ft
183. JfeVlM
i uiMim. i tem. 10. mirna im
XUV. leto.
»Slovenski Narod v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24—
pol leta.......„ 12 —
četrt leta ,   6 —
na mesec   ......   .   2*—
velja:
v upravništvu prejeman: celo leto......K 22 —
pol leta........II'—
četrt leta   . ......5*50
na mesec   •....., 1*90
Dopis; naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo; Knaflova ulica št. 5 (v pritličju levo), telefon št. 34.
Isna|a vsak dan zvečer izvzema! nedelje ln praznike.
Inserati veljajo:  peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..Narodna U »kar na" telefon št 85.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto..... . K 25*—
pol leta ....... . 13'—
četrt leta...... > 6*50
na mesec    ...... . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28 —
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ...      ...   K 30- —
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo: Scaflova ulica št. S (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85.
fteorscnizacjjfi klerl-kolfemo.
Dunaj, 3. avgusta.
V Pragi se je vršil ustanovni shod konservativne klerikalne stranke; »staroklerikalei«. ki odklanjajo moderno maškarado krščanskega socijalizma, se organizujejo ne le proti vsem naprednim strankam, temveč tudi proti oni mladi struji klerikalizma, ki skriva svoje prave tendence in cilje pod krinko demokratizma in soeijalno-politične pravičnosti, oko-raj smemo reči, da je na Češkem odbila zadnja ura prijateljem in somišljenikom dunajskih Gessmannov in slovenskih Šusteršičev. »Katol*v;ko ljudstvo nazaj ood izključno vodstvo eerkve in duhovnikov, nazaj ped cerkveno zapoved, ki zahteva pokorščino iD udanost, proč z zahtevami modernega in torej pregrešnega sveta« to je bojni klic, v katerega znamenju so pozdravili škofje in knezi praško zborovanje. Svetovna in cerkvena avtoriteta, politični vpliv in denarna sila se združujejo proti kaplanokratiji in zmaga jim je tokrat skoraj da gotova.
Pred desetletji je bilo drugače. Ko je takrat dr. Luegcr v naj'e^tši moški dobi vzdignil prapor »modernega krščanstva«, je imel na svoji strani ne le takozvane srednje sloje, temveč tudi vso nižjo duhovščino, ki se je dvignila proti svojim škofom. Tih, toda ljut 1k>j se je razvil med obema gesloma: »eerkev in aristokracija« ter »ljudstvo in eerkev« in treba je bilo papeževe mogočne besede, da je zmagal krščanski socializem proti klerikalnemu konservatiz-mu. Takrat so bile Luegrove ideje mlade in upapolne, splošno se je pričakovalo, da vzraste moč klerikalizma baš v novi, modernizirani obliki. Razvoj dogodkov je navidezno opravičil to mnenje, ki je bilo tudi za stališče tedanjega papeža l>ona XIII. merodajno.
Toda klerikalna organizacija ne uporablja nekaznovano sredstev moderne prosvitljenosti. Navidezno se sicer sila klerikalizma ojači, toda demokratična ideja, izobrazba širokih slojev pod kopava poslušnost i pokorščino, osvobojuje duhove. In v političnem oziru postane vsaka moderna organizacija prej ko slej klerikalni ideji   nevarna.   To se je markantno
pokazalo letos pri drževnozborskih volitvah. Nemška krščansko socijalna stranka je propadla, na Češkem so podlegli baš oni »modemi katoličani«, katere je s tako požrtvovalnostjo organiziral p. Šramek.
Xi čuda, da je sedaj hierarhija spoznala, da ravno krščanska soeija-lizem ogro/a pravo rimsko in klerikalno idejo, ker jo po svoji notranji lažnjivosti in neuspešnosti svojih de magoških gesel še bolj diskreditira, kakor odkrito reakeijonarstvo. kulturno in gospodarsko.
Z upadkom modernega klerikalizma nričenjaj rr organi;ena stremljenja, začenja novi boj cerkvene in posvetne aristokracije proti gospostvu male duhovščine in posvetne inteligence nad dobrim in vernim katoliškim ljudstvom.
Tokrat ta boj ne bo tako neuspešen kakor za Luegrovih časov, ker je eerkvena hierarhija imela časa dovolj proučiti vse hibe ;n k nosna ti vse gr-die dosedanje klerikalne organizacije.
Na Tirolskem je bil spor med konservativno in krše. BeetjaTita ctrnje sploh permanenten. Tam se škofi niso ndali kaplanom in vsi poskusi doseči spravo so se ponesrečil'. Soda j sledi raspor na Češkem in pričakovati je med obema strujama najostrej-šega boja.
Glavni udarec pa se nripravija na Dunaju. Tu se snuje DOd patro-naneo novega nadškofa Nagla velika klerikalna organizacija, ki hoče svoj delokrog raztegniti po eeli Avstriji, da tudi na Ogr-ko. S:cer se poudarja, da nova klerikalk 1 iarn nikakor ni naperjena proti obstoječim klerikalnim političnim organizacijam, toda že dejstvo, da se nahajajo v pripravljalnem odboru edino le aristokratom, uradniški iti cerkveni konservativci, kaže jasno »kam r>es taco mo!i<;. »Veleovstri iska patri jo-tična liga«, kakor se imenuie nova organizacija pa tudi sama le preins-no označuje svoie cilje. »Katoliško ljudstvo mora ostati v najožji zvezi i svojimi škofi in svoje časopisje mora podrediti episkopatu« — to je program, ki je obenem bojni klic bojevitih škofov in ljudstvu sovražnih ari-stokratov proti vsem, ki se upajo malo modernejše misliti Ln proti vsem onim, ki danes varajo ljudstvo s frazami o neodvisnosti kr čansko-socijalnega gibanja od cerkvene hierarhijo. »Vera in politika ste v ne-razločljivi zvezi«, poudarjajo škofje.
In ker so oni v verskih zadevah me-rodajni, hočejo voditi tudi celo politiko avstrijskega katoliškega ljudstva. Združili so se z najreakcijonar-nejšo visoko aristokracijo, s katero hočejo tvoriti mogočno silo, naperjeno proti vsemu kar pospešuje ljudski napredek.
Klerikalno reakeijonarstvo se pripravlja na pohod. Škofje in kn^zi nočejo zopet odločevati o usodi avstrijskih narodov. Kakor je pozdravljati, da strmoglavi nova liga zadnje ostanke »krščanskega« »socijalizma«, tako kličejo zadnji dogodki v klerikalnem taboru vse na krov, ki nočejo, da se z 1. 1911 zopet začne pot v dobo in razmere konkordat skoga časa. __
fltčmske uolltve y Nagem mestu.
ii.
Zastopu kake mestne občine so v zdajšnjih časih stavljene velike naloge. Občinskemu zastopu je skrbeti za gospodarstvo občanov, isti ima pomagati, pripravljati pripomočke razvijanju gospodarstva posameznih meščanov, občinski odbor ima skrbeti v majhnem okviru kakor zastop dežele, države in izvršilni organi tega zastopstva za to, da se gospodarstvo posamezni h. občanov povzdigne na mogoče popolno stopnjo, — ima pa tudi sam biti podjetnik. Zdajšnje občine imajo same prevzeti preskrb-ljevanje mesta z dobro pitno vodo, imajo prevzeti napravo električne luči, imajo nadzorovati, da se mesto preskrbuje z zadostnimi in dobrimi živili in mora odbor v sili to tudi sam storiti. Odbor ima skrbeti za zdravje občanov, higijeno, za pogrebe, za nižje šolstvo in ta odbor ima tudi svojo besedo, da se na njegovih tleh ustanovljeni državni šolski višji instituti prav ne uporabljajo; saj ima občinski odbor državno nadzorstvo na kake hibe v upravi opozarjati. Seveda ima odbor tudi za pravo upravo občinskega premoženja in pridobitev novih virov dohodkov ter kakor dober gospodar skrbeti za to, da se dohodki dobro obrnejo v korist meščanov. Odbor ima skrbeti za gospodarsko oslabljene, bolne, stare meščane, skrbeti pa tudi za to, da njegova mladež nahaja vsa sredstva, da si krepi telo in duh — in nazadnje tudi ni odveč, ako odbor skrbi za
estetično lepo lice mesta. Treba je v tej upravi v prvi vrsti tehnično praktičnih mož, kolikor se jih da dobiti, treba je nekaj juristov, trgovcev, največ pa je treba v zdajšnjem času pravega izučenega inženirja, ker glavno delo občinskega odbora obstoji v pripravi gospodarske pomoči meščanom in gospodarskih podjetij v lastni režiji občine in za to je pripraven le inženir; ako ga je le dobiti, se mu naj poveri prvo mesto v započet j u in v izvršitvi gospodarskih stvari, ki se ravno ne dotikajo oskrbe gozdov, za katere je na mostu gojenec, izvedenec višje kmetijske šole. Ako teh ni, treba pa je mož, ki so dobri gospodarji v svojih sana-tih, ki sami pametno, varčljivo gospodarijo in živijo. Iz teh krogov vzeti pametni možje ne bodo proti svoji koristi delali v občini, ker kar občino zadeva, zadene tudi nje, dobro in hudo; — ako se slabo gospodari v občini, zadenejo večja plačila posamezne meščane: ako se izvolijo možje, ki imajo pred očmi koristi kake družbe, ki obstaja v večji družbi naroda kakor snedež, parazit, sebi odtrgavajo od ust, sebi škodujejo. — Imamo stranke. Vsako strankarstvo ima izvor iz gospodarskega teženja. Gospodarstvo naroda je podlaga vsemu rednemu življenju v družbi. — »Hunger und Liebe erhalten das ew'ge Getriebe.^ Gospodarstvo se razvija iz kmetije po delitvi dela naprej v meščansko in iz tega v gospodarstvo mase za maso ljudi. V tem razvoju nastajajo stranke, ki stremijo po udobnostih, koristih, ki je dati zamore gospodarstvo.Šlo je včasih za to, da se izčrpuje delavska moč mase in se udobnejše živi. Močna gospodarska stranka diktira postave delavski masi, ki prvi omogočuje dobro življenje.
Imeli smo stranko in jo še imamo, ki varstvo izkorišča v pridobitev gmotnih, gospodarskih koristi. Ta stranka duhovnikov in tistih, katere si pridruževa duhovnik, je vedno bila močna, dokler masa ne ve, da je bogpogrnil vsem ljudem mizo in se da tolažiti za slabo življenje na svetu z obljubljenim dobrini onkraj groba. Duhovniki prodajajo vozne listke za vožnjo na ono stran. Človek ima dosti samoljubja in nerad zaradi tega umrje in ker mora, skrbi za oni svet, bodi da verje zares, kar duhovnik uči o onostranskem življenju, bodi da v negotovosti, ako je kaj tam, ali ne le, malo skrbi za vse slučaje in že
pri življenju, ali ob umiranju plača za vožnjo v drugi svet karto.
