PoStnlna plačana
v gotovini
Leto VIH, š«. 305
Ljubliana. četrtek 29. decembra 1927
Cena 2 Din
— »«Mj» »b 4. gftrtrai. b»
Stane mesečno Oin as'—; sa inozemstvo Oin «tr— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo i
Dušana, Knaflora ulica štev. 5/L Telefon št. 307* in 1804, ponoči tndi »t «»34.
Rokopisi se no vra&ejo.
Dnevnik za^gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravaBto: Uobljana, tTešeroova
uHea »t. s*. — Telefon št. »036.
uueratBl oddelek: Ljubljana, Prešernova uBea St. 4. — Telefon št. «49«
Podružnici: Maribor, Aleksandrova št 13 — Cefle, Aleksandrova cesta
V T?- ■
Rafttn pri poštnem tek.zavoda si**-, iana št 11.841 - Praha «»lo^t,»«o. Wien, Hr. n$J4i. -
Ljubljana, 28. decembra.
V Novem Sadu se praznuje te dni stoletnica ustanovitve Matice Srpske. Praznuje se sicer šele letos, ali Matica je za svojo stoletnico priredila že razna slovesna spominska praznovanja, razstavo jugoslovenske umetnosti, spominske spomenice v svojih publikacijah itd.; sedaj se vrši praznovanje v Novem Sadu s slovesnimi sejami.
Matica Srpska je postala v zadnji dobi ipak v bistvu vojvodinska institucija. Njen Letopis v obnovljeni povojni obliki, pod spretnim uredništvom dr. Marka Maletina se sicer trudi, da obravnava tudi splošno srbske in celo jugoslovenske probleme, ali vendar posveča največjo pozornost problemom Vojvodine, kjer ima tudi največji del sotrudnikov. Matica Srpska je tedaj danes pretežno vojvodinska institucija.
Ali praznovanje Matične stoletnice kljub temu nikakor ni specijelno vojvodinska zadeva. Zakaj Matica nekdaj ni bila provincijalna institucija, marveč centralna in dolgo poglavitna srbska kulturna organizacija, ki je pod svojim okriljem zbirala celotno srbstvo. To je bilo v oni dobi. ko je bila Vojvodina vodilna srbska pokrajina, kjer je živel pretežni del srbske inteligence, kjer je domova! ekonomsko najjačji in najnaprednejši del srbstva in kjer so nastale prve srbske prosvetne institucije. Leta 1826.. ko se je v Budimpešti ustanovila Matica Srpska, je bila Srbija onstran Dunava še turška provinca z neznatno avtonomijo, tako neznatno, da ni še pripuščala prav nikakršnega prosvetnega'življenja. Šele po ruskih zmagah nad Turki v dobi 1828.—1829. je dobila kneževina Srbija pravo notranjo samostojnost, ki ji je omogočila pričeti z prosvetnim delom in samosvojim kulturnim razvojem.
Ali dedščina po barbarskem turškem režimu je bila strahotna in tudi v nadaljnjih desetletjih srbska kneževina ni mogla prevzeti kulturnega vodstva med Srbi. Zato je ostala ves ta čas Vojvodina vodilna pokrajina srbstva in Matica Srpska spričo tega centralna prosvetna in kulturna organizacija za vse Srbe brez razlike na politične meje.
Šele s šestdesetimi leti je pričela sprememba. L. 1864. se je sicer Matica iz Budimpešte prestavila v Novi Sad, ali ko se je tri leta kasneje, z ustanovitvijo dualistične državne oblike, ustvarila osnova za madžarsko državo, je 'kmalu prišel najhujši madžarski pritisk zoper vse nemadžarske narodnosti. 2e v pričetku sedemdesetih let je moralo politično udejstvo vanje v Vojvodini skoro popolnoma prenehati in svobodna kneževina je postala poglavitna srbska pokrajina v političnem pogledu. Prej ali slej se je moral šovinistični madžarski pritisk uveljaviti tudi na kulturno-prosvetnem področju, ali Matica Srpska mu je kljubovala vztrajno in nadvse častno. V publikacijah Matičnih so prihajala na svetlo nešteta dela, važna za srbstvo v književnem, historičnem in narodnem pogledu. Šele polagoma so nastale v svobodni Srbiji prosvetne institucije, ki so mogle v plemenitem stremljenju tekmovati z Matico Srpsko, ki je ostala ves čas v Novem Sadu, srbskih Atenah.
Iz navedenega je razvidno predvsem, da je bila Matica Srpska veliko večino svoje življenske dobe centralna kulturna institucija Srbov, prava prosvetna matica srbstva: njena stoletnica je tedaj eden najlepših spominskih slavnosti celotnega srbstva
Mi Slovenci se pridružujemo praznovanju stoletnice Matice Srpske s prav posebnimi čustvi. Matica Srpska je izšla iz narodnega stremljenja, ki je šlo vzporedno z našim narodnim preporodom. se je razvila iz istega slovanskega razpoloženja, ki je pod češkoslovaškim vodstvom pričelo borbo za umstveno in politično osamosvojitev Slovanov izpod tujerodne nadvlade. Borila se je v sličnem miljeju kot naše prve prosvetne institucije, po sličnih metodah in tudi s precej sličnimi uspehi. Srbski narodni preporod v Vojvodini je bil sicer za eno do dve generaciji bolj zgoden nego slovenski, ali kljub temu so se od časa do časa našle prilike za skupno manifestacijo med srbskimi, slovenskimi in hrvatskimi preporoditelji. Ko se razgrinja pred nami stoletna zgodovina dela Matice Srpske. nas mnoga poglavja spominjaio na naše domače razvojne stopnje. Dajemo tedaj izraza svojim najiskrenejšim čustvom, ako ob praznovanju stoletnice v Vojvodini Matici Srpski čestitamo k ogromnemu uspehu; zadoščenje srbstva nad njrm je tudi naše zadoščenje, tudi nase zmagoslavje.
Cehi in «Matica Srpska«
Praga. 28. dec. h. Praški listi posvečajo ob priliki lOOletne proslave Matice Srpske daljše članke. Narodni Listv prinašajo zgo» dovimo in delovanje Matice tn objavljajo natančen program slavnosti. Tudi drugi H» sti se spominjajo z občudovanjem tega ju« bileja.	____
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Pomirjenje med Parizom in Rimom
V Parizu ne jemljejo preveč tragično fašističnih zahtev
solini še ni nikdar objavil takih nesprejemljivih predlogov. Italijanska vlada dobro ve, da bodo o težjih problemih (Tanger, izseljevanje, Balkan itd.) odločevale samo mednarodne konference. Program direktnih pogajanj je zelo omejen in se bo predvsem nanašal na Tunis, ra ureditev južne meje v Libiji in na vprašanje italijanskega izseljevanja v Francijo. Ta program pa po naziranju lis.a ne bo povzročal posebnih težav.
Pariz, 28. decembra g. »PetIt Pari si en« se bavi s francosko-italijan-skimi odnošaji in ugotavlja, da je prišlo v zadnjem mesecu do bistvenega izboljšanja. Novi francoski poslanik v Kvirinalu Beaumarchais, ki bo sredi januarja prispel v Rim, bo gotovo znal obravnavati vsa vprašanja s svojo spretnostjo.
Želj, ki so jih v zadnjih tednih objavili italijanski listi, ni treba vzeti pre-tragično, ker se more komaj domnevati, da je zanje dala pobudo vlada. Mus-
Rumunske politične in gospodarske težave
Zaranisti proti inozemskemu posojilu. — Rumunska vlada pristala na mednarodno kontrolo glede uporabe posojila. — Minister Lupo in njegova skupina v veliki zadregi
Bukarešta, 28. decembra, g. Potovanje notranjega ministra Duce v inozemstvo je bilo zaradi težavne notranjepolitične situacije odgodeno za nedoločen čas. Verjetno je, da Duca sploh ne bo potoval v inozemstvo. Zunanji minister Titulescu pa potuje v nekaj dnevih v inozemstvo, da osebno nadaljuje pogajanja za posojilo v Parizu. V političnih krogih so zelo razburjeni, ker je narodna kmečka stranka nastopila proti zaključitvi inozemskega posojila z utemeljitvijo, da vlada z gospodarskim programom, kakršna je vlada Bratiana, ni zmožna jemati inozemskega posojila.
Javno mnenje je zaenkrat pod vtisom razgovora predsednika narodne kmečke stranke Manija, ki ga je dal pariškemu «Petit ^Parisienu*. Maniu je podal važne ižjaVe konstitucijonalnega značaja in ga zato vladno časopisje ostro napada V nasprotju s tem pa je narodna kmečka stranka izdala komunike. ki pravi, da Maniu ni podal nobene izjave, temveč se je samo prijateljsko razgovarjal z nekim urednikom tega lista.
V zadevi inozemskega posojila prinašajo listi izjave, da so se izgledi za posojilo zboljšali, ker je rumunska vlada
pristala, da lahko prevzame Društvo narodov kontrolo nad tem posojilom. Notranji minister Duca pa izjavlja v <Adeverulu». da ta vest ni popolnoma resnična. Pogajanja o posojilu v Parizu še niso napredovala tako daleč, da bi se dalo točno govoriti.
V političnih krogih izjavljajo, da bo patrijarh izstopil iz regentskega sveta in da bo mesto njega imenovan general Presan, bivši generalissimus rumunske armade v svetovni .vojni. To spremembo smatrajo v političnih krogih kot vojno napoved vlade narodno kmečki stranki. Vest se z oficijelne strani še ne potrjuje.
Dalje se izve iz političnih krogov, da se bo parlamentarna skupina ministra dr. Lupa razšla, ker minister ni držal svojih obljub, ki jih je dal povodom izgredov v Kološvaru in Vel. Varadinu. Lupo je namreč takrat obljubil, da bo dosegel demisijo državnega tajnika v notranjem ministrstvu Tartaresca kot manifestacijo za inozemstvo ali pa bo sam demisijoniral. Sedaj se ni zgodilo niti prvo niti drago- Dr. Lnpo bo po razpustu svoje skupine vstopil v liberalno stranko.
Usodepolno leto 1928
Bivši italijanski min. predsednik Nitti o možnostih razvoja mednarodne politike v prihodnjem letu
Praga, 28. decembra, h. <Prager Tagblatt, prinaša uvodnik pod naslovom <1028,, ki ga je spisal bivši italijanski ministrski predsednik Francesco Nitti, ki izvaja, da bo leto 1928. odločilno za političen razvoj v Evropi. To leto nam lahko prinese mir ali vojno, novo velikansko zmago velike ideje liberalizma ali gotovo stabilizacijo provizorne in grozeče strahovlade. Prihodnje leto bo prineslo rešitev temeljnih problemov evropskega političnega življenja, t. j. odnošajev med Francijo in Nemčijo. Bodoče volitve v Franciji in Nemčiji se pričakujejo z velikim zanimanjem. Pričakovati je, da bodo v obeh državah zmagaie srednje stranke, ki so na-
klonjene mirovni politiki in zboljšanju sedanjega položaja.
Še važnejši dogodek bodo volitve v spodnjo zbornico. 0 sedanji angleški politiki se izraža Nitti zelo pesimistično in pravi dobesedno: cčesar pa ne razumem, je zunanja politika Anglije, s katero se je Foreign Office proglasil za protektorja belega absolutizma v Evropi, ki je deloma slabši in groznej-ši od moskovskega, Austen Chamberlain, ki je njegov prijatelj, tvori trenotno največjo nevarnost za mir. Baldvvin ima dobre namene, toda v svojih lastnostih ni genijalen. Nikdo ne more reči naprej, kako bo po volitvah sestavljena nova angleška vlada.
Začetek proslave v Novem Sadu
Novi Sad, 28. decembra, p. Danes so se pričele v Novem Sadu svečanosti proslave stoletnice Matice Srbske. Dopoldne je cele-briral pravoslavni škof Jeremij zadušnico za umrle Matičarje. Svečani službi božji so prisostvovali številni zastopniki raznih kulturnih organizacij, ki so že tekom včerajšnjega dne prispeli iz vseh krajev države. Vlado je zastopal veliki župan. Popoldne se je vršila konferenca delegatov prosvetnih organizacij, na kateri so razpravljali o osnovanju splošnega Prosvetnega saveza za vso državo. Zvečer se je vršila v gledališču svečana predstava. Svečanosti se udeležujejo delegati kulturnih organizacij iz vse države, a tudi iz Češkoslovaške in Poljske. Vodnikovo družbo iz Ljubljane zastopa njen predsednik g. Pustoslemšek, Slovensko Matico v Ljubljani pa g. dr. Lončar. Jutri dopoldne prispe v Novi Sad kralj s svojim spremstvom in veči-mi člani vlade.
Velikodušnost sarajevske občine
Sarajevo, 28. dec. n. Na snočnji seji je finančni odbor občinskega sveta votiral kredit v znesku 500.000 Din za popravilo hiš siromašnih hišnih posestnikov, ter za nabavo obleke siromašni deci za novo leto.
Občinske volitve v Bosni
Sarajevo, 28. dec. n. Kakor se izve iz po« učenih krogov, se občinske volitve v Bosni in Hercegovini ne bodi vršile meseca fe» bruarja, kakor je bilo prvotno določeno, marveč bodo odgodene do jeseni, ko se bo« do vršile že po novem, za vso državo enot« nem občinskem zakonu.
Katastrofalno naraščanje Save
Beograd, 28. decembra, p. Radi trajnega deževja, ki vlada sedaj že tretji dan, reke Sava, Drava in Drina stalno naraščajo. Sava je dosegla pri Sremski Mitrovici že 5 in pol metra nad normalo. Na mestih, kjer je nasip porušen, se voda naglo razliva po okolici, tako da so rodovitna polja v Sremu in Mačvi .že popolnoma pod vodo. Proiaet. preko Save Tje popolnoma prekinjen.
Čehi in pokojni Sazonov
Praga, 28. dec. h. V jutrišnjih ocNarodnih Listih» objavlja dr. Krainaf uvodnik o raz« merju pokojnega ruskega zunanjega mini« stra Sazonov a do Cehov. Dr. Kramar je bil z njim pred in po vojni v najboljših odno« šajih. Dr. Kramar izvaja, da se mu zdi, da ne more na boljši način proslaviti njegove« ga spomina, kakor če citira nekaj stavkov iz njegovih spominov: «Morda ni v Evropi naroda, ki bi imel več pravice do svobode kakor Čehi. Slavna zgodovina njihove stare države in njihova pradavna narodna kul« tura se je neokrnjena ohranila kljub 3001et« nemu hlapčevstvu. Ustvarila si je na ta na« čin izjemno stališče v družini slovanskih narodov. Trajna zvestoba do slovanskih idealov, najboljši narodni voditelji in slav« na zgodovina, vzbuja pri nas Rusih najglo« boke j še spoštovanje.« Dr. Kramar pravi dalje, da je Sazonov umrl v Franciji, ven« dar pa se mu zdi, da naj bi počival v slo» vanski zemlji. Zato stavlja zahtevo, naj bi vlada zaprosila vdovo Sazonova, da bi do« volila prepeljati njegove ostanke na držav« ne stroške v Prago, da bi počivali v bratski zemlji, pri srbskih in ruskih grobovih. Mor« da bo enkrat odrešena Rusija odpeljala njegove zemeljske ostanke v domovino.
Konec parlamentarizma v Itali ji
Rim, 28. dec. o. Pravosodni minister Rocco je predložil načelniku vlade osnutek zakona za reformo poslanske zbornice na podlagi korporativne ureditve države. Konč> no besedilo za tozadevni zakonski predlog bo sestavil Mussolini, nakar bo o njem raz. pravljal veliki fašistični svet na svojem pri« hodnjem zasedanju.
Nova opozicijska struja
v Rusiji
Berlin. 28. dec. d. Kakor poroča «Vor« warts» iz Harkova, se je pojavila v opozi« Ciiji ekstremna struja, ki se zove askupina demokratske centralizacije®. Od opozicije Trockega se razlikuje v tem, da odločno nastopa za ustanovitev nove stranke. Du« sevni vodja te struje je znani opozicij on al ec Sapronov. V Moskvi se je pred dnevi vrši« Ia tajna konferenca, ki so io obiskali za« stopniki te skuoine iz vseh delov sovjetske skupine.
Dr. Srškič nadaljuje svojo akcijo
Ako se ne revidira sporazum z muslimani, grozi dr. Srskic z afrontom proti vladi. — Beograd brez ministrov. — Danes se zopet sestanejo skupščinski odbori. — Zakon o šumah
Beograd. 28. decembra, p. Tudi današnji dan je potekel brez pomembnejših političnih dogodkov. Večina ministrov je odsotnih, iz Beograda deloma na inšpekcijskih potovanjih, deloma pa na proslavi 100 letnice Matice Srpske v Novem Sadu. Pač pa so danes prispeli v Beograd že številni poslanci, da se udeleže sej skupščinskih odborov, ki bodo zasedali jutri in prihodnje dpi. Kralj je bil danes še na lovu v Belju, jutri zjutraj pa odpotuje v Novi Sad na proslavo Srbske Matice, nakar se povrne v Beograd.
Precej živahno pa je bilo danes v zunanjem ministrstvu, kjer so se vršili poseti diplomatov. Med drugimi sta po-setila zunanjega ministra rumunski poslanik g. Emandi in ameriški poslanik g. Prince, ki je pri tej priliki obvestil zunanjega ministra, da je imenovan za vojaškega atašeja pri ameriškem poslaništvu polkovnik Daves.
Danes se je vršila tudi seja ožjega komiteja ministrov, ki je razpravljal o načrtu zakona o šumah. Na jutrišn" seji
bo komite razpravljal o izplačilu predujma vicinalnim železnicam ter o izplačilu vojne škode za časa italijansko okupacije v dalmatinskem in hrvatskem Primorju.
Sarajevo, 28. decembra, n. Današnji sarajevski listi objavljajo izjavo doktorja Srškiča glede sporazuma med bosanskimi radikali in muslimani. Doktor Srškič naglasa, da je tudi on sam zagovarjal sporazum z muslimani, dokler je bil v vladi, ker je bil mnenja, da bo mogoče najti platformo za skupno delovanje. Kakor pa se sporazum, sklenjen med dr. Spahom in dr. Andričem, v praksi izvaja, je za radikalno stranko nesprejemljiv. Vsi znaki kažejo, da hočejo muslimani ta sporazum izrabiti Ie v to, da delajo proti interesom radikalne stranke in da rušijo njeno pozicijo in njen prestiž v Bosni in Hercegovini. Če se bo nadaljevalo s tako politiko. bo dr. Srškič prisiljen spremeniti svoje stališče napram vladi gospoda Vukičeviča.
Poprava krivic železniškim uradnikom
Konferenca oblastnih železniških direktorjev. — Nezadovoljstvo uradništva radi nepravilnosti pri napredovanju. — Najhujše krivice naj se popravijo s posebnim ukazom
Beograd, 28. decembra, p. Danes se ie vršila v prometnem ministrstvu konferenca oblastnih železniških direktorjev. ki se je bavila s splošnimi razmerami v resoru prometnega ministrstva Konferenco je vodil pomočnik prometnega ministra, ker je minister sam odsoten na inšpekcijskem potovanju po Južni Srbiji, odkoder se vrne šele tekom jutrišnjega dne. Navzoč je bil tudi generalni direktor državnih železnic g. Gjuričič. Na konferenci je bilo med drugim ugotovljeno, da so se zgodile pri napredovanju uradništva krivice, kar je povzročilo med uradni-
štvom veliko nezadovoljstvo. Ker je tudi to nezadovoljstvo v precejšnji meri doprineslo k slabim razmeram v našem železniškem prometu, je konferenca izrazila željo, naj bi se te krivice čimprej popravile in izvršilo napredovanje uradništva točno po veljavnih predpisih. Zatrjuje se, da bo takoj po povratku prometnega ministra na podlagi poročil oblastnih železniških direktorjev sestavljen obširen ukaz o napredovanju železniških uradnikov. Konferenca, ki se je udeležuje tudi ljubljanski oblastni direktor g. Kneževič, se jutri nadaljuje.
-SS-
Mednarodno posojilo Grčiji
London, 28. dec. (lo.) Nocoj prispe sem« kaj grški finančni minister Kafandaris, da zaključi pogajanja za sklep grškega poso« jila v Londonu in Nevvvorku v znesku nad 6 milijonom funtov. Načrt tega posojila je odobril - t.d kratkim Svet Društva naro« dov. Uporaba tega nosojila bo pod nadzor* stvom mednarodne komisije, ki bo zasedala v Atenah.
Srednjeveške metode v Litvi
Kovno, 28. dec. d. 4. januarja se prične v Mariampolu razprava proti bivšim urad« nikom, ki so obtoženi, da so politične jet« nike dajali na električne stole, in tako izs silili razna priznanja. Ti zločini so se doga« jali pod vlado krščanskih demokratov. Na« slednja socijalistična vlada je električne stole sicer prepovedala, toda fašizem jih je zopet uvedeL
Lindbergh triumfira
Guatemala, 28. dec. g. Lindbergh je ob 5. pristal v glavnem mestu Guatemale, kjer so ga sprejeli zastopniki oblasti. V mestu vlada veliko navdušenje. Vse trgovine so za-rte.
Za stabilizacijo leja
Pariz, 28. dec. g. Zunanji minister Briand je sprejel dopoldne bivšega rumunskega fi« Bančnega ministra Antcmesca, s katerim sta razpravljala o ureditvi rumunskih vojnih dolgov v Franciji.
Samomor prve žene poslanika Tušarja
Praga, 28. dec. h. Prva ločena žena bivše; ga ministrskega predsednika in poznejšega berlinskega poslanika Tušarja, se je danes v Brnu š kroglo iz revolverja ustrelila v glavo. Bila je na mestu mrtva. Gospa je bila že bedlj časa duševno bolna. Kakor zna no, se je Tušar po prevratu ločil in poročil neko Dunajčanko, k: se je po njegovi smrti poročila z nekim sedmograškim baronom in konjsikim trgovcem. Tudi ta se je kmalu ločil. Žena živi sedaj na Dunaju.
Po katastrofi «S 4»
Washtngton, 28. dec. g. Mornariški tajnik Wilbur je podal oficijelno izjavo o izgus bah posadke «S 4», v kateri ugotavlja štiri mrtve. Demokratski član reprezentančne zbornice Blaok težko obtožuje mornariške« ga tajnika in zahteva njegov odstop ter po« polno reorganizacijo ameriške mornarice.
Priprave za čsl. prekooceanski polet
Praga, 28. dec. g. Kakor poročajo listi, so dobile Škodove tovarne pravico izdelo« vati motorje za letala ameriške družbe \Vreight. Te motorje je uporabljal tudi Lindbergh pri poletu preko Oceana. S pri« dobitvijo te pravice se nadejajo na Če« škem, da bo mogoče izvesti tudi oeškoslo« vaški prekooceanski polet.
