjiga se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54. L. N. Tolstoj: Spoved. Poslovenil J. Vidmar. Knjiga se prodaja po vseh knjigarnah. Naroča se na naslov J. Vidmar. ml., Ljubljana. Pred Škofijo 19. Najlepše kniige slovenske, srbehr-vatske. češke, ruske, nemške, italijanske francoske in angleške (okoli 15.000) izposoja šentjakobska knjižnica vsak delavnik od 5. do pol 8. ure zvečer, Vožarski pot koncem Florijanske ulice, električno postajališče. Na razpolago popolni imeniki knjig. Kupujejo se knjige po najvišji ceni. Zveza kulturnih društev. — Sokol Toplice pri Novem mestu je razvil v zadnjem času jako marljivo in živahno delovanje in sicer skupno z bralnim in pevskim društvom »Toplice*, ki je bilo ustanovljeno že leta 1905 in ki ima že od leta 1903 svojo lastno, krasno za-stavo, ponos naprednega članstva. Obe društvi sta se 7. ustanovljenjem »Sokola* spojili takorekoč v eno društvo, ker so pri obeh isti izvršujoči člani, le da sta društvi obdržali svoje naslovno ime. Vse kulturne prireditve so bile torej skupn8. V letih 1921 in 1922 so se vršile do sedaj sledeče prireditve: I. Pre- ,por Nedeljske prvenstvene tekme. Ljubljana: Slovan : Svoboda Ljubljana 3 : 0. Objava rezultata te tekme se je — ne po naši krivdi — nekoliko zakasnila. LNP. opozarjamo na ta nedosta-tek. Osijek: Slavija : Hajduk 5 : 0, Grad-janski : Sloga 4 : 2. S. S. K Sparta sklicuje ra nedeljo, dne 20. t. m. ob pol 10. dopoldne sestanek vseh članov, ki se vrši v Prešernovi sobi restavracije Novi svet. Za vse redne člane ie sestanek obvezen. Tajnik. Zimsko športna sekcija S. K. Ilirile v Ljubljani obvešča svoje članstvo radi na-bavke športnih potrebščin in opreme (sanke, smuči, blago za drese, itd.) katera se bodo dobavila članom po znižanih cenah da isti najkasneje do 1. novembra izpolnijo tozadevne naročilnice ter jih osebno ali pismeno oddajo sekc. gospodarju g. Pogačariu, Gor.posvctska cesta 14, kjei zamorejo dobiti podrobnejše informacije in naročilnice. Mac Crackcn suspendiran. Mac Cra-ckcn najboljši branilec angleškega nogometnega kluba Newcast!e United je bil sust»endiran za dobo enega meseca, in sicer zaradi tega. ker je pri tekmi New-castle United proti Sheiiield United kritiziral neko odločitev sodnika. S to kaznijo pa je zvezana tudi precejšnja denarna kazen. Mac Cracken, ki je danes brez-dvomno najboljši branilec sveta, bo moral plačati poleg tega, da je bil suspendiram, še 30 funtov sterlingov. Kakor smo že v eni naših kritik tekme med Ilirijo in S. K. Malostransky omenili, se je Mac Cracken proslavil s svojo rafinirano iz-vnedbo One back sistema. GABRIJELA ZAPOLSKA: Utmm no mMm Roman. »Ali prosim, jejta vendar!* je prigovarjal Zebrovrski ves splašen. Odgovorili nista ničesar. Sedeli so, molčali in gledali v plamen sveče. Med nje se je naselil oni mučni molk. v katerem se ljudje vdajajo lastnim otožnim ali grešnim mislim. Nenadoma se je razlegnil krik od riovo zgrajene koče. »Poberi se, ti copmica. ti baba, sicer te ubijem, pa te bo konec!* je kričala strašno in grozeče Cbidovvska. Tuska je šla k oknu. V mesečini je videla, kako je stala kmetica na tra-movju. ki je bilo naloženo ob koči ter z iztegnjeno roko, kakor okamenel kažipot podila vitko žensko v kmeti-škem krilu in vihrajočem robcu. »Nič se mi ne vlači tod okrog!* je grmela Obidovvska. »Dovolj dolgo si letala za mojim možem. Kar je bilo iv ed vama, je bilo, a sedaj je Jožek moj ne tvoj, ti coprnica, vražja copr-Dical Poberi se, sicer te ubijem!* Po srebrni stezi je tekla Hanka, tako naglo pregnana od žene; čudila se ie, da gospodinja kar naenkrat tako trdovratno vztraja na svojih pra- Kakor bronast kip je stala starka ta &82S»i » leloyaA umor starega pastirja, ki ga je izvršil ženin ljubimec, naj bo pozorna in naj ne domišča prevelike intimnosti med Hanko in Jožkom. Tuska se je zavila v šal in je sto- pila pred kočo. Starka z iztegnjeno zi-lasto roko in redkimi lasmi, ki «o se svojega stane bogat mož in fra čaka brezskrb-1 tragedijo no življenje ... to je isto. kakor pi-jsrca . . . janstvo. Sedaj se je iztreznil in vas ne mara.* trnJx°eVimeit bi Uko govoriti.* je rekla j kako pomirila in je postala samoza- Tuska eoralke se je zaslišalo mrmranje: «K Jožku leta! Pa ne maram tega.* »Včasih pa niste ugovarjali.* »Prej je bilo drugače. Sedaj pa ne 'otarion os ara gnuSr.ip 'cžaj rardu kakor gospodar izpod Rzete. Ženska, ki takole zapeljuje fanta, je tudi sposobna, da me meni nič tebi nio spravi na drug svet.* Tuska se je ironično smehljala. »Moje mnenje je,* — je dejala poča- starega, bednega! zvezki, Pita s svojo igračo, mož, črtajo« »Kurjer* in ona . . . ona . , . _ _ — — — i' izza, vrat ie stopil Poržicki , čar mesečne noči je izvabil zakon-1 »Dober večer, gospoda!* Obidnvv ka »e ie - težo spotila s i ca Zebrowska in Pito i*ed kočo. Po Hotel je iti mimo nuh ah Zebrow-ObidowBka se je s ! razgovoru s Poržickim se je Tuska ne- ski ga je prijazno nagovoril: «Kam pa, kam? Ah se nam nočete pridružiti?* .. , Poržicki se je nekoliko obotavljaj, potem je sedel k Tuski. »Cigareto?*. »Hvala!