Politično kroniko.
O pavšaliranju poslanskih tliet
se sedaj muogo govori. Najbrže pride to vprašanje na dnevni red jeseni iu sicer ob istem času, ko bo sklepala zbornica o novem poslovniku. Seda nji poslovnik poslanske zbornice je namreč samo provizoričen ter izgubi svojo veljavnost koncem decembra. Vlada hoče, da reformira zbornica poslovnik in ob enem razpravlja o vprašanju pavšaliranja poslanskih diet.
*
Več ogrskih ministrov bo poklicanih prihodnje dni k «-esarju v Išl, da mu poročajo o razvoju debate glede brambne predlog*- v ogrskem državnem zboru. V visokih vojaških krogih so zelo razburjeni, da so ogrski ministri, tedaj ogrska vlada, ni zavzela za skupno armado in da je molčal celo honvedni minister k razžalitvi, ki jo je izrekel poslana- grof K a r o 1 y i, ki je nazival avstrijsko armado rabijo. Gotovo je, da l>odo dobili ogrski ministri zaradi svojega molčanja na take napade h ml nos, no, plača se jim ne bo znižala, — i u to jim je gotovo glavno, Ogri pa jih bodo sprejeli najbrže še z večjim navdušenjem, kajti vsak minister, ki jo prišel v navskrižje z merodajnimi osebami, pridobi na popularnosti.
V ogrskem državnem zboru jo
opozicija dopustila včeraj, da je govoril poslanec Rudolf S e li u 1 I o r k brambni predlogi. Sehuller je izvajal, da je v interesu Ogrske, da stopi v prijazne stike z Avstrijo zlasti zato, da je mogoč vzdržati motno skupno iirmado. O nemškem linibo nem jeziku v armadi je rekel Schuller, dasi sam Nemec, da nima v narodnostnem oziru ono veljave, ki mu jo y>ripisujejo nekateri krogi. Tudi do dveh kravalov je prišlo, ko sta »»e pri poimenskem glasovanju oglasila dva napačna poslanea.
Nameravana kooperacija opozi-cijonalnih hrvaških strank proti banu T o m a š i č n se je razbila, ker zahteva stranka prava, da se postavijo vse stranke na stališče negacije nagodbe. Kakor povsodi, tako se jo pokazalo tudi na Hrvaškem, da so
LISTEK.
Zakonske želle Antona Muhlio.
(Za    zakonske    može in žene spisal Blaž Po h 1 i n.)
»Veš, Julka, povem ti, kar sera ti povedal že tolikrat: punce ne maram in je nočem. Fanta hočein imeti 1 Te sramote ne bom prenašal vee in če bi bila spet punca, si zapomni, da je najina zakonska zveza, če tudi sloni na cerkveni podlagi, v nedvomljivi nevarnosti, da se razdre.«
Te resne in odločilne ter trpke besede je govoril z žalostjo v srcu in jezo v očeh Anton Muhič, državni uradnik, s temeljno plačo letnih dva-tisočosemsto kron, dvema triletnica-ma po dvesto kron ter oče že peterih deklic. Zdaj je pričakoval po božji volji šesto nasledstvo ,in ker je, kot je zlobno trdil njegov stanovski tovariš Trpotec, že večina patron izstrelil, je bil res opravičeno v nemali zadregi in skrbi, kaj bo, če ga ne bo moškega naslednika, ki bi slavno ime slavnih Muhičev ohranil še nadalje v svetovni zgodovini, na katero so doslej vsi Muhiči tako odločujoče vplivali ...
Julka je bila sličnih moževih besedi že vajena. Zato jo omenjene besede niso kar nič vznemirile. Rekla je mirno in hladnokrvno:
»Kar bo, bo. Če bo punca, ne bo fant, in če bo fant, ne bo punca. Kakršno delo, tako plačilo. Kar in kakor si sejal, to in tako boš žel.«
Muhiča je tak odgovor ujezil.
»Zdi se mi,« dejal je. »da nalašč zavijaš dejstva, ki ostanejo na vse večne čase ista in ki jih ne spremeni noben človek in sploh nobena životi-nja.In to je grdo od tebe,ki me poznaš kot skozinskoz solidnega človeka v vsem mojem delovanju. Le ti si kriva, če je pri nas prihajal na svet samo babji spol. Neki zakonski par je imel deset fantov in nobene punce, in kaj je rekel dotični župnik ženi? »Vidi se mi, da niste nikoli hrepeneli po možu!« Ona mn je potrdila to. Že iz tega moraš sprevideti ves dejanski položaj. Pa že pamet sama ti mora razodeti, da imam jaz prav. Poglej soseda Pogorelca! Tako je zanikam in suh, da bi ga lahko na kolenu prelomil, pa glej, same fante ima! Pa bi bil potem jaz, ki sem korenjak od nog do glave, za katerim še zdaj gledajo ženskne oči z nekim posebnim dopadenjeni in zanimanjem, da bi bil potem jaz vzrok najinega ženskega naraščaja I Nikdar in nikoli! O tem sem prepričan kot o gotovosti tvoje smrti. Zato pa, kakor sem re-
kel : če bo punca, preti najinemu zakonu nevarnost razdrtja.«
Keksi je Anton Muhič vzel klobuk in odšel trdili korakov, meneč, da je žena o istinitosti njegovih besedi in njih smisla ravno *ako trdno prepričana kot on. Še celo na običajno zadnjo besedo ženino ni hotel čakati.
Ti in taki prizori so se pri Muhi-čevih ponavljali dan za dnem. Muhič je bil včasih naravnost neznosen in neslan v svojem modrovanju in ženo trpinčil s svojimi grožnjami. In ko je prišel nekoč domov vinjen, bil je siten kot komarji poletne večere ter »dokazoval« svoje trditve s takimi dokazi, da bi se bila žena skoraj razjokala nad njim.
Da je Muhič s tako vnemo zagovarjal svoje nazore, ni bilo nič čudno. V uradu, kjer je služboval, so bili zbrani sami strupeni gadje, ki so ubogega Muhiča venomer hujskali proti ženi, češ, da je edino ta vzrok, da on (Muhič) ne doseže svojega uspeha, to je, da ne dobi nobenega fanta, ki mu sicer gre po volji in zmožnostih. Zlasti preje omenjeni Trpotec je bil izreden nepridiprav, ki je v Muhičevem zakonu napravil več jeze in prepira nego vsi ostali Mu-hičevi tovariši.
Julkin usodepolni dan se je bližal vedno bolj, Muhič je pa postajal od dne do dne bolj mrzlično nervo-
zen. Ženi se je zdelo, da mož boleha na nenavadni bolezni, ki je ne ozdravi vsako zdravilo, zato je sklenila, da se za vsak slučaj posluži nenavadnega sredstva, da ozdravi moža.
Usodepolni dan je prinesel kot doslej vedno, tako tudi zdaj, deklico v Muhičev zakon.
Muhiča takrat ni bilo doma. Žena mu je poslala v pisarno sporočilo, da se mu je rodil naslednik, babici pa je zaupala moževe želje in grožnje ter ji naročila, naj skiva otročje delce pred njim.
Ko je Muhič zvedel, da mu je žena povila sina, bi bil skoraj do stropa poskočil s stola. »Fant!« Domovina je rešena, čast je izven nevarnosti, rod ostane. Muhič je bil tako vesel, da se je ves tresel razburjenja in da ni bil več zmožen za delo. Od pulta do pulta je letal, vsakomur je v pretrganih stavkih pravil, da ga je srečala sreča in da se je na vse zadnje vendar izkazala pravica. Posebno Trpotcu je živo slikal svojo oblagodarjenost, kot bi bil zadel prvi dobitek v loteriji za najmanj stotisoč kron.
»Zdaj pa tudi glej, da se ženi iz-kažeš hvaležnega za izredno darilo!« dejal je Trpotec. »Ko si dobival punce, si pravil, da si ji kupoval le po pol litra vina na dan. Če si mož, kupiti ga ji moraš zdaj celo vedro skupaj. Pri zadnji punci te ni bilo cel teden domov, ampak si popival po vseh
slaboglasnih gostilnah in se zabaval z dvomljivimi ženskami — saj še veš, kako te je ena nasmukala, da si napram javnosti komaj obranil zakonsko svojo čast in zvestobo! Zdaj moraš biti doma vsak večer in ženo raz-vedrivati, ki trpi zaradi tebe in tvoje gospodstvaželjnosti. Novorojencu moraš kupiti tudi voziček, akoravno ga vseh pet deklic ni imelo. Sploh moraš vsepovsod ravnati tako, kot da spoznaš in daš spoznati, da si prepričan, da imaš v hiši zaklad in to v osebi žene in novorojenca. Ako se bos po mojih nasvetih ravnal, ti zatrdim, da se ne veseliš zadnjikrat nad rojstvom sina!«
Tako je govoril Trpotec in Muhič ga je verno poslušal. Ko je prijatelj končal, je dobil zatrdilo, da bo Muhič odslej posvečeval tako vstraj-no vse sile in moči svoji ženi in novorojencu, da bo ^vzor moža, kakršnega ni v devetih farah naokrog.
Muhičev otrok, ki ga je imel oče za sina, v resnici je bila pa hči, ni imel sreče v življenju. Po očetovem navodilu in zahtevi so ga negovali, da je bil do skrajnosti omehkužen, zato je revše hiralo. Okrog zdravnikov so ga nosili, a vsak teh je zmajeval z glavo. Zapisovali so mu sicer zdravila, da so potolažili skrbne star-,še, a vse je bilo zastonj, ker je bil otrok zapisan skorajšnji smrti; po preteku treh mesecev je res umrl.
(Konec nrihodnjftej
kršen liski sooijalei dvorezen nož. Krščansko socijalna stranka se je borila proti banu, ko pa je videla, da ne bo •prodrla, je moral prevzeti poslanec Zagorac službo me še t ar ja ter je obiskal večkrat bana Tomašiča v zadnjih dneh na njegovem letovišču. %  e e
V maroškem vprašanju so se vršila včeraj popoldne zopet posvetovanja med Kiderlen-Waehterjem in Oa m bonom. — Socijalni demokrati na Nemškem sklicujejo shode proti bojnemu klicu Vsenemcev in proti zahtevi, da naj se skliče državni zbor.
Štajersko.