Avtomobilska nezgoda kraljevskega princa
London, 28. dec. Oo.) Na potu v Sandri« gham se je prevrnil avtomobil, v katerem še je vozil tretji sin angleškega kralja princ Jurij. Princ je ostal k sreči nepoškodovan.
Blok baltskih držav pod vodstvom Poljske?
Moskva, 28. dec. h. Sovjetski poslanik na Estonskem Petrovski, ki je sedaj v Moskvi, je omenil v razgovoru s sovjetskimi za* stopniki tiska, da se pripravlja blok balti« ških držav pod vodstvom Poljske. Ustano« vite v tega bloka je bila po izjavi Petrov« skega sklenjena na zadnjem zasedanju Sve« ta Društva narodov. Takrat je bil v Ženevi tudi šef finskega generalnega štaba, ki je imel s poljskim maršalom Pilsudskim več tajnih konferenc.
V zvezi z ustanovitvijo baltiškega bloka je tudi imenoval sedanjega finskega poslanika v Varšavi Prokopeja za finskega zunanjega ministra. Prokope je velik prijatelj poljsko - orijentirane politike.
Nobile pripravlja polet v Kanado
Otiawa, 28. dec. g. Vlada je dala itali« janskemu generalu Nobilu obširna zemlje« pisna in meteorološka poročila glede arktič« nih ozemelj v Kanadi. Nobile pripravlja za spomlad ekspedicijo v kanadske arktične kraje.
Burja v Trstu
Trst, 28. decembra, o. Po teden dni trajajočem južnem vremenu ie danes ponoči nenadoma začela pihati močna burja, ki je stalno pridobivala na moči in je tekom do-jx)ldneva postala že tako močna, da je ponekod divjala že z brzino 120 km na uro. Povročila je mnogo nezgod in tudi precej škode. Na Oberdankovem trgu pri starih vojašnicah je dvignila dva voza, naložena s senom. Ista usoda je doletela neki avtomobil, ki je vozil tamkaj mimo. Mali vlak, ki vozi iz Poreča v Trst, je burja tako ovirala, da je imel uro zamude. Jutranji vlak v Poreč pa sploh ni odpeljal iz Trsta, ker je bila nevarnost, da ga burja, ki je na tej progi izredno močna, prevrne. Na najbolj izpostavljenih krajih v mestu so potegnjene vrvi za pešce. Kljub temu je bilo samo do večera že nad 50 nezgod, ki pa k sreči niso bile smrtne. V prosti luki je burja dvignila nekega težaka in ga nesla 40 metrov daleč. Rešilna postaja je imela ves dan mnogo dela.
Požar parnika
Boulogtie, dec. Z gumijem natovorjeni parnik «Dolly Odetto« je na vožnji iz Londona v Le Treport začel v bližini Boulogna goreti. Del moštva se ie rešil. Dva vlačilca sta odšla go-rečemn parniku na pomoč.
Palača Društva narodov
Ženeva, u dec. Petčlanski odbor pod predsedstvom japonskega poslanika Adac« cija, ki je bil imenovan radi odločitve o novi gradnji palače Društva narodov, je končno objavil svoj sklep. Ženevsko palačo Društva narodov bo zidala francoskoešvi« carska tvrdka arhitektov Nenot v Parizu in Flegenhehner v Ženevi. Gradbeni stro* ški so proraeunani na 19 in pol milijona frankov. Za gradnjo je treba po starih po« gojili in po prejšnjem osnutku izdelati nov osnutek in ga predložiti odboru petoricc. Domnevajo, da bo novi načrt dogotovljen do spomladi in da bodo pričeli novo palačo graditi najkasneje jeseni leta 1928.
Jedro nprečaiBskega1' vprašanja
Odgovor Svetozarja Pribičeviča na neutemeljene napade v beograjski «Politiki». — Konstatacija nevzdržnih razmer in nezadovoljstva v prečanskih pokrajinah ni separatizem
Kakor smo poročali v včerajšnjem »Jutru«, so vzbudili člaaiki voditeljev SDS v božični številki našega lista splošno pozornost vse politične javnosti tudi v Beogradu. »Politika^ je dobesedno ponatisnila članek poslanca g. Vilderja. v naslednji številki pa je anonimni pisec objavil medlo repliko, hoteč s tem zmanjšati utis tega članka. Obenem je »Politika« skušala s statistiko vseučifiških profesorjev v Beogradu in članov Akademije znanosti dokazati, da »prečani« niso zapostavljam Na vse to odgovarja g. Svetozar Prtbičevid v včerajšnji iPolittki« z naslednjim člankom:
Predvsem ugotavljam, da smo jaz, g. Vikier in g. Krame* napisali članke v ljub-ttaoskem »Jutru« s svojim podpisom. Mi odgovarjamo za ono. kar pišemo, a se ne skrivamo za plotom anonimnosti, kakor pisec članka v »Politiki« Neisttaita je trditev, da je moj članek inspiriran z duhom prečanske fronte. Moj članek je inspiriTan z dubom enakosti in ravnopravnosti, ki jo zahtevam tudi za tako zvane prečanske kraje. A žalostno le, da se taka zahteva v Beogradu domneva in predstavila kot borba za prečansko iranto. Nerazumljivo je, kako se more trditi, da so bile reparacije večinoma poklonjene prečanskim krajem. Nepojmljivo je tudi to, da se govori samo o srbskih žrtvah na solunski fronti, kakor da nj bilo tam dobrovoljcev iz vseh naših pokrajin. Nepojmljivo ie tia/posled, da se prečanrski kraji primerjajo z Alzacijo in Lo-reno. Ti dve pokrajini ne predstavljata niti ene petine današnje Francije, dočim so tako z vam pcečanski kraji dvakrat večji od bivše kraljevine Srbije. Primerjanje z Alzacijo in Loreno odkriva vso mentaliteto čtaiteljev, ki se gerirajo kot osvajalci in ki gledajo na kraljevino SHS samo kot na razširjeno Srbijo.
V tem momentu ni tako važna ta ali ona trditev v članku g. Vilderja, kolikor samo dejstvo da gospod Vilder to piše. CIH Vil-derievega članka ie v glavnem, da pred-oči razpoloženje v krajih preko Save. Drine in Dunava. G. Vilder je to storil odkrito in iskreno. Prijatelji Iz Srbije naj bi razmišljali, zakaj je tako razpoloženje, kam to vodi ln kam se je zabredlo, ko mora to pisati celo g. Vilder. ki je bil zaprt zaradi Srbije. Ni točno, da piše cm tako zgolj zato, ker ni v vladi; kajti, če bi bil sprejel s svojimi tovariši fuzijo z demokrati, aH, če bi se bil zaljubil v Vitkičevičeva nebesa na zemlji, bi bil že prav lahko »v vladi«. V ostalem: zakaj se gotovi hegemonistič-no navdahnjeni Srbllanci razburjajo zaradi pisanja g. Vilderja, ki samo fotografira razpoloženje prečanskih krajev, ko so popolnoma mirno in brez vsakega protesta vzeli na znanje sliko tega razpoloženja, ki ga Je orisal vrlo ugleden in spoštovan narodni vocfitetj iz Srbije. Da pokaže razliko v razpoloženju med letom 1918 in danes, ie ta gospod na Javnem zborovanju v Vojvodini pred vsem narodom z bolestjo v duši povedal, kako je narod v Vojvodini leta 1918. v zanosu prepeval:
»Kupio sam četw' vranca, da dovedem Srbijanca.«
A sedaj ogorčen zaradi vsega, kar je doživel, kliče:
»Prodati ču četir* vranca, da oteram Srbijanca.«
Dolžnost nas vseh ie. da s pošteno in pravično upravo in izvedbo polne enakosti in ravnopravnosti popravimo to razpoloženje in pridobimo vse kraje in vse deie naroda za državo. S takimi polemikami, kakršni so odgovori na članek g. Vilderja, se samo vliva olje na ogenj.
Duh skrajne netolerance in separatizma se zrcali v vzkliku pisca članka v »Politiki«, da se g. Vildeirju ni treba brigati za šumadijo, češ: šumadija se že briga sama zase . . . Toda nikdo ni ničesar sam ustvaril. Kdor je sam, ta je slab Nemčija ie imela malo večjo moč kakor Šumadija, imela je tudi zaveznike, pa je propadla. Vsaka megalamanija Je opasna in se obenem tudi ne spodobi jimakom in borcem.
Statistika glede profesorjev na beograjski univerzi gre v prilog samo naši tezi. Na univerzi in v Akademiji znanosti so naravno tudi profesorji izven Srbije. Na te pozicije se ne pride po milosti gg. VtAiče-vida in Koača. Ce hi jih onadva postavljala, bi postavila tudi tu svoje agitatorje m korteše iz Pirota ta Vranje, a ne profo* sorje izven Srbije. Tu se povdaria, da je g. Joanovič profesor univerze v Beogradu. Za Boga milega: kdo pa hi predaval patologijo, če ne bi bilo njesa?! Znano Je, da bi g. Joanovič bil dika tudi pariške medicinske fakultete hi da se boljšega profesorja od njega sploh ni moglo najti. In člani Akademije! Tu se omenjata izmod ostalih Pupin in Tesla, kakor da bi obstojala v našem narodu še dva s takim imenom! Ne more biti govora o univerzi ta akademiji; na te pozicije se pride po volji elite, ki gleda preko plota šumadjje. Oo-vor ie o tem. koliko ljudi Izven Srbije Je v vladi, v upravi Narodne banke, v upravi Hlpotekarne banke, med pomočniki ministrov, koliko uradnikov v ministrstvih, koliko izrednih poslanikov in potnomočnlh ministrov, koliko članov Državnega sveta !n Glavne kontrole, koliko narodnih poslan-cev-prečanov Je izvoljenih v Srbiji, koliko dijakov je sprejetih v različne strokovne zavode, v katerih se pripravljajo za različna uradniška mesta, koliko prečanov Je štipendistov itd.!
A poleg tega je najbolj važno vprašanje, ali vlada duh polne enakosti in ravnopravnosti v vsej državi, na vseh področjih narodnega in državnega življenja? Vprašam samo to. bi-tt mogel biti g. Vukičevič predsednik vlade spričo vse dekadence našega političnega življenja in parlamenta, če ne bi bil Srbijanec. 2a!ostno je hi za bodočnost opasno, da vlada med narodom velikansko nezadovoljstvo z režimom neenakosti, iz Beograda pa se kot odgovor na vse te tožbe ta pritožbe poostruje separatistična politika A Beograd Je zadnji, ki bi smel voditi secaratistiino politiko!
-SS3-
Zadnji udarec našemu narodnemu šolstvu na Primorskem
c. d. — V Trstu, 26. decembra.
Da je naše narodno šolstvo na Primors skem z letošnjim šolskim letom popolnoma zatrto, je znano. Letos so se poitalijančili tudi še zadnji razredi bivših naših ljudskih šol, tako da je ljudska šola na Primorskem danes popolnoma italijanska in je naš jezik ckjcela izključen iz nje. To velja seveda za šolstvo, ki se vzdržuje z javnimi sredstvi, državnimi in občinskimi. Ostala je naša edinole še zasebna šola slovenskega šolske* ga društva, nekdaj Družbe sv. Cirila in Metoda, pri Sv. Jakobu v Trstu. Da je ta šola bila že od nekdaj trn v peti fašističs nim hujskačem, je pač umljivo samo po sebi. Tržaški šolski skrbnik pred otvoritvi* jo letošnjega šolskega leta ni hotel pot rs diti polovico učiteljskih moči in je bilo tre« ha dolgotrajnih, mučnih pogajanj, preden se je mogel urediti reden šolski pouk. Te« daj se je mislilo, da bo po tej ureditvi mir, ali božična, številka fašističnega »Popolo di Trieste® precej jasno napoveduje konec tudi temu edinemu našemu učnemu zavodu.
List navaja, da je istrski prefekt potrdil sklep pulske mestne občine, da kupi za 33 tisoč lir poslopje bivše šole istrske Družbe sv. Cirila in Metoda, in pripoveduje, da je bila ta šola leta in leta viden znak slovan« ske imperialistične raegalomanije, obenem pa tudi opomin Italijanom, da naj ne prt* zirajo važnosti prodiranja tujcev v deželo. •Slovanska šok na Krasu, na Kastavščini aH na otoku Krku ni bila nič nevarnega in ni imela niti značaja afirmacije obstanka slovanskega življa, toda ustanovitev in vzdrževanje hrvatske šole v Puli mestu, ki je že dvajset stoletij italijansko, sta bi« la izredne važnosti, kakor slovenska šola v Gorici, Trstu, Reki, središčih italijanstva, ki niso smela trpeti tujega vkapanja.» List pripoveduje, kako so se Slovani in avstrij* ska vlada z vsemi močmi vrgli na Pulo, da bi ji odvzeli italijanski značaj, in da je ne« koč vodja Hrvatov dr. Matko Laginja. go» voreč hrvatski v neki pulski dvorani izja« vil predrzno, da bo Pula v desetih letih hrvatska, da bo imela hrvatski občinski urad in hrvatski deželni zbor. Istrska mla» dma je s klici ogorčenja odgovorila na to izjavo zlega proroka in Pula sama je pokaš zala, da je v resnici čisto italijanska. To» da hrvatska Sol« in več drugih slovanskih zavodov se je vzdrževalo v Puli v pričakova nju bodočih dogodkov, namreč da se av« stroogrska monarhija razdeli po trialistič« nem načrtu in se Istra in Dalmacija priklju« čita «itretji državi«, ki bi jo tvorile Kranj« tka. Hrvatska, Bosna in Hercegovina... Vojna je po sreči preprečila ta zločinski načrt, ki bi bil naše dežele vrgel v najhuj« še suženjstvom
•Danes iaginja tudi ie zadnji ostanek
slovanskih zločinov v italijanski PuK: šola Družbe sv. Cirila in Metoda je postala ob» činska last, v kateri bo pulska občina mo« gla namestiti nekoliko razredov italijanske šole.» In potem zaključek, ki napoveduje ono, kar sem navedel zgoraj:
parno, da se to kmalu zgodi tudi z ostalimi iolami Družbe sv. Ctrtla in Meto« da, ki ie vedno, ne ve se, vsled kake pre* tirane vstrpljtvostt, sefejo po te} na« ob* mejni deželi ljultko sovražnosti proti Italiji m Italijanom!^
Jasno je, kam meri to, ko vendar ve vsakdo na Primorskem, da v vsej deželi od Triglava do Učke ni več niti ene šole Dru ž« be sv. Cirila in Metoda, niti slovenske niti hrvatske, temveč edinole še zasebna šola slovenskega Šolskega društva pri Sv. Jako« bu v Trstu. Jasno je, da gre očitek sejanja sovražnosti proti Italiji in Italijanom edi* nole na naslov te šole, kakor gre očitek pretirane strpljivosti na naslov fašističnih državnih nadzorstvenih oblasti. Jasno je, da gre za to, da bi se čimprej zatrla tudi še ta naša šola, edini ostanek nekdaj tako bujno razvitega in tako uspešno delujoče« ga našega narodnega šolstva na Primor« skem. Sola naj bi se pač zaprla *rar»di se* janja sovražnosti proti Italiji in Italija« nom», a šolska palača naj bi prešla, kakor ona v PuK, v last mestne občine, ki bi v njej namestila italijansko šolo!
Volilna pravica žensk v Nemčiji
2enske krepe klerikalizem in delničarski nacijonalizem. — Zanimive ugotovitve socialističnega lista.
f, Berlin, 26. decembra.
Ob priliki, ko se pred francoskim parlamentom vnovič postavlja vprašanje uvedbe volilne pravice za ženske — ®Jutro» je že poročalo o stališču, ki ga zavzemajo o tem predmetu posamezne francoske stranke — bodo gotovo zanimale ugotovitve, ki jih prinaša vodilno glasilo nemške socijalne demokracije cVorwarts» o vplivu ženske volilne pravice na strankarstvo v Nemčiji
Kot znano, velja v Nemčiji za moške in za ženske tajna volilna pravica. Vendar dobivajo pri nekaterih volitvah ženske volilne listke z drugačno barvo nego moški. Na ta način se je dalo dognati, katerim strankam prihajajo v prid ženski glasovi. In ugotovilo se je, da so ženske manj naklonjene kot moški demokraciji in socijalizmu. Statistike so odkrile, da je tej razliki kriv verski vpliv. V katoliških deželah Ima od ženskih glasov dobiček .katoliški
centrum», v protestantskih pa desničarske meščanske stranke.
Za katoliško mesto Koln n, pr. nam kažejo statistike sledečo sliko:
Nemški nacijonalci so dobili 7.3 odst. moških glasov in 7.1 odst. ženskih; ljudska stranka (dr. Stresemannova) 12 odst. in 11.8; gospodarska stranka 5.1 in 4.5; katoliški centrum (klerikalci) 273 odst. moških glasov in 44 odst. ženskih; demokrati 5 moških in 4.4 ženskih; socljaldemokrati 23.4 in 16.3; komunisti 15 in 7.7.
Zadnje volitve za hessenski deželni zbor so dale v katoliškem Mainzu sledeče izide, ki so tem zanimivejši, ker je število volilk skoro popolnoma enako številu volilcev (21.679 moških in 21.688 žensk):
Nemški nacijonalci: 988 moških in 777 ženskih glasov; agrarna stranka: 228 moških in 133 ženskih; stranka ljudskih pravic (srednji sloji): 1188 moških in 1369 ženskih; ljudska stranka: 1707 in 1571; katoliški centrum (klerikalci): 3902 moška in 7499 ženskih glasov; demokrati: 3127 in 2519; socijal-demokrati: 8661 moških in 6821 ženskih; komunisti: 1878 moških in 999 ženskih glasov. Potemtakem so dale ženske skoro
dvakrat toliko glasov katoliškemu cen-trumu kot moški, čeprav mnoge izmed njih pripadajo delavskemu stanu in njihovi možje in sinovi glasujejo v velikem številu za socijaliste in demokrate.
Izidi prvih volitev državnega predsednika v protestantski Turingiji kažejo naslednjo razdelitev glasov:
Jarres (meščanski blok): 47.8 odst moških in 52 ženskih glasov; Braun (socijaldemokrat): 33 odst. moških in 32.1 ženskih. Thalman (komunist): 11.5 moških in samo 8.19 ženskih glasov. V tem primeru so se desničarske stranke manj okoristile z ženskimi glasovi kot katoliški centrum v Kolnu in Mainzu
Vpliv ženske volilne pravice je spre-čil zakon o razlastitvi nemških knezov. In istemu faktorju se ima po trditvi «Vorwartsa» zahvaliti katoliški centrum za svoj uspeh pri zadnjih hessen skih volitvah, kjer je duhovništvo agi-tiralo pri ženskah za uvedbo verske šole.
«Vorwarts» je prepričan, da je podoben položaj, kot ga kažejo ti primeri, tudi v ostali Nemčiji. Kot vidimo, je tudi v drugih deželah in ne sa mo pri nas v Sloveniji vpliv cerkvene agitacije na politično in strankarsko mišljenje žensk prav znaten.
-S3-
Poslanik Emandi odhaja v Prago
Beograd, 28. decembra p. Danes dopoldne Je posetil zunanjega ministra
rumunski poslanik g. Emandi, ki je sporočil, da je premeščen za poslanika v Prago. Na njegovo mesto pride v Beograd g. Filodor, sedanji poslanik v Pra gi in bivši načelnik rumunskega zunanjega ministrstva. V razgovoru z novinarji je g. Emandi naglaal, da s težkim srcem zapušča Beograd, kjer }e deloval več let.
Vest o odhodu g. Emandija je vzbu dila ne le v beograjskih diplomatskih krogih, marveč tudi v širši javnosti ve liko obžalovanje, ker zapušča z njim našo prestolico mož, ki si je stekel velike zasluge za tesne in prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Rumunijo. Njegovemu taktnemu nastopu hi diplo mateki sposobnosti je pripisovati, da so bila v zadnjih letih rešena vsa sporna vprašanja z Rumunijo v prijateljskem soglasju in da je prišlo do najtesnejših odnošajev. Novi rumunski poslanik na našem dvoru g. Filodor je prav tako na glasu kot zelo spreten diplomat in je aktivno sodeloval tudi na konferencah Male antante.
Modus vivendi češkoslovaške republike z Vatikanom
Likvidacija izzivanj vatikanskega dl plomata. — Kaj vse ie počenjal monsig-nore Marmaggi? — Velezanimive informacije od strani ministra Krofte.
Praga, ti. decembra Zaradi pon ti one in osebne agitacije doslej ni bilo lahko pregledati zamotane situacije razmer med Vatikanom ta CSR. Šele sedal po povratku dr. Krofte iz Rima je priobčil »Rano« (ponedeljska izdaja »Narodnih Listov«) informativni uvodnik o tej temi. Uvodnik je podpisal Gabrijel Moudri, čigar stalni informator Je sam minister Kroita. Zato se te informacije lahko smatrajo za poloiicijelno poročilo, tembolj, ker poročevalska služba češkoslovaške države pošilja te informacije zunanjim listom.
V čem le po teh informacijah »modus vivendi«? Bistveno v naslednjih točkah:
1.)	Proslava M. Jana Htisa: težkoče, ki so nastale pred dvema letoma, so bile poravnane.
2.)	Razdelitev škofij: Kakor znano, se meje države ne skladajo z mejami škofij. To ček) ne v čeških zgodovinskih deželah. Šle-zija ta del Moravske spadata pod območje bTeclavskega škofa, z druge strani pa Klad-sko, del pruske Šlezije, spada pod praško škofijo. Še bolj zamotane so razmere na Slovaškem, kjeT večina dežele spada pod škofa ostrihomskega in to ni nihče drugi, kakor nedavno imenovani madžarski državni primas Seredl. Ta gospod sam imenuje škofe in duhovnike! On je tudi lastnik ogromnih latifundij na Slovaškem, kjer je bi! doslei največji de! dežele v njegovih rokah!
3.)	Imenovanje škoiov in
4.)	glavno pa je vprašanje glede nuncija Marmaggiia, ki ie bil doslej v Pragi.
Iz omenjenega članka je razvidno, da je na obeh straneh prevladovala težnja, da bi se našel »modus vivendi«, ker pri takšnih zmešnjavah ter tolikih in tako kompliciranih vprašanjih ni mogoče dalje vztrajati. Pni tak modus vivendi čs!. republike z Vatikanom ie že I. 1919 napravi! socijalist Tusar, ki je uvidel, da tudi z Vatikanom ni mogoče živeti brez odnošajev. To nI biio cerkveno marveč administrativno in tehniško diplomatsko vprašanje. 2e obstoječe razmere pa je nasilno pretrgal drugi nuncij, msgr. Mar-maggi, in sicer ne samo s tem. da je po Hu-sovi proslavi 1. 1925 nenadoma zapustil Prago. marveč že prei, ko se je v Pragi splošno onemogočil.