* . . Poržicki ie vrel cigareto m je potem ponudil 2ebrowskemu svojo srebrno cigaretnico. , . ._*-,„ Ta izmeniava vljudnosti _ je draži a in bolela Tusko. Tudi njej je bilo mučno srdeti med obema moškima, r)«;^:™« malo izr»rehodit se!» j 'rebrna mesečina ju ie ovijala v i brovvskega. Jasna mesečina je se stop-lahno me-lo. v kateri'so bliskale nju-!njevala lepoto matere in hčere m njune oči ki so težko zadrževale solze, j no eleganco, a je tudi neusmiljeno ka-Prva «e 'e r-vedla eospounia. Pri- zala — kakjr da hoče Be podčrtati silieno U X li ivj --•• v • »J« no žitno poije. Nje- stvo v njej. Izredno natančno je vide na velika, črna postava, ki je stopala V, pred seboj ^oje ^a^ova^ v^uhci med visokim žitom, je metala temno senco na ozko 6tezo, vso srebrno od mesečine. Senca je poetajala Cimdalje svetlejša izgubile so se ostre poteze, dofclt' 4 s megli izginila kmetica b Marecki, pohištvo z belimi prevlekami, klavir ki so « ga s težav° nabavi11-rastline ki so razširjale m okroten, težak zrak. Okoli okrogle mize so eedeli vei zbrani . . , ob» d*Cka pad fTOJimi danes zopet jako zgovoren, je zapletel spočetka malobesednega Poržicl^ega ▼ iivahen razgovor. Izpraševal ga je o gorah. Igralca je prevzel spromin na vratolomne ture v gorah: in začel jih je slikati živahno in zanimivo. Zebrowaki «e je začuden ustavljal« razprostiral roke in vzklikal; »Ti je ielikatskol» Domače vesli * Minister dr. Žerjav v Ljubljani.! Slavoniji, okrožje Split in Dubrovnik v Včeraj popoldne je prispel v Ljubili- j Dalmaciji ter Tuzla in Sarajevo v Bosno minister za socijalno politiko dok- j ni, pod jurisdikcijo ameriškega konzu-tor Gregor Žerjav. Na kolodvoru j lata v Zagrebu pa spadajo vse ostale ga je pozdravil pokrajinski namestnik j pokrajine. * Zborovanje ljubljanskih akademikov Včeraj popoldne se je vršilo ob 14. uri Žer jav se koncem ] ljudje, še bolj pa ee začudi?, ko tzveš, j ! da se jih je večina iz naših obmejnih j krajev priselila šele p~ prevratu. Smat- j ! rajo jih za slovenske begunce ter ceni- ! j jo njih število samo v tVildonskem okraju na sedemtisoč. z vsem pa na dvaj-set-tisoč. Naj so ta števila še tako pretirana, vendar je v njih mnogo za nas žalostne resnice. Ako vprašamo, zakaj naši fantje v velikem številu beže čez Gospod ^rs f vo se ga je kakih 300 akademikov, rektor j univerze ter več vseučiliščnih profesor- jev. Akademik Fatur je zborovalcem po | poraja nezadovoljnost med jasnil, da so je 14 rednim profesorjem, gtvom, ki no u videva, da je treba časa in potrpljenja, preden se ogladi kolesje novega organizma. To nezadovoljstvo Hribar. Minister ^ j, tedna vrne v Beograd. * 1 vila veliko Turki v fcomanovski bitki. Ob 9. dopoldne ie opravil prota Dimitrije Jan-kovič v pravoslavni kapelici vojašnice vojvode Mišica slovesen parastos v počastitev- spomina padlih junakov. Parasto?a so se udeležili general Do-kič, pokrajinski podnamestnik dr. Vilko Baltie, češkoslovaški generalni konzul dr. Otokar Beneš ter številni zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Vsi so se nato podali v stclno cerkev, kjer je stolni prost Andrej Kalan daroval svečan spominski zahvalni »Te Deum». Tu je bil navzoč tudi pokrajinski namestnik Ivan Hribar ter zastopniki vseh oblasti, kulturnih društev in korooraclj. V cerkvi je sviral na koru oddelek godbe dravske divizije. Slovesna služba božja se je vršila rudi v protestantski cerkvi. Ob 11. dopoldne pa je ljubljanska univerza proslavila velik spominski dan s predavanjem univ. prof. dr. Nikole Raioj- čiea o pomenu kumanovske bitke za tičnega pisca tako, da je včeraj nada-osvobojenje Jugoslovanov. Zbornica je! ljeval z odkrivanjem svoje nevednosti. i bila nabito polna občinstva. Navzoči j Predvsem ugotavljamo, da deviza Za- ; država, in naši slovenski kmetje, ki so so bili med drugimi g. pokrajinski na- greb v Curihu ni" notirala nikdar 0.95. | občutno oškodovani vsled pomanjkanja " temveč je bil njen najnižji kurz letos j delovnih moči. Slovenski posestnik r 200 okro* 1.30 do 1.35. Če torej notira se- j orali zemlje nima hlapca, ni ga dobiti, daj okrog 2.40 do 2.50. ne pomeni to \ ušel ie čez me:-o. To je sad protidržav-porasta za 100 odst. Nadaljnje njegovo ' nega hujskanja. modrovanje o padanju cen šo vedno | * Zakasnela pošiljatev. Neka celjska ni ovrglo naše trditve, da cene v no- j tvrdka je naročila leta 1020 v Avstriji benem slučaju ne morejo pasti za 100 ; blago za 3000 avstr. kron. Blago :e b$-odst Dalje pravi med drugim: «Ko je lo iz Avstrije točno odposlano, vendar padala vrednost našega denarja, so se ga kljub večkratnim TeklamnePrm ni cene redno dvigale v razmerju padca in -V!o mogoče nikjer najti. Po drch letih sicer vedno točno kakor na povelje. ( pa sc pojavi naenkrat zaboj na carnar-Dnnes se c-ene ne premaknejo navzdol J nic: v Mariboru. Tvrdka ga sicer ne ker zahteva m^-lbor- ^ovinska pogodba s ?olj«to pod- piv. • Kakor poročajo iz Beograda, je bil i dne 19. oktobra v VarSavi v ministrstvu za zunanje zadeve podpisana trgovinska pogodba med našo kraljevino . . , . , in republiko Poljsko. Pogodba vsebuje mmivega predavanja posnemamo v krat-1 P, do]o^ 0 izv0,u ^ kem sledeče: na na Poljsko in o uvozu poljskih tek-Gospodarski položaj u,edin,ene domo-1 produktov in mineralij v