Iz Celja. V sobotni številki »Slo-venčevi« se je znani celjski kaplan zopet spravil nad »Narodno založbo« in druge narodne denarne zavode v Oelju. Vemo, da je baš »Narodna založba« klerikalcem najbolj napoti, ker vzdržuje »Narodni list«. Umevno, da ima zadruga nekaj dolga, saj je precej žrtvovala za napreden *isk, zlasti svoječasno za »Narodni Dnevnik«. Ali njeno stanje ni nikakor obnpno, zlasti, ker se »Narodni list< lepo razvija. Kar pišejo klerikalci o dolgovih »Narodne založbe«, je seveda daleč pretirano. Neresnično je nadalje, da bi užival napredni tisk ali »Narodna založba« kedaj kakršnokoli podporo narodnih denarnih zavodov. Tako radodarni ti niso. Imajo cer za cerkve, prosjaške kapucine in druge prekoristne narodne namene vedno dovolj denarja, za napreden tisk, ki bi jih naj branil pred podlim vsumničenjem polit ikujočih farjev, nimajo niti vinarja. Za »Slovenčeve-ga« dopisnika bi bilo koristnejšo vprašati »Stražo«, kako ji gre in pa gospodo pri »belem volu«, za koliko bo vrednost hotela v letošnji bilanci klerikalne posojilnice narasti a. In Se ne bo tu dosti dela, pa se naj popelje v idilično kopališče Doberno ter povpraša gospodo okrog hotela > Sty-rije« po zdravju in dobri volji. Izrabljati notorično letošnje pomanjkanja denarja, ki ga čutijo v enaki meri napredni, klerikalni in nemški denarni zavodi, pa je hudohiia. l*»4<^n j* vredna propadlih klerikalnih duš. Si-eer pa je ravno sedaj najlepši in nnj-boljsi čas delati razprtije med celjskimi Slovenci: občinske volitve v okolici so pred durmi. Smo radovedni, ali bo imel omenjeni kaplan tedaj kaj korajže za agitacijo v okolici in pa za bojevite dopise v klerikalnem časopisju. Če še študira na kako karijero, je pri sednnjib razmerah v nemškem lavantinskem ordinarijatu bolje če miruje in — za hrbtom obre-kuje celjske Slovence.
Sadovi »krščansko« - socijalnih knrzov na Sp. Štajerskem. Iz Globo-kega pri Brežicah, kjer žive najza-vednejši pristaši »Kmečke zvez^" v brežiškem okraju (erlej dopis v -Str.« in Slov. Gosp.«) poročajo sledečo >trašno zgodbo: 1. avgusta je tirjal kmečki sin Jože Levstik od svojega očeta 20 K. da si kupi nove hlače, ker hocv na Veliko gospojnico romati k Mariji histrioki na Hrvaškem. Oče sinu denarja ni dal. ker ga ni imel. Sina je pa ta odgovor tako ujezil, da je zgrabil sekiro, jo pritisnil z ostrino očetu na senca in vpil: »Proklet hudič, če mi ne daš denarja, te na mestu ubijem!« Se le tedaj, ko je začela očetu kri teči curkoma s sem-, ga je sin spustil. V svoji krščanski jezi je pa s sekiro razbil sobna vrata. Drugi dan je tirjal od očeta zopet 20 K. i Nimam jih« je bil kratek odgovor. Na to je skočil fant kot divja zverina nad očeta in ga je obdelaval s pestmi po obrn/n. Končno je ušel oče skozi okno. Sin je vrgel v njega škaf in ga ranil na desni roki. Tudi dve steklenici je vrgel za očetom, a ste odleteli mimo glave. 3. avgusta je sin svojo terjatev zopet ponovil. Ker ni nič dosegel, je končno grozil očetu s smrtjo, če mu ne da 20 K za romanie k Materi božji, da opravi svojo pobožnost. Na to je prijel sekiro in je je šel brusit. Oče s? mu je skril v koruzo na bližnjem polju in je prebil tam noč, prihodnji dan je pa šel v Brežice po pomoč k orožnikom. Ti so pobožnega romarja, ki je vesten čitatelj »Našega doma" in »Slov. Gosp.«, vtaknili v kajbo.
Iz Središča nam pišejo: Dne 7. avgusta je vpepelil ogenj stanje posestnika Lucija v Vodraneih z vsemi gospodarskimi poslopji in spravljenimi pridelki vred. Eden otrok ee je v plamenu zadušil, posestnik ie pa na opeklinah umrl. Vdova z ostalimi malimi otroci je vsega obžalovanja vredna.
Pri Sv. Barbari pod Mariborom
je umrl g. Marko Ura nje. dolgoletni župan in 12 let načelnik krajn^ga šolskega sveta. Obe častni službi je opravljal v veliko zadovoljnost prebivalstva. Občinske ceste in pota še danes pričajo o njegovi delavnosti in marljivosti kot župana. Na zadnji noti ga je spremila šolska mladina. Zapustil je 3 dobro preskrbljene otroke.
Iz Slov. Bistrice. O 1 e t i n i. Tukaj smo pridelali veliko sena. Neka-
teri posestniki so bili tako lahkomtš-Ljeni, da so ga prodajali preknpcem po 2 K 40 v. Nastopila je pa huda vročina, do 54* C na solncu; trava in vas drugo vena, tako da ne bo nič otave. Zdaj ljudje ne dajo sena niti po 6 K, ker pričakujejo Še višjih cen. Cene goveje živine so padle. Na zadnjem sejmu v Slov. Bistrici ni bilo skoraj nič kupcev. Žita imamo precej, pač pa ne bo krompirja in fižola; z rejo prešičev ne bo nič. Jabolk je prav malo, hrušk je več, a se vsled vročine ne morejo razvijati. Edino trta se v tej vročini dobro počuti, razkošno raste in je obložena z zdravim grozdjem. Ako ne bo kake ujme, bodo imeli izvrstno vinsko letino, kar se tiče količine in kakovosti.
Jnžnoštajersko hmeljarsko društvo
priredi dne 13. avgusta t. 1. predpolu-dne po sv. opravil n v gostilni gospoda M a I g a j a v G o 1 o v j a h in po-pol ud ne ob 3. v gostilni gosp. C i m -perškana Polzeli dva domača shoda   s   sledečim dnevnim redom:
1. Bakreni palež na hmeljski rastlini.
2. Kaj naj se ukrene, da se prepreči predprodaja hmelja? 3. Praktični izkusi v hmeljarstvu. 4. Slučajnosti.
Drobne novice. Podružnica C. M. D. za P o 1 e n š a k , Sv. Tomaž in Sv. Lovrenc priredi na praznik 15. avgusta pri Soreju na Polenšaku veselico z gledališko igro. Bližnji in dalnji sosedi, pridite! — Stavkati so začeli pomočniki Pi-richove usnjarne v Ptuju. — Iz Radgone poročajo: V nedeljo ponoči je izbruhnil ogenj pri posestniku Žerjavu v Starinovi vesi. Zgorela je živina in vsi spravljen] pridelki. Gospodarjev oče, siv starček, kateri je bojda zažgal, je skočil v ogenj, iz katerega so ga i veliko težavo rešili — I z O r m o ž a. V nekem tukajšnjem lokalu je okrog 401eten mož izdal več ponarejeniih kron. Orožniki ga iščejo. — Redko slavlje. V Gomilici blizu Špilfelda je slavilo zadnjo nedeljo 7 parov zlato poroko. 8. par je dan poprej zbolel. — Z a d u-š i 1 se je v straničkem rudniku 201et-ni rudar Janez Uhan. Našli so ga mrtvega v rovu.
Koroško.
»Boroveljski   Sokol« je priredil
pretočeno nedeljo na Trati pri Cin-gelcu veselico, katera je bila dokaj dobro obiskana. Nastopili so govorniki gg. dr. R. Ravnik iz Ljubljane, potovalni učitelj Beg in br. inž. C e r n e. Vsi trije so ožigosali postopanje vlade in nemških obrambnih društev. Kajti nemškutarji so si izbrali v zadnjem času najostudnejša sredstva za ugonobljenje Slovencev. Posebno boroveljski Sokol jim je trn v peti; ker vedo, da kjer je Sokol, je slovenski napredek in končno tudi slovensko napredna zmaga. Gospioe Borovnikova, Vertičeva in C* e m r o v a so se trudile z razpeča-vanjem šopkov in dr. Domači tamburaši so igrali neumorno. Bodi vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli do tako lepega uspeha, na tem mestu izrečena najtoplejša zahvala.
Gozdni požar. V pobočju avstrijskih obmejnih hribov so se vneli blizo Rahla gozdovi. n^žar je silno razširjen. Ogenj se t vedno višje in je dosegel že višin, najmanj 1^00 m. Vzrok ognja je neznan. Škoda je jako velika.
Živinska kuga. V okolici (ilod-nice in Uince se je razširila nevarno živinska kuga na parkljib. Zadnji veliki živinski semenj je bil brzojavno prepovedan. Živina, ki jo imajo kmetje po planinah, je še zdrava, vendar pa skušajo spraviti kmetje kakor hitro bo mogoče vso živino domov.
Dva   laška   vojaška begunca so
pripeljali včeraj orožniki v Sv. Mohor. Oblečena sta bila v rjavozeleno uniformo ter spadata k 22. gorskemu topničarskemu polku, ki ima ob avstrijski meji svoje letošnje vaje.
Prlmorslio.
Proces proti »Banki popolare« v
Gorici. Ker ima izvedenec poročati samo o zadevi Confortija, je njegovo izvajanje bolj kratko. Včeraj je imel izvedenec pogovor s Confortijem in danes gredo vse izpovedbe bolj hitro. Zagovornik razloži vse v zadevi 15 tisoč kron, ki so vpisane na hišo v Beljaku. Državni pravdnik odtegne svojo obtožbo z ozirom na to svoto. Izvedenec pravi, da zamore konstatirati nepravilnosti v zneskn 20.000 kron, zagovornik ga redusira na 9332 kron in pravi, da tudi o tem znesku bi zamogel dati Conforti pojasuila. Nato predsednik izvedenca Marsiglio odslovi. Ko se zapro za izvedencem vrata, se pozna vsem na obrazu, da so zadovoljni. Kajti v resnici je bilo mučno poslušati čez teden dni samo številke in številke. Ze 32 aej je bilo do sedaj in porotniki, sodniki in zagovorniki gledajo na to, da se proces čim preje spravi do konca. Porotniki so prosili predsednika, da bi nadalje-
vali vsaki dan tudi popoldan in predsednik je obljubit Če bodo zagovorniki kratki, se upa, da bo do sobote konec procesa. Na vprašanja zagovornikov, kje so še nekatere prida, odgovarja predsednik, rekoč, da Bedon in Marina sta obolela in da na moreta priti, profesorja ŽnideršiČa pa, ki je nekje na Kranjskem na letovišču, se ni moglo najti, da bi se mu dostavilo vabilo. Nato prečitajo izpovedi Bedona in Marine. Zagovornik Confortija prečita nato nekoliko pisem, ki ae nanašajo na njegovo zvezo z »Baneo po pol are«, predsednik pa vpraša, če imajo državni pravnik in zagovorniki staviti kake predloge z ozirom na vprašanja, ki se jih ima staviti porotnikom v prihodnji seji. Državni pravdnik izjavi, da odstopa od obtožbe Luzzattija glede na njegovo sodelovanje pri bilanci leta 1905. Med Puccherjem in državnim pravd-nikom pride potem do prerekanja radi nekega dodatnega vprašanja radi Confortija.