Delovanje msgr. Marmaggij? v Pragi je bilo zares prav čudno. Ze pred Husovo proslavo (1. maja 1925.) je pisalo papeževo glasilo »Osservatore Romano«: »Msgr. Mar-maggi Je imel preveč energije in mu nI zadostovalo. da bi bil samo zastopnik svete stollce, marveč se Je zanimal za vse, kar se tiče življenja katoličanov«... S tem je povedano vse, s tem je Vatikan sam desavu-iral svojega diplomata zaradi diplomatske netaktnosti
Razen mnogoštevilnih konfliktov in dejanj ki so vzbuiali pozornost starih, mladih in najmlajših diplomatov, !e g. Marmaggi enkrat tu, drugič na Sveti Gori ali drugod pri-digoval ne o Bogu in Devici Mariji, — marveč proti češkoslovaški viadi, proti napred-njakom in celo še proti prezidentu Masary-ku. G. Marmaggi je kot diplomat na začu-
denje vseh diplomatov redno obiskoval sodnijsko obsojeno madžarsko Spljonko gro fico Esterhazyjevo in Je z njo konieriral ter se vmešaval v sodnijske zadeve.
Ko je g. Marmaggi sramotno zapustil Prago, je poljski list »Naprz6d« zapisal o njem (citiram poljski list, ker je poljski narod strogo katoliški in se nahaja v posebni milosti Vatikana:
»Marmaggi je Izzval proti sebi odpor v Pragi s tem, da se je neprestano vmešaval v čisto notranje zadeve države. Pred dvema letoma je provociral prod sebi splošno razburjenje s svojimi pridigami proti preziden-tu države. Letos v juliju je nastopil na zelo netakten način proti proslavam M. Jana Hnsa... Zapustil je Prago ... Praga je postala prizorišče ostrih elementarnih manifestacij proti n'"emu in niti klerikalne rcovlne niti klerikalni ministri niso dvignili glasu v njegovo obrambo,... Rim hoče sedaj poslati Marmaggiia v Varšavo. Nai Marmaggi le ostane v Rimu! Rim bi rad Češkoslovaško krenil po nosu s tem, da namerava pri nas namestiti provokatlvnega nuncija...'*
Msgr. Marmaggi ?e že pre! docela enako izziva! drvgod: pred vojno je kot mlad diplomat bil doka! spreten. Sodeloval ie pri konkordatu s Srbita in je bil tudi odlikovan z visokim redom Sv. Save. Po svetovni vojni v letu 1922. je bi! poslan v Rnmuniio kot nuncij in ie pri kronanju kralja Ferdinanda Izzval hud Incident s tem da se ?e vmešal proti Instrukcllam v rumunske zadeve. Vatikan ga ie takoj po ovinku preko Carigrada posla! v Prago... Ko se Je po incidentu v Pragi začelo govoriti, da bo poslan v Belgijo, so belsliskl katoNkl zaprosi?! Vatikan, nai zadrži Marmaggi>a lepo shranjenega v Rimu...
Od leta 1925. dalie se je vatikanska politika napram Slovanom bistveno spremenila. Lani poleti se je pod egido Rima vršil .veliki katoliški kongres v Ve!ehradu. Vatikan uvi-deva. da mora z vsemi Slovani naiti modus vivendi. Ne samo s Čehi, ampak predvsem tudi z balkanskim! Slovani. Za tak modus vi vendi se ne more posluževati politike Mar-maggijev ali domačih provokatoriev. Ze junija letos je msgr. Cirlacci, ki ga je Vatikan posla! v Prago, da se informira in skuša najti nekak modus vivendi. hudo desavuiral Marmaggiia v intervjavn s nraško »Tribuno«. Sedaj pa je če?soslovaška vlada sama omogočila modus vivendi s tem. da se ne govori več o Marmagglju, nego o splošnem konfHktu. Kakor se glasijo iniormacije ministra Krofte, se bo msgr. Marmaggi vrnil v Prago samo kot diplomat v svrho — postavitve ...
Tehnično se bo modus vivendi ustvaril tako. da bosta pismene protokole, ki iih je sedaj sklenil češkoslovaški diplomat z zastopnikom Vatikana, msgr. Bodgoodtai:em. odobrila češkoslovaška vlada in Vatikan. To bo trajalo do nekako polovice januarja. Nato na bosta obe vladi menjali note o spre jetju pogojev.
»Modus vivendi« torej ni nlkaka klerikalna zmaga. Nasprotno, to je likvidacija stare vatikanske politike napram Slovanom, zaradi novih idej, ki so zmagale v Vatikanu. To Je likvidacija spora, ki ga ie na žalost Vatikana povzroči! msgr. Marmaggi. Če pa seveda klerikalni tisk izrablja modus vivendi za svojo propagando, je to zgolj stara jezuitska taktika zavijanja in slepomišenja.
Kongres francoske socijaiislične stranke
V ponedeljek se je otvori! v pariški gimnaziji v ulici Huyghens izredni kongres francoske socialistične stranke. Francoski socijalisti imajo kakor njihovi sodrugi v mnogih drugih državah navado držati prav pogosto svoje občne zbore in kongrese. Reči se da celo, da je pri njih manija kongresov razvita naravnost do tropske bohotnosti. Zato tudi ne gre vsakemu njihovemu »nacijonalnemu izrednemu kongresu« pridajati kake prav posebne važnosti.
Tokrat pa se za zborovanje socijalistov izjemoma spet enkrat zanima ne samo vsa francoska javnost, marveč presega pomen njihovih .sklepov meifi Francije. To pa zategadelj, ker se spomladi vrše v francoski republiki parlamentarne volitve, od katerih ie odvisno, kakšen režim si bo za nadaljna štiri leta izvolil francoski narod
Socijalistična stranka se ima predvsem odločiti, ali bo pri volitvah nastopala samostojno proti vsem drugim strankam, ali pa se bo koalirala s so-cijaJjstičnimi radikali, kot to zahteva njena desnica, oziroma s komunisti, kakor bi bilo po godu socialističnim levičarjem.
Pri zadnjih volitvah maja 1924. so stranke levice (radikali ta socijalistični radikali, socijalisti ta republikanski socijalisti^ združene za volilno borbo pod zvenečim naslovom »levičarskega kartela« temeljito potolkle Poincaržjev in Millerandov »aiacijonalni blok«, ki je po vojni vladal v Pranciji. Toda oficijelni socijalisti niso marali vstopiti v levičarsko vlado, ki jo je sestavil !yonski župan Herriot, marveč so kartelsko vlado samo od zunaj podpirali, pripuščajoč ji vso odgovornost za vodstvo države. Meščanski demokratični elementi pa niso sami imeli večine, zato so njihove vlade živele od milosti socijalistov.
Ta sistem ie slednjim sicer prinese! strankarskih koristi, toda polagoma ie izpodko paval levičarski kartel in ruši! drugo za drugo Herriotovo, Briandovo in Painlevčjevo vlado. Francoske finance so hirale, frank ie rapidno padal. Končno ni preostajalo-drugega nego iskati pomoči pri osovraženem Poin carčju, ki je sestavil vlado »narodne sprave za rešitev franka« ta izvrstno izpeljal svojo nalogo. Herriot, Pata!ev6, Briand so sprejeli sodelovanje z eVemenri bivšega na-cijonalnega bloka. Levičarski kartel je obležal mrtev.
Sedanji socijalistični kongres naj bi dal odgovor na to ponudbo. Kot pa vse kaže, bo tudi sedaj obveljala izmikajoča se taktika Leona B!uma, ki mu gre v prvi vrsd za interese socialistične stranke ta si zato ne mara vezati rok niti na desno z radikali niti na levo s komunisti. Stranka pojde v volitve samostojno, pri ožjih volitvah pa bo podprla, kjer ne bo samo upala na uspeh, onega »protireakdjonarnega« kandidata, ki ii bo najbolj všeč pa bodisi radikal ali komunist. S to taktiko upa Leon Dium pomnožiti število svojih lastnih poslancev in tolči desnico in zmerne republikance.
Pristaši levičarskega kartela pri radikalih ne bodo popolnoma zadovoljni z zmago Leona B!uma na socijalističnem kongresu, čeprav lahko <malomeščanska» levica ponekod računa pri ožjih volitvah na socialistično pomoč, to pa le tedaj, če bodo povsod drugod radikali podprli socijaliste. Položaj ustvarjen s socialističnim kongresom je sicer tak, da utegnejo stranke bivšega kartela dobiti zopet večino pri volitvah, ni pa prav nič gotovo, če bodo potem socijalisti hoteli stopiti v levičarsko vlado skupaj z »malomeščanskimi« elementi Dejstvo, da je kongres zavrgel dosedanjo zahtevo po oddaji premoženja, sicer kaže, da postajajo socijalisti pristopni realnostim, vendar sc še ne sme sklepati, da bodo sprejeli tudi ministerijalizem po belgijskem vzgledu. P^č-pa je jako verjetno, da bi bili pripravljeni od zunaj podpirati čisto radikalsko in republikansko sociialistično vlado, tako kot po volitvah 1. 1924.
Pariz. 28. decembra, f. V nadaljnem poteku socialističnega koniresa je podal poslanec Leon Blum splošen pregled o strankinem programu in ugotovil, da se sociiali?*;)1-na doktrina nikakor ni spremenila. V detajlih je nato označil Blum kot najvažnjše pro-gramatične točke socijalistiene stranke na polju konstitucije odpravo senata in takojšnjo omejitev njegovega območja, uvedbo Ijudske-ja referenduma v vseh važnih vpr«-šanjih, enakost obeh spolov pri izvrševanju volilnih dolžnosti in izvedbo popolnoma proporcionalne volilne pravice. Glede delavske politike je zagovarjal tesni sodelovanje s splošno delavsko zvezo. Socijalistična stran ka vsekakor na tej poti ne «me iti predaleč in si posebno ne sme prilastiti gosooda1--ske^a programa Cf?T., ki tra je sprejela radikalna strank«.
Kot drugo važno programatično točko stranke je označil Blum podržavljenje rudnikov in železnic, prevzem dejanskih monopolov v državno režijo, podržavljenje pouka itd. Temeljem mednarodne politike socialistične stranke mora ostati ženevski razoro-žitveni protokol. V tem oziru ne sme stranka storiti nobenega koraka, ki bi nasprotoval politiki Društva narodov Francija se mora razorožiti in vojaško s"užbeno dobo skrajšati ter uvesti sistem narodne milice, čim bo izpraznjeno Porenje in saarsko ozemlje.
Za Biumom je govoril Paul Boncourt. ki je ugotovil, da je zasedba Porenja urejena s pogodbo, na katero je nemška vlada sama pristala in ki spravlja izpraznitev levega brega Rena v zvezo z organiziranjem varnosti pod osebno kontrolo, ki naj bi jo izvajal mednarodni odbor v demilitariziranem pa-»u. V ostalem je govornik svaril pred prenaglo revizijo mirovnih pogodb, kar bi lahko zanetilo iskro, ki bi zažgala svet Mirovne pogodbe vsebujejo slabo in dobro obenem in ne sme se zaradi njegovih slabih strani podreti vsega poslopja, ki je bilo zgrajeno za ceno tolikih žrtev Treba je, da dela čas; Društvo narodov pa naj bi 6e samo bavilo s tem problemon
Maši liraji in
Gostilničarji odklanjajo nove obremenitve
Izredni občni zbor gostilničarske zadruge v Ljubljani. — Od Novega leta naprej gostilničarji in kavarnarji ne bodo več pobirali nočnih taks. — Posl. dr. Kramer o škodljivih posledicah novih oblastnih davščin -
Ljubljana, 28. decembra.
Za današnji izredni občni zbor ljubljan= «ke Gostilničarske zadruge je vladalo ve« Iiko zanimanje, keT so bila na dnevnem redu veleaktualna vprašanja, ki v materi« jalnem oziru globoko režejo v obstoj in na; predek naše gostilničarske in kavarniške obrti.
Predsednik zadruge g. Fran Kavčič je otvoril izredno lepo obiskano zborovanje; iskreno je pozdravil nar. posl. g. dr. Kra: merja in zastopnika Zbornice za TOI tajs nika g. dr. Pretnarja ter nato podelil be« sedo zadružnemu tajniku g. Pintarju, ki je v svojem poročilu razpravljal zlasti o ak« ciji za odpravo nočnega davka na obisk gostiln in Kavarn. Nikakor ne gre, da bi bili gostilničarji in kavarnarji še nadalje brezplačni biriči raznih oblasti za pobira« nje različnih taks. Zadruga sc jc postavila na edino pravilno stališče, da se iz socijal« nrh in gospodarskih razlogov odpravi noč« ni davek tudi pri nas, kakor so to storila Se skoro vsa mesta v naši državi, zlasti tu« di Maribor. V nobenem slučaju pa nc bo« do gostilničarji in kavarnarji šc dalje sami pobarali nočnih taks.
O poročilu se je razvila kratka debata, nakar ie bila na predlog g. Pogačnika spre; jeta resolucija, ki pravi med drugim:
«Po številnih vlogah in prošnjah naše za« druge v zadevi odprave občinske davščine na nočni obisk gostiln in kavarn in ra« di dejstva, da nam ta davščina direktno iz« ganja ob 10. uri zvečer goste iz naših obra« tov in nam na ta način neizrečno škoduje, izjavljamo vsi sopodpisani, ■da tega opravi« ia pričenši z novim letom 1928. ne moremo več vršiti sebi v tako dejansko škodo, mari več prosimo mestni magistrat, naj to dav* ščino za bodoče opusti, ker itak še oblasti venega potrdila ni ali pa naj prevzame to pobiranje po svojih lastnih službenih or« ganlh
Narodni poslanec dr. Kramer jc nato med splošnim odobravanjem bodril k soli« dami borbi vseh gostilničarjev in kavarnar« jev, ker drugače ni mogoče pričakovati za« željenega uspeha. Izgovarjajo se, da jc to nekak »moralni« davek, ker pohajanje go« stiln in kavarn ni nujno potrebno za živ« Ijenski obstoj človeka: enako jc bilo z uvedbo davka na obisk kinopredstav. «Z uvedbo nočnega davka sc ne podpira raz«
Prvič v Ljubljani!
Dražestna Mary Prevost in lepi Mi* hael Varkony v sijajni veseloigri, iz življenja mlade navihanke
Trije kavalirji -ena dama
Simpatični zdravnik in njegova mla« da soproga. — Dober prijatelj — vnet oboževalec. — Ogorčena žena. Drznosti prevnetega kavalirja. — Nujno potovanje. — V varstvu do« brega prijatelja. — Protestno pismo. Beg iz hiše. — Mlada dama na ulici. Novi kavalirji — novi zalezovalci. V pasti treh prijateljev. — Hud boj in zmaga. — Razkrinkanje itd.
Premijera danes
ob 4., pol 6., pol 8. in 9.
Elitni Kino Matica
voj gostilničarske obrti. Nastalo jc ne* vzdržno stanje in popolnoma razumljivo je, da se gostilničarji upirajo proti uvedbi no« vih taks. Opravičena jc vaša revolta, na drugi strani pa je potreba premisliti na« daljne korake, ki jih ima ukreniti organi« zacija. Če vsi solidarno nastopite, lc potem je računati na uspeli. (Vihamo odobrava« nje.) Pomisliti pa je tudi treba, kaj bo, ako sc ne bodo vsi držali današnjega skic« pa. V tem slučaju je pričakovati številnih procesov. Sklep se da z uspehom izpeljati le, če ste vsi popolnoma solidarni.«
Zastopnik Zbornice TOI dr. Pretnar jc svetoval, naj poskušajo gostilničarji in ka« varnarji'pritegniti k svoji upravičeni borbi tudi goste.
Izredni občni zbor je nato razpravljal o novih nočnih taksah, ki jih je sklenila ljub« Ijanska oblastna skupščina. S temi horend« nimi taksami bo dosežen lc negativen uspeh. Kdo pač bo plačal za črno kavo po 1. uri 10 Din? Te takse bodo v Sloveniji ovirale tudi tujski promet. Skupščina je so« glasno sprejela predlog g. Petra Štepica, naj se doklada na trošarino uredi vsaj ta« ko, kakor v mariborski oblasti t. j. v izno« 6u 50 odst.
Posl. dr. Kramer je v kratkem govoru opozoril na usodne posledice, ki jih lahko povzroči večja oblastna trošarina na «tuja» vina. Opozoril je dalje na visoke takse za domače plese. Te tai.se bodo skoro one« mogočile v Ljubljani tako priljubljene do« mače plese, ki jih prirejajo gostilničarji v pred/pustu za svoje goste, gosooda na ve« likih plesih pa sc bo lahko zabavala. Tako ho tudi ta taksa zadela najbolj Ijubljan« skega obrtnika, kavarnarja in gostilničarja. Ti so občutno udarjeni tudi po novem dav« ku na porabo premoga, ker se bodo režijski stroški zopet povečali
Gosp. Dachs je predlagal, naj odbor za« druge sestavi resolucijo, ki naj zahteva: 1. da se pobira kvečjemu 50 odst. trošarin« ska doklada; 2. da se plačevanje te doklade prične šele z dnem, ko bo zadevni sklep ljubljanske oblasti odobren od finančnega ministrstva; 3. da sc sedanje zaloge vina ne smejo obdavčiti s to takso, ker je pla« čilni forum za trošarino linija mestnega dohodarstvenega urada in 4. da se vpošte« va 3 odstotni odpis za pobiranje te dokla« de z ozirom na osušitev in kalo.
Presednik g. Fran Kavčič je med sploš« nim odobravanjem izjavil, da morajo go« stilničarji protestirati proti različnemu ob« davčenju slovenskih in dalmatinskih ter banaških vin, ker bi bil to nevaren prcce« denoni slučaj.
Nato so obravnavali šo nekatera druga stanovska vprašanja, nakar je bil izredni občni zbor zaključen.
Dečko, ki je v šali ustrelil strica
V neki samotni ulici v Somiboru se je predvčerajšnjim dopoldne dogodil strašen uboj. lOletni dečko Štefan Hang je z lovsko puško ustreli! svojega strica Jurja Han-ga, čuvaja na kanalu Kralja Petra. Nesreča se je dogodila čisto nepričakovano. Okrog 10. dopoldne se je stric Jurij vrnil iz službe domov in odložil puško na mizo. Kmalu nato je v njegovo sobo prišel mali nečak Štefan, ki je takoj postal pozoren na puško. Ne da bi vedel, da je nabasana, jo je radovedno vzdignil in proden je stric Jurij to opazil, je dečko že pomeril manj.
—	Ne gani se, sinček, sicer te na mestu ustrelim! je vzkliknil mali nečak ravno v trenutku, ko mu je stric okrerail hrfcet.
—	Stran s puško, nabasana je! je ves prestrašen vzkliknil stari stric. Toda v istem hipu ie iz cevi že zagrmel strel, ki ie nesrečnemu stricu prodrl v levo grud. Smrtno pogoden se je stric Jurij zgrudil na tfa.
—	Jao, jao, ustrelil sem strica! je mali nečak izbruhnil v jok in kričanje. Na strel so prihiteli v hišo sosedje, ki so nesrečnemu Jurju takoj priskočili ua pomoč. Bilo pa je preipoano. Smrt je bila hipna. O dogodku je bil obveščen preiskovalna sodnik Popovič, ki je prihitel v hišo s policijskim zdravnikom. Fanta so stražniki odvedli na policijsko ravnateljstvo, kjer je med jokom izpovedal:
—	Nisem vedel, da ie puška nabasana in sem jo v šali naperil proti stricu. Sam ne vem, kako se je sprožila. Dim je bil tako
strašen, da nisem videl ničesar. Vem samo to, da so mi sosedje razodeli, da sem res ustreli! strica Jurja.
Tatinski zasledovalci bizoviških peric
Številne in vsakovrstne tatvine v Ljubljani.
Lj-Jbljana, 28. decembra
Tatovi si pihajo v roke, sc shajajo v svojih skrivališčih, pa se zopet razhajajo in hitijo za delom Da bi mirovali, jim lie ■pade na um. Hitijo kakor podlasice za plenom, smuknejo zdaj v ta zdaj v oni kot, v to ali ono stanovanje, in priskakliajo s plenom zopet na ulico ter'se zmuznejo v temi ali tudi pri belem dnevu v okrilje takih, ki jih skrivajo pred oblastmi, v skromna stanovanja nekam v predmestja ali pa celo kar vrni na deželo pod kakšen kozolec afi v napol razdejan skedenj.
V Ljubljani se je pojavilo par uzmovičev, ki zasledujejo bizoviške perice. So jim vedno za petami, oprezajo, kje puste voziček brez nadzorstva, ali pa se splazijo za njimi celo v veže ter oprezujejo po hodnikih, da jim v ugodnem trenutku odnesejo v rjuhe zavito perilo, ki ga perice odlože med tem, ko pri eni izmed strank oddajajo za njo oprane kose perila.
Takih tatvin je bilo tekom zadnjega tedna, posebno pred prazniki prijavljenih znatno število. Tatovi pa tudi po praznikih ne mirujejo. V torek je pripeljala svojim strankam v mesto perica Frančiška Štern iz Bizovika. Ustavila se jc tudi v Škofji ulici v hiši št. 15. ter odnesla zavoj čistega perila v drugo nadstropje. Ko pa se je vrnila iz stanovanja zopet na hodnik, ie vsa prestrašena zapazila, da ji je medtem nekdo odnesel večji zavoj, v katerem se je
nahajalo okrog 5U kosov različnega čistega perila, last pasar.ia Ivana Kregar.ia, stanu-jočega na Zriniskega cesti št. 3. Perilo je bilo vredno okrog 1000 Din. Šternova je tatvino takoj prijavila najbližjemu stražniku, vendar je ostalo takojšnje zasledovanje zmikavca brezuspešno.
Na čuden način ie prišla ob 600 Din gotovine privatna uradnica Albina Dovžano-va, stanujoča v Rožni dolini. Mudila se ic pred Svetini večerom na viškem pokopališču in tamkaj pozabila svojo ročno torbico, v kateri je imela 600 Din spravljenih v denarnici. 500 Din pa v nulcin koledarčku na dnu torbice.
Pogrešita jc Dovžauvva torbico šeie naslednje jutro ter sc kmalu spomnila, da leži bržkone na pokopališču. Hitela je tja takoj zjutraj in res našla torbico ležati ua mestu, kicr je mislila, da se mora nahajati, čim pa je pregledala njerao vsebino, jc takoj ugotovila, da so ji duhovi pobrali 600 Din, ki so bili spravljeni v denarnici. Ostalih 500 Din pa tat Dovžanovi ni odnesel, bržčas zato ne, ker jih ni zapazil . . .
Dijak Ivan Kane sc je včeraj pripeljal s kolesom iz Mengša v Ljubljano, kjer je imel opravki v trgovini Bat'a v Prešernovi ulici. Pomu-di] sc jc v trgovini samo dobrih pet minut. To kratko razdobje pa je že izrabil drzen tat, ki je 1000 Din vredno kolo ucznattoikam odpeljal. Ukradeno kolo je črno pleskano. znamke »Dupler«.