našo vine Je bil po preobratu zelo žalosten, i „___r STABILIZACIJA DINARJA. V soboto je ime! pomočnik finančnega ministra g. Dušan Piavšič v dvorani beograjske borze posvetovanje z beograjski- j ■ mi gospodarskimi krogi. Iz njegovega za- kmalu novo živiienje. Začelo se je zopet »JiiJb JU wuvu«»"--r -------— " | •*•! T naši mladi državi notranje razmere še | obnavljati, kar je vojna uničila. To vse res niso povsem zadovoljive. Iz tega se ie zahtevalo nenormalno veliko uvoza m več honoriranim nastavliencem in lektorjem črtalo plače, vsled česar je obstoj univerze resno ogrožen, ker bodo vsem tem profesorjem okoli 15. decembra ustavljene plače. Akademiki so nato sogia-sno sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, da se določi naknadni kredit za vse te predavatelje. Resolucijo so nato oddali predsedstvu pokrajinske uprave. Zborovalci so nato razpravljali o ustanovitvi »Akademskega sveta*, ki naj nastopa kot reprezentanca vseh akademikov v javnosti in rešuje skupna stanovska vprašanja. Akademski svet bo sestavljen iz zastopnikov posameznih strokovnih društev. * «Jugcsiavija» in dvig valute. Naše pripombe k sobotnim «Jugoslaviirinim* valutnim izvajanjem so vznemirile do- podžiga s hujskanjem proti državi po eni strani nemčurstvo. ki je v obmejnih krajih še jako ukoreninjeno, po drugi strani pa naše klerikalno časopisje, katerega dolžnost bi bila. na množico vplivati pomirjevalno in priznavati, kar država dobrega ukrene, namesto tega pa »Slovenski Gospodar* in »Straža* tekmujeta, kako bi vsako nepriliko v upravi razkričala kot plod državnega nasilstva. korupcije in bogve še česa, poslužujoč se pri tem zavijanja resnico in včasih tudi laži. To neprestano hujskanje je krivo, da je toliko naših fantov zadnja tri leta pobegnilo čez mejo. se odtegnilo vojaški službi v naši armadi, tam onkraj pa stopilo v služIlo tujca, ki jih vzgaja v janičarje proti nam. Dobiček ima torej tujec, škodo pa in producenti vpijejo, da sn nakupili j more biti vesel blago — po visokih cenah, ker upajo, "j da cer.e zopet poskočijo, vladni režim pa — molči...» Ista »Jugoslavija* pa se v članku na isti strani m;mo pobi- j ia s sledečimi stavki: »Opazovalec povojnih finančnih pojavov je imel priliko črtati in čntiti. da se cene potreb- ! ščin ne izravnajo takoj. Vo se valuta v večji meri dvigne ali pade. Cene v tem slučaju polagoma padajo ali ra.-tejo. do- i omenjeni sodijo. Nič nas ne ženica, če mogoče s tein pozivom povzročimo, da se bodo ostale številke po trafikah razproda le. * Premoga ni! Ae nedavno sno pojasnili, zakaj ni premoga. Rudniki mo mestnik Ivan Hribar, podnamestnik dr. Vilko Baltič, načelnik oddelka za prosveto dr. Skaberne. general Dokič s številnimi častniki, generalni konzul dr. Beneš, profesorski zbor ljubljanske univerze ter par sto akademikov. Častno je bilo zastopano tudi naše narodno ženstvo. Svečanostno proslavo je otvoril g. rektor dr. Ule-nienik ter podal besedo g. predavatelja prof. dr. Radojčiču. Gosp. predavatelj je v svojem nad eno uro trajajočem predavanju orisal zgodovinski položaj Srbije pred kumanovsko bitko, nato izbruh balkanske vojne, potok bitke same ter položaj po zmagi. Svoje izčrpno predavanje je zaključil z besedami: »S kumanovsko bitko je bflo Kosovo maščevano, a drugo naše vitalno vprašanje, pot k morju je še vedno odprto in nerešeno.* Burno ploskanje je sledilo krasnim izvajanjem gosp. predavatelja. * Kumanovska proslava na mest-1 kler se ne ustalijo na stopnji, ki odgo-4ea> dekliškem liceju. Včeraj se jo vr- j varja predvojni zlati vrednosti... Nalila kumanovska proslava po ljubljanskih šolah. Posebno lepa je bila proslava na liceju. Po himni »Lopa vaša domovina* je sledil govor dr. Laha o pomenu kumaaovske bitke, nato ie ena gojenka deklamirala pesem »Mala Srbadija Otadžbini*, druga pa Aškerčevo »Mi vstajamo*. Nato je sledila živa slika: deklice v jugoslovanskih narodnih nošah, s cvetjem v roki so obdajale sliko kralja Aleksandra in deklamiraJe »Pozdrav domovini*. Sredi skupine se je svetilo ime Kurnano-vo. Slavno?t je končala z državno himno in je napravila na vse prisotne svečan utis. * Invalidi na kutnanovski proslavi Povodom vesti, da je invalidsko udru-ženje sklenilo, da se ne bo udeležilo kumanovske proslave, poročajo sedaj iz Beograda, da ta vest ne odgovarja resnici. Invalidsko udruženje je odposlalo v Kumanovo tri svoje delegate, ki so tudi položili venec na grob svojih padlih bojnih tovarišev. * Za ravnatelja mestnega dohodar-stvenega urada je imenovan dosedanji provizorični vodja tega urada g. Ivan Zupan. * Zdravniška imenovanja. Okrajni zdravniki dr. Božidar Kflssel v Črnomlju, dr. Vladimir Vrečko v Ptuju, dr. ivan Jurečko v Mariboru, dr. Josip Hrn-5ek v Konjicah in dr. Franc Gerlovič v Brežicah so imenovani za višje okrajne zdravnike v VUL razredu na sedanjem službenem mestu. * Srebrna poroka. V najožjem krogu js obhajal v soboto dne 21. oktobra nad-n Si tel j g. Srečko Pečar iz Sv. Pavla v Sav. Dolini s svojo soprogo Marijo, roj. Vasle, srebrno poroko. Se na mnoga leta! * Zdravstveno stanje v Ljubljani. V fednu od 15. do 21. oktobra se je rodilo v Ljubljani 17 otrok, med njimi en