Samomor fajmoštra. Včeraj so dobili v evangeljskemu župnišču v Gorici mrtvega fajmoštra Hermana Breitenaua. Ležal je v svoji pisarni na tleh, poleg njega pa so dobili kozarec, v katerem je bilo še nekaj li-zola. Fajmošter se je zastrupil. Vsi znaki kažejo, da je poskušal, predno se je zastrupil, tudi obesiti se. Brei-tenau je oženjen in ima tri otroke. Njegova žena in otroci bivajo sedaj v Dunajskem movem mestn. Vzrok samomora je neznan.
Kolera v Trstu. Včeraj po pol u-dne je obolel v Trstu za kolero sumljivimi znaki na novo 431etni Evgen Pelizari, sluga tamošnje angleške banke. Uvedli so takoj bakterijolo-gično preiskavo, ki je dognala, da ima Pelizari pravo azijsko kolero. Iz lazareta pri sv. Jerneju so šele včeraj izpustili parnike »Adelsberg«, »Elis« in »Petka«, ker je moštvo na njih popolnoma zdravo. Parniki so odpluli v tržaško pristanišče, Zdravstveni oddelek tržaškega namestni-štva je uradno objavil, da je pokazala bakterijologična preiskava pri 21etnemu sinu finančnega rešpicijen-ta Rudolfa Tschabintscherja pravo azijsko kolero. Dalje so prepeljali včeraj v infekcijsko bolnico tudi 17-letnega elektrotehniškega učenca Franca Lujbana, ki je obolel nenadoma in pri katerem kažejo vsi znaki bolezni kolero. O stanju bolnikov za kolero obolelih ne poročajo nobene spremembe. Kljub temu pa mora biti kolera že kolikor toliko nevarna, kajti ravnateljstvo državne železnice je izdalo cirkularično vsem postajam glavne proge in progi Ljnbljana-Je-seniee stroge odredbe, ki omejujejo v očigled razširjeni koleri v Trstu prevoz cunj, stare ponošene obleke in stare oprave. Ta odredba je bila razglašena brzojavno danes zjutraj in stopi takoj v veljavo.
Nadaljevanje letalnih tekem v Trstu. Včeraj 6e je vršila na letalnem polju zanimiva višinska tekma za darilo tržaške mestne občine v znesku 2500 kron. Pri tekmi se je dvignil najvišje Fischer, ki je dosegel višino 610 metrov In s tem dobil nagrado. Vreme visoko v ozračju je bilo namreč včeraj silno neugodno, zara-ditega so bili poleti nevarni in onemogočeni višji uspehi. Danes se nadaljujejo zopet Fischerjevi poleti s pasaži rji.
Velik požar tovarne v Trstu. Včeraj okoli 10. ure dopoldne je izbruhnil nenadoma požar v tovarni za linolej pri Sv. Marku. Ogenj je nastal v nekem skladišču, najbrže radi kratkega stika električnega toka. Lahko gorljivo nakopičeno blago je nenadoma silno zagorelo. Ogenj se je bliskovito hitro razširil v vsa tri nadstropja tovarne. V teku pol ure se je podrla na goreče zidov je s silnim truščem pregorena streha. — Ogenj se je razširil tudi na manjše stavbe okoli tovarne, ki so služile za skladišča itd. Tudi te so vse pogorele. Na mesto požara je prišlo več požarnih hramb. Gasili so z navadnimi in tndi parnimi brizgalnicami, toda ognja niso mogli udušiti, marveč so se morali zadovoljiti s tem, da so ga vsaj omejili. Okoli 4. še-le se je posrečilo ogenj pogasiti. Skoda znaša najmanj 300.000 K. Pri gašenju so se lahko poškodovali en stražnik in trije delavci.
Dva samomora. Včeraj se je zastrupil v Trstu neki starejši mož, ki je identičen s Petrom Gorzom, ki ga pogrešajo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je v kratkem umrl. V stanovanju na Aquedotti pa so našli mrtvega v svojem stanovanju 321et-nega bivšega uradnika tržaške zavarovalnice »Biunione adriatica«. Pil je strup. Mož se je že večkrat izrazil proti svojim prijateljem, da bo izvršil samomor.
Napad s bombo. V Pulju stavkajo že delj časa zidarski pomočniki. — Zaraditega je dobilo stavbno drnštvo »Union« okoli 50 zidarjev iz Štajerske, da dovrši stavbo mornariške kazine. Seveda so zaradi teh tujih zidarjev štrajkujoči domači zidarji silno jezni in skušajo na vsak način
onemogočiti nadaljne delo. Včeraj zjutraj ao culi delavci v novi stavbi silno močno razstrelbo. Ko so šli gledat na mesto razstrelbe, so videli, da je vrgel eden stavkujočih bombo, ki so je s vso silo razletela in porušila precej zidovja. K sreči ni bilo v bližini nobenega delavca. Storilca še niso prijeli.
Dnevne vesti.
+ Vojni minister baron Schd-naiea bo odstopil in sicer zaradi stvarnih in osebnih diferenc s prestolonaslednikom. Za nas Slovence je pač precej vse eno, ali je vojni minister Peter ali Pavel in zaradi tega nas tudi usoda sedanjega vojnega ministra prav malo zanima. Značilno je pa, da se poskuša klerikalno glasilo tudi pri tej zadevi, na katero vender vsi slovenski poslanci skupaj nimajo niti najmanjšega vpliva, prilizniti onim krogom, ki so v prestolonasled. nikovem obližju. Zopet vidimo, kako se naši klerikalci vsiljujejo prestolonasledniku, da bi si pridobili njegovo milost in njegovo podporo. Casib so se slovenski klerikalci krvavo norca delali iz vseh prizadevanj na združenje Slovencev in Hrvatov, čim pa so izvedeli, da se prestolonaslednik nekaj vnema za trializeni, so naši klerikalci hitro presedlali in se zdaj ne sicer posebno resno, vender kar mogoče hrupno zavzemajo za trializem. Časih so klerikalci zabavljali kar se je dalo zaradi ogromnih stroškov za armado, odkar pa se prilizujejo prestolonasledniku, gore za vse izdatke za armado in je dr. Šusteršie v delegaciji zahteval za nove ladje še veliko več kakor vojna uprava. Priznanje ni izostalo. Pri krstu nove vojne ladje v Trstu je bil dr. Šusteršič edini parlamentarec, ki je bil povabljen na dine k prestolonasledniku. In zdaj zopet isto prilizovanje. »Slovencem je dolgo časa molčal, ko so nemški klerikalni listi napadali vojnega ministra Schdnaieha; molčal je, ker je vedel, da ima cesar prav posebno zaupanje do vojnega ministra in je bilo torej negotovo, kakšen bo konec nasprotju med prestolonaslednikom in med vojnim ministrom: čim pa se je pokazalo, da bo vojni minister podlegel, je priskočil tudi slovenski klerikalni osel in brcal umirajočega leva. zopet samo da bi se priliznil prestolonasledniku. Nam baron Schonai^-h že zaradi njegovega odgovora glede son-temberskih dogodkov ni rim antičen, a početje klerikalcev se nam ara ni. Ljndska stranka naj dela ljudsko politiko in naj se zavzema za ljudske interese — ali pri klerikalcih je že tako, da o ljudskih koristih vedno le govore ' dajo pa samo za svoje osebne in strankarske koristi.
+ Kako se »pametno« gospodari? Na to vprašanje daje imeniten odgovor včerajšnji »Slovenec«. Po njegovem navodilu ni treba pri pametnem« gospodarstvu nič štediti, ni treba iskati novih virov, marveč glavno je, da je tu »pameten^ proračun. »Pameten« proračun pa se napravi po Lam peto vem vzoren takole: Stroški se preračunavajo ko!:kor mogoče visoko, dohodki pn kolikor mogoče nizko in na ta način se doseže, »da kaže končni obračun veliko ugodnejši uspeh.« Ce se tako prnkti-eira, potem H po klerikalnem prepričanju »pametno gospodaric Zares enostavno navodilo za »pametno gospodarstvo«! Pri takšnih r>rora'"unih ni treba nič štediti, ni treba ni? skrbeti za to, da bi se za pokritje s+roš-kov našli novi viri dohodkov, čemu vse to. ko je že vnaprej zacrotovljeuo. da bodo računski zaključki vedno ugodnejši kakor proračuni in na i M še tako razsiplje denar! Te imenitne nauke, ki jih daje »Slovenec«, naj si mestno knjigovodstvo zap;še za uho in se ravna po njih, pa bodo takoj notihnile klerikalne kritike o »znvo ženem mestnem gospodarstvu«. Kaj dohodki, kaj stroški, glavno je proračun: samo da je proračun po klerikalnem navodilu sestavljen, pa bo mirna Bosna!
+ Cesar za cenena živila. Klerikalna »Reichspost« prijavlja zanimivo poročilo o avdijenci, ki jo je imel te dni ministrski predsednik pri cesarju. Pri ti avdijenci je cesar rekel ministrskemu predsedniku, da »e mora vse storiti kar je treba, da se pridobi prebivalstvu poceni meso. Cesar je rekel, da je neizogibno, da se čim prej naredi konec 6edanji draginji mesa in da neba opravičena nevolja prebivalstva. Cesar torej prizna, da je draginja neznosna in nevolja prebivalstva opravičena, naši klerikalci na nimajo nič srca za ljudstvo in se ooranjajo za draginjo In ne privoščijo ljudstvu niti eenera mesa.
Bolni papež. Prijatelj našega lista, ki se zdaj mndi v Rimo. nam piše: Tukaj se splošno govori, da papež ne bo več ozdravel. Tako je bolan, da se še slavnosti povodom obletnice njegovega kronanja ne more udeležiti. Njegova zdravnika sta mn prepovedala baviti se s cerkvenimi in političnimi zadevami. Obče se tu-
di pripoveduje, da v Vatikanu vse skrivajo in prikrivajo, kar se tiče papeža. Za časa Leona XIII. so zdravniki vedno dajali pojasnila o papeževem zdravju, zdaj pa nič in nič. Papež ima putiko, 6trašna vročina ga seveda tudi daje in menda je tudi jako žalosten in potrt, ker se mu nič ne posreči in ker so vsa njegova cerkvena in politična prizadevanja ostala brez uspeha. Kakor rečeno, govore v Rimu kar splošno, da bo papež kmalu umrl in tudi splošno govore, da se kardinali že zdaj dogovarjajo in tudi že prepirajo, kdo bo novi papež. Najbolj se sodi, da postane kardinal Rampolla papež. Značilno je, da* se vse veseli, da bo odletel kardinal Merrv del Val, ki je skrajno nepriljubljen in ki ga ravno duhovniki najbolj sovražijo.