Tatovom so na poti celo napisne table, kajti advokat dr. Marušič je prijavil, da mu je neki tak tat-ponočnjak ukradel včeraj ponoči tablo s stene v Beethovnovi ulici.
Policija tatove neprestano preganja in tupatam tudi zajame kako družbico ali posameznika Vsi nijeni napori pa ne zaležejo dosti, kajti tatov je vedno več; komaj zaprejo enega, se pojavita zunaj na poslu dva. Vzrok tolikim tatvinam hi propadanju poštenosti tiči pač v splošni revščini, pomanjkanju dela, brezposelnosti, preccj pa tudi v delamržnosti posameznih indivi-dujev.
-SS-
0b tridesetletnici mariborskega okrožnega sodišča
Kulturni pregled
Ljubljanska drama.
('etrtek. 29.: »Dva bregova«. D.
l'etek, 30.: «Sodnik zalamejski«. Premijera. Premijerski abonma.
Sobota, 31.: Zaprto.
Nedelja, 1.: ob 15.: «Snegulčica». Mladin« ska predstava po znižanih cenah. Izv. — Ob 20.: »Boljši gospod«. Ljudska pred« stava po znižanih cenah. izv.
Ljubljanska opera
Četrtek. 29.: Zaprto.
Petek. 30.: »Miloševa žcnitcv». A.
Sobota. 31.: ob 16.: »Grofica Marica«. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah. Izv.
Nedelja, 1.: ob 15.: ..Zaljubljen v tri oran« že». Ljudska predstava po znižanih ce« nah. Izv. Oh pol 20.: «Poljska kri«. Ope« reta. Ljudska predstava po znižanih ce« nah. Izv.
Mariborsko gledališče
Četrtek. 29.: »Takrat v starih časih». B. Kuponi.
Petek, 30.: Zaprto.
Sobota, 31.: ob 20.30 »Vesel Silvestrov ve« čer.
Nedelja. 1.: ob 15.: «Sncgulčica». Znižane cene. Ob 20.: »Takrat v starih časih*. Kuponi.
Šentjakobski gledališki oder
Nedelja, 1.: »Igra v gradu«.
Silvestr0\'0 v mariborskem gledališču. Kdor se bo hotel prav posebno nasmejati, pojde letos na Silvestrovo v mariborsko gledališče. Vprizori sc enodejanka »Mala pomota«. poleg solo«nastopov, nazadnje pa se pokaže prva mariborska operetna revi« ja. »Le vkup, le vkup, vesela gmajna!«
Molnarjeva izberna komedija »Igra v gradu«, ki je dosegla pri vseh dosedanjih predstavah izreden uspeh, se ponovi v ne« deljo 1. januarja 1928. na Šentjakobskem gledališkem odru. Predprodaja vstopnic v trgovini Miloš Karničnik. Stari trg 18.
F. X. Šalaa, češki esejist, kritik in pisa« tel' je slavil prošle dni šestdesetletnico. Salda je bil v početku pristaš francoskega simbolizma, ki se je najočitneje kazal v njegovih pesmih. Sodeloval je pri »Lumiru« in pri »Svetozoru«. V devetdesetih letih.se je afirmiral kot kritik. Postal je duševni oče manifesta češke moderne.. Ta manifest ie napravil jez med starejšo in mlajšo ge« neraciio. Po 1. 1900. jc sodeloval Salda pri "Volnih smervh«, pozneje pa pri »Novini«. Poleg številnih pesmi in esejev, ie napisal Salda nastopna znamenita dela: Shakcspes« teov genij. Pesniška osebnost Danteja. In memoriam R. Svobodovc itd. Salda je redni
Maribor, >po Božiču 1927.
Odkar je Maribor prestal biti sedež »mariborskega okrožja«, je postal neznatno provincijahio mesto. Novo življenje je v mesto prinesla sredi XIX. stoletja gradba iužne in pozneje koroške železnice ter ustanovitev velikanskih delavnic južne železnice. Od tega časa sc je začelo mestno in okoliško prebivalstvo naglo množiti. Porast nižjih slojev pa ni bil v nobenem pravem razmerju s porastom srednjih in višjih inteligenčnih krogov, ker se uradniške rodbine in obitelji pripadnikov tako imenovanih »prostih poklioovc, to jc odvetnikov, zdravnikov itd., naselijo samo v centrih, kjer so višji uradi; šele ti dajo pobudo za Intenzivnejši razvoj kulturnega, pa tudi gospodarskega življenja.
Ni čuda, da so si Mariborčani kmalu zaželeli višjih uradov nego sta bila cba okrajna sodišča (za levi in desni dravski breg), okrajno glavarstvo in davkarija. Že leta 1873. so se pojavili zaradi ustanovitve novega okrožnega sodišča, katero je bilo tudi za Maribor v Celju, in mestni občinski svet !e sklenil prispevek 20.000 goldinarjev. Nekaj let pozneje se je ustanovilo celo posebno društvo, ki si je postavilo cilj .pospeševati ustanovitev okrožnega sodišča v Mariboru.
V resen Stadij je prišlo to vprašanje šele z reformo civilnega pravdnega reda v drugi polovici devetdesetih let preteklega stoletja. Dne 23. julija 1897. je bila med mestno občino in pravosodnim erarjem sklenjena pogodba, da občina ktipi v gra-škem predmestju (na vogalu Cankarjeve in Razlagove ulice) vrtno parcelo, na kateri sezida šolsko poslopje, ki mora biti do 1.
Ž2-DOVRSENO-
pspgg
profesor na Karlovi univerzi v Pragi, kjer predava zgodovino zapadnoevropskih knji« ževnosti. Kot Iirski pesnik meditira o tra« giici življenja, o krasni grozi smrti ter o neskladnosti srca in razuma. Salda je tvo« rec moderne češke kritike o likovni umet« nosti. Sodobna češka kritika je v glavnem zasluga njegove osebnosti, ki si je stekla
v zadnjih decenijih med Čehi naravnost epohalne zasluge.
Zlaiko Balokovič na španskem in v Afriki. Po lepem uspehu, ki ga je dosegel Zlatko Balokovič na svojem koncertu v Berlinu, je odpotoval na koncertno turne« jo po Španskem in v Afriko. Na Miklavže« vo je goslač koncertiral v Mad ' : pozne« je je obiskal Maroko in Gibrai; \ Kritika hvali soglasno Balokovičcvo umetnost. Ko absolvira koncertno turnejo na jugu, odri« ne Balokovič na Nizozemsko ter v Skandi« navijo.
Finski komorni pevec Helge Lindberg. slovit zlasti v cerkveni muziki, jc nastopi! prošle dni v Zagrebu.
Balet Sergeja Prokofjeva v Zagrebu. Zagrebška opera pripravlja Sergeja Prokof« jeva, avtorja «Treh oranž« balet «Komedi« jant» in baletno pantomino «Pulcinclla«, de« Io Igorja Stravinskega.
Alfred Kerr — šestdesetletnik. Znani remsfci publicist in kritik dr. Alfred Kerr. fcljtonist «Bcrliner Tageblatta« je te dni praznoval šestdesetletnico svojega rojstva. Jubilant ie danes v nemški prestolnici er.a izmed najbolj znanih prikazni v publicistič« nera in literarnem svetu, ki se zbira okrog
januarja 1898. na razpolago za začasno nastanitev okrožnega sodišča in državnega pravdništva, za notranjo opremo novih uradov pa prispeva večji znesek.
Tako je novo ustanovljeno okrožno sodišče v Mariboru stopilo v življenje dne 1. januarja 1898; poslovalo jc v sedanjih šolskih prostorih v Razlagovi in Cankarjevi ulici, poslopje sedanjega mestnega muzeja pa je služilo za jetnišnico.
Velike važnosti za novo okrožno sodišče ie bilo vprašanje lastnega modernega poslopja. Tudi v tem pogledu je mestna občina pokajzala polno razumevanje za dale-kosežni pomen te zadeve za vse mesto. Dne 16. novembra 1898. ie občinski svet potrdil z državo sklenjeno pogodbo, da mestna občina nakupi primemo stavbišče, na katerem stoii sedaj sodna palača z Jetnišnico, ga brezplačno prepusti državi in prispeva še 100.000 goldinarjev v gotovini, razen tega pa izvede na lastne stroške nove ulice in kanalizacijo v soseščini novega sodnega poslopja. Tako so polagoma nastale sedanja sodna ulica, Jože Vošnjako-va, Marijina in Wildenrainerjeva ulica.
Mestna občina je izdala 26.514 K za stavbišče, 68.759 K za zemljišča za nove ulice, 7.297 K za gradbo ulic in 23.547 K za izvedbo kanalizacije poleg prispevka 200.000 kron v gotovini, v zameno pa je dobila bivše državno poslopje okrajnega sodišča v vrednosti nekaj nad 100.000 K.
Iz tega se razvidi, kako velikopotezni so bili pred dobrimi tridesetimi leti mariborski mestni očetje, ki so se dobro zavedali velikega pomena, ako postane mesto sedež oikirožnega sodišča. Niti od daleč se ne da z njimi primerjati malenkostno stališče poprevrataega občinskega sveta, katerega se je pred nekaj leti moralo nekako prisiliti k temu, da je v korist občine kupil Kiffmannovo hišo zraven pošte za nastanitev finančnega ravnateljstva, da se je mogla uresničiti ustanovitev mariborske oblasti, ki ne obsega samo okoliš mariborskega, ampak večinoma tudi celjskega okrožnega sodišča ter pritegne še večje število prebivalstva v interesno sfero Maribora.
S stavbo nove sodne palače se je pričelo spomladi leta 1900; stroški z opremo vred so znašali 1.240.000 kron. Dne 31. julija 1902. so se okrožno in okrajno sodišče ter državno pravdništvo preselili iz Razlagove ulice v novo palačo, kjer so torej nastanjeni že petindvajset let.
nemških revij in dnevnikov. Kerrovo tori« šoe je danes gledališka kritika — krstili so jo za impresijonistično — jubilant pa se udejstvujc poleg tega tudi v pesniški in esejistični stroki. V pointiranju daje pred« nost dovtipu, ki čestokrat spominja na žar« gon. Kljub temu se njegovo delo ne podce« njuje. Kerr ima med svojimi čestilci danes nc samo Nemce, ampak tudi Francoze, če« prav se ni med vojno posebno hrabro in moško obnašal proti njim. Lani je posetil Pariz. Pri konferenci se mu je pripetil mu» čen incident: med njegovim predavanjem jc vstal mlad človek (iz Jugoslavije) ter je prečital znan Kerrov pamflet na Francoze med vojno. Kerr ic ohranil hladno kri in onemogočil nasp>o i s tem, da je pam« flet enostavno u' • iko je ostal avdito« rij na njegovi str.,. r.iadič pa se je moral ubrisati pod nosom
Radivoi Beliar: Koroinandija. Pesmi za mladino. Strani 48. Cena 12.— Din. Tisk Ljudske tiskarne. — Pod tem naslovom je izšla te dni v Mariboru prva zbirka mladinskih pesmi našega iz slovstvenih revij poznanega pesnika Radivoja Reharja. Zbirka obsega 28 pesmi, ki se odlikujejo po svoji svežini in po prekrasnih, večinoma narodnih motivih, tako da bo najprijetnejše božično in novoletno darilo za našo deco. Knjižica, ki je tiskana na finem in močnem papirju, je izšla v samozaložbi in je opremljena z lepo naslovno stranjo akad. slikarja prof. Janeza Mežana. Naroča se pri avtorju v Mariboru, Tatlenbachova ul. 10.
. Danes ob pol 5., četrt na 7., tričetrt na 8. in četrt na 10.
NIKOLAJ COLIN
Pariški potepuh
Pustolovna drama, v giavD; vlogi _ znani francoski umetnik Nikolaj Colin.
Telefon 2730.	Kino »DVOR«.
Toda novi uradi in novi šc tako lepi uradni prostori dobro u rado vanje v prid ljudstva sicer pospešujejo, odločilna pa sta vendarle v prvi vrsti duh in zmožnost uradništva. Zato se ob tridesetletnici moramo spomniti vsaj vodilnega uradništva okrožnega sodišča in državnega pravdništva.
Prvi predsednik, ki mu je bila poverjena organizacija novega okrožnega sodišča, je bil dvorni svetnik R. Greistorfcr; leta 1904. mu je sledil Ludovik Perko. leta 1917. pa dr. Fran Kočcvar pl. Koudenheim. Med nad-svetniki v dobi do prevrata ie omeniti našega narodnega politika poslanca dr. Fr. Vouška in Tomaža Cajnkarja ter Ncmce K. Martinaka. A. Liebšscha. dr. G. Wockauna in dr. J. Fraidla, ki so bili vsi med našimi pravniki znani kot dobri juristi. Naša rojaka dr. Voušek in Cainkar sta z ueustra-šenostjo in doslednostjo vzdrževala in ščitila slovensko uradovanjc pri kazenskem, oziroma civilnem senatu.
Vodstvo državnega pravdništva jc bilo poverjeno prvima državnima pravdnikoma dr. A. Nemaniču in leta 1907. Viktorju Vcr-derberju.
Nova doba v razvoju pravosodja jc nastopila s prevratom. Zrahljana disciplina med nameščenci vsled vojne, pomanjkanje osobja. pomanjkanje kurjave in razsvetljave ter negotovost državne pripadnosti Maribora — vse to je prve čase po prevratu pretilo ubiti našo justieo ob severni meji. K temu pa je še vsled povojne moralne pro-palosti. dogodkov na Koroškem in priklo-pitve Prekmurja obseg poslov tako naraste!, da je presegal fizično zmožnost tudi najvestnejšega uradništva.
Odločilen dan je bil 29. novembra 1918., ko je poverjenik za pravosodje odstavil skoro celokupno prejšnje, z malimi izjemami nemško orijentirano uradništvo od predsednika da zadnjega sluge in ga nadomestil z maloštevilnimi slovenskimi uradniki. Za vodjo je postavil nadsvetoika Tomaža Cajnkarja, ki je bil 15. septembra 1919. definitivno imenovan za predsednika; v najtežavnejših razmerah je s pomočjo požrtvovalnih sodnikov in uradnikov vzdržal pravosodistvo na povolinl višini, kar so nam tudi naši nasprotniki brez pridržka priznavali .
Predsednik Cajnkar je vztrajal na svojem mestu do 1. januarja 1922; sledil mu je 30. marca g. dr. Jakob Toplak, ki tudi ni imel lahkega posla. Po njegovi upokojitvi 19. novembra 1924. je bil za predsednika imenovan dne 7. marca 1925. g. dT. Franjo Žiher iz Celja, ki ga kot mlajšo moč čaka še važno delo pri reorganizaciji sodišč in morebitni ustanovitvi novega okrožnega sodišča v Prekmurju.
Po prevratu je bilo pri okrožnem sodišču ustanovljeno tudi mesto podpredsednika. katero so do sedaj zavzemali gg. dr. Jakob Toplak, Josip Fon in dr. Fran Pichler.
Vodstvo mariborskega državnega pravdništva je ob prevratu prevzel g. dr. Mirko van za •višjega državnega pravdnika v Ljubljani, nakar mu je sledil prvi državni pravd-nik dr. Ivan Jančič, doslej referent za mariborsko mesto.
Tridesetletno delovanje mariborskega okrožnega sodišča je neprecenljive važnosti za ves severni del Slovenije, ker jc prebivalstvu prihranilo dolgo in deloma težavno pot k okrožnemu sodišču v Celju. Koliko ogromnega dela je bilo v tem času rešenega, ne more biti predmet te črtico, ampak strokovnega članka, katerega pa nismo nameravali pisati.
Še večjega pomena pa je bila ustanovitev okrožnega sodišča za mesto Maribor. Povzročila jc dotok mteligence: sodnikov, pisarniških uradnikov in odvetnikov. Naravno je bilo, da sc je s tem .pomnožil in okrepil tudi slovenski živelj v Mariboru; kakor se je s prenosom škofijskega sedeža v .Maribor leta 1859. pomnožilo število slovenske duhovščine, tako se je z ustanovitvijo okrožnega sodišča še bolj pomnožila slovenska inteligenca. Spričo vsakodnevnega prihoda številnih strank iz vsega okrožja v Maribor pa se je tudi mariborskim obrtnikom in trgovcem odprl stalen vir dohodkov.
Državno pravdništvo v Ljubljani nam s sklicevanjem na dopis ministrstva vojske in mornarice pošilja nastopni uradni po« prsvek: »Ni res, da so Strojne tovarne ofe» rirale vojski 50.000 železnih postelj po 320 kron. Naročilo pa je dobila neka monakov« ska tvrdka po ceni 370 mark in marka je tedaj imela vrednost 2j K. To jc razlika 15 milijonov kron, kar bi zadostovalo za triletno vzdrževanje ljubljanske tehnike. — Res pa je, da so leta 1920 bili storjeni vsi potrebni koraki, da sc te postelje naročijo v tuzemstvu, ali to je bilo brez uspeha. Tvornica strojeva i Ievaonica željeza u Za« grehu A. D. odgovorila je, da tega naročila nc more sprejeti. Strojne tovarne in livarne v Ljubljani niso sploh odgovorile na licita. cijo, še mani pa nudile cene. — V Beogra« du. dne 14. XII. 1927. Ministrstvo vojske i mornarice.
X Nov način za Izdelovanje jjkla. Jc« klarna Hoesch v Dortraur.du prične v pri« hodnjem letu z izdelovanjem jekli na či« sto nov način, z uporabo na kisiku bogate« ga zraka. Posebnost te metode tiči tudi v tem. da se da jeklo pridobivati naravnost iz rude. brez običajnih vmesnih .stopenj. Ker pa ie novi način zelo kompliciran in precej drag, ga bodo poskusili najprvo v takozvanem »poitehničnem obsegu«. Če sc izkaže glede stroškov v manjši produkciji, bodo začeli s produkcijo v polnem obsegu.
Domače vesti
♦	Napredovanje v srednješolski službi.
Na predlog ministra prosvete sta pomaknjena profesor Josip Schweiger na dTŽ. realki v Ljubljani v 4. skupino I. kategorije, profesor na mariborski gimnaziji Ivan Favaj pa v 5. skupino I. kategorije.
♦	Napredovanje v šolski službi. Minister za trgovino in industrijo je g. Anico Schiff-rerjevo imenoval za profesorico v 7. skupini I. kategorije.
♦	Proslava jubilarnega leta. Ker se bo prihodnje leto proslavila desetletnica pro-boja solunske fronte in ujedinjenja, se bo po pravoslavnih božičnih praznikih vršila v Beogradu konferenca kulturnih in nacijonalnih društev in organizacij, na kateri bo izvoljen poseben odbor, ki bo vodil priprave za proslavo teh dveh historičnih dogodkov.
♦	Razpisana služba na ljubljanski univer-zL V Uradnem listu (št. 128. od 24. t. m.) je razpisano mesto fakultetnega sekretarja na juridični fakulteti v Ljubljani. Kompeten-ti naj vložijo svoje pravilno opremljene prošnje na rektoratu univerze do 20. januarja 1928.
♦	Sokolski glasnik v novi obliki. Organ Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, ki je dosedaj izhajal v mali, revijalni obliki, je izšel včeraj v novi, veliki časopisni formi, ki dela uredništvu in tudi upravi povečanega sokolskega glasila vso čast. Vsebina sama je zelo pestra in zanimiva, saj je sedaj Sokolstvu omogočeno, da obvešča javnost potom svojega časopisja o svojem delovanju. Važno je, da bodo imele sedaj župe in društva priložnost, opozoriti na svoje delo tudi izvensokolske kroge. Centralno sokolsko glasilo bo izhajalo v zelo veliki nakladi, enotno za celo državo.
♦	»Klima v Dalmaciji«. Pod tem naslovom ie te dni izšla v založbi »Centralnega urada za propagando Jadrana« brošura, ki je IK) svoji vsebini posebno zanimiva, ker s strokovnimi podatki dokazuje, da je naše Primorje v pogledu klimatičnih prilik po-voljnejše nego italijanska ali francoska rivi-jura, ki sta na glasu kot klimatski zdravilišči. Brošura objavlja šest diagramov, ki podajajo jasno sliko o prednostih klime na naši obali. Brošura stane 6 Din in se dobi jjri odboru »Jadranske straže« v Splitu in pri vseh podružnicah »Putnika«.
♦	Smrt soproge Nastasa Petroviča. Včeraj zjutraj je v Beogradu umrla ga. Jelisa-veta Petrovičeva, soproga znanega radikalskega prvaka, bivšega večkratnega ministra narodnega poslanca g. Nastasa Petroviča.
♦	Smrtna kosa. Pri Sv. Bolfenku v Slaven skih goricah !e umrla po kratki bolezni nad-učitelieva soproga Avgusta Kosova. Pogreb bo danes ob 10. uri iz hiše žalosti na pokopališče pri Sv. Bolfenku. — V Ljubljani ie umrla po dolgi in mučni bolezni po-strešckova soproga ga. Frančiška Šinkovče-va. Pogreb bo danes ob 14. uri iz hiše žalosti Pred Prutami št. 23. Pokojmcama blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
♦	Otvoritev brzojava ln telefona pri pošti Ortnek. Dne 23. decembra t. 1. je bila pri pošti Ortnek otvorjena brzojavna in telefonska služba.
♦	Rojaki! Vporabljajte za novoletna voščila razglednice Jugoslovenske Matice, ki so naprodaj po vseh knjigarnah in trafikah.
♦	Pozno, a ne prepozno! Vse, ki so prejeli naše položnice in se nas dosedaj še niso spomnili, tem potom naprošamo, da se nas spomnijo s kakršnimkoli darom in tako vsaj deloma olajšajo bedo najbednejših slepih. Podporno društvo slepih, Ljubljana, Wolfo-va ulica 12.	'
♦	Reklame na pošt. avtomobilih. Objavo o izobešanju reklam v državnih poštnih potniških avtomobilih ie ministrstvo izpremeni-lo in se zdaj glasi tako: 1. V državnih poštnih potniških avtomobilih se smejo izobeša-ti reklame vsake vrste, samo če niso v nasprotju z javno moralo ali z državnimi zakoni. 2. Izobešanje reklame v poštnih avtomobilih dovoljuje direkcija na prošnjo strank 3. Reklama naj ne bo manjša kot 30X20 cm in ne večja kakor 40X 30 cm. Če je reklama iz papirja, mora biti v okusnem okviTU s steklom, če je pločevinasta ali lesena, pa okvir ni potreben. Vsaka reklama mora biti kolkovana po zakonu o taksah. 4. Reklame se smejo izobešati samo v prostoru za potnike. Pribite morajo biti pod stropom, lahko so pa tudi na stropu samem. 5. Za izobešanje reklam je treba plačati, če se izobesi reklama v enem avtomobilu, 150 Din, če se izobesi v dveh 225 Din. v treh 300 Din v štirih 337.50 Din, v petih ali šestih 375 Din, v sedmih ali osmih 412.50 Din, v devetih ali desetih 450 Din v več ko desetih pa 675 Din. Ta pristojbina velja za eno leto in se plača na-jjrej. Prosilec naj v svoji prošnji določi, na katerih progah in v koliko avtomobilih naj bi se reklama izobesila.