mrtvorojenček, umrlo pa je 16 oseb, med njimi 15 domačinov in en tujec. Prijavljeni so bili sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 2 slučaja davice in dva griže. Umrli ste 2 osebi za jetiko, 2 za pljučnico, 2 za možganskim mrtvoudom, 2 vsled srčne hibe, ena za rakom, 9 vsled raznih naravnih smrtnih vzrokov, ena vsled samomora, ena za ubojem. * Errata corrige. V našem včerajšnjem f-oroSilu o uradniškem zakonu 60 se vrinile sledeče tiskovne pogreške: — V članu 7 čitaj: L kategorija: službu, za koju se traži potpuna fakultetska sprega, sa diplomskim ispitom itd. — n. kategorija: namesto »spremena* čitaj Narodne barke. HrvT.:s'u m slovenski listi so objavil vr \ da bo m'ni»tT=tvo za fnanee ra'i'.tistiio odbore za devize *n valu*« V" podružnicah Narodne br.nl e. češ da so se zasledile velike *ln?ahs pri izdahrin odobren} za nabavo devir. Pa so razčisti pn!o?aj. je laljni dvig bo neugodno vplival na one ' odbor pri pod furnir; Narodne bank* v trgovce, ki imajo stare zaloge nvože- ; Ljubljani brzojarii gospodu pomočnik« nega Maga in so plačali to M-to še v j finančnega ministra. to-le: »TTr- času ko je bil dinar nizek...»" Citate- ] vatski iti slovenski Ihti objavljajo wt, .... . ------- liem priporočamo naj si p-^čitajo obe Ida. sp odbori za devize in valute pri po-| tako da bo g-spodarsko življenje imelo ..." ... . ■ . w . - ,___, _ __________________Ka?n kar hn nre- ii • j . Budimpešte poročajo: Deževna jeten JO bo izdelala v , ?rQ ' 7p]0 škodovala in bo vino .slab- v glavnem uniiicirati dosedanje naredbo. j Ravno tako se msk> uvaža v Ce- Postopanje bo poenostavljeno in legalni ] 5,.~;lo'v:,;!;o ^ gvjco. ki sta bili večji nc;ro je bilo lani. Izvoza skoro nt. vrč mesecev ni šel v Avstrijo niti potrebi bo v polni meri zadoščeno. Zato 1 bo tudi projekt, predno stopi kot odredba v veljavo, obravnavan točko za točko s kompletnim! gospodarskimi krogi. S temi merami bo mogoče vzdržati dinar "v Cu-ihu na višini 8.50 — 9 santimov številki «.Trifro*laviie» in pre- j družnicab Narodne banke razm:-*o. ker so se zasledile velike zlombe pri izdajanju odobrenj za nabavo »leviz. Odbor če naknadno j v Ljubljani je postopa! vedno strogo in j skrajno korektno po predpisih pravilnika in naredb, tako da so ?e zninteresi-krogi na javnih zborovanjih in po KVOIIUI^ utll V M | Ul »/iiju.v,.«, .»V......... , v .. J. rak, oddajati skoraj ves premo* želez- I listih opetovano pritoževal, xaradt pre . ______ -____« . ^ a« A.lh / r» ■ i r- m 1 TV nicam, tako da ga ostaja za industrije ter za zasebno uporabo le prav malo. Na shodu slovenskih industrijalcev v Ljubljani je o tem obširno razpravljal g. inž. Šnklje ter je njegovo poročilo bilo tudi objavljeno. Največja ovira našim premogovnikom je dejstvo, da se jim ne stavlja dovolj vagonov na razpolago. Naši premogovniki bi lahko produ cira li na dan 50 do 100 vagonov več premoga ter bi lahko zadovoljili vse zahteve, ako bi železniške uprave pošiljale pravočasno dovolj praznih vozov. Zaradi zanikernosti železniške uprave zlasti na Hrvatskem, morajo trpeti tudi najvažnejše naše industrije hudo pomanjkanje premoga. Iz istega razlega tudi ni bilo doslej mogoče tukajšnjemu magistratu dobiti toliko premoga, da bi mogel ustrezati vsem zahtevam. V mest nem skladišču se zbira premog tako počasi, da ga ni dovolj niti za magistrat-na podjetja in poslopja, niti za magi-stratne uslužbence. Železniško ministrstvo obeta, da se silne kalamiteto po jugoslovanskih železnicah temeljito sanirajo tekom meseca novembra. Ne delamo si prevelikih iluzij, vendar se nadejamo, da bo našim premogovnikom omogočeno storiti to, kar si sami najbolj žele: zadovoljiti v polni meri vse potrebe. * Sneg. Vse kaže, d- dobimo letos zgodaj sneg. Že od ?1. avgusta imamo skoraj nepretrgano deževno vreme. Ozračje se je zelo shladilo in v nedeljo je snežilo na Dolenjskem in na Notranjskem. Sneg je kmalu skopnel, toda pričakovati je, da se sneženje ponovi. Včeraj je prav veselo snežilo na Gorenjskem. 'Železniki in okolica so bili beli. Vremenski pretoki ugibajo, da se letos zima prav zgodaj začne, zato pa tudi prav zgodaj jenja. Naj bi imeli vsaj enkrat prav! * Tudi sad hujskanja. Kdor misli, da je onkraj naše severne meje vse nemško, se bridko moti. Ko hodiš tam po opravkih, se kmalu prepričaš, da je na nemškem Štajerju vse polno Slovencev, zaposlenih v tvonr;cah in raznih drugih podjetjih, mnogo pa tudi v kmetijstvu. Nekaj Slovencev s« je tam od nekdaj nahajalo, nekaj se jih popolnoma udomačilo. Sedaj pa, ko je vstala Jugoslavija, bi se bilo nadejati, da se njih število zmanjša, v istini pa je očividno naraslo. Ce natančneje opazuješ, se začudiš. da so tO večinoma mladi, fersti strogega izvajanja naredb. Z pavšalnim sumničenjem t" vseVne. b;cz navedbe konkretnih faktov in brez predhodne preiskave, ki se pri ton odboru ni vršila, se krši uradna in osebna čast članov odbora in se odbor v javnosti dis-kraditira. Zaproša se brzojavno obvestilo. ce izhajajo te vesti iz oficielnih krogov, in v tein primeru, če se nanašajo na ljubljanski odbor. Prosi s? za odgovor najkasneje v roku osmih dni. Ce odgovor ne bi dospel v tem roku. bo odbor primoran. da