+ Afera Kregar - Štefe. Kakor smo poizvedeli iz zanesljivega vira, so ljubljanski izvedenci v aferi Krc-gar-Stefe radi znanih sleparij pri zadnjih volitvah v trgovsko in obrtno zbornico odda1 i mnenje, da je pisava n« dokumentu, ki se je predložil sodišču in v katerem se daje navodilo za falsifikaeijo davčnega katastra pri trgovski in obrtni zbornici zares Krcgarjeva. O pisavi na dokumentu bodo sedaj zaslišani še graški izvedenci. Kakor smo prepričani, da bodo po svoji objektivnosti znani graški izvedenci podali svoje strokovnjaško mnenje po svoji vesti in po svojca i najboljšem nrepričanju, prav tako smo tudi uv^rjeni. da bo višje državno pravdništvo v Gradcu, v katerega imamo radi ujecrove minuciioznf objektivnosti in strogo zakonitega postopanja popolno zaupanje, vsh storilo, da se da žaljenemu pravnemu Čustvu tudi o aferi Kregar-Štefe primerno zadoščenje. Za takšno zadoščenje pa po našem skromnem mnenju absolutno ne zadostuje dejstvo, da trgovinsko min'ttrstvn ni potrdilo izvolitve Ivana Kregarja za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice kranjske.
+ Klerikalno prorokovan je in katoliški »mladeniški« shod. V Ljubljani izhaja v »Katoliški tiskarni« kot konkurenčno podjetja Biasnikovi popularni »Veliki pratiki-- takozvana »Družinska Pratika«. Da bi bila konkurenca laglja, izide ta pratika že pol leta pred novim letom. Tudi letos je -Družinska Pratika« za leto 1912. že izšla. Prinaša slike rasnih klerikalnih matadorjev z dr. 5v?ster-šičem na čelu. pod zaglavjem »Razni dogodki doma in u a tujem« pa piee med drugim: - Zadnje dni avarnsta st) l"e vršil v Ljubljani velik tabor krščanske mladine. Sprevod Orb»v in društev po mestu j* bil si.injen. Rilo je na tisoče ljudi. Izborno je izpadla telovadba Orlov in sploh vse Iroge prireditvp. Slovenska mladina n.v prei!« Toda klerikalnomu proroku v »Družinski Prati!:?« se je zcrodil ma-ler, da pripoveduje, kako sijajno s*-je rešila stvar, ki so vohče ne bo vršila, ker so klerikalci pod pretvezo nevarnosti, ki grozi od kolere z juga. odgodili svojo prireditev na ugodnejši čas, ako ne morda celo, ad kalen-das graecas. Ljudje bodo ^ednj itrtf -čitali v pratiki vest o sijajnem ^taboru krščanske mladine« koncem meseca avgusta v Ljubljani, o »sijajnem« sprevodu čokov in društev no mestu, o »tisočglavic množici, o »izborno izpadli telovadni« čukov itd. ter povpraševali po tistih »mladeničih«, ki so se udeležili oneera znavc-nitega tabora. In ob koncu koncev bodo vendarle izvedeli, da onega tabora sploh ni bilo, marveč da je bila ona vest samo prorokovanje brum-nega in brihtnrga katoliškega •■zve-zdocrleda«. knterega pa so zvezde pustile na cedilu pri njegovem »prorokova nju«.
4- Kobilčarjev Jurče — litijski župan.   Piše se nam iz Litije: Poročilo v vašem cenjenem listu,   da je dež. sodišče ustavilo preiskavo proti Kobilčarjevemu Jurčetu  zaradi poman jkania dokazov, nas je — presenetilo. Očitalo se mu je, da laže, da j.« kolikor toliko prizadet   in ako dane* še dodamo,   da je znano afero on in-sceniral, potem je menda dovolj jas no, kako stvar stoji. Jurče se izgovar ja    da je svoj —   ljudem le naročil, naj pazijo, da kdo ne ponesnaži hiše, o vsem drugem pa nravi, da ničesar ne ve. To je skrajna nesramnost. (V bi se te Ijndi zapriseglo, potem bi as prav kmalu pokazalo, je-li Jurče pri zadet ali ne.  Jurče,  ki ne spoštuie svoje matere (sram ga bodi!), ker >: cer ne bi pustil, da bo sodno kazno vana,  samo da bo on   župan (škandal!), je predrzeu in bi vse storil, da se zmaže;   toda   o njegovi materi mislimo, da ne bi po krivem pris°gla, saj je vendar stara bogaboječa žena. ki ni Iz lastnega nagiba izlivala gnoj niče   in tudi o Jnrčetovem bratu ne verjamemo, da bi po krivem prisegel Obdolžujemo torej Jureeta že enkrat, da je celo afero in sceni ral,   torej v preiskavo ž njim, priče pa naj se pod prisego zasliSijo. Videli bomo potem, če bo S© govoril: Vaj le pišejo, se bo do že naveličali,   meni   se ne bo nič zgodilo, zato bodo že skrbeli gospodje
v Ljubljani. — Ali ni to sramota za župana, da se ljudje umikajo njegovi (t) hiši, ker se boje, da bi bili politi z gnojnico. Sicer pa, kaj imenujemo Jnrceta župana! Saj ne bo on župan, ampak šmartinski dekan. Jurče ne bo smel storiti niti najmanjše stvarice. Dokaz tega je, da je v nedeljo, ko je praznovala šmartinska požarna bramba svojo petindvajset-letnico, ni smel razobesiti zastave. Kaj pa, ko bi kdaj bilo treba požarne hrambe. Jurče je ne potrebuje; njemu zadošča golida z gnojnico. Sicer pa ima sedaj besedo drržavni pravilnik.
+ Sankcijoniran deželni zakon.
Cesar je sankcijoniral z dnem 28. julijem od koroškega deželnega zbora sprejeti zakonski načrt glede gozdarskih in vodnopravnih odredeb.
— Takega nekrščanskega šun-dra, kakor je bil preteklo nedeljo v šentjakobski fari, ne pomni nikde. Vaj piše občenepriljnbljeni župnik Barle po »Slovencu« kar hoče, resnica ostane resnica. Teden prej je oilo /egnanje. a za tisto se župnik Bnrle ni dosti zmenil, kajti cerkev je bila zanemarjena kakor v kaki rovtarski vasi. Zdaj pa zaradi nove maše laka reč. Lemenatar vender ni drugega nič, kakor vajenec za duhovski stan, kakor ni kaplan drugega nič. kakor dubovski pomočnik, pa uganjajo tak štmder   če   postane   kak lemenatar
frej«. Tri sv. Jakobu pa so dejali, kakor da bi bil prišel sam nebeški oče z višav na zemljo. Ob treh zjutraj so začeli zvoniti in so zvonili in zvonili brez prenehanja do poznega večera. Ljudi so kar ušesa bolela te-ga zvoneuja. Pred vratmi klerikalne gostilne »pri Kamničanki« pa so se zbiralr Marijine device in pilo in pelo in plesalo se je tam prav no ajdovsko. Harmonika je neprestano hre-ščala i u slišale so se tudi razne oesmi. Radi bi vedeli, katera ie novo-mašniku naiboli ugniala. »Ti si mo-ia, moja moje — ti si moja moja moja« -— to so Marijine device najraje 'incrale. Mi privoščimo novomašni-kom in Marijinim devicam, faimo->?rnm in mežneriem vsako veselje in bi jim tudi nedeljske, vse prej kakor vrpodbudne veselice nič ne očitali, če ti ljudje ne bi uaranjali lake hinav-ščine. Nad vsako neki ori kal no priredbo se spodtikajo in škof preganja petje, ples. godbe in gostilničarje, za početje svojih ljudi in svojih Marijinih devic pa s?5 uk* n*31 zmeni.
— Pozor šen tja končani pred kle-rikalnim] ajritatoricami! Te dni b*wtf-jo po šentjakobskem okraju od hiše !o hiše pritiskati kljnke dve mlečno-
■hi trosoodični. ter presita in nad1*-gujeta stanovalce in hišne posestnike moškega spola, naj se za b<^žjo voljo vpišejo, da pristopijo klerikalnemu »prosvetnemu« društvu za Šentjakobski okraj. Tako delajo nosi hinavski klerikalci z vsakovrstnimi zvijačami. Take punčine pošiljajo naokoli, ki Se sploh ne vedo, za kaj se gre: čeprav nerade pa morajo, kar je gotovo jako n-učno za take gospodične. Klerikalci seveda mislijo takole: Ljubljančan j niso tako neumni kot so klerikalni volilci po deželi, zato pa pošiljajo raje ženske naokrog in da več opravi pri moških ženska, ker vedo sami po sebi, da klerikalca že vse sovraži kar je pametnega in zavednega ljudstva. Zato pa Ljubljančani, zlasti Šentia-Vobčani, pozor pred omenjenimi Ma-rijinimi devicami, da se ne vsedete ■n klerikalne limaniee in sleparije! Kajti to prosvetno društvo je kl^ri-kalna politična past in je izrodek ti-stih ljudi, ki n** privoščijo meščanu, delavcu, obrtniku in kmetu cenenega argentinskega mesa, in cenejših drugih živil. Ampak ga hočejo popolnoma odreti in izmeti. Torej, nrvv'to-Iji ljudski, pokažite t^m ljudem \ rata!
— Slovenskim gospodom zdrav-
idkom. V zadevi L juges^vanskega -tanka za operativno medicino vrsi se v petek. 11. t. m. ob 8. zvo'<~r v ^pstavraciii Tratnik razgovor, h ka-teremu vabim vse člane »društvi zdravnikov na Kranjskem«. Za pri-pravMalni odbor: Dr. Demeter Blei-weis-Trsteniški.
Sleparji — kot srbski igralci. Včeraj smo priobčili notico, v kateri se priporoča dramska družba V. Vukovi©, ki je baje srbska in iz Belgra-da. Kakor smo se informirali, srbska dramska drnžba Vuković sploh n e obstoji. Družbo Vuković tvorita k°t > direktor« odpuščeni inkasant neke banke na Reki, kot impresario pa neki brezposelni natakar. Slovensko občinstvo svarimo pred omenjeno družbo, kakor srdob pred vs^ko iirralsko družbo, ki se ne more izkazati s popolnoma nesnmljivimi dokumenti.
— Popravek. V včerajšnji Članek »Klerikalci in m^tun gospodarstvo« se je vrinilo več tiskovnih na-oak. V 1. koloni v 30. vrsti od zgori i je izostala beseda »dati«. Dotični stavek se ima glasiti: »hočemo vsaj nekatera njegova izvajania dati ood luno kritičnega raziskavanja. V 3. koloni v 4. vrsti od zcroraj se ima pomožni glagol »je« izpustiti, tako tudi v zadnji vrsti veznik »in«.