♦	Vojak zmrznil na straži. Pri vojaškem skladišču v Bslovaru ie te dni na straži zmrznil vojak. Ko se je straža izmenjala, si> našli vojaka mrtvega na tleh.
♦	Smrtna nesreča na železniškem mostu. Na železniškem mostu, ki med Podsusedom in Zaprešičem vodi preko reke Krapine, se je predvčerajšnjim pripetila težka nesreča. Iz Varaždina se ie z vlakom pripeljal precej vinjen delavec Križmanič. Stal je na stopnicah vagona ter bil s telesom nagnjen izven vagona. Na mostu je z vso silo udaril ■>„ gla-v0 ob zid, tako da je padel na tla in obležal mrtev.
♦	Samomor ruskega emigranta. V Karlovcu ie predvčerajšnjim izvršil samomor ruski emigrant Nikolaj Nikolajevič Veležev, ki je bil kot veterinar prideljen tamkajšnji gar-niziji. Zavžil je večjo količino morfija. Vzrok samomora ni znan. Veležev je brl rodom iz Vladivostoka, kier žhi tudi njegova rodbina.
♦	Velika tihotapska afera. S Sušaka poročajo o veliki tihotapski aferi. Italijansko tekstilno blago so na debelo tihotapili v Ju-Koslavijo. Podrobnosti še niso znane, ker oblasti ne dajo podrobnih obvestil, dokler preiskava ni končana. Aretiranih je bilo, kakor se zatrjuj« nad 20 oseb, irtihotaplje-
nih pa je bilo več vagonov manufakture. Preiskavo vodi sušaška carinama ter obmejna policija. Kompromitirani so baje tudi nekateri carinski uradniki.
♦	Velik plen carinarnice v Osijeku. Carinarnica v Osijeku je odkrila veliko tihotapsko družbo, katere voditelj ie bil zagrebški trgovec Štern. Štern je pred kratkim uti-hotapil z Reke na Sušak okoli 190 bal raznega manufakturnega blaga in ga razposlal v BeogTad, Novi Sad, Subotico in Osjek. Nekateri osiješki trgovci, ki so kupili uti-hotapljeno blago, so pretrpeli znatno škodo, ker je carinarnica vse blago zaplenila. Oško dovani trgovci so tožili Šterna za odškodnino v znesku 1,500.000 Din. Pričakujejo se nadaljnje prijave trgovcev iz Beograda, Novega Sada in Subotice. Podrobnosti o tej veliki tihotapski aferi, kakor tudi imena oškodovanih trgovcev, so zaenkrat še tajne.
♦	Rodbinska drama železničarja. Iz slavonske Topol.ie poročajo, da se je pripetila tamkaj nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. V hiši železniškega čuvaja Ivana Bogdanoviča se je od cevi železne peči vnelo bruno, ki je začelo tleti. Vsled ogljikovega monoksida, ki se je začel razvijati, sta se Bogdanovič in njegov osemletni sinček zadušila, njegovo ženo pa so nezavestno prepeljali v bolnico.
♦	Marko in Mate Grgin na svobodi. Kakor smo svojedobno poročali, sta bila pred okrožnim sodiščem v Kotoru obtožena Marko in Mate Grgin, da sta umorila načelnika splitske Orjune Žica. Porota ju je oprostila, na predlog drž. pravdnika sta bila pridržana v zaporu. Z odlokom vrhovnega sodišča v Zagrebu sta bila te dni oba obtoženca izpuščena iz preiskovalnega zapora.
♦	Drzen roparski napad. V Lečevici pri Splitu so doslej neznani zlikovci vdrli v stanovanje župnika Baričevida. Župnika so zbudili, mu nastavili na prsa revolver ter zahtevali denaT. Župnik iim je otvoril blagajno, v kateri je bilo deset dinarjev. Razbojniki so vzeli župniku srebrno uro ter mu ukazali, naj jim skuha črno kavo. Potem pa so se izgubili v temni noči.
♦	Možje, svojim ženam poklonite kot novoletno darilo Gospodinjski koledar Jugoslovenske Matice za leto 1928. Koledar vsebuje nove kuhinjske recepte, razna praktična navodila in nasvete za hišo in dom ter obsežen troškovnik za vse dni v letu, kamor vpisuje vestna gospodinja vse svoje dnevne izdatke. Koledar obsega brez inseTatne-ga dela 230 strani in ima obliko šolske knjige Cena Din 20, za člane Jugoslovenske Matice 16 Din. Naprodaj je pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice v Sloveniji, po vseh knjigarnah in pri Jugoslovenski Matici v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7-II.
♦	Pri ishiasu se na kupico prirodne gren-čice »Franz Josei«, zaužite zjutraj na tešče, pojavi brez težkoč obilno izpraznenje črevesa, čemur se rad pridruži dobrodejen občutek olajšanja. Zdravniški strokovni časopisi omenjajo, da voda »Franz-Josef« zanesljivo in prijetno učinkuje proti pritisku krvi na jetra in debelo črevo ter pri hemero-idih in prostotalnih bolečnah.
ITO — zobna pasta najboljša.
♦	Tkanina «Eternum» glavna zaloga za Jugoslavijo, pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 7. 632
♦	Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12. in Zidov ska ulica št. 4.	623
♦	Baržun plašče kemično čisti. Damske rn moške obleke tudi samo lika Tovarna JOS. REICH
+ V Brežicah ob Savi se je naselil dr. Niko Sever, specijalist za zobne ta ustne bolezni.	2024
Iz Ljubljane
u— »Planina Usode«. Za novo leto prina-ša ZKD izredno lep turistovsko športni film »Planina Usode«. Krasne prirodne slike tirolskih Alp, nebotičnih gorskih velikanov, strmih skal in pečin nudijo vsakemu gledalcu, osobito pa ljubiteljem planin izreden umetniški užitek. Našim plezalcem bodo oso bito ugajali lepi posnetki opasnih plezalnih tur; skratka, film bo zadovoljil vsakogar in ga lahko najtopleje priporočamo. Ob tej priliki bo predaval tudi g. prof. R. Pavlič o »lepotah in nevarnostih v planinah«. Prva predstava s tem sporedom se vrši v kinu Matica v soboto, 31. t. m. ob 14.30 uri. V nedeljo, 1. januarja ob 11. hi v pondeljek ob 14.30 se prireditev ponovi
u— Nakup umetnin na razstavi v Jakopičevem paviljonu je mogoč samo še nekaj dni, ker se razstava zapre 31. t. m. Doslej je bilo prodanih že mnogo slik in kipov. Pro dane umetnine so umetniki nadomestili, na kar opozarjamo vse ljubitelje naše pristne domače umetnosti. Cene delom so jako zmerne. Razstava je za obisk odprta dnevno od 10. do 16.
u— Himen. Danes je bil poročen pri frančiškanih g. Alojzij Struna, prof. drž. trg. šole v Mariboru, t vrlo rojakinjo iz goriškega Kanala gdč. Marijo Ravnikovo. Zdravo!
u— Iz obrtniških krogov. Zadruga sobo-in čTkoslikarjev, pleskarjev in ličarjev v Ljubljani nam je poslala naslednje pojasnilo: »V notici, priobčeni v cenj. dnevniku »Jutro« dne 22. t. m. bi se bilo moralo pravilno glasiti, da se izvršujejo na velikem županstvu v Ljubljani pleskarska in ne sobosli-karska dela po uradnih slugah. Res ie sobo-slikarska dela izvršila tvrdka gg. F. & E. Remžgar, kakor je to dne 24. t. m. v »Jutru« pojasnila. A podpisana zadruga si šteje v dolžnost povdariti, da se je ugotovilo, da so se resnično na velikem županstvu izvršila večja pleskarska dela po uTadnHi slugah, dočim v to upravičeni mojstri ter njih pomočniki tratijo čas v brezposelnosti hi pomanjkanju.«
u— Prvo slovensko tamburaško društvo Krim priredi 31. t. m. Silvestrov večer v gostilniških prostorih g. A. Steinerja. Opekarska c. Trnovo. Začetek ob 8. uri. Vstop-
NAŠA ROJAKINJA
Ida Kravanja
(ITA RINAJ v filmu »ČAR VVEEK-ENDA« (VVOCHENENDZAUBER)
pride v kino »DVOR«.
nina prosta. Spored zelo obširen. Društvo vabi člane in prijatelje društva. — Odbor.
2026
u— Koncert narodnih pesmi ie na sporedu Silvestrovega večera pevskega društva Ljubljanski Zvon v zgornjih prostorih Narodnega doma!
u— Zadnje dni pred novim letom se spomnite trpečih in stradajočih slepcev s kakršnimkoli darom. Milodare sprejema (v blagu ali denarju). Podporno društvo slepih, Ljubljana, VVolfova ulica 12. Na željo pošlje položnico pod štev. 14066.
u— SK Svoboda. Danes in vsak četrtek plesna vaja v beli dvorani Uniona ob 20. uri.	2025
u— Silvestrov večer »Slavca« pri Jerneju, Sv. Petra cesta.	2029 u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina obleke na Rakovniku, 1 tatvina 600 Din gotovine, 1 tatvina napisne table, 1 jMskušen vlom v gostilno, 3 izgredi, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 popadljiv pes, 1 prestopek prekoračenja policijske ure, 1 prestopek avtomobilskih jjredpisov, 1 ogenj in 1 samomor. Aretacije so bile izvršene 3, vse zaradi tatvine.
Oblačila tvrdke i IIHAČEK,
Ljubljana, Aleksandrova c. 12. so najboljša in najcenejša.
u— Hudi ponočnjaki. Pred polnočjo na sveti večer so se našli v Šiški trije Franceti ki jim je drugoval tudi Jože. Ker so po 1 uri vsi gostilničarji hiteli z zapiranjem hišnih vrat, se štiriperesna deteljica končno ni vedela kam dati. Odkorakali so po Vodnikovi cesti, ko pa so prišli mimo Novakove gostilne so nakrat začutili, da jih nekaj peče v grlu. Postali so zopet neznansko žejni. Zatorej so se odločili, da zbudijo Novaka. Navalili so vsi štirje na vrata in trkali na vso moč tako dolgo, dokler se ni zbudil v hiši stanujoči Štefan K. ki je odprl vrata. Tedaj so vsi planili v vežo in zahtevali liter vina. Ker pa je v hiši že vse spalo jih ie K. končno spravil iz veže s pomočjo nekega v hiši stanu.iočega Dalmatinca. Konec je bil ta. da so se ponočnjaki zjezili ter izruvali iz plota kol, s katerim so pobili več šip v vred nosti okrog 300 Din, za kar se bodo morali zagovarjati pred sodiščem.
NOGAVICE
od Din 8, pletenine, rokavice, kravate, bluze itd. nudi F in M ROZMAS, Židovska uL 7. . po reklam.
nih cenah
u— Železo so kradli. V Združenih opekarnah na Viču so opazovali že nekaj časa, da zmanjkuje z dvorišča razno železje in medenina. Zadevo so prijavili viški stražnici, ki je po svojih organih tatove kmalu izsledila. Prijela je 17 letnega Franceta J., 49 letnega Franceta S. in 16 letnega Milana K., vse iz Rožne doline. Železo so prodajali železolivarju Ivami 2. istokako iz Rožne do-
Ko so bile Vaše babice še mlade
je bila njih najdražja pijača bela kava, danes pa so OVOMALTINE s neprecenljivo prednostjo v vseh slojih današnje družbe zavzele to mesto in to radi tega. ker
0VOMALT
g nimajo le ugoden okus, nego vsebujejo izredno hranljive snovi, katerih ne vsebuje nobena kava, katera deluje le omejeno in trenotno.
V naši dobi telesnega in duševnega napora, so OVOMALTINE edino sredstvo, ki lahko odstranijo izčrpanje, ki preti vsaki agilni osebi. Dobite iih v vseh lekarnah, droge-rijah in boljših delikatesah za ceno: 100 gr 18.50 Din. 250 gr 36.25 Din
in 500 gr 63.25 Din. Zahtevajte zastonj uzorce, sklicujoč se na ta list od
DR. A. WANDER D. D„ ZAGREB.
line, ki se bo tudi moral zagovarjati pred sodiščem. Škoda, ki io trpe opekarne, zna-, ša 1500 Din.
u— Poskušen vlom v bii6. V torek ponoči se je skušal neznan svedrovček založiti iz zaloge lastnika bifeja na Grajski planoti Alojzija Krašovca. Skušal ie vdreti v notranjost pri vratih, do katerih pa ni imel ključa. Da odpre vrata je izdolbel z ostrim nožem poleg ključavnice večjo odprtino, vendar pa namena ni dosegel, ker ga je bržkone nekdo prepodil. Svedrovec je napravil samo za par kovačev škode na vratih.
Testenine in dvonosladna kava znamke »APETIT«
so najboljše! Zahtevajte jih v vsaki trgovini
Svetovna znamka: Cendre de rose Rouge mandarine Bourjois Pariš.
u— Ogenj na Žabjaku. V hiši št. 7. na Žabjaku je predsnočnjim domala nastala velika nesreča. V drugem nadstropju, odnosno pod streho se je vnel v stropu nad pečjo vzidani tram, od katerega so se vžgale neke deske. Pričelo je že močno tleti, vendar so gasilci nevarnost večjega požara kmalu odstranili in ogenj pof>o!noma pogasili.
u— Ribje olje, sveže dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica.	1704
Prvorazredne švicarske ure
za gotovino in na majhna odplačila proda« ja jako ugodno Otplata k. d. Beograd, Knes gin je Ljubice 15. — Zahtevajte ilustrovane cenike.	13.792*a
Iz Maribora
a_ Napredna obrtna mladina. Ponovno smo že imeli priliko poročati o marljivem gibanju mariborske napredne obrtno-trgov-ske mladine. V pondeljek je imela ta mladina letni občni zbor svojega Izobraževalnega društva pri Puntigamu. Za predsednika je bil izvoljen zopet dosedanji marljivi vodja zobotehniški pomočnik g. Rado štokl in za podpredsednika dimnikarski pomočnik g. Franjo Ratej. Ostali odbor je bil deloma spojxilnjen z novimi močmi in je torej upati, da bo društvo tudi naprej delovalo z isto marljivostjo. Društvo ima tudi svoj lastni orkester, dramatični odsek, prireja pestre akademije in ima tudi svoio plesno šolo.
a— Redni obč. zbor društva »Dijaška kuhinja v Mariboru« se bo vršil nocoj ob 20. v gostilniških prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim redom. Odbor vabi vse prijatelje mladine, da se sestanka v velikem številu udeleže.
a— Ljudska univerza. — Mozartov večer (vel. kazinska dvorana). V pondeljek 2. jan. ob 20. priredi pet umetnikov graške »Ura-nije« med njimi nam dobro znana operna pevka ga P. Ulm — koncert najlepših Mozartovih kompozicij — viol. koncert, god. trio, kvartet, pesmi, arije (Don Juan, Figa-rova svatba). Uvodoma predavanje o Mozartovem življenju in času na podlagi 50 orig. skioptičnih slik in v spremstvu godbe PredpTodaja vstopnic kakor običajno.
a— V predpustno sezono. Za bližnje dneve je javljenih zopet cela vrsta veselih prireditev in plesov. Na Silvestrovo ima predvsem Sokol v Narodnem domu svoj običajni Silvestrov večer v korist stavbe Sokolskega doma. Pa tudi gledališče javlja svoj pestri Silvestrov večeT. Nemci imajo Silvestra v Unionski dvorani. Jugoslovenski akademiki pripravljajo svoj elitni ples za 5. januarja v Narodnem domu, za 9. januarja pa je na-jxrvedan elitni ples oficirskega doma v proslavo rojstnega dne kraljice Marije.
a— Ljudska knjižnica bo to soboto kljub Silvestrovemu večeru poslovala kakor druge sobote in ravno tako seve tudi v nedeljo na Novega leta dan.
a— Mojster dihalne tehnike in eden naj-odličnejših sodobnih koncertnih baritonistov na Dunaju in v Berlinu oboževani Finec Helge Lindberg se bo ustavil v Mariboru ter koncentiral v sredo 4. januarja 1928. Za Lindberga vlada izredno zanimanje, kar je spričo njegove izredne kvalitete razumljivo.
Iz Celja
e_ Dva odlična Beograjčana sta obiskala
27. t. m. tudi Celje. G. Jovanovič, predsednik državne zveze poštnih uradnikov, je imel zvečer glede raznih stanovskih zadev s svojimi celjskimi kolegi in koleginjami sestanek v Celjskem domu, g. Vučinovič, glavni ravnatelj Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev si je pa ogledal celjsko nabavljalno zadrugo.
e— Redna sestanka članov krajevnih organizacij SDS za mesto Celje In okolico, ki se vršita vsako sredo in četrtek, odpadeta ta teden zaradi praznikov. Po praznikih se bodo sestanki vršili redno vsak teden.
e_ Kako se podpira domača obrt. Dosedaj je dobavljal meso za celjsko garnizijo celjski mesar g. Rebeuscheg. Pri zadnji licitaciji je dobil dobavo neki Markovič iz Beograda, zbog česaT dobiva celjska garni-zija meso od zunaj. Mislimo, da je v Celju dovolj mesarjev, ki bi lahko dobavljali potrebno količino mesa. Upamo, da bo meso tudi primerne kvalitete, ako ie novi dobavitelj s svojo ponudbo porazil domače mesarje!
e— Neosnovane govorice o Celjskem do.
mu. Po mestu se trosijo razne govorice, da je razsodba prve instance glede Celjskega doma postala pravomočna. Vse te govorice so neosnovane. Pritožba proti sodbi je bila pravočasno vložena in bo imela odločati o zadevi še višja instanca. Na kako izročitev sploh ni misliti, kar bo dokazala prihodnost.
e— Občni zbori In razne prireditve. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi svoj redni občni zbor 31. t. m. ob 9. uri v gostilniških prostorih Narodnega doma z običajnim dnevnim Tedom. — II. plesni venček trgovskih nastavijencev bo 5. januarja v vseh gornjih' prostorih Narodnega doma. Svira Nagodetov jazz band i i Ljubljane. — Silvestrov večer prarnujejo
10% popusta
do 31. decembra
pri moški in damski konfekciji
Gričar & Mejač
ŠELENBURGOVA ULICA STEV. 3.
vsi narodno zavedni Celjani v veliki dvorani Celjskega doma. Tudi okoličani so prisrčno povabljeni.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla 18. t. m. Amalija Koritnikova, 21 letna zidarjeva žena iz Hrastnika. — V Liscah pri Celju je umrl v 77. letu starosti posestnik' Ivan Vrečar. N. v m. p.!
e— Celjsko mestno gledališče. »Peterčko-ve poslednje sanje« so privabile na Štefanovo toliko malčkov pa tudi doraslih v gledališče, da so bili izvzemši lož, vsi gledališki prostori napolnjeni. Igra naglo in nekoliko površno naštudirana. Kakor se nam poroča, se vršUše repriza za šolsko mladino.
e— Slovensko obrtno društvo v Celju je priredilo na Štefanovo zvečer v Narodnem domu sestanek svojega članstva, na katerem se je med drugim tudi sklenilo, da priredi, kakor običajno vsako leto tudi 1. febr. 1928. v vseh gornjih prostorih Narodnega doma svoj 9. obrtniški ples, ki se je YS.era Celjanom in tudi gostom širom Slovenije tako zelo priljubil.
e— Odpovedi stanovanj. Ljudska posojilnica je te dni odpovedala stanovanja vsem strankam v svojih hišah na Kralja Petra cesti in v Vodnikovi ulici. Stranke se morajo izseliti do 1. februarja.
e— Celje zopet y snegu. Po solnčnih in toplih božičnih dnevih je temperatura zopet padla; tudi je tekom včerajšnjega dne padlo mnogo snega. V dopoldanskih urah je bila po celjskih ulicah naravnost neznosna luža. Mestna uprava bi pri takih prilikah morala skrbeti, da se ulice kolikor mogoče očistijo sproti. Štedenje na račun obutve in ljudskega zdravja je neumestno.
e— Med sorodniki. V celjsko javno bolnico so pripeljali Josipa Brčka iz Topol, občina Tekačevo. Kakor smo izvedeli, je nastal med težko ranjenim in njegovim tastom posestnikom Martinom Jairnejčičem rodbinski prepir, v katerem je tast ustrelil svojega zeta v trebuh.
e— Policijska kronika. Na sveti večer po polnočnici je rogovilil po Glavnem trgu zrani E. O. Bil je najbrže v navdušenem stanju. Brez vsakega povoda je udaril mimoidočega Ferda Raucha in mu prizadejal nad desnim očesom VA cm dolgo rano. — Dva fanta iz Petrovč sta vozila po mestu v večernih urah brez luči. Na opozorilo stražnika sta postala surova in ga pošteno ozmer jala. Seveda se bosta zagovarjala in prejela svoj delež. — V bolnišnici je nehvaležni rekonvalescent Š. odnesel iz predala nočne omarice srebrno uro svojemu sotrpinu Nepremišljeni Š. bo še obžaloval ta svoj čin. — V Raziagovi ulici je bil po>iči najden prazen kovčeg, ki je bil očitno nasilno odprt. Lastnik naj se zglasi na policiji.
Samomori se množijo
Včeraj se Je v Škofovi kleti ustrelil mladenič Josip Strte.
Ljubljana, 28. decembra Najnevarnejši m najusodnejši letni čas je manj energičnim ljudem, ki nimajo prave volje do življenja, poonlad, posebno mesec maj, ko se skoro vsakogar poloti tista čudna, neumljiva melanholija, fco se v duši porajajo najčudovitejše misli in ko se v naravi vrši pravcat preokret, veliko prero-jenje. Takrat, ko narava vzklije k novemu življenju, pa usoda marsikoga stare. Konča si življenje s samokresom, se potžene v vod«, si zadrgne okrog vratu vrv ali po-vžije strup . . , Gotovo je, da kronika beleži največ samomorov in samomorilnih poskusov ravno spomladi.
Letos pa samomorilni kandidati r,e dajo miru niti v mrzli zimi. Skoro sleherni teden po eden ali celo dva samomora. To da misliti! O čem? O bedi, o brezposelnosti, o obupu sredi neusmdijene zime in sredi zmede današnjih razmer!
Predsnočnjim si je zopet s strelom v prsi končal življenje 21 letni čevljarski pomočnik Josip Strle iz Hradeckega vasi. Prišel je že dopoldne v znano vinarno Škofovo klet Pred škofijo. Pil je samo kozarček vina, nakar se je kmalu zopet poslovil.