ustavi poslovanje in odstopi*. Odbor prosi javno<=t. da vzame ta korak na znanje. Rezultat bo odbor pravočasno objavil v domačih listih. * Za naše visotošolre v Pragi. Minister prosvete g. Pribičevič je odobril »Klubu štipendistov* v Pragi znesek 4500 Din, za nabavo šolskih potrebščin za člane kluba. * Premestitev. Iz Zagorja ob Savi nam pišejo: Kakor smo zvedeli iz rudniških krogov, bo v kratkem premeščen gosp. nadzornik inž. Kloc od tukajšnjega rud nika k rudniku v Rajhenburg. Bil je splošno priljubljen: želimo mu tudi na novem službenem mestu mnogo sreče! * Iz Ojstrega se je preselila v nedeljo tamošnja rudniška pis?.rca v Hrastnik. Pri tej priliki so prenesli tudi kip sv. Barbare, zaščitnike rudarjev, v slovesnem sprevodu, z godbo in razsvitlja-vo. Za to pomembno slavnost ima največje zasluge ravnatelj Drole. * Nagrada za glavo razbojnika. Ministrstvo za notranje zadeve je razpisalo 40.000 kron nagrade onemu, ki bi naznanil oblasti, ali sam prijel ali pa ubil z.loelasnecra razbojnika Jovo St3nisav-lieviča Carugo, ki že tri leta ropa in mori v okolici Virovitice-Slatine in Osi-jeka, * Tihotapstvo na progi špilje-Maribor. V zadnjem času se pojavlja na progi Spilje-Maribor veliko tihotapljenje ne-zacarinjenega blaga. Razni potniki mečejo blago iz inozemstva skozi okna nočnega brzovlaka od postaje Pesnica proti Mariboru. Seveda so že poprej dogovorjeni * raznimi osebami, ki blago hitro poberejo in spravijo pred finančno stražo skrbno na varno. Oblasti so temu tihotapstvu že prišle na sled in zato je oddebk mariborske finančne straže sklenil, da bo odslej postavil močno stražo ob tej progi, da se n» t» na&n prepreči tihotapljenja, natančno kalkulacijsko bazo, kar bo precej pripomoglo k izločitvi ilegalne trgovine. Istočasno bo dana državi možnost, postaviti proračun na stabilno bazo. kajti odlemalki madžarskega vina. Zaradi padca marke bo ponehal tudi uvoz v Nemčijo. Cene vina so nizke. Kvantitativno je vinska letina dobro uspela, tako da zelo primanjkuje sodov. = Dolgovi madžarskih trgovcev v Češkoslovaški. Iz Budimpešte poročajo: Na zadnji seji budimpeštanske trgovinske in obrtne zbornice se je poročalo, da so se od strani Kč-upnikov izvršile že ru- bežni napram posamer.n m madžarskim ------ , ,.. . dolžnikom. Po podatkih, ki jih je zbrala dokler je bi! dinar izpostavljen velikim 7bornica_ .znaša|o obveznosti madžarske fluktuaciiam. se je moral najboljši prora- j .' ine v češkoslovaških kronah 556 ; trgovine . -------- milijonov Kč. to je 44 milijard madžarskih kron. = Madžarska trgovina z Rusijo. Iz Budimpešte poročajo: Zastopniki madžarskih industrijalcev so stopili v pogajanja z zastopstvom sovjetske vlade v Berii-nu "lede izmenjave blaga med obema, državama. Madžarska bi dobavljala Rusij? ' stro:e in usnje proti sirovim kozam. V načrtu je nadalje ureditev našega ' = Ra_|dni" ^ec marke. Iz Berlina prometa. Kritje stroškov za ta dela je ! jiarva je te dni doživela zo- zasigurano po predstolcčih reparaciiskih >' * •— - čun Izjaloviti v močvirju fiktivnosti. S temi merami dosežena stabilnost položaja velja kot prva etapa končne sana-clie. Iti pa moramo dalje. Dežela mora dobiti gospodarski program, predvem davčni sistem, ki obteži vse sloje ljudstva enako. To se nanaša zlasti na kmetijska posestva. Politični položaj v t, , pet velik padec, dobavah in ameriškem posojilu. Pri sana- ^f-avi odkritje- nameravanega atentata ciii neobhodno potrebno znižanje cen se je po padcu inozemskih plačil že pričelo, i r-linnnjepoi:tični Ako hočemo, da se ti cilji vlade do-1 na državnrza kanrelarja dr. Wirtha, te-položaj, potem „gi»iu, uo .. ogromno sežejo, je skupno delo vseh gospodarskih I ^ doma5jBOV in inozemcev v mar- krogov potrebno. Vsakdo naj kupuje sa mo to, kar brezpogojno rabi. Kdor špekulira, si reže samo v lastno meso, ker morajo cene stalno padati.* NJemu sledeči govorniki so izrazili soglasno zaupanje v akcijo g. Plavšiča oziroma vlade. NARODNA BANKA SHS. Stanje 15. oktobra 1922. Aktive: kovinska podloga 421,375.147. 54, posojila 1.,579,937.747.44, državni dolg državnih do naraščanje bankovcev, nezau-in< za katastrofalno Pan? ko so glavni vzroki padonie nemške valute. = Italijanska banka v Rusiji. Kakor poročajo 'iz. Pariza, je svet ruskih ljudskih komisarjev ugodi! prošnji vec ita.li-bnskih veletrgovcev za ustanovitev banke v Moskvi, ki se namerava osnovati r glavnico 250 milijonov lir. = Obtok bankovcev v Angliji se je po izkazu 12. oktobra povečal za 113.000 na 122.570.000 funtov šterlingov. = Bankovci ruslie dr/.avne banke. Kakor poročajo ir. Moskve, je ruska državna 4„567.358.803.02, vrednost ar^avu... u.,- - .vdaiati bankovce v men 2.,138,377.163. Skupaj 8.707,048.861 ; ^^^oVS^nov (= 10 zla- Din. Pasive: delniška glavnica 17,365.300, rezervni fond 2,199.823.92, obtok bankovcev 5^153,297.290, razne obveznosti 1„324,538. 