Žalujemo. Dne 6. t. m. so se pokazale pri nas na Glincah^tiste žalostne osebe, ki smo jili že v vašem eenj. listu omenili, da pridejo k nam. Tudi v cerkvi so se ljudje povpraševali, kake osebe so to, nihče pa ni mislil, da je to tisti prvi korak, ki bo vplival, da bo pri nas na Glineah šulfe-rajnska šola, kakor v Šiški. Za ta zavod so že sestre tukaj. Brez dvoma smo mi slovenski starši dali denar za Vinceneijevo družbo samo, da smo s tem prodali svojo mladino nemškemu malharju. Tako so ukrenili naši zagrizeni sovražniki slovenskega naroda. — Vičan.
Velik požar. Dne 8. t. m. nastal je pri posestniku Ju van v vasi Jablana, občina Št. Lampert pri Litiji požar, ki je v kratkem času upepelil 5 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji in poljskimi pridelki. Škoda znaša okrog 60.000 K. Štiri posestniki so bili zavarovani skupno za 40O0 K. doc i m eden ni bil zavarovan. Zgorela sta tudi 2 Juvanova otroka v starosti 5 in 3 leta. V splošni zmešnjavi sta se skrila pod neki z žitom obloženi voz, ki je stal pod kozolcem. Tudi ta kozolec je bil kmalu v ognju in ko so otroke zasledili, sta bila že okrog i:» okrog od ognja obdana, tako da jih ni bilo mogoče resiti. Slišal se je še zamolkli klic »ata, a ta« in potem je bilo vse pri kraju. Zgorela sta tudi 2 vola in 6 preš^čev, /gorelo je tudi vse pohištvo, obleka itd. Mati ponesrečenih otrok je padla v nezavest in je smrtnonevarno zbolela. Beda teh nesrečnih prebivalcev je velikanska in je pomoč nujno potrebna. Častno se mora omeniti delovanje orožnikov iz Zagorja. Bili so kmalu na licu mosta in so mnogo pripomogli k temu, na s*"* požar še ni naprej razširil.
Vročinska kap je zadela v Novem estn g. okrajnega šolskega nadzornika Turka. Dne 7. avgusta t. 1. Je prišel v pisarno delat, pa mu je postalo slabo in so ga morali močiti, da je nrišel k sebi. To je prvi slučaj vročinske kopi v Novem mestu, ki je pa tem bolj žalosten, ker si je g. nadzornik pred kratkim zlomil nogo.
Ponarejen denar kroži v novomeški okol'ci. Dne 1. avernsta je poskušala speča t i Marija 6r$te dva ponarejena kronska novca, pa .ti n? uspelo. Sumljivo je. da je ta dva novca zpgn'bla na njivi. Če bi se ne za-\ edala, da je kazniva, bi novcev gotovo ne skrila.
Čebelar^k! shod v Begunjah nad Pirknico se vrši v nedeljo 13. t, m. ob 11. dopoldne v ondotni šoli. Xa shodu bo predaval g. nr«dučiteli A. Lile oz ar o raznih panjih, o čebel a reji ju ua med, ter o pravihiem ozimo-vanju čebel. Shoda naj se udeleže poleg čeb°larjev tudi prijatelji Čebelarstva soloh.
Huda rokoborilka. Pri pred^noč-nji ženski rokoV>rbi. ki se vrši v Zagrebu se je uprla neka rokoboHlk^ izreku sodnikov ;n se zaeola ž njimi ostro prepirati. Ker sodniki niso hoteli ugoditi njenim znMovani. je prijela to amaeonko taka jeza. da je z vso silo naskočila sodnike in bi bila gotovo povzročila velik pretep, da jo ni odstranilo občinstvo samo.
V vrtu nrisiliene delavnice je danes zjutraj našla vojaška straža 45iefnega delavca Franc Novaka iz Doba pri Kamniku. Ko so nokPen'i stražnika je Novak začel pripovedovati, da je nekai d^i mlatil pri nekem posestniku v Moetab. Ker so mu pa dru tri delavci grozili jim je vse1 preplaval Lniblinnioo in se skril v vrtu. Novaka, ki je sl^V-umen, so oddali n.a onazovalni oddelek.
Nasilnež. Ko je danes do* hine nolieijski stražnik aretiral Josipa Kopača, rojenega 1.^93. v Ljubijmi in v Medvode pristojnega zaradi prf1-novedaneca riovrnfka. se je le-ta ta-krvj po^al v beg. K sreči je r»riš*d i? nacr»rotne strani drngi stražnik in ga 'istavil. Konac se je branil in s ~-ov-liem sunil straž^ikn v nogo in ga to-Teno poškodoval. Izročili so ga radi javneira nesilstvs dež°Tr»emu sodišču
V vlaku okraden. Ko se je včeraj ob 2. zjutraj peljal z poštnim vlakom poslovodia Karel Rot+inor iz LiuMjn-ne, mu je bila med vožnjo ukradena usniala torb'*, v kateri je imel nskni perila, par zlatih očal vredne 20 K. telovnik vred°n 3 K. niklasto nro vredno 40 K in -^ato dvopleteno verižico, vredno lf>0 K.
Cegav je konj? Posegu i k Ivan Pajsar na Cesti na loko št. 22 je nnšeT na Rokovi jelši koni;> si raste barve, kateri je imel na sebi strgano uzdo T,astnik konja naj se sam oglasi pri Pajserju.
Tatvina. Včeraj ziutrpj je bil ukraden na trcai br^nj^k5 Tvni 7~n zaboj grozdia vr^^no^^ TT 60 v Policiji       osumfi«^V*i jjni'nfl.
f)orpni v ti*tli'tŠM b-»raV! f?""?' sp ie v mi^n'^1''    h*raM    v P";s-"lioi vsTed oetr^l^i1'0 vne' ^n-oi^. Vi j-nnhit r»o stonnh. 0*r^nj so še pravočasno no*^?»«:ili.
TT«rr*Mi«>T*n.  7!**c«»hT>i  nrar1r»ik Tv Bend^Vov:č je i-'crnbii črno de^^rni-
oo v ka+eri i« iro*»t 1°^ rr fi^rf>^n, — VpVi o-ficrvod^n°       '••"flflr'ti -rlnf*> 71.
pestnico, vredn^ 40 K. °— Fr"traric
Marija Polajnar je izgubila denarnico, v kateri je imela 36 K denarja.
Promenad nI koncert Slovenske Filharmonije se vrsi jutri v petek ob ugodnem vremenu od pol 7. do pol 8. zvečer v Tivoli. Spored: 1. Eysler: »Straubinger«-koracnica. 2. Wagner: »Rienzi«, onvertura. 3. Lehar: valček iz operete »Vesela vdova«. 4. Offenbach: Fantazija iz opere »Hoff-mannove pripovedke«. 5. Schubert: »Na morjn«, pesem. 6. Fall: potpouri iz operete »Ločena žena«:. — Po pro-menadnem koncertu i^ra popoln orkester v park-hotelu Tivoli._
Horodno ohromilo.
Letošnja glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo, dne 10. septembra v Tržiču na Gorenjskem. Ker je skupščina v nedelj0* je najširšemu narodnemu občinstvu dana možnost, da se je udeleži Zato se naj že sedaj prične z agitacijo za čim največjo udeležbo. Na skupščini naj bodo po možnosti zastopane vse družbine podružnice.
Društveno naznanila.
Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj priredi v nedeljo, dne 3. septembra t. 1. popoldne veselico na restavracijskem vrtu g. Mraka pri »Starem Rimljanu« na Rimski cesti št. 4.
Gasilska župa ljubljanska ima v nedeljo, dne 13. avgusta t. I. ob pol 5. popoldne na Selu pri Ljubljani svoj prvi redni občni zbor. Na dnevnem redu je: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Volitev odbora za dobo 3 let (načelnika, podnačelnika, 5 odbornikov in 2 namestnikov). 3. Volitev treh pregledovalcev računov za tri leta. 4. Določitev prispevkov. 5. Določitev župnih zletov. 6. Volitev delegatov za občni zbor deželne gasilske zveze (na 100 članov dva delegata — pod 50 članov se ne upošteva). — Vsak delegat mora imeti pooblastilo svojega društva.
Gasilska župa litijska se je ustanovila dne 6. avgusta v Šinart-nein pri Litiji. K gasilski župi je pristopilo 8 gasilnih društev, in sicer: Krka, Litija, Šmartno, Vače, Št. Vid, Višnja gora, Radeče. Zagorje. V pripravljalni odbor so bili izvoljeni gg. Fran Lajovic iz Litije, kot predsednik; Josip Borštnik iz Krke. kot podpredsednik; Ivan Robavs iz Šmartna, Anton Roje iz St. Vida, Alojzij Sev-šek iz Višnje gore, Oroslav Kos iz Radeč, Josip Ranzinger iz Zagorja, Tvan I las iz Vač in Bernard Andol-šek iz Litije. S tem je ustanovljeno 20 gasilskih žup na Kranjskem.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo vabi tem potom vse cenjene redne in podporne člane na izredni društveni občni zbor, kateri se vrši v torek, dne 15. avgusta točno ob 9. dopoldne v društvenih prostorih na Sv. Petra cesti. Dnevni red: Volitev novega odbora. Odbor.
Veliko komarjevo veselico priredi pevsko društvo »Slavec« v nedeljo dne 3. septembra t. 1. v vseh prostorih hotela »Bellevue«.
Tiskarsko pevsko društvo »Freie Tvpographia«, ki je med delavskimi pevskimi društvi na Dunaju posebno čislano, priredi društven izlet na jug ter se ustavi približno tri ure tudi v Ljubljani. Izletniki se odpeljejo z Dunaja s posebnim vlakom v soboto ob 5. uri 30 minut popoldne ter dospo v Ljubljano v nedeljo zjutraj ob 5. uri 22 minut in ostanejo tukaj do 8. ure 10 minut dopoldne. Razkazovanje mesta Ljubljane prevzamejo člani tiskarskega društva, ki pozdravi svoje tovariše deputativno. Predsednik dunajskega društva sodrug Zorer je rojen Ljubljančan. Izletniki zajtrku-jejo v kavarnah »Evropa« ter »Narodna kavarna«. Razen tega dospo z gorenjskim vlakom ob 7. uri 10 min. člani pevskega društva »Eintracht« iz Inomosta, ki bodo potem skupno z Dnnajčani poleteli dalje v Postojno, Trst in Benetke. Spotoma si ogledajo Postojnsko jamo. V Trst pridejo v nedeljo ob 4. uri 40 min. popoldne, da si drugi dan ogledajo tržaške znamenitosti. V Benetke se odpeljejo v ponedeljek ob 12. ponoči in pridejo tja ob 6. zjntraj. V Benetkah si ogledajo mesto in se v sredo opol noči vrnejo v Trst, odkoder se popno v četrtek zjutraj še skupno na Opčiue. Tam se udeležniki razidejo, ter se po prosti volji vrnejo domov. Dunajskim gostom želimo, da bi iz naših krajev vzeli najboljše vtiske s seboj.
Knllževnort.
— »Uspomena na Novi.« Moderne pjesme. Spjevao Rudolf Malić u Beču. — Okusno, tudi s sliko pisateljevo opremljena knjižica obsega devet pesmi prigodnic, ki jih je rodilo bivanje v Novem v Hrvaškem Primorju. Pesmice, ki kot godnice ne morejo reflektirati na književno vrednost, nosijo te - le naslove: »Primorju«, »Školjić Marina«, »Ruševine (Lopari, Ledenice)«, »Sveti Mikala« (tri idile), »Jugo« in »Uskoci na moru«.
Razgled po slovanskem sveta.
— Slovansko sokolsko razstavo
so v nedeljo otvorili v Zagrebu. Na razstavi so zastopani Cehi, Poljaki, Rusi, Bolgari, Srbi, Hrvat' in Slovenci. Najčastneje so seveda zastopani Cehi, razmeroma najmanje pa — Slovenci.
— peputacija mesta Belgrada na vsesokolskem z letu v Zagreba. Mestni občinski svet v Bel grad u je sklenil, poslati na vsesokolski zlet v Zagrebu posebno deputacijo. V tej deputaciji bosta župan Ljuba Davi-dović in podžupan Mihajlo Marjano-vic.
Razne stvari.
* Kardinal Gruscha. Včeraj popoldne so pokopali na Dunaju kardinala Gruscho z velikim pompom v Štefanovi cerkvi. Cesarja je zastopal nadvojvoda Fran Salvator. Pogreba sta se udeležila tudi nadvojvoda Peter Ferdinand iu Rainer osebno, drugi po namestnikih. Poleg mnogoštevilnih drugih dostojanstvenikov, so bili navzoči tudi ministrski predsednik baron Gautsch s člani kabineta, člani diplomatičnega zbora, cesarjev namestnik, poveljnik mornarice, predsednik gosposke zbornice ter načelniki deželnih in občinskih uradov.
* Gozdni požari pri FranzensFe-ste. Severni veter je že skoro popolnoma udušeni ogenj v gozdovih pri Franzensfeste na treh krajih zopet zanetil in zopet je huda nevarnost, da se požar razširi.
* Zopet vročina. Vsled vročine se je zgodilo v Berolinu zopet več slučajev vročinske kapi. Tudi več gozdov se je vnelo. Po celi Nemčiji se je zdravstveno stanje poslabšalo in je umrljivost hudo narasla. Tudi iz Pariza poročajo, da je tam umrljivost zelo velika. Že kakih 14 dni umre na dan po 250 ljudi, izvečine otroci. Ker se je delo naravnost podvojilo, hočejo začeti sedaj uslužbenci pogrebnih zavodov stavkati in tudi grobarji pravijo, da dela ne zmorejo več.
* Kolera. V Peču je zbolelo zopet mnogo ljudi za kolero, 39 jih je umrlo, v Djakovarju so umrli 4, v Mitro-vici je zbolelo 10 oseb, umrlo pa 7. Med umrlimi sta tudi dva vojaka. V New Yorku so odredili sanitetni uradi obširne varnostne odredbe, da se kolera ne zaneso v Ameriko. 1600 italijanskih izseljenikov. ki so se bili pripeljali v Ameriko s parnikom »Penelope«, so poslali v karanteno. Parnike, ki prihajajo iz okuženih krajev, desinficirajo in požgo vsa živila. Iz Pariza in Marseilla prihajajo poročila, da se v Marseilli kolera hudo širi. V pristanišču in v mestu samem se kolera pojavlja le v posameznih slučajih. Zato pa je v bližini mesta ležeča blaznica popolnoma okužena. Od nedelje sem je zbolelo 27 oseb in 12 oseb umrlo. Predsnočnjem je zbolelo v tretjem oddelku blaznice tekom ene ure še 8 oseb. Nevarnost, da se kolera razširi, je tem večja, ker se stekajo kanali iz blaznice v odprt potok, ki teče nepokrit skozi zelo obljudene mestne dele.
Kolera.
V Brežicah so zaprli mostove in ustavili promet, ker se je nekje v okolici primerilo menda več slučajev kolere.
Telefonsko in brzojavna
norotiio.
Demisija Schonaicha. — Visoke Intrige. — Kriza v vojaških krogih. Dunaj, 10. avgusta. Kriza v vojnem ministrstvu bo imela za posledico tudi krize na drugih visokih vojaških mestih. Cesar se je še-le po dolgem upiranju odločil na željo prestolonaslednika odpustiti svojega zaupnika barona Schonaicha. Akoravno se je pokazalo nasprotstvo med prestolonaslednikom in Schonaicbom že dolgo, bi se bila dala ta zadeva vendar za vleči tako dolgo, da bi bila brambna reforma rešena v ogrskem državnem zboru. Kriza je postala akutna še - le, ko se je uprl vojni minister, udeležiti se vojaških manevrov, če se vrše pod izključnim vodstvom prestolonaslednika. Cesar je priznal te njegove pomisleke in je bil mnenja, da naj iaua nadvojvoda Fran Ferdinand samo vojaško vodstvo, med tem ko bi zastopal cesarja nadvojvoda Fran Salvator. Nadvojvoda Fran Ferdinand je nato prišel v Ischl in z energičnim nastopom izpo-sloval odpust vojnega ministra. Demisija vojnega ministra pa bo vplivala tudi na druge merodajne vojaške faktorje. Cesar je le nerad in samo z ozirom na ogrožene interese armade žrtvoval svojega zaupnika vojnega ministra Schonaicha. Cesar pa hoče napraviti red tudi tam, odkoder so izhajale zadnja leta razne vojaške intrige. Iz vojaške pisarne prestolo-
f naslednikove so izhajali ti vplivi irt velik del krivde nosi predstojnik vojaške pisarne podpolkovnik Brosch* ki je z vso silo usiljeval v armado klerikalne vplive ter metal vesti o omajanem stališču vojnega ministra v liste. Intrige je vodil tudi Konrad pl. Hetzendorf, ki je s svojim vplivom začetkoma samo stvarno kritiziral, pozneje pa poglabljal svoje delo tako, da so nastali osebni razpori. Nekatere take mučne prizore je naravnost insceniral. Iz teh dveh mest so prihajala tudi v časopisje poročila o demisiji vojnega ministra preko Gradca in »Tagespošte«. Cesar hoče napraviti tem razmeram, ki so armadi skrajno škodljive, konec. Obenem s Schon-aichom bosta padla tudi načelnik prestolonaslednikove vojaške pisarne podpolkovnik Brosch in šef generalnega štaba Konrad pl. Hetzendorf. Te razmere so dale najširšim krogom povod, da so govorili o konfliktu med krono in prestolonaslednikom. Kot naslednike vojnega ministra Schonaicha imenujejo v poučenih krogih generale Auffenberg, Krobat in Weigel.
Ogrski državni zbor. Budimpešta, 10. avgusta. Zbornica slavi danes jubilej. Štiri tedne jo preteklo, odkar ouemogoča ohstruk-cija rešitev bramlme predloge. Vladni listi pravijo, da bo vlada vstraja-la tako dolgo, dokler obstrukcija sama sebe ne ubije. Opozicijonalni krogi pa pravijo, da ni mogoče vedeti kako dolgo bo trajala ta kritična situacija.
Cesar pride na manevre? Budimpešta, 10. avgusta- Iz Kasove poročajo, da pripravljajo tam takozvano cesarjevo glavno taborišče, iz česar bi se dalo sklepati, da m1 hoče cesar vendar udeležiti manevrov, kar pa je zelo neverjetno.
Argentinsko meso.
Trst, 10. avgusta. Parnik »Atlan-ta« z argentinskim mesom dospe v nedeljo v Trst. Oblasti ao prepovedale izkrcanje mesa.
Strajki.
Dunaj, 10. avgusta. Tu stavkajo polirji; pogajanja s stavbniki obljubljajo biti vspešna.
London, 10. avgusta. Stavka vseh pristaniških delavcev in mor narjev se vedno bolj širi. Včeraj je pristopilo k stavknjočim zopet 100 tisoč delavcev in je prišlo do velikih nemirov. Delavci so rabili revolverje Ce traja stavka še 24 ur. zmanjka \ Londonu živil.
Amsterdam, 10. avgusta. Štraji* holandskih delavcev je končan. Kolera.
Budimpešta, 10. avgusta. V Kasovi je zbolela neka žena za znaki ko lere.
Požari.
Inomost, 10. avgusta. Vsled severnih vetrov je začelo na treh mestih na gozdnem pogorišču pri Fran zensfeste zopet goreti.
London, 10. avgusta. Veliki hotel Carlton je deloma pogorel. V ho tel u je bilo nad 1000 tujcev, eden je zgorel. Škodo cenijo na poldrugi mi lijon kron. Med hotelskimi gosti je bil tudi sloviti Edison, kateremu je zg ► rela vsa prtljaga.
Avstrijsko-bolgarska  trgovinska pogodba.
Sofija, 10. avgusta. V najbliž jem času se sklene med Avstro-Ogr sko in Bolgarsko nova trgovinska pogodba. Oficijozni »Mir« poroča, da upa bolgarska vlada doseči ugodno pogodbo, ter upa, da bo ta pogodb? sklenjena za dolgo vrsto let.
Papež.
Rim, 10. avgusta. Papeža so prenesli v dvorano, ki leži proti severu in je v bližini one dvorane, kjer je umrl papež Lev XIII. Oficijozno se zatrjuje, da je papeževo zdravstveno stanje povoljno, privatna poročila pa pravijo, da papež že več noči ni nič spal in da ga muči huda mrzlica.
Južni Albanci.
Carigrad, 10. avgusta. Albanski klub v turškem parlamentu je izročil ministrskemu svetu memorandum iužnih Albancev, v katerem zahtevajo enake koncesije, kakor Malisori. Ministrski svet pa memoranda ni sprejel.
Nesreča na morju.
Pariz, 10. avgusta. Poštni parni k »Emir« maroške proge je trčil v višini Tarife i nekim angleškim parnikom. Stroji parnika »Emir« so eksplodirali, parnik se je potopil in v valovih je utonila večina potnikov in mornarjev, kakih 86.
Nesreča v rudokopu.
Boehum, 10. avgusta. V rovu Hanibal pri Hordi, kjer dela tudi mnogo Slovencev, se je utrgalo dvjgalo. f*0 rudarjev je padlo v globočino. VeČina je bila mrtva, mnogo je težko ranjenih. Koliko jih je iz naših krajev; se sedaj še ne ve.
Veto v angleški zbornici.
London, 10. avgusta. Glasovanje o takozvani »Velobil« je bilo včeraj preloženo na danes popoldne.
Gospodarstvo.
— Avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrt. Dne 8. avgusta se je vršila seja upravnega sveta c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt, pri kateri je bila predložena semestralna bilanca. Ista izkaže 17,453.441 K 50 vin. kosmatega in 11,522.802 K 11 vin. čistega dobička, vštevši prenos dobička lanskega leta. 2733
Darila.
»Radogoj.« Gosp. Ivan Velka-vrb, c. kr. nadporočnik v p. in posestnik v Ljubljani, je daroval povodom prerane smrti svojega sina Janka dijaškemu podpornemu društvu »Radogoj« 50 K.
99
Domovina'*
Ponudbe in pojasnila glede dijaških stanovanj se sprejemajo in oddaje jo od 20. avgusta naprej.
prof. Jug, t. č. blagajnik.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Žitno cone v Budimpešti.
Dne 8. avgusta 1911.
Termin.
PSenica zaoktober 1911. .
Rž za oktober 1911   .   . .
Koruza za avgust 1911 . .
Koruza za maj 1012     . .
Oves za oktober 1911   . .
za 50 kg 11 29 za 50 kz 9 20 za 50 k? 767 za 50 kg 7 6S za 50 kg   8 23
proti bife van j u, katarju Itd.
Za otroke in odrasle.
driski,
Prve avtoritete, tuzemstva in inozemstva priporočajo ,Kuiekeu
kot najboljše tlcUo črevesnemu
1
Mnenje gospoda dr. Ivana Stojanova,
sekundarnega zdravnika garnizijsko bolnišnice
Plevna. Gospod J. Serravallo
Trst.
Veseli me, da Vas zamorem opozoriti, da sem jaz, kot sekundarni zdravnik garnizijske bolnišnice v Plovni konstatiral imenitne uspehe Serravallovega kina - vina z železom pri rekonvalescentib.
Plevna, 14. februarja 1908.
Dr. Ivan Stojanov.
Najboljša ustna voda sveta
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KDfTA kolesa.
Najrt!inft)ic jmtff. Itotrarmi crtiii bmptitaa.
K. Čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Jpedal. trgnua i bltsiii »um lili.
Izposojevanje koles.
Meteorolosično poročilo.
Vitloma« Mrjca JM-2.     *t4i|l imtai tiu 7»»t
S Cm |sku"je! S-t« i baro-    *> »
>
9
m
baro-•P*2?" ; metra ™Jft 1 vmm
s s
>
Nebo
2. pop.
9. zv. .7.*].
738 7 7381
736-7
28 4  slab jug | jasno 21 9 i brezvetr. „
161 j si. jvzh. |del. jasno
Slednja včerajšnja temperatura 22*5*, »orni. 19 3*. Padavina v 24 urah 00 mm.
linSode adiiSii irih oTiite! Strojnik
uniforme, kožuhe, frake, salonske obleke, smokingi, M kapujelo po najviSJl osni.
Ponudbe pod s   Didaar, postno tetees, LfaMfana. a
Stare podobe, 55 kozarci in porcelan
se isčeio is graike nabiralce.
Ponudbe:  Weiss, hotel »pri Slonu«.
Prešernove slike
prodaja in pošilja po pota motil Iv. Bonač v Ljubljanu
teli vremeniti sluiko
in nastopiti kot samostojen na kako parno žago. Nastop službe lahko 1.
septembra t 1. 2734 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«.
m
t*.
Cena sliki 5 kron.
273
lep lokal za trgovino
na najbolj prometnem prostoru v Ljubljani,   pripraven  tudi za vsako obrt.
Pisma poštno ležeče pod „ L O k al"
Proda se pod zelo ugodnimi pogoji
Trgovska vaienka
mešane stroke z l letno prakso v mestu, 17 let stara, čvrsta, sigurna računarca z lepo pisavo, iz dobre hiše, spremeni na očetovv odredbo svoje učno mesto.
Ponuobe pod „Izborna moč" na upravnitsvo »Slovenskega Naroda« do 14  t. m 2707
Staroznani
v Drnovci blizo Vač,
železniška postaja Zagorje ob Savi,
obsegajoče 63 oralov njiv, travnikov, vrtov, gozda, z dvema hišama, obširnimi gospodarskimi poslopji; redi se lahko do 200 glav živine, ovac in pre-šičev; komaj nekaj minut od posestva nahaja se mlekarna
Pojasnila date pisarna dr. Frana Poček, odvetnika v Ljubljani, Stari trg štev. 30. 2451
obstoječi iz 3 sob, shrambe kuhinje, kleti itd. spojeno s
stanovanjem
ki ima 2 sobi in pripadke
se oddajo za 1. november 1911.
Kje, pove uprav ,S! Naroda.*
Štedilniki Iriipti '
Tvornice Triumph, dr. i om. z. <* Wels, Gor. A v str.    i sia
Katalogi zastonj in poštnine prosto.
Kaaaj? . . . Papa
je dovolil? Saj je Jacobi —
Pristne samo v cigaretnem zaboj-čku   z imenom
ALFONZ  $ BREZNIK
c. kr. izvedenec In učitelj Glasbene Matice.
Največja in najstarejša trgovina In izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja strun in mnzikalif.
C. kr, avstrijski pnštno-ranilnični konto St. 114.6*3.
Ljubljana, Kongresni trg št. 13
Naslov brz«*:avkam PIANO - BREZNIH, Ljubljana.
pismen nitja.
zalogi.
Klavirje dvorne tvrdke Bosen-dorier, Czapkm, H61xl A Heit?-maia, S elthmmer m Mu-
borg (amer. harm.) imam le jas izključno edini zastopnik za Kranjsko v velikanski zalogi in   izbiri.   Ne   dajte  se varati po navidezno cenem, vsiljivem „pofalnu", osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mo-goje nafniifl ceni ali na čudovito majhne obroke brez vsakega zadati a nabavi prvovrsten instrument s resnično o 10letno garancijo. Stari klavirji najugodneje v zameno. Izpozotovalnina naj-Popravila in uglasevanfe vzeh glasbil naf ceneje. Fre igrani klaviri i vedno v Violine, citre, kitare, tamburice, harmonike, telov. rogovi in strune po tovarniških cenah. — Oglejte si mojo zalogo.
Razstavo gasilnega orodja
bo imel povodom vsesokolskega zleta 2702
Fran Samsa i Zagreba od 12. avgusta do 3. septembra 1911
in od 4. do 10. septembra v Sisku
povodom gasilske slavnosti ter vljudno vabi vse interesente, da blago vole posetiti razstavne prostore in se o solidnosti in različnosti gasilnih predmetov prepričati. — V Zagrebu se bo videla najnovejša vrsta brizgalnice snemalke, katero zamore on sam gasilec naložiti in razložiti. V Sisku pa med drugimi tudi parna brizgalnica, s katero se bode demonstriralo.
H L       f i ^'   gironazije in
II lil lil »nil    tr£ovskega tečaja 1111 li I Vrl      vešč slovenske in al H V UI I UII a nemške stenografije in strojepisja 2728
želi primerne službe.
Naslov v upravništvu „Slov. Naroda".
lepa, prav dobro ohranjena, se poceni proda. Več pove upravništvo »S'ov. Naroda« 2729
prostori za trgovino :: s skladišči vred ::
se dajo tanoj v najem
Več se izve pri L. Sftrosn v Idriji.
2049
zijonisl
47 let star, čvrst, vsestransko naobražen, izvečban teoret. in prnkt v ekonomiji, soseb vrtnarstvu in vinogradstvu. občinskemu uradovanju in knjigovodstvu. Perfekten v obeh dež jezikih, umeje tudi srbo-hrvaščino. Trezen, zanesljiv, ::   točen in energičen v poslovanju ::
želi službe :
v kakem komptoarju, skladišču, pri zav. :-:   družbi, kot nadzorna moč etc. :-:
Prijazne   ponudbe   pod   .,Takoj" na
uprav. »Slovenskega Naroda." 2708
V novozgrajeni hiši na Polianski cesti 71
se o£da|o za novembrov termin
od W. Haache in W. Kuhnert
v  treh  zvezkih s  krasnimi, umetno izvršenimi slikami. 2706 Oglas; na naslov J. P. Leskovec pri Kr&kezn, poste reatante.
StlOJGiOtjaiii
za neko večjo parno žago
Oni, ki so bili že pri sličnem podjetju, imaio prednost   — Ponudbe je poslati
na I. ^utej, Zagreb. 2703
2634 m a
obstoječe   iz   4   sob,   kopalnice, po-selske sobe in z vsemi   drugimi priti-klinami, s krasnim razgledom,
se da z novemberskim terminom ev. tudi preje v najem.
Naslov v upravništvu »Slov Naroda«.
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dal«
matinsko vino
233
najboljše sredstvo.
4 steklenice   (5 kg)   franko  K 4 cjO.
Br.  Novakovič, Ljubljana. Sprejme se tako]
s 3 sobami in pritiklinami. dalje
velika, na novo urejena
prodajalna.
Natančneje se  izve istotam.
Janko Predovič v Ljubljani.
2445
začetnica
s papirjem in galanterijo ter
blagajnicarka
katera  je  popolnoma  zmožna knjigovodstva pri Fr. Iglicu, LJubljana, Mestni trg. 2697
Velika
okontista,
2732
ki je popolnoma zmožen slovenskega in nemškega jezika.   —  Ponudbe pod „Slovinec L 6088*' odpošilja Rudolf Mosse, Dunaj I., Seilerstatte 2.
Razglas
bo 12. avgusta f. I
2735
Županstvo.
St. 64
Razpis službe.
2731
Podpisani zdravstveni zastop razpise s tem
službo seknndarlja
na cesarice Elizabete javni bolnici v Novem mestu z letno plačo 1800 K, prosto hrano in prostim stanovanjem v bolnici.
Prosilci za to mesto morajo biti doktorji vsega zdravilstva in upravičeni izvrševati zdravniško prakso v deželah, zastopanih v državnem zboru, zdravi, samskega stanu in zmožni obeh deželnih jezikov v govoru in pisavi.
Prošnje je vlagati najpozneje do 20« t. m. pri vodstvu zgoraj imenovane bolnice.
Zastop zdravstvenega okrožja, Novo mesto,
dne 7. avgusta 1911.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj raznovrstne jšth kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
44
- ■■• vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - .-. Rezerva! fondi E »3,798.185-24. — izplačana oosaoanioe in kapitali)« K usv3*0.eo3-ei.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
-—    Vaa »ojaaaila dajat ————
taeralN nstestn
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in obenokoristne namene.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
7004
6606
C9-C
12
9^8X
ED
550
80