Popoldne, oziroma proti večeru, pa se je Strle zapet povrnil. Vsedei se je na stol v mali sobici poleg glavnega prostora in zahteval pol klobase ter kozarček žganja. Natakarica, ki mu je postregla z žganjem, je takoj zapazila, da je Strlč nekam žalosten in potrt, zato ga je vprašala:
»Kako pa Vam, gospod Joško, da ste tako zamišljeni?!« Strie je zamahnil z roko in odvrnil: »<V kinu sem bil . . . Bilo je zelo lepo!« Natakarica se ie nato zasukala, da mu prinese zahtevano klobaso. Komaj pa je bila zunaj sebe, je počil znotraj revolver-ski strel. V tem hipu so že vsi planili v druge sobo in ugledali Strleta, ko je po-sledmjič zakrilil z rokami ter padal z gornjim telesom na mizo, vzkliknivši; »Jezus, Marija!« . . .
Poleg njega na tleh je ležal velik samokres zastarelega sistema. Ob strašnem prizoru je vsem zastalo srce. Natakarica je skočila iz kleti do stražnika, ki je nemudoma obvestil o dogodku rešilno postajo, M je nezavestnega nesrečneža z rešilnim avtom odpravila v bolnico. Strlč pa se ni več osvestil. Že čez pol ure !e izdihnil.
Kaj ie nesrečneža tiralo v obup? To ostane bržkone tajnost V njegovi ofclekl so našli samo dve novoletni karti, ki iih ie naslovil na svojega prijatelja Franceta Me-narda v Dol. Logatcu ter na njegovo sestro Jerico. Voščil Uma le veselo !n srečno Novo leto . . . Poleg teh dveh kart so našli pri njem še pismo Ivanke R. iz Stane-žič pri Št Vidu, iz katerega pa tudi iti razvidno, kaj je gnak) mladega fanta v pre-agottojo smrt
Silvestrov večer
v hotelu Miklič. Sodeluje godba «Sloga». Ples od 8. do 3. zjutraj. Vstopnina prosta
Iz Kranja
r— Delovanje občinskega odbora. Nocoj ob 18. uri ima občinski svet redno javno seja Iz obsežnega dnevnega reda naj ome« nimo podelitev mesta živinozdravnika v mestni klavnici, izvolitev upravnega odbo* ra Mestne hranilnice, vodovodnega odbora, dveh pregtectovalcev računov mestne obči* ne itd.
r— Kino predavanje v Narodnem domu. Društvo jugoslovenskih akademikov v Kra* nju bo pričelo z novim letom prirejati po* učna kinofpredavanja za najširšo publiko. Prvo filmsko predavanje bo o tehniki v bodočnosti obenem s filmom «MetropoKs» dne 6. in 8. januarja.
r— Sokolov Silvestrov večer. Lanski Sil' vestrov večer z nadvse zanimivim program mom je ostal v najboljšem spominu. Sokol priredi tudi letos Silvestrov večer, le da še v večjem obsegu.
KIJUČ
ker so najboljši in najcenejši.
Šport
Državni prvak Hajduk na Malti
Dve neodločeni igri Kakor srno že poročali, je Hajduk od* potoval na Malto, kjer je med tamošnjitni športniki zelo priljubljen. Dosedaj sta zna« na rezultata dveh tekem, ki ju je odigral naš državni prvak na Malti.
Hajduk : repr. angleške mornarice 1 : 1(1 : 0) V soboto je Hajduk igral proti reprezen* tanci angleške mornarice, ki je trenotno najmočnejša enajstorica na Malti. Hajdu* kovci so bili od potovanja še utrujeni ter dosegli le neodločen izid. Gol za Hajduka je zabil Kurir. Sodnik je sodil v zadovolj* stvo obeh moštev m publike, katere je bi« lo približno 8000.
Hajduk : SHema Wanderers 4 : 4 (0 : 1) Tudi v pondeljek je Hajduk igral samo neodločno, io sicer s 4 : 4 (0 : 1) proti Slie* ma \Vanderers. Za Hajduka so scortali Ra* dič 2, Benčič in V. Poduje po 1. Sodnik korekten. Publike ravno toliko kot prvi dan.
Še nekaj zadnjih inozemskih tekem. Dunajski Simmering je v pondeljek igral v Cannesu proti Asscciation Sportives Can* r.es ter precej težko zmagal z 1 : 0. Dunaj* čani bodo igrali še v Niči, Parizu in Le Havre. — Viktorija Žižkov je morala v to* rek v Španiji doživeti svoj drugi poraz, in sicer proti ojačemi rezervi FC Barcelona, ki je zmagala z 1 : 0. — Budimpeštanski Fe* renczvaros pa je v Aleksandriji z lahkoto premagal reprezentanco tega mesta s 3 : 0.
SK Slavija. Članstvo se obvešča, da se vrši redni klubov občni zbor v nedeljo 15. januarja 1928, ob 14. v gostilni Prusnik v Vodmatu z običajnim dnevnim redom. Samostojne predloge je javiti pismeno vsaj 8 dni pred občnim zborom upr. odboru. — Članstvo nog. sekcije se naproša, da odda v sredo 4. januarja 1928. ob pol 20. pri Prusniku vso klubovo opremo, ki jo pose* dujejo, arhivarju g. Nemethu. — Člani, ki Sc niso poravnali članarine do konca tega leta, se naprošajo, da isto do občnega zbo* ra poravnajo. — Odbor.
/IS/C Primorje (kolesarska sekcija). Da* nes ob 16. seja načelstva kolesarske sekcije v klubskem tajništvu Masarykova cesta 1. Tajnik.
ASK Primorje (tajništvo). Seja central« nega odbora danes ob 20.30 v klubskem tajništvu. — Tajnik.
Službeno iz JHS. Danes zvečer ob pol devetih važna in nujna seja upravnega od* bora v damskem salonu kavarne Emona. Prosi se točne in polmoštevilne udeležbe. — Tajnik.
SK Ilirija (ženska sekcija). Danes po* noldne se od 15. dalje nadaljuje delo za Reduto v cvetju. Pozivam vse članice, zla* sti pa starejše, da se polnoštevilno odzove« jo temu pozivu. Dela se v posebni sobi ka* varne Evropa. — Načelnik.
ASK Primorje — veselični odsek. Na* prošajo se gg.s Laco, Puc st. in ml., Omla* dič, Franz. SketI, Dramičanin, Čamernik, Von čina. Baltič, Svetic, Ravnili ar, Vidic, La-sič, Volčič in Rovan, da se udeležijo se* stanka danes, v četrtek, ob 19.30 uri v dam* skem salonu kavarne «Emona». Razgovor radi prireditve «Črno«bele redute«. Odbor.
odarstvo
Občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo
Včeraj dopoldne se je ob ogromni udeležbi delegatov iz vse Slovenije vršil v veliki dvorani hotela Uniona redni občni zbor Kmetijske družbe za Slovenijo. Zanimanje za ta občni zbor je bilo izredno, kajti zastopanih je bilo 200 podružnic po 300 delegatih. Navzoči so bili tudi zastopniki obeh velikih županov, oblastnih odborov ter referenti za kmetijstvo.
Predsednik gosp. Ivo S a n c i n je otvoril občni zbor, pozdravil navzoče delegate ter preJiagal brzojavni pozdrav naših kmetovalcev kralju Aleksandru, kar je bilo sprejeto z velikim navdušenjem. Nato se je v toplih besedah spomnil umrlih članov družbe.
Poročilo predsednika
V	svojem poročilu se je predsednik dotaknil dogodkov in vprašanj, ki so bili v zadnjem času za kmetijstvo Slovenije najbolj važni. Čeprav družba ni politična organizacija, smatra za umestno, da tudi naši kmetovalci pozdravijo pakt prijateljstva, ki je bil sklenjen med našo državo in Francijo. Ta pakt bo imel važne in koristne posledice za naš nadaljnji gospodarski razvoj.
Znižanje carine na vino
Pri zadnjih trgovinskih pogajanjih s Francijo izgleda, da niso bili dovolj varovani interesi naših vinogradnikov. Če se uresničijo vesti o znižanju carine na vino od 120 na 45 zlatih Din, potem bodo naši vinogradniki hudo prizadeti; ne toliko zaradi olajšav za uvoz francoskih vin, temveč zaradi tega, ker bodo imele bogate vinorodne države Italija in Grčija na podlagi klavzule o največjih ugodnostih, ia uvoz svojih vin r našo državo iste ugodnosti in iste olajšave. Zaradi tega je Kmetijska družba smatrala za svojo dolžnost, da je opozorila z obširno spomenico odgovorne faktorje na pretečo nevarnost.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo
Glede pogajanj za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo, ki grozi oškodovati predvsem interese slovenskih živinorejcev, je družba sklicala anketo. Na podlagi temeljitega proučevanja tega vprašanja je odposlala merodajnim faktorjem odločen protest proti eventualnem popuščanju v tem pogledu.
Za takojšnjo izenačenje davkov
Tretje vprašanje, katerega rešenje je posebno aktualno, je izenačenje vseh davkov v naši državi. To vprašanje je eminentno gospodarsko in se tiče v prvem redu nas Slovencev. Gospodarske razmere v Sloveniji so tako žalostne, kakor nikdar doslej. Da se napravi takim razmeram enkrat konec, se mora najprej urediti davčno vprašanje. V naši državi vlada še vedno neenakost, ki onemogoča gospodarsko delo in napredek.
Zaradi tega je potrebno, da najodločneje zahtevamo takojšno izglasovanje edinstvenega zakona o neposrednih davkih, da tak zakon stopi tudi takoj v veljavo ter se to vprašanje končno in za vedno spravi z dnevnega reda. Težko je danes nositi prekomerna bremena, še težje pa. ko sc vč, da so ta bremena krivično razdeljena. Poleg tega je treba čim prej rešiti vprašanje kmetijskih kreditov, ki je eno najvažnejših vprašanj za rešitev našega kmetijstva pred gospodarskim polomom. Na srečo imamo v Sloveniji dobro organizirano zadružništvo, zato bi bila dolžnost naše vlade, da to zadružništvo bogato podpre s cenenimi krediti.
Poročilo o delovanju družbe v letu 1926.
Družbeni tajnik gosp. inž. Lah je nato podal obširno poročilo o delovanju družbe v letu 1926.
Delovanje glavnega odbora
V	tej dobi se je nadaljevalo delo za reorganizacijo družbe, za poživljenje delovanja podružnic ter za pospeševanje kmetijstva sploh. Nanovo so bile ustanovljene in potrjene podružnice Trzin, Buče, Ribče - Hotič in Apače. Tekom leta je bilo sprejetih 1553 novih članov ter je družba koncem leta štela 226 delujočih podružnic in 14.824 članov. V Brežicah se je ustanovila Zveza podružnic za brežiški okraj, kateri se je pridružilo 11 podružnic. Obenem se je istotam postavilo skladišče za blago, ki zalaga okoliške podruž niče. Tekom leta je nastala potreba po živahnejšem udejstvovanju družbe v vinogradništvu in sadjarstvu, zato je koncem leta namestila kot strokovnega tajnika gosp. Frana K a f o 1 a.
Glavni odbor je v tem lelu nadaljeval s kmetijskim poukom pri podružnicah, priredil 52 kmetijskih predavanj in 6 večdnevnih kmetijskih tečajev, za kar je po potrebi naprosil državne strokovnjake, ki so se radi odzvali vabilu.
Družbeno glasilo «Kmetovalec>, ki ga urejuje gosp. kmetijski svetnik Rohrman in je najučinkovitejši pripomoček družbe za širjenje strokovnega pouka, se je moralo stalno boriti z materijelnimi težkočami, kajli naročnina od 15 Din, ki jo plačuje vsak Man za list, ne zadostuje niti za tiskovne stroške. Družba je morala letos kriti primanjkljaj pri izdaji -Kmetovalca* v višini 48.504 Din. Pri prvi pokrajinski razstavi cLjublja-na v jeseni* I. 1926. je družba uredila kme-
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod » Ljnbljani. 23. decembra 1927.
Višina barometra 308.8 m
Kraj
Cas
opazovanja
Ljubljana Maribor . Zagreb . . Beograd . Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split . . . Praha . . .
7.
a =Q
c.
e S
b2 7 76 "8 7631 761 2 759-8 7frl 8 754 5
773-1
2 0 1
3 5
4 13
j
- 4 j
Smer vetra in brzina v metrih
89
97 83
100
98 98 78
W 1
NW 8 NE 10 mirno mimo mirno SE 8
ENE 6
o •82
V
10 10
10
10
Padavine
Vrsta
r mm do T, ure
megla, sneg
sneg
dež
megla
dež
megla, dež dež
2.7 1.0 6.0
9.0 2.0 8.0
Solnce vzhaja ob 7.38, zahaja ob 16.25, luna vzhaja ob 11.2, zahaja ob 20.46. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 4.6 C, najnižja 1.8 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Bolj mrzlo. Najprej bolj oblačno, morda sneg. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Močna burja. Nebo spremenljivo. Temperatura od 3 do 6 stopinj. Morje razburkano.
tijsko razstavo v poučnem smislu, ki je prav dobro izpadla.
Pospeševanje kmetijskih panog
Ker so umetna gnojila glavno sredstvo za povečanje kmetijske produkcije, je družba priredila med kmetovalci številne gnojilne poizkuse, ki so se izvedli pod nadzorstvom sreskih kmetijskih referentov, za kar so v veliki meri prispevali: Tvornica za dušik v Rušah, Agrikulturno - kemični urad v Zagrebu in Delegacija proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu. Razen tega je tvornica za dušik v Rušah pripomogla, da je družba pri številnih podružnicah ustanovila zaloge apnenega dušika in drugih gnojil, da olajša kmetovalcem njih nabavo. Dalje je družba posvečala posebno pažnjo dobavi dobrega semenja iz najboljših semsnogojskih postaj v Avstriji ter je pričela delati poizkuse s tirolskim krompirjem <Alma», ki prav dobro obetajo. Državno podporo za pospeševanje živinoreje v višini 100.000 Din je družba uporabila za nabavo bikov v Sloveniji ter v inozemstvu zaradi osveženja krvi domačih pasem.
Družbena drevesnica na Poljanah se je prenovila ter so se revidirale sadne vrste. Iz drevesnice je bilo oddanih 5570 visokode-belnatih cepljenk jablan, hrušk in češpelj ter 350 pritlikavih hrušk. Ker se je izrabljena površina drevesnice povečala, je pričakovati, da se bo oddaja v nekaj letih povečala na 14.000 sadnih drevesc.
Blagovni promet
Glavni namen družbe obstoja v preskrbi članov s kmetijskimi potrebščinami, in sicer samo s prvovrstnim blagom po najnižjih cenah. Družba je s 1. februarjem 1926 premestila svoje glavno skladišče v poslopje drevesnice na Poljanah, ustanovila je skladišče v Mariboru, ter je v ta namen kupila hišo na Meljski cesti. Promet blaga v mariborski oblasti se je s tem znatno dvignil. Tudi za že obstoječe skladišče v Novem mestu je bilo po nizki ceni kupljeno potrebno poslopje. Poleg tega so se pri 18 podružnicah postavile komisijske zaloge umetnih gnojil. Te zaloge je podprla Tvornica za dušik v Rušah, ki je dala apneni dušik v komisijsko prodajo. V primeri z 1. 1925. se je blagovni promet dvignil od 192 na 220 vagonov, odnosno od 4.935.000 Din na 7.532.000 Din (od tega promet umetnih gnojil od 119 na 145 vagonov in promet sredstev proti škodljivcem od 24 na 87 vagonov). Pri nabavi modre galice je imela družba sitnosti, ker je bila po uvozu prve polovice nakupljene galice znižana uvozna carina, ter je del plačane carine po dolgem moledovanju dobila povrnjen.
Bilanca za L 1926.
Nato je bila predložena občnemu zboru bilanca za 1. 1926. ter je bilo prečitano poročilo revizorja. Aktive družbe znašajo 3 milijone 65.720 Din (od te vsote odpade 1.25 milijona Din na posestva, 0.84 milijona Din na terjatve). Kapital družbe znaša brez rezerv 1.04 milijona Din, rezerve 0.46 milijona Din, dolgovi pa 1.49 milijona Din. Račun izgube in dobička izkazuje pri kosmatem dobičku v višini 0.84 milijona Din 16.738 Din izgube.
Dopolnilne volitve
Izvoljeni so bili za bivšo Štajersko gg. Evgen Jarc, Al. Supančič (Jarenina) in Ivan Vrhnjak (Sv. Jedert pri Slovenjgradcu); 7.a bivšo Kranjsko g§. Alfonz Mencinger, Fr. Hočevar, Fr. Trček, Josip Čeme (Zgor. Šiška); za bivšo Koroško pa Ivan Hribernik.
Predlogi
Glavni odbor je predlagal občnemu zboru naslednje predloge:
1.)	Da se kmetijski svetnik g. Viljem Rohrman imenuje za svoje zasluge pri razvoju kmetijstva, kmetijskega šolstva ter kmetijske propagande in organizacije za častnega člana Kmetijske družbe. G. Rohrman je znan kot neumoren delavec na polju kmetijskega šolstva ter kot priznan pisatelj kmetijskih knjig in razprav. Imenovanje g. Rohrman a za častnega člana je bilo soglasno sprejeto.
2.)	Da občni zbor potrdi nastavitev g. Kafola za strokovnega tajnika, kar ie bilo prav tako soglasno sprejeto.
Protest proti povišanju trošarina na alkoholne pijače
G. Lovro P e t o v a r je nato poročal o predlogu glavnega odbora glede povišanja nalaganja doklad na državno trošarino na alkoholne pijače s strani različnih samoupravnih oblastev. V nalaganju samoupravnih doklad na državno trošarino pred-njačita danes Ljubljana in Maribor. Gotovo ic, da zvišanje trošarine na vino Povzroča veliko škodo našim vinogradnikom, ki se glede na velike produkcijske stroške že itak bore za svojo eksistenco. Zato je Slavni odbor na svoji včerajšnji seji sklenil predlagati, naj občni zbor zahteva cd vseh menodajnih faktorjev da se omeji dosedanje neenako obremenjevanja vina in žganja ter maksimirajo doklade na trošarino. Izda nai se nov vinski zakon, primeren sedaniim razmeram in Kmetijska družba nai stopi tozadevno v stik z vsemi sorodnimi korporaciiami v državi. Predlog ie bil soglasno sprejet.
Protest proti čl. 69. finančnega zakona
Dalje je bilo na predlog g. Petovar-j a sklenjeno, da se ima Kmetijska družba obrniti na vse merodajne čšnitelje. predvsem na ministra za vojsko in mornarico itn ministra za kmetijstvo in vode s prošnjo. da se spremeni člen 69. predloga fin. zakona, ki določa, da morajo tudi naši državljani pri spremembi posestev v pasu od 50 km od meje zaprositi notranje in vojno ministrstvo za dovoljenje, Ta člen nai velja le za inozemce ali za tuzemce. od ino-zemcev na en ali drug način pooblaščene.
Protest proti nameravanemu znižanju uvozne carine na vino
Končno ie bil na predlog g. Pctovar-j a sprejet najodločneiši protest proti znižanju uvozne carine na vino v trgovinskih pogodbah z Grčiio in Francijo od 120 na 45 zlatih Din. ker bi bilo s tem najhuje prizadeto vinogradništvo v Sloveniji. Če se omogoči uvoz inozemskega vina, ki se
mnogo ceneje productrajo kakor nasa vma bo najhuje prizadet vmogradmski stan M nima druge življenske možnosti kakor pridelek iz trte. Pozivajo se vs.nadm -slaaici da glasujejo ob priliki ratifikacije teh pogodb proti znižanju te carine
G. Meden je predlagal, da Kmetica družba ukrene vse potrebno, da glede povečanja širine platišč Pn tovornih vozilih stopi v veljavo šele po preteku 1 leta Dr. Šemru pa je stavil protipredlog, da občni zbor protestira proti temu razglasu kar ie bilo tudi sprejeto. Dalje ie bi sprejet Predlog g. Medena, da se v.no tra je treba kupiti za delavce v kmetijskih obratih ali pa za dopolnitev sodov oprosti od plačevanja državne trošarine. Končno je bii sprejet predlog g. Brenčiea Klede od-orave kontrolnih listov za promet z vinom, ker se ta predpis, čeprav velja za vso dr-žlvo izvaja edino v Sloveniji » ker je
kontrola pri gostilničarjih zadostna Sprejeti so bili še 3 predlogi ood.ruz.nic, nakar je predsednik malo po 13. uri zaključil oben. zbor.	____
-	Protestni shod proti davkom na plače privatnih nameščencev. Včeraj ob 8. zvečer se je vršil v desni dvorani hotela limona protestni shod proti davku na Place privat-nih nameščencev ter proti odločb« generalne direkcije neposrednih davkov, po ton« ima kot kvalificirane trgovske in obrtne nameščence smatrati vse osebe ki za stalno plačo ali nameščenje vršijo službo, za katero ie potrebna vzposobljenost in zaradi česar bodo v bodoče tudi trgovski in obrtniški pomočniki plačevali davek na plače privatnih nameščencev mesto dosedanjega razmeroma nižjega davka na ročno delo. Na to krivično tolmačenje je <Jutro» najprej opozorilo prizadete trgovske in obrtne nameščence. - 0 krivičnem obdavčenju privatnih nameščencev je na shodu poročal g. J a m n i k. ki je opozoril na to, da gre tendenca naše državne politike v zadnjihi letih za tem, da obremeni najširše in najšibkejše sloje prebivalstva. Davek na plače privatnih nameščencev ne pozna nikake progresi-je ter določa sramotno nizki eksistenčni minimum v višini 5000 Din letno, dočim znaša eksistenčni minimum, preračunan v dinarje, v Franciji okrog 20.000 Din, v Angliji 33 do 88.000 Din in v Zedinjenih državah 56—112 tisoč Din. Tudi v predvojni Avstriji je bil eksistenčni minimum neprimerno višji ter je preračunan v današnjo valuto znašal okrog 20.000 Din. Najtežje pa je to, da davek na plače privatnih nameščencev ne pozna nikake progresije in nikake razlike med samskimi in poročenimi davkoplačevalci in da se mora plačevati ta davek na kosmati dohodek. Če upoštevamo, da znašajo skupni neposredni davčni dohodki naše države 2.1 odstotka skupnega narodnega dohodka in da mora privatni nameščenec s plačo od 18 do 20.000 Din letno, plačevati 7—7.6 % svoje plače na davek, tedaj vidimo vso krivičnost tega davka. Sklenjena je bila obširna resolucija, v kateri se zahteva, da se uvede v naši državi pravičen sistem neposrednih davkov namesto posrednih davkov (trošarin, taks, carin itd.), ki obremenjujejo predvsem šibkejše sloje. Ta davčni sistem mora biti progresiven, po davčni moči, kakor to zahteva ustava. Dalje zahteva resolucija, da se šibkejši sloji oprostijo neposrednega davka s tem, da se znatno zviša eksistenčni minimum. Resolucija se bo predložila vsem merodajnim faktorjem v Beogradu in vsem poslanskim klubom.