657.84, terjatev države za založene domene 2.,138,377.103, saldo raznih računov 71,269.626.24. Skupaj 8„707,048.861 Din. TRŽNA POROČILA. Zagrebški žitni trg dne 23. t. m. Z baške odnosno vojvodinske postaje se je ponujala (v kronah) pšenica po okoIi 1360 koruza rumena 1100, oves 1000 — 1020. fižol 1250 — 1300, moka »0* 2000 _ 2200, »2* 1900 - 2100, »5* 1™0 ~ 2000, za krmo 1000. otrobi 680 — -40. Tendenca nestalna. Naš vinski trg. Trgatev ]e Ma po vse} državi obilna, a kakovost radi slabega vremena večinoma ni dobra. Lahka slaba nova vina se v Vršcu prodajajo celo po 3 — 4 — 8 K liter. Vsled slabe kakovosti letošnjih vin so cene starim vinom v zadnjem času celo nekoliko poskočile. Po novem vinu je v splošnem malo povpraševanja. Najboljše vino y ua-ši državi bo toela letos Dalmacija. tih rubVev). ki bodo kriti z -žlahtno kovini. stabilnimi inozemskimi valutami in blagom. = Mednarodna prometna konferenca v Parizu. Iz. Pariza poročajo, da je bi*a tam dns 17. oktobra otvorjena velika mednarodna prometna konferenca, kateri prisostvujejo zastopniki skoro vseh evrop.4-.ib železniških direkcij ter zaetop niki" Kitajske in Japonske. Konferenci .je predsedoval ravnatelj francoskih železnic Mauge. Naloga konference je, da, se otvori oboa evropska organizacija, vseh železniških in parobrodnih podjetij. Predlog za to organizacijo je izšel s strani romunske vlade. Konferencaja sklenila, da se čimprej pod vzamejo koraki. da se internacionalni promet dovede na ono višino, kakor je bil pred voino. . . LISTNICA UREDNIŠTVA. Trst: Prejeli. »LJUBLJANSKI ZVON* I P. zvezek (oktober^ ./ je pravkar izše» izmene b predlogu zate o ionfiioiiiia i ostalim državnim slaž-iienicima orodjonskoo reda. (Dalje.) GLAVA IV. Prinadležnosti aktivnih državnih siužbenika. član (23.) izmeni i deli se u dva člana, glasi Član 27. Ministri 1 državni podsekretari su državni iunkcionari na koje se ovaj zakon, osim ovoga člana i člana 46., ne odnosi. Plate im su, i to: predsedniku Min. Saveta . , 42.000 ministrima....... 36.000 državnim podsekretarima . , 27.000 Član 28. Prinadležnosti aktivnih državnih siužbenika su ove: 1.) plata, koja se deli na osnovnu i po-fožajnu; 2.) stanarina, koja se deli na redovnu i uvečanu; i 3.) dodatak na decu. Činovnici prvih triju grupa I. kategorije nemaiu osnovne plate. Član (24.) izmeni se-: Član 29. Osnovna plata činovnika" odredjule se prema kategorijama službe, l u svakoj kategoriji del! se na 10 stepeni, po ovoj tablici: Stepen I. kat. II. kat III. kat 1. 1800 1500 1440 2. 2280 1860 1740 3. 2760 2220 2040 4. 3300 2580 2340 5. 3900 2940 2640 6. 4500 3300 2940 7. 5100 3660 3240 8. 5700 4140 3540 9. 6300 4620 3900 10. 7200 5220 4380 Član (25.) izmeni se: Član 30. Poslednja rečenica da glasi: Ova povi-šica računa se za penziju samo onima koji imalu 35 godina službe. (Nov) Član 31. Osnovna plata zvaničnika i služitelja deli se na 10 stepeni i cdrediuje se po ovoj tablici: Stepen Zvaničnici Stužitelji 1. 1320 1200 2. 1560 1380 1 3. 1800 1560 4. 2040 1740 5. 2280 1920 6. 2520 2100 7. 2760 2280 8. 3000 2460 9. , 3240 2640 !! Objave * J. .4. D. »Triglav*, podružnica Ljubljana, ima svoj semestralni redni občni zbor za zimski semester 1922/23 dne 28. oktobra 1922. ob 14. uri v zbornici univerze. Dnevni red: 1. Nagovor predsednika; 2.) Čitanje zapisnika; 3.) Poročilo odbo-rovo; 4.) Glavna poročila odbornikov; 5.) Razdelitev trakov; 6.) Poročilo revizorjev; 7.) Volitve; S.) Program dela za bodočo poslovno dobo; 9.) Slučajnosti. — Udeležba na občnem zboru je za vse aktivne člane »Triglava« obvezna, vabljeni so starejšine »Triglava«. — Odbor. * Umoljavaju se gg. kolege koji se na-faze sa službom na teritoriji: Slovenije, Medjumurja i Istre, a nisu ioš pristupili u «Udruženie* carinskih činovnika, da to u najkračem roku učine, pošto če se na glavnoj skupštini »Udruženja*, koja če se održati idučeg meseca u Ljubljani, razpravljati o veoma važnim stvarima. Zato je neophodno potrebno, da smo svi do poslednjeg upisani u «Udruženje». Udru-ženje carinskih činovnika za Slovenijo. Ljubljana, glavna carinarnica. * Osrednja zveza javnih nameščencev In vpokoiencev ima nujno sejo širšega odbora 25. t. m. ob 20. uri na magistratu. Poleg običajnega dnevnega reda je na vrsti važno poročilo predsedstva. Udeležba je za vsakega delegata dolžnost. — Predsedstvo. * Komercijelni tečaji. Državna trgovska akademija v Ljubljani namerava po-čenši s 5. novembrom t. 1. prirediti večerne komercijelne tečaje. Tečaji imajo namen, izobraževati nameščence trgovskih, bančnih, industrijskih in obrtniških podjetij, kakor tudi samostojne trgovce, industrijalce, obrtnike, juriste, inženjerje in razne podjetnike. V tečajih se bo predavalo predvsem knjigovodstvo, carinski in davčni predpisi ter srbohrvaški jezik. Po želji priglašencev se bodo poučevali eventueino tudi drugi predmeti, kakor stenografija, tuji jeziki, trgovinstvo, korespondenca, trgovsko, obrtno in menično pravo, narodna ekonomija itd. Priglasiti se je v pisarni trgovske akademije (Aškerčeva ulica 9/II levo). Vsak prigla-šenec naj izroči pismeno svoje želje glede premetov, katere misli obiskovati, in glede razpoložljivih večernih ur ter pove kakšno predizobrazbo ima, kje je zaposlen. Priglasi se sprejemajo do 31. oktobra t, 1. * Učni tečaji društva zasebnik nameščencev se vršijo ob sledečih dneh in sicer na drž. trgovski šoli, Kongresni trg 2: nemščina ob pondeljkih in četrtkih od 7. do 8. ure zvečer (eventueino po sporazumu od 8. do 9.). Pričetek v pondeljek 23. t. m. ob 7. uri zvečer. — Srbohrvaščina ob torkih in petkih od 8. do 9. ure zvečer, pričetek 24. t. m. ob 8. uri zvečer. — Italijanščina ob torkih in petkih od 7. do 8. ure zvečer, pričetek 2i. t. m. ob 7. uri zvečer. — V društvenem lokalu: stenografija začasno ob sredan in sobotah ob 7. uri zvečer; tečaj je že v teku. — Kdor se še želi udeležiti jezikovnih tečajev, se lahko priglasi on gori označenih dneh. Prispevek za jezikovne tečaje znaša z ozirom na stroške mesečno 30 Din za osebo. Prosimo, da vdeleženci položijo ta znesek ob prihodnji učni uri. — Društvo zasebnih nameščencev. * Posestniki stanovanjskih hiš in pod-najemodajalci se poživljajo, da vlože pri davčnih oblastvih izkaz v hiši oziroma pri njih stanujočih oseb. Tozadevni obrazci se dobe pri davčnih okrajnih glavarstvih (v Ljubljani pri davčni administraciji) brezplačno. Več v razglasu na mestni deski. * Mestna ustanova za ljubljanske uboge obrtnike. Mestni magistrat razpisuje 20 podpor po 100 K za onemogle ljubljanske obrtnike. Razpis je na magistratu javno razglašen in se naj interesenti tam bliže informirajo. * Prodaja pokvarjene moke. Dne 26. t. m. ob 16. uri se bo prodajalo na kolodvoru v Novem mestu 87 vreč nekoliko pokvarjene (od dežja premočene) moke. * Ročna ustanova za ljubljanske reveže. Mestni magistrat ima oddati 12 ustanov in sicer dve po 50 K in 10 po 40 K mestnim revežem, ki so pristojni v Ljubljano. Interesentje dobe potrebne infor- gumijev podjetnik m ohranjata Vaše obuvalo trpežno In elegantno. Dobi se v vseh boljših trgovinah za kožo ter na veliko pri BE&SON-KAUCUK, d. d. Zagreb, Wllsonov trg 7. n Knjige za mladino: f 1 u. J. Sorli: Čirimurci. Povest s slikami. Broš. D 16-—, vez. D 21'—, po pošti D 1"25 več. Fr. Milčinski: Tolovaj Mataj. Pravljice s slikami. H. natis. Cena broš. D 15"—, po pošti D 1*50 vee. J. Šorli: Bob in Tedi. Dva neugnanca. Povest s slikami. Broš. D 10-—, vez. D 15 —, po pošti D 1'25 več. J VVaschtetova: Pravljice. Z večbarvnimi slikami. Vez. D 18'—, po pošti D 1'25 več. Cika Jova: Pisani oblaki. Vez. D 12-—, po pošti D 1"— več. Cika Jova: Kalamandarija. Vez. D 10 —, po pošti D 1— več. Vse te knjige se naročajo pri Tistovni zadrugi v Ljubljani, PreStmva ulica SV. U ——-D 10. 3600 2820 Član (26.) bez izmene: Član 32. Član (27.) izmeni se: Član 33. Položajne plate činovnika u pojedinim kategorijam su ove: U I. kategoriji: 1. grupa . . . 21.000 2. grupa < • i 18.000 3. grupa , . « 15.000 4. grupa k > < 6000 5. grupa 4 , , 4800 6. grupa > 4 • 3600 7. grupa . , s 2700 8. grupa » . • 2100 9. grupa , s . 1500 U II. kategoriji: 1. grupa s « ■ 3300 2. grupa , , . 2400 3. grupa . t i 1800 4. grupa s , , 1320 5. grupa ■ . 960 U III. kategoriji: 1. grupa > , . 2100 2. grupa , ■ , 1500 3. grupa ( , , 1200 4. grupa , . . 840 Člani (28.), (29.) i (30.) brišu se. (Nov) Član 34. Položajne plate zvaničnika i služitelja su ove: Zvaničnici: 1. grupa t , , . , , 960 2. grupa .. i i . i t 720 3. grupa . a , j . i 480 Služitelji: 1. grupa B s . « 4 . 600 2. grupa......360 Član (31.) izmeni se: Član 35. r Redovna stanarina činovnika prvih trl-I ju grupa I. kategorije je po 3600; za osta-j le činovnike redovna stanarina odredjuje ! se po ovoj tablici: I. k. II. k. III. k. u prvih 6 god. službe po 1200 840 720 u daljih 9. god. službe po 1500 1200 840 za ostalo vreme . . . 2100 1680 1200 Član (32.) izmeni se: Član 36. Redovna stanarina zvaničnika i služi-| telja odredjuje se po ovoj tablici: Zvan. SIuž. ' u prvih 15 god. službe po . 720 600 ' za ostalo vreme siuzbe po . . S40 720 Član (33.) izmeni se: Član 37. Ministarski če Savet sporazumno sa fi-nansijskim odborom za mesta u koiima su itd. Član (34.) izmeni se: Član 38. Mesto »nadležno* stavlja se »nadležnim putem*, mesto »sa licima» stavlja se »sa drugim licima*. mesto «50%» stavlja se »75%». Na kraju dodaje se: Ako su muž i žena državni službenici n istom mestu, pripada im zajedno samo jedna stanarina, i to veča. Član (35.) izmeni se: Član 39. Ko ima stan od države ili samouprav-nog tela ima pravo na stanarinu samo u toliko, u koliko stanarina koja bi mu ina-če pripadala nadmašuje vrednost stana ustanovlienu prema mesnim prilikama. ' član (36.) izmeni se: Član 40. Poslednji stav da glasi ovako: Ministarski Savet če sporazumno sa finanslj. skim odborom odrediti naročite dodatke na platu. Član (37.) izmeni se: Član 41. Dodatak na dete je do šest punih go-dlna 180. do dvanaest punih godina 300, a dalje 480 din. na godinu. Član (38.) izmeni se: Član 42. U drugoj alineii mesto »može mn se* stavlja se »ima pravo*. Član (39.) bez izmene: Član 43. Član (40.) izmeni se: Član 44. Privremenom službeniku pripada, po« red osnovne plate i dodatka na decu, samo 50% od pGložajne plate i stanarine. (Nov) Član 45. Državnim službenicima pripadaju zaj slučaj službenog putovanja naročite nak-, nade koje se uredjuju osobenim zakonom-(Nov) Član 46. Redovne prinadležnosti predvidjena ovim zakonom, računaju se u dinarima u godišnjim sumama. U koliko bi se redovne prinadležnosti, odrediene ovim zakonom, pokazale ne-dovoline za život sa obzirom na skupo« ču, dopunjavače se dodacima na skupo-ču koji če se urediti zasebnim zakonom. Taj zakon ima da stnpi na snagu jedno-vremeno sa ovim zakonom. (Dalje prihodnjič). macije v razglasu, ki je na magistratu iavno nabit. Prošnje se sprejemajo le do 15. novembra 1922. * Izgubljena zapestnica. V soboto 21. t. m. se je izgubila zlata zapestnica. Pošten najditelj naj jo izroči v upravi »Jutra*, proti dobri nagradi. Ljudsko vseučilišče v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da se bodo predavanja na tamošnjem ljudskem vseučilišču pričela dne 1. novembra 1922. Vodstvo ljudskega vseučilišča ima v rokah dr. Vnlič Nikola, profesor beograjske univerze. Jos. Pavčič: Narodna nagrobnica za moški zbor. Založila Zvezna knjigarna v Ljubljani. Cena partituri 1 Din. Starih, lepih nagrobnic imamo dovolj, vendar so pa že vse neštetokrat prepete. Ko je upeljal Oskar Dev narodni »Vi-gred se povrne* in »Gozdič je že zelen* za narodni nagrobnici, so se jih pevska društva jako razveselila in nič manj ne bodo veseli nove Pavčičeve narodne nagrobnice. Skladatelj je narodno pesem »Spomladi vse se veseli* popolnoma preprosto harmoniziral, jo odel v žalne, turobne akorde in gotovo je, da jo bodo društva rada prepevala, ker je lepa in tudi prav lahka. Priporočamo jo toplo v nakup, tembolj ker je cena tiskani partituri ista, če ne nižja kot če bi bilo treba nabaviti lito-graiirane glasove. Narodno nagrobnico prodaja in razpošilja Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8. Yj?emensko popočilo Ljubljana, 24 oktobra 1922. Ljubljaua 306 m nad mnrjem Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik In izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Liublianl. Plinova peč prav dobro ohranjena, za sobo, okroglo 50 m* veliko, se kupi. Ponudbe pod „Takoj 777" z navedbo cene na upravo »Jutra*. ram bbh.lv, UBuana Resljeva cesta št. ZZ seei klobucarstva in siaiiiniMuo preoblikovanje, nakinčevanje, moderniziranje vsakovrstnih klobukov in slamnikov za dame in gospode. spodnja križa, predpasniki, sSezniki pti A. Sinkovic nmh K. SDSS Liubfjana, Mestni trg 19. : Kraj i opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Vetei Oblačno 0-10 Padavine i mm j Ljubljana . 7. 759-3 5-0 sever dež 31 Ljubljana . 14. 760 4 5-7 ser. vzh. V — Ljnbljana . 21. 7834 4-2 jug oblačno — Zagreb . . 7. 7598 5-0 >ev. vih. »» 1*0 Beograd . 7. 759 4 50 dež 10 | i>unaj , , 7. 761-0 1-0 brezvetra pol obl. — Praga . . 7. 761-4 1-0 la več jasno — Inomost. . 7. 757-8 3-0 » dež 10 V Ljubljani barometer višii, temperatura nizka. Solnce vzhaja ob 6 30 zahaja ob 16-57 sian.ja de SO be«edl Oln. 3*—, nitih aadal|a|lfc 6 bnsdl 1 DI*. — Trgonkl oglasi, doplačani«, »•■ »ramlinlne da SO besedi 5 Oln, «ssklh nsdsl|n|lh S basadl 9 01*. — PIsAa sa aapr*|. (Lahka tudi a • znamkah.) Ns rpraJan|s aa odgo»sr|s la, sko |a »prstani« priložena tnamka ca odgovor. —— Sscž Mlad gospod, 3646 zmožen slovenskega, madjar-skega, italijanskega in nemškega jezika v pisavi in govoru ter strojepisja, išče službe pri denarnem zavodu ali večjem industrijskem ali trgovskem podjetju. Službo nastopi takoj. Naslov na upravništvo lista pod »Takoj*. Kehanlčno stružnioo železa, dobro ohranjeno, proda I. Bonač sin, Čopova cesta .6. 3657 Motorno kolo (moderni sistem), znamka »Gapp*, prosti tek, z dvema prestavama, se poceni proda. Ogleda se vsak dan v ga raži gosp. Florjaučiča, Selen-burgova ulica. 3662 Zračno stanovanje išče mirna, solidna stranka, po možnosti dve sobi in kuhinja v mestu ali izven, ob progi električne železnice. Plača se dobro, nagrada ni izključena. Pismeue ponudbe pod »Stanovanje* na upravo »Jutra*. 3663 Dva mediolnoa. iščeta sobi pri solidni stranki. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Dva medicinca*. 3664 Dobra šivilja, vdova, ki ima že vpeljano obrt ▼ Ljubljani, išče kom-panjona. Ponudbe je poslati na upravništvo »Jutra* pod »Zvonka Raiko*. 3658 Zalivala. Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob nenadni smrti nase predrage soproge, odnosno matere, stare matere, sestre in tašče, gospe Hermine Rulkove, rojene TVerzakOVe. kakor tudi sa mnogoštevilno spremstvo na njeni zadnji poti, se najsrčneje zahvaljujemo. V LJliblJani, dne 24. oTetobra 1022. Žalujoči OStdM. Dvonadstropna 50 let obstoječa trgovska hiša v Ljubljani se proda. Hiša stoji v sredini mesta na najbolj prometni točki, ima trgovske lokale in skladišča, pripravne tudi za kako industrijo in so takoj j na razpolago. Ponudbe pod „Dobra pozicija" na Anoncni zavod Drago Eeseljak, Ljubljaua, Sodna ulica b. Sukno za promenadne in športne obleke v bogati izbiri 84/n D. S l. Sfabernt -Ko Kleparska delavnica Lenček Alojzij __________Sv Petra cesta št. 29 _ . v .. • * »i« | sprejme vsa v to stroko spada;oča dela. Prgporos&ise »JiSI?@ : j Postrežba točna in aoUdna.3624 Z ozirom na sedanje denarne razmere bomo obrestovali začenši s 1. novembrom t. I. stare in nove ==vlog@ na knjižice s 5% čistih. = Vlogo v tekočem račun« obrestujemo najugodneje, posebno pa vezane vloge proti eno-, tri- in šestmesečni odpovedi. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ter podružnice: Celje, Maribor, Ptuj, Brežice in Kranj. 3660