—	Prevoz oglja na državnih šeleinicah. Kakor znano, razpolagajo naše železnice le z malim številom špecijalnih vagonov za prevoz oglja. Poleg tega pa so ti vagoni nepo-rabni za prevoz po švicarskih, francoskih in belgijskih železnicah, ker po svoji višini presegajo profile teh železnic. Z ozirom na te okolnosti bo železniška uprava v bodoče za prevoz oglja dostavljala zaprte vagone, vendar v tem primeru odpošiljatelju blaga ne bo potrebno plačati za 10 % povišane voznine. Dalje je železniška uprava istočasno odredila, da se imajo za nakladanje oglja izbrati vagoni s čim večjim obsegom ter da se ima v tem pogledu iti odpošiljate-ljem na roko do skrajne možnosti.
= Predavanje v Zbornici TOI. V torek dne 3. januarja 1928 se bo vršilo ob 6. zvečer v dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani predavanje vseučili-škega profesorja gosp. dr. \Valterja Hoff-m a n n a iz Freiburga na Saksonskem. Tema predavanja bo: <t)ber die deutsche Wirt-scliaft». Odlični predavatelj je znan po svojem publicističnem delovanju in po mnogih razpravah, ki jih je napisal o naši državi. Na to interesantno in poučno predavanje opozarjamo in vabimo predvsem gospodarske kroge, pa tudi druge, ki se zanimajo za nemško gospodarstvo.
= Važna mednarodna konferenca glede prostega izvoza sirovih kož. Meseca marca prihodnjega leta se bo vršila v Ženevi mednarodna konferenca, ki bo na podlagi tozadevne resolucije svetovne gospodarske konference razpravljala o vprašanju svobodnega izvoza sirovih kož. Na tej konferenci bodo sodelovale vse države, ki so na tem vprašanju interesirane, odnosno vse države, v katerih obstojajo omejitve glede izvoza sirovih kož.
= Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t. m. ponudbe glede dobave Lutzovih peči. kotnega železa ter različnega lesa in žičnikov. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem oddelku te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 5. januarja ponudbe glede dobave 500 kg olja za dlnamo stroje. Direkcija državnih železnic, prometni oddelek v Ljubljani sprejema do 5. januarja ponudbe glede dobave 2000 kg dekstrina. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 17. januarja 1928 pri direkciji državnih železnic, prometni oddelek v Ljubljani glede dobave prometno - komercijelnih določb; 23. januarja pri direkciji državnih Železnic, strojni oddelek v Ljubljani glede dobave 11 komadov Griffin - koles z« snežne pluge; 24. januarja pri komandi 8. žandar-merijskega polka v Ljubljani glede dobave 6250 kg ovsa, 7400 kg sena in 2500 kg slame, ter glede dobave 130 m-' bukovih drv: 16. januarja pri upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave večje množine belega papirja za zavijanje tobaka, 17. januarja glede dobave jeklenih spojk za škatlje, 18. januarja pa glede dobav.; desk ih letev, _ Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Borze
28. decembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet srednji. Zaradi večje ponudbe deviz s privatne strani in zaradi večjega povpraševanja po dinarju s strani inozemstva so tečaji deviz dalje popustili. Deviza na London je padla na 276.6 (včeraj 276.75), deviza na Prago na 168 (168.22), deviza na Newyork pa na 56.52 (56.62). Tudi deviza na Trst je pod pritiskom večje ponudbe popustila na 297.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi ostala nespremenjena. Pri srednjem prometu je promptna notirala 409.5 — 410; trgovala pa se je kasa po 408.5 do 409.5 in za februar po 378 — 379. Tržišče bančnih vrednot je bilo zanemarjeno. Eskomptna se je trgovala po 88, Ljubljanska kreditna pa po 135. Tudi v industrijskih vrednotah je bil promet slab. Gutmann je bil zaključen po 200, Slavonija pa je nazadovala na 11.
Devize in valnte.
Ljubljana. Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 0-8, London 276.2 - 277 (276.6). Ne\vyork 56.42 — 56.62 (56.52). Praga 167.6 do J68.4 (168). Milan 296 - 298 (297).
Zagreb. Dunaj 7.985 — 8.015, Berlin 13.513 do 13.543. Bruselj 7.935 — 7.965, Italija 297.1 — 299.1, London 276.11 — 276.91, Nevv-vork ček 56.446 — 56.646, Pariz 222.25 do 224.25, Praga 167.4 _ 168.2, Švica 1093.5 do 1096.5; avstrijski šilingi 8.025 — 8.055.
Beograd. Pariz 222.25 — 224.25, London 276.25 — 277.05, Newyork 56.48 — 56.68, Italija 297.5 - 299.5. Praga 167.59 - 168.39. Dunaj 7.985 — 8.015. Budimpešta 9.935 do 9.965. Berlin 13.535 — 13.565. Švica 1093.5 do 1096.5. Bruselj 7.925 — 7.955, Amsterdam 22.95 — 23.01.
Trst. Beograd 33.325—33.625, Dunaj 264.50 do 270.50, Praga 55.925 — 56.265, Pariz 74.40 do 74.70, London 92.325 — 92.525, Nevvvork 18.87 — 18.93, Curih 365.75 — 367.75; dinarji 33.20 — 33.70.
Dunaj. Beograd 12.4925 — 12.5325, Berlin 168.90 — 169740. London 34.5050 — 34.6050. Milan 37.31 — 37.41, Ne\vyork 706.35—708.85. Pariz 27.8150 — 27.9150, Praga 20.92625 do 21.05625, Curih 136.6S — 137.18; dinarji 12.38 - 12.44.
Curih. Beograd 9.135, Berlin 123.65, New-york 516.94, London 25.25, Pariz 20.3625, Milan 27.31, Praga 15.32, Budimpešta 90.55, Bukarešta 3.18, Sofija 3.735, Varšava 58.05, Dunaj 73.10.
Efekti.
Ljubljana. Celjska l&l — 0, Ljubljanska kreditna 134 — 140, Praštediona 880 — 0. Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56—0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna 409.5 — 410, kasa 409.5 — 410, za februar 378 — 379, investicijsko 85.25—86.5, agrarne 52.75 — 53.5; bančne: Eskomptna 86 - 87, Poljo 18.5 - 19.5, HipO 57.5 - 58, Kreditna Zagreb 90 — 92, Jugo 95.25 _ 96, Praštediona 877.5 — 882.5, Ljubljanska kreditna 134 — 135; industrijske: Gutmann 200 do 205, Slaveks 100 — 110, Slavonija 10 do 12.5, Trbovlje 465 — 475, Vevče 135 — 137, Union 240 — 290, Šečerana Osijek 570—575, Dubrovačka 416 — 420, Danica 180 — 165, Isis 49.5 — 52.
Beograd. Vojna škoda 408.5 — 409, za januar 406 — 407. investicijsko 85,75—86.25, agrarne 52.5 — 53.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna bona (28. t. m.) Les: Tendenca mirna. ZakljuSeni so bili 3 vagoni hrastovih frizov, fco vagon naklad, postaja po 1000. Deželni pridelki: Tendenca čvrsta. Zaključeni so bili 3 vagoni. Nudi se pšenica (78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška po 347.5 — 352, sremska 345 — 347.5, slavonska po 342.5 — 345; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, stara po 272.5, baška, nova, umetno sušena po 267.5, baška, nova, času primerno suha po 252.5; moka: baška cOgj, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 500.
Novosadska blagovna borza (28. t. m.) Pšenica: baška in sremska, 77/78 ke, 2 % 297.50 — 300.50; baška, 78/79 kg, 2 % 800 — 310; baška, 79/80 kg, 2 % 902.50 do 312.50; banatska, 78/79 kg. 2 % 295 — 306; slavonska, 77/78 kg, 2 % 300 — 310; promet 4 vagoni. Ječmen in oves brez spremembe. Turščica: baška, stara 225 do 230; baška, sremska in banatska, nova, kvaliteta garantirana 215 — 220; baška, nova, za januar 220 — 225; baška in sremska, nova, za marc - april 235 — 240; banatska. nova, za januar, pariteta Vršac 220 — 225; sremska, nova, za januar 222.50 — 227.50; sremska, nova, za maj 240 — 245; promet 27 vagonov.	<
Dunajski goveji ?ejem (27. t. m.) Dogon 2656 komadov. Ob počasnem prometu so se prodajali biki in slabše blago za 10 grošev, vse druge kakovosti pa za 5 grošev ceneje pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli 1.95 do 2.05 (izjemno), I. 1.65 — 1.90, II. 1.2o do 1.60, III. 0.90 — 1.20, biki 1.05 — 1.60, krave 0.85 — 1.65, slaba živina 0.65 — 0.85 šilinga.
Dunajska borza za kmetijske proizvode
(27. t. m.) Kupčija se giblje še vedno v ozkih mejah, in to tem bolj, ker so po praznikih cene v inozemstvu popustile. Kupčija s pšenico mirna. Cene turščici so sp na sosednih borzah znatno znižale. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine za 100 kg v šilingih: pšenica: domača 39.75 — 40.75, madžarska Tisa (81'83 kg) 44 _ 44.50; rž: marchfeldska 41—41.25, rumunska 39 — 39.50; ječmen; izbrani 44 — 46; turščica: 31 — 31.50: oves: domači 32.50 — 33.
DIŠAVE SLON
Svetovno znane original EMAJLIRANE
prave
Lutzove peci
prvovrsten fabrikat tvornice Wwe LUTZ d SO H NE BLUDENZ
IN F.MAJL TABLICE Z NAPISOM
ima v Jugoslaviji « zalegi samo inž. MATE GUZELJ, Ljubljana, Šiška, Jernejev« cest« štev 5 (blizu cerkve Sv. Jerneja), ha dvori ISu pod hišo Celovška cesta 58.
življenja in sveta
Nova pota za zdravljenje bolezni
Heidelberški profesor dr. Sachs je imel pred kratkim predavanje, na katerem ie poročal o novih, zlasti pa o svojih odkritjih glede nastajanja in za-brane bolezni.
Med glavne vzroke vsaj tako zvanih kužnih bolezni štejejo razne mikrosko-pične organizme (mikrobe in bacile), ki zastrupljajo človeško telo. Dr. Sachs pa pripominja, da je pri teh boleznih poleg mikroorganizmov potrebna neka sprejemljivost zanje v telesu samem. Ta sprejemljivost .ie zopet odvisna od večje in manjše množine ali od popolnega pomanjkanja nekih še slabo raziskanih snovi v krvi. ki delovanje bolezenskih mikroorganizmov sproti ovirajo in omrtvičijo. Tako je mogoče, da so ljudje za kakšne kužne bolezni sprejemljivi. za druge pa ne. To nesprejemljivost imenujejo imunost jn se pojavlja običajno tudi po srečno prebiti bolezni. Zanimivo je dejstvo, da jc imunost podediiiva. oziroma s krvjo prenosljiva na drugega človeka, kar jc pri današnjih čim dalje pogostejših transfuzijah (prenosih) krvi silno važno dejstvo.
Dr. Sachs ie govoril tudi o tako zva-nj idijozinkrazi.ii (preobčutljivosti), ki je vzrok mnogim bolezenskim stanjem in ki se kaže n. pr. v tem. da čutijo neki ljudje globok gnus do zauživanja mnogih jedi in pijač ali da se pojavijo po takšnem zauživanju rjzlične bolezni. n. pr. izpuščaji na koži, naduha, migrena itd. Idijozinkrazija je še prav malo raziskan poiav. to pa predvsem zaradi tega, ker so doslej skoraj vsi eksperimenti, ki so jih za proučevanje tega pojava izvrševali na živalih, odpovedali. Dr. Sachsu se je posrečilo, da je dosegel pri živalih iste znake preobčutljivosti kakor pri ljudeh, če je snovi, ki povzroča pri teh bolezen, dajal delj
časa vplivati na živalsko kri. In tudi to je dognal, da se je mogoče proti idijo-zinkrasiji prav tako zavarovati (imuni-zirati) kakor proti kužnim boleznim, kar ustvarja čisto nove možnosti za zdravljenje najrazličnejšega telesnega zla.
Zakaj je izvršil Joffe samomor.. .
V Franciji izhajajoče glasilo sovjetske opozicije «Bulletin Communiste® objavlja poslovilno pismo, ki ga je poslal nedavno umrli poslanik Joffe Troc-kemu. Joffe, ki je bil intimen prijatelj Trockega in z njim skupaj vodil glavni koncesijski urad. razlaga v tem pismu razloge, ki so ga napotili, da ie izvršil samomor. Bolehal ie na pljučni jetiki, kroničnem vnetju žolča, vnetju slepila in kompliciranem vnetju živcev. Kakor vsi odlični komunisti je morala tudi n.iega preiskati zdravniška komisija komunističnega osrednjega odbora. Zdravniki so podali mnenje, da bi moglo bolnika rešiti le zdravljenje v kakem inozemskem sanatoriju. Ce bi pa ostal še dalje v Moskvi, .ie njegova smrt neizbežna.
Joffe pripoveduje nato, kako je zaman poskušal doseči, da bi ga osrednji odbor stranke ali ljudski komisarijat ia zdravstvo s Semaškovom na čelu poslal v inozemstvo. Kot član opozicije pa je našel vrata zaprta. Osrednji odbor jtiu je dovolil 1000 dolarjev za zdravljenje; ta vsota pa bi zadostovala le za obisk kakega sanatorija v Rusiji, nikakor pa ne za potovanje v inozemstvo. Pri tem omenja Joffe, da ie svoje celokupno premoženje, ki ni bilo majhno, žrtvoval stranki. Tako je bilo stanje, ko je zvedel za izključitev Trockega iz stranke. K telesnim mukam in zavesti, da je za vsako delo nesposoben, se je pridružil še ta težki udarec.
Svoj sklep za samomor označuje kot
Ziamrzla Loire.
Zima v Franciji
Ladja, ki jc pri Nantesu zavozila v ledene plošče.
Naio štedenja na Silvestrovo
prinese lahko
bogastvo v novem letu
Prištedite vsaj Din 25 za četrtinko srečke drž. razr. loterije, pa se boste lahko udeleževali igranja na milijonske dobitke. Pomni« te. da bo vsaka srečka izžrebana. Deloma boste prejeli tudi vplačilo vrnjeno.
Žrebanje sc prične 7.'januarja 1928. Zato naj bo do tega dne že vsakdo v posesti naše srečke.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z.
Glavna razpečcvalnica srečk za Slovenijo.
Ljubljana, Sv. Petra cesta 19,
Za Ljubljano prodajata srečke:
Oglasni oddelek «Jutra», Prešernova ul. 4.
Ekspozitura oglasnega oddelka «Jutra»
v Šiški, Celovška cesta 53.
Andre Fusseau:
Lov na zajce
Vsak boljši človek ima lovski revir. Če nima revirja in ako hoče, da ga štejejo njegovi bližnji med boljše ljudi, poskrbi vsaj to, da ima prijatelje, ki ga zda.i pa zdaj povabijo na lov. Meni na primer ni bilo lahko najti takih prijateljev: no, če je človek dovolj vztrajen, >e tudi na nje nameri. Tako se je zgodilo, da sem nekega dne prejel pismo z razveseljivim vabilom: »Jutri bomo začeli loviti v Rungisu. Pričakujem vas ob 8. uri zjutraj.« Bil sem navidezno vznemirjen, vendar je vse šlo po sreči, tako da sem lahko ob pravem času odrinil. Rungis je mikaven kraj približno dve uri od Pariza, na poljih Sv. Denisa, kamor so tudi moji predniki radi zahajali na lov. Reči moram, da se nič preveč ne spoznam v lastnosti in posebnosti pariške okolice, toda moja lovskih zadev nevajena pamet ni mogla doumeti. da bi bil blizu Pariza dober lov na zajce. Bolj verjetno se mi je zdelo, da nas namerava prijatelj presenetiti s kakim posebnim kosilom. Ta misel se mi je — pri moji veri — zdela bolj mikavna nego streljanje zajčkov po polju.
Ko sem bil ob devetih v Rungisu. me jc prijatelj sprejel z očitno nejevoljo.
Zarentačil je nad mano, češ, kako morem biti tako neolikan, da pridem na lov z enourno zamudo. Lovci in gonjači so vendar že dve uri na polju!
Opravičil sem se. kolikor sem se v tistem hipu domislil, nato pa sva s prijateljem jadr.no skočila na voz in se odpeljala na lovišče.
Med vožnjo se jc najemnik revirja malce potolažil, tako da sem lahko po-tipal njegovo lovsko žilico in ga vprašal:
»Povejte mi. Peter, ali je na teh poljih res kaj divjačine?«
»Deial bi, da je,« je odvrnil. »V Rungisu-imamo prekrasen revir. Poslednja leta smo imeli posebno veliko divjačine, a letos se naše lovsko društvo, čigar član sem, še bolj nadeja obilnega lova. Plačujemo 200 funtov udnine na leto. S temi prispevki se je vzredilo letos devet zajcev in dva para jerebic. Ker imamo številno članstvo, si lahko mislite, da utegne biti veliko divjačine. Vem na primer, da so v Fressnesu vzredili dva para jerebic, a v Vissonu celo dvajset parov.« Opazil pa sem, da prijatelj ni bil pregloboko prepričan o toli obilnem lovskem blagru.
Ko sva se pripeljala na lovišče, so prisopihali lovci z novico, da ie nekdo pravkar ugledal prvega zajca. Brž sva
protest borca, ki na žalitve proti Troc-kemu ne more odgovoriti drugače. Joffe je vendar trdno prepričan, da se bo stranka preorijentirala v prid Trocke-mu. Pri tem opozarja na to. da jc L.ie nin že leta 1905. priznal stališče Trockega za pravilno. Joffe opominja Trockega, naj ostane zvest samemu sebi in naj ne sprejema kompromisov. Končno ga prosi.-nai se, ako pride zopet do moči. zavzame za njegovo nezaščiteno rodbino.
Skeptični Rutherford
Angleški fizik Rutherford .ie znan po svojih eksperimentih, s katerimi je razne kemične prvine spreminjal v druge prvine, in sicer na ta način, da je povzročal umetni razpad atomov. Pred nekaj dnevi je govoril v Londonu o tej stvari in je zavzel zelo skeptično stališče proti tistim učenjakom, ki menijo, da so znanstvena odkritja v tem oziru uresničila starodavno sanjo alkimistov o spreminjanju nedragih snovi v zlato kovino. Mislil .ie menda predvsem ua nemškega profesorja Mietheja, ki se mu je posrečilo, da je iz živega srebra pridobival zlato, čeprav v neznatnih količinah. Rutherford pravi, da ie možnost takšnega pridobivanja teoretsko nesporna in teoretsko se-dado izkoriščati tudi ogromne množine energije, ki se sproste pri razpadanju atomov. V enem samem kilogramu premoga .ie na primer toliko vezane energije, da bi gnala največji prekomornik iz Hamburga v Newyork. Ampak to je le v teoriji. Rutherford je mnenja, da nimajo podobna razmotrivanja nobenega praktičnega pomena, ker se z današnjimi sredstvi ne dado uresničiti in bodo še dolgo ostala samo na papirju.
Dve morali in dve tožbi
V Budimpešti ie tožila francoska plesalka Banu ravnateljstvo nekega ta-mošnjega orfeja, ker jo ie hotelo prisiliti, da bi nastopila v neoporečnem kostumu, čeprav je bila najeta s pogojem. da bo plesala na svoj običajni način. v obleki matere Eve — pred izvirnim grehom.
Nekaj čisto nasprotnega se je zgodilo v Parizu. V enem izmed mnogoštevilnih gledališč za revije je plesala že dve leti gospa Morangysova. vedno dostojno oblečena, dokler ni vrag premotil ravnatelja tega gledališča, da .ii je podelil dve novi vlogi, ples Absinta in ples Budhe. Absint nastopa s klobukom in prozorno vlečko. Budila pa takšen. kakršnega je mati rodila. Tudi gospa Morangysova se ie dala prvotno premotiti od hudiča in je res razkazovala Absintovo pičlo garderobo in še bolj pičlo Budhovo — in se je nekega dne pošteno prehladila. Vsaj ona pravi, da se je prehladila. Da bo mera polna, se ji je obenem zazdelo, da bi bila lahko oba. Absint in Budlia. nekoliko bolje oblečena, če ne zaradi mraza, pa vsaj zaradi vročih pogledov, s katerimi ju je obsipaval vsak večer celotni zbor navzoče publike. V tem mnenju jo ie potrjal tudi njen mož. Vsi vemo, kakšni
Gost: «Kako, štirinajst dinarjev? Jaz sem naštel le trinajst!*
Natakar: <Oprostite. gospod, mislil sem, da ste praznoverni!»
(«Kasper.»)
tudi midva junaško zgrabila dvocevki. Trenutek nato se je začulo divje streljanje. Peter se je ves razvnel in mi je pravil, da bo najbrže res zajec ali pa celo jerebica. Šli smo naprej in smo srečavali vedno več lovcev. Vsak je imel novo lovsko obleko, oboroženi pa so bili uprav do zob. Za njimi so capljali psi, gonjači pa so nosili velike nahrbtnike. Preveč se res da niso upehali, zaka.i nahrbtniki namenjeni za obilen lovski plen, so bili obupno prazni. Jesensko tišino na poljih so zdaj pa zdaj motili posamezni streli; čeprav ni bilo ne zajcev in ne jerebic, so lovci ven-dar-le streljali; bile so jate vrabcev toli neprevidne, da so poletavale nad poljem. (Da pa se ne bo ta ali ona tenkočutna duša med čitatelji vznemirjala zavoljo nemile vrabčje usode, bodi resnici na ljubo povedano, da se vrabcem ni skrivilo niti eno peresce.)
Nenadoma nam je prišla naproti nova lovska družba. Ti lovci so streljali močvirske ptice. No. zadeli niso nobene.
Obe lovski četi sta bili na moč podobni vojakom na manevrih ki s papirnatimi patronami obstreliuie.io neprija-telja.
Pa na glas si tega nisem upal misliti.
Tako smo tedaj hodili in blodili vse
so takšni možje in je prav za prav proti pravilu, da je postal ta mož šele po onem prehladu takšen. Tako je izjavila Morangysova ravnatelju v brk. da noče o Absintu in Budili nič več slišati, še manj pa da bi ju predstavljala v njunem nehigijeničnem kroju. Ravnatelj pa. ne bodi len, je stekel na sodnijo in ie sramežljivo-prehlajeno damo ovadil, češ da je prelomila pogodbo in da mu mora plačati toliko in toliko kovenci-jonalne globe. Sodišče je njegove proteste upošteva'o in je naložilo gospe •4000 frankov globe, češ da njena pre-hlajcnost ni dokazana, kar sc tiče sramežljivosti, pa na.i si jo tudi vsak plača. kder jo ima. Ne vemo. čc bi se naj strinjali z naziranjem. da ie sramežljivost luksus. vsekakor pa bi kazalo, da bi poslali Banujcvo plesat v Pariz in Morangysovo v Budimpešto, dokler se o tem velevažnem načelnem vprašanju ne zedini ves svet.
Kaj so našli v Herkulanumu
Kakor poročajo iz Rima, napredujejo pred nekaj meseci v Herkulanumu započeta izkopalna dela s polno paro. Mesto Herkulanum .ie bilo zasuto ob velikem bljuvanju Vezuva I. 79. po Kr. obenem s Pompeji. Takrat ie izginilo pod 14 m globoko plastjo ognjeniškega blata. Debelost te plasti ie ovirala ar-heologične študije na tem kraju prav do zadnjih časov, ko so se lotili intenzivnega dela pod vodstvom izbranih strokovnjakov in z velikimi denarnimi sredstvi. Pričakujejo, da dovedejo to delo sedaj do konca in da bodo uspehi v marsičem še bolj zanimivi nego pom-pejski. Tcžkoče delajo tudi številne vile in druge zgradbe, ki so jih ljudje sezidali fekom stoletij nad zasutim mestom in ki jih morajo sedaj podirati. Doslej so odkrili več ulic in prebivališč starih rimskih patricijev, ki so živeli v Herkulanumu kakor v nekakšnem letovišču. Ta prebivališča so bila sijaino opremljena, posebno pozornost vzbujajo neštete slikarije (večinoma freske), ki jih odkrivajo vsepovsod in ki so tako dobro ohranjene, kakor da so nastale včeraj. Sedaj so pričeli z izkopavanjem velikih herkulanskih kopališč.
Mož, ki si sam določa telesno doižmo
V Oliiu (Severna Amerika) živi neki Wjllard. ki se ie z dolgoletnim prakti-ciranjem kot akrobat v slovitem cirkusu Barnumu priučil presenetljivi umetnosti, da zrase in se skrči po po-Ijubnosti. V nekaj trenutkih se zviša za celih 15 cm, sam vrat se mu razširi za 4 cm nad normalno širino, samo da ga pozoveš. naj to znamenitost izvrši. Willardu ni nobena obleka predolga, noben ovratnik preširok, kajti njegovi udje se prilagodijo vsaki meri. V nekem ne\vyorškem rontgenologičnem laboratoriju so ga preiskali in so dognali, da izhaja ta nenavadna elastičnost iz posebnega načina, kako se \Villar-dove kosti vežejo med sabo. Njegova hrbtenica je zelo vzbočena. s svojo j voljo pa jo lahko vzravna, pri čemer | navidez zrase. Tako služi Williard lah- j ko za vzgled vsem ljudem, ki se čutijo i nesrečne zavoljo majhne postave.
Tragedija mlade Američanke
Vedoč, da bo najkasneje v enem letu oslepela, potuje po Evropi, da si za vedno vtisne v Spomin lepoto umetnin starega sveta . . .
Vse. ki bodo čitali te vrstice, bo tragično presunila vest londonskega Reu-terja — vse, le nje ne, ki bo najbolj prizadeta.
Miss Carol Hoviusova. dvajsetletna študentka na univerzi v Wisconsinu. je pred meseci zvedela, da bo najkasneje v enem letu oslepela. Njenim očem ni več zdravila iu zdravniki so ji to brutalno vest povedali v obraz. Nečloveška odkritosrčnost? . . . Mar bi ne bil molk mnogo bolj nečloveški?
Na čudo ta vest deklice ni kaj pretresla. Brez sentimentalnosti se je odločila, da začne potovati po Evropi, da si ogleda umetnine, slike, arhitekturo in skulpturo starega sveta — da izrabi še tisto malo solnca, kar ga ji je namenila grenka usoda. Avgusta meseca se
dopoldne. Nič ne rečeni: izprehod po jesenski pokrajini je bil imeniten. Če le ne bi lovci toliko streljali in ako ne bj bilo nestrpnih psov in škodoželjnih gonjačev: brez vsega tega bi bila na poljih tista tišina, ki človeku tako dobro de. Vsekakor utegne biti lov nekam čudna zadeva: po tolikih urah — niti enega zajca ali ene jerebice.
Ko smo culi, da zvoni poldan, je Peter velel, da vstopimo v lovsko hišo in sc malce okrepčajmo, nato pa urno zopet na lov.
Čez deset minut je bila zakuska končana. Použili smo stoje in bratje v Nim-redu so se zgovorno opravičevali, zakaj ni bilo nič plena: vsak je pripovedoval, koliko .ie streljal in kako so padali zajci, ali bil je dan smole: našli niso nobenega. Skratka: čutil sem, da me navdaja ponos s tako družbo.
Tako smo tedaj planili spet na polje. Zdaj se je že psov lotevala nestrpnost. Hodilj smo po strniščih, gazili deteljico in krompir; korakali smo vse popoldne v skupni črti, da res ni mogel še tako prebrisan in umonog zajec uiti svoji usodi. Tedajci se pojavi v polju rdeča, gibljiva točka. Kakor na povelje se oglasi salva petnajst — dvajset strelov. O drobnem, rdečkastem zajčku pa nj bilo več sledu... Bil bi se najbrže
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi.
Panflavin pastile imajo proti vsem nalezljivim boleznim specifično dejstvo, katerega ne dosega ni jedno drugo sredstvo.
Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
je torej vkrcala na ladjo in je odplula v Evropo; in od takrat preživlja vse svoje dneve po slovitih muzejih, galerijah in v starih zbirkah. Ljudje, ki io opazujejo in spremljajo na njenih potih, pripovedujejo, da je deklica vedno dobre volje in je menda še nikdar niso zalotili v žalosti. Svojim staršem redno pošilja pisma, v katerih popisuje čudesa National Gallery. Louvra in lepote razvalin klasičnih rimskih in grških stavb.
Nesrečna Američanka se mudi sedaj v Berlinu, odkoder hoče odpotovati še na Dunaj in morebiti tudi še k nam v Dalmacijo, nakar se vrne domov — v temo . . .
„Napaka"
V nekem angleškem listu čitamo novoletni dialog:
Ravnatelj: «Gospod Smith. z današnjim dnem vam povišujem plačo za pet funtov. Bili ste vestni v službi in moram vam priznati, da sem bil letos z vami zadovoljen. Upam, da niste v minulih dvanajstih mesecih ničesar^ pogrešili!»
Uslužbenec: «Pač. gospod šef. eno napako sem zagrešil!® Ravnatelj: «Katero?» Uslužbenec: «Zivel sem v veri. da dobim deset funtov poviška in ne samo pet.»
X Donesek k staroegiptski matematiki. Vodstvo znamenitega muzeja Eremitaže v Ljeningradu bo objavilo v bližnjih dneh zanimiv spis. ki dokazuje, da je bila mate« matična veda pri Egipčanih še bolj razvita, nego ljudje mislijo. Dva ruska učenjaka, Curajcv in Struve, sta razvozljala star pa. pirus iz l*). stoletja pr. Kr., ki daje navod;« la za izračunavanje krožne in krogelne pro. stornine. Doslej so menili, da je bil rešil ta dva problema šele grški matematik Ar« himedes v 3. st. pr. Kr.
Pride!
Pride!
IVAN MOŽUHIft
slavni ruski filmski umetnik v svojem naj« novejšem in najboljšem velefilmu
CASAN0VA
ELITNI KINO MATICA.
Telefon 2124.
izognil bridki usodi, če bi bil izvršil prvotni načrt in pobegni! naravnost naprej. Bil pa je toli drzeiHali neizkušen, da je hotel z glavo skozi zid strumnih lovcev. Zašel je v križni ogenj in tu ga je razneslo na kose.
Tako je torej poginil prvi in poslednji rungiški zajec. Njegova smrt jc bila dokaj draga: vsak lovec je moral plačati sto frankov prispevka za to. da se je priredil uspešen lov, vrhu tega pa še državno lovsko takso. Koliko je stal smodnik z vsem ostalim, kar se šteje k inventarju dobrega lovca, naj blagohotno zamolčim. Reči moram, da sem slab računar in niti ne vem natančnih številk. Bili pa smo čudovito idealni možje, zakaj vsak izmed nas je v svoji pariški večerni družbi mikavno opisoval ta lov in vsi smo bili trdno prepričani, da lrodo čez dve leti zajci kar gomazeli. V ta namen smo žrtvovali dobršne vsote denarja.
Kože diviačine
plačujem najdražje. P SEM KO, Ljubljana, Turjaški trg štev. 1.
Kaj vem? - Koliko znam?
Odgovori na vprašanja serije št. 3.
1.)	236.000 km2.
2.)	Iz vode (dve tretjini).
3.)	Po francoskem zdravniku Josephu
Guillotinu (1738—1814).
4.)	Friedrich Nietzsche (1844—1900). ,".) Homerjeva Ilijada.
6.)	Save Our Souls> (rRešite naše duše?), brezžični klic na pomoč mornarjev.
7.)	Ignacij Loyola (1534).
8.)	Junak romana <Trije Mušketirji«,
ki ga je spisal Alexandre Du-mas St.
9.)	Do Olomuca (1241).
10.)	Sveto pismo.
11.)	Evangeliji sv. Matevža, Marka, Luka
in Janeza.
12.)	I/ Etat c'est moi (Država sem jaz).
13.)	Ikaros; vosek njegovih kril se je sto-
pil v solncu.
14.)	Gertrud Ederle (1926).
15.)	Najmanjši sestavni delci elektrike.
16.)	Kartuziianci in trapisti.
17.)	Stavek, ki ga ni mogoče dokazati in
ki dokaza tudi ne potrebuje.
18.)	-Northcliffe Press> na Angleškem in
koncem Hearstovih listov v Zedi-njenih državah.
19.)	Na sitiajskem polotoku v Rdečem
morju.
20.>	V Assisiju.
21.)	Nihče; problem je nerešljiv.
22.)	Pierre in Marija Curie (1898).
23.)	V cDon Quixotut, avtor Miguel Cer-
vantes de Saavedra (1547—1616).
24.)	Knez Albert monaški (Monte Carlo).
25.)	Bivši šahovski svetovni prvak.
26.)	Najstarejša iameriška (USA) himna
(1755).
27.)	V Newyorku: Brooklvn Bridge.
28.)	Od črnca - plesalca Jasba Brovvna, ki
so ga kratko nazvali ;Jas>.
29.)	V Splitu.
30.)	Označba za Evropo in Azijo kot ce-
loto.
31.)	Doba obhoda zemlje okrog solnca.
32.)	Etna, Vezuv in Stromboli.
33.)	Žareča masa plinov na površju
solnca.
34.)	Alibaba.
35.)	Benetke.
36.)	Z georgijskim knezom Sergijem Mdi-
vanijem.
37.)	Leta 28., ozir. 29. našega štetja.
38.)	V Kostnici (Konstanz).
39.)	Po bajonetih, ki so jih tam najprej
izdelovali.
40.)	Francoski inženjer Alexandre Eiffel
(1889).
41.)	Austiia Erit In Orbe Ultima,, t. j.
Avstrija bo poslednja na svetu* (tudi Aastriae Est Imperare Orbi Universo, t. j. cAvstrija bo vladala vsemu svetu» in 'Alles Erdreich Ist Oesterreich Untertan,, t. j. <Ves svet je podložen Avstriji*).
12.)	Armada spasa.
13.)	Naslov epa Zabjemiš i boj>, ki ga po
krivem pripisujejo Homerju.
44.)	Iz makovega soka.
45.)	Povprečno 100 metrov.
46.)	Šestnajst milijonov.
47.)	Registrovana zadruga z omejeno zavezo.
4S.y V pariškem l)onie des Invalide?*.
49.)	Bolgarska narodna skupščina.
50.)	Kdor je vsaj v principu pravilno rešil vsa gornja vprašanja.
Važno za ribolovce in lastnike ribolovnih pravic
Ministrstvo za kmetijstvo in vode je razposlalo prizadetim korporacijam osnutek uredbe o ribolovu, katero namerava v najkrajšem času objaviti. Smatram za svojo dolžnost, da na to uredbo opozarjam vse prizadete in vso javnost, ker je izredno važna. Po mojem mnenju moramo za Slovenijo to uredbo odkloniti, ker pomeni poslabšanje sedanjega prilično dobrega zakonitega stanja. Uredbo bi bilo odkloniti še iz principi-jelnih razlogov, ker ne smemo dovoliti, da se zakoni (in to dobri zakoni) kar čez noč z uredbo spreminjajo. Uredba znači tudi očitno poseganje v pravice oblastne samouprave. ki ima v smislu zakona o oblastni samoupravi, finančnega zakona in uredbi o prenosu dižavnih poslov na oblastne samo-upiavne, edina pravico in dolžnost pospeševanja ribarstva iu uredbodaje v obsegu bivših deželnih zakonov. Kot poseben kurio-?.um navaja še to. da se vse ribolovne pra-\ice Je v<la Snega izvora brez odškodnine razlastijo v prid države, odnosno oblasti. S to določbi i,ns|-rotuje uredba celo ustavi, ki dopušča sicer v principu ekspropriacije v jav nen> interesu, ali le zakenitim potom in proti odškodnini. Končno — last not least — mora") omeniti, 'la predvideva uredba <Ri-harski fond, v Beograd«, v katerega se bodo stekale vm> globe in vsi dosedanji fondi. Kaj to pom.mi. bo vsakemu jasno, če omenim, da edino Slovenija ribarsko policijo iežno iz vaji-. Globe bi prišle tedaj edino iz Slovenije-'nabrani fond bi se pa uporabljal 7i celo" r.ržavc.. t'. se pravi v južnih pokrajinah.
\'i namen' teh vrstic, podajati vsestransko s'r >!;ovro kritiko ominozne uredbe. Opozarjam le vse m kadete, naj se pravočasno pt-brignio z i zaščito svojih pravic in interesov d toni si-.-ikovi.ih organizacij in oblastnih ivib rov.	8 w-
Sloveisska diiaška zadruga v Pragi
Preteklo ie osmo leto obstoja Slovenske dijaške zadruge. Tudi v tem letu je zadruga pokazala svoje plemenito delo, ki ga vrši v žarišču vsega slovanstva, zlasti Pragi s tem, •ia podpira siromašne slovenske študente, kamor prihajajo nabirat strokovno znanje 'er r svojim društvenim udejstvovanjem krepilo bratstvo med našim narodom in Češkoslovaškim.	, , • ,„,„ Toda delo zadruge v tem letu ni obstojen samo v tem. da je podpirala revne študente temveč je tudi reorganizirala svoje društveno delovanje. Posrečilo se ji je pre-svoj sedež, ki je bil preje v drago pla-črrem a zato toliko bolj temnem in nepn-i-1'dnem prostoru neke restavracije, v sre-lišče dijaškega življenja vseh slovanskih di-ji-kov. v Akademski dom. kjer nadaljuje svo-
i>- nesebično delo.	.
-e^pnila je poslovanje, spremenita jo rr ' "r toda nespremenjen je ostal način • rMobivania sredstev za vršitev zadrugine fuifkcije Še vedno ostane slovenska javnost, ki ježe tolik ra t izkazala s svojimi darovi, da
razume delo zadruge, njen največji vir. Kakor druga leta je zadruga tudi letos organizirala božično akcijo, ter prosi slovensko javnost, da jo po možnosti podpre. Vsak po-klonjeni dar. še tako majhen, pomaga vzgajati ljudi, brez katerih obstoj naroda ni mogoč. —
V upanju da padejo prošnje na rodovitna tla, se zadruga v imenu vseh slovenskih vi-sokošolcev že v naprej zahvaljuje za poklo-njene darove, ter želi njim, kakor vsemu slovenskemu narodu: vesel Božič in srečno Novo leto! — Odbor.
Dopisi
NOVO MESTO. Nocoj cb 19.30 se bo vršil v mali dvorani Sokolskega doma ustanovni občni zbor es;peratitskega kluba. Dnevni red: nagovor odposlanca ljubljanskega csperantskega kluba, čitanje pravil, -rolitev predsednika in konstituiranje odbora.
PODPEC PRI PRESERJU. Dramski odsek gasilnega društva je uprizoril na praznik sv. Štefana štokovo burko »Trije ptički«. Začetnikom se ie poznalo, da še niso vajeni gledališkega odra. Vendar moramo priznati, da so prav dobro pirestali svoj krst. Želimo, da bi nam dramatični odsek vprizori! še mnogo iger.
KAMNIK. Dramatični odsek Narodne čitalnice je ponovil na Štefanovo že dvakrat igrano burko »Mo.i prvi«. Na Silvestrov večer bo dramatični odsek zopet nastopil, in sicer z dvema enodejankama »Medved snu-bač« in »Priljudni komisar« ter komičnim duetom »Stražnik im postopač«. Del igralskega ansambla prične po Novem letu pripravljati Golarjevo »Vdovo Rošlinko« v režiji g. Vedlina in v glavni vlogi g. Rovško-. ve. Drogi del ansambla pa priredi v soboto, 7. januarja ob 2.30 Molnarjevega »Gardista* v zasedbi: igralec g. Kos, igralka gdč, Cižmekova. kritik g. Zore, mama gdč Vilma Štrumblova; ostale vloge igrajo gdč, Bavdkova. Vldmarjeva in g. Šmuc. Zanimanje za premijero je veliko in ie priporočati. da si posetniki pravočasno nabavijo vstopnice. V nedeljo, dne 8. januarja se igra cb 16.30 ponovi.
Radio
BERLIN (484 m 4 k w), FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (468 m 25 k w), STUTTGART (379 m 4 k w), PRAGA (349 m 5 k w), LONDON (DA« VENTRV 1604 m 25 k w), ZAGREB (310 m 0.7 k w), BRNO (441 m 3 k w), RIM (450 m 12 k w), DUNAJ (517 m 7 k w), DAVEN« TRY (492 m 12 k w), VARŠAVA (1111 m 10 k w), STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw). Četrtek, 29. XII. BERLIN 20.30; Proslava Teodora Fontane. FRANKFURT 20.15: Norveške narodne pesmi. Sledi komorna glasba. LANGENBERG 20,15: Dvogovori zaljubljencev.
STUTTGART 20.15: Operetne slike. (O postanku operete, njenem razvoju in seda-njem stanju.) PRAGA 19.30: Koncert pevskega zbora mo-
ravsklh učiteljev. LONDON 30.15: Mendelssohnove skladbe za klaviT.
22.35: Koncert vojaške godbe. — 1. Auber: »Marco Spada«; uvertura. — 2. Dve pesmi za bariton. — 3. Liszt: Pre-luaiji. — 4. Pesmi. — 5. Dowel: Wood-lan<l Sketches. ZAGREB 19.30: Prenos programa iz Prage. BRNO 19.30: Prenos programa iz Prage. RIM 20.45: Koncert operetne glasbe. DUNAJ 20.05: Ofrenhach: »Orfei v podzemlju«; Opera v 4 slikah. DAVENTRY 23.15: Balade in igre. VARŠAVA 20.30: Koncert. — 1. Fabiani: Koračnica. — 2. Marchetti: Iluzija. — 3. Verdi: Rigoietto: fantazija. — 4. Rossini: »Kradliiva sraka«. — 5. Acer-bi: Italijansko solnce. — 6. Verdi: »Aida«.
STOCKHOLM 19.45: Orkestralen koncert. Petek, 30. XII.
BERLIN 19.30: Verdi: »Luiza Millor*. Tragična opera v 6 slikah. 22.30: Večerni koncert lahke glasbe. FRANKFURT 20: Prenos koncerta iz \Vies-badna.
LANGENBERG 20.15: Zimski večer. (Recitacije, Desmi, klavir in solisti.) STUTTGART 20.: Orgelski koncert. — 1. Reger: Melodija, op. 50. — 2. Reger: Božič. OP. 145. — 3. Bach: Koralni preludiii. — 4. Bach: Fantazija in fuga v G - molu. PRAGA 19.15: Koncert lahke godbe. Sim-
fonični koncert. LONDON 20.15: Mendelssohnove skladbe za klavir.
22.35: Simfoničen koncert. — 1. Ber-Iioz. »Rimski karneval«: uvertura. — 2. Beethoven: Koncert v D - duru, za violino in orkester. — 3. Chausson: Simfonija v B - duru. ZAGREB 20.35: KonceTtni večer. BRNO 19.15: Puccini: »Madame Butterflv«.
(Prenos iz Narodnega gledališča.) RIM 20.45: Vokalen in instrumentalen koncert.
DUNAJ 20.30: Koncert pesmi in duetov. DAVENTRY 21.: Komama glasba. — 1. Mozart: Kvartet v Es - duru. — 2. Pesmi. — 3 Honegger: Sonatina za dve violini. — 4. Pesmi. — 5. Ravel: Godalni kvartet. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega koncerta' iz filharmonije. STOCKHOLM 18.20: Koncert lahke glasbe.
Sobota, 31. XII.
BERLIN 20.30: Otto Reuter poje.
23.45: Misli ob zatonu starega leta. 24: Pozdrav novemu letu. (Do 2. ure.) FRANKFURT 20.15: Zabavne pesmi in šla-gerji.
21.15: Proslava Silvestrovega večera. LANGENBERG 18: Orkestralen koncert. 20.05: Šege in navade na Silvestrovo. Nato zabaven večer. STUTTGART 20.15: Silvestrov večer:
(Zbor, solisti in orkester.1 PRAGA 19.15: Koncert lahke godbe. Nato zabaven Silvestrov večer. 23.55: Prenos zvonenja. LONDON 20.15: Mendelssohnove ' skladbe za klavir.
0.30: Prenos silvesterske noči iz York-Mir.stra v Leedsu.	» "
1.10: »Lahko noč.* ZAGREB 20.30: Božične pesmi. Kabaretni večer.
24: Prenos sUvesterskih zvonov. BRNO 21: Koncert vojaške godbe. Silve-
sterski koncert. DUNAJ 20.45: Koncert dunajskega simio-ničnega orkestra.
22.30 Silvestrov večer (Sodelujejo solisti in orkester.)
24: Prenos silvesterskih zvonov. DAVENTRY 23.30: Prenos programa iz Londona.
VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. Silvestrov večer. STOCKHOLM 22.30: Koncert solistov. Sil-vestrova zabava in prenos zvonenja.
M\ onstran granit
Izseljevanje
Ugnezdila se je v naši vasi izseljeniška bolezen; vse hoče v Ameriko, vse je omamljeno od hrepenenja po novem zlatem svetu Težke so razmere v deželi, ali tu in tam je potreba po izselitvi vendar dvomljive vrst?. Lakomnost po hitrem obogatenju marsikoga vabi in goui z rodne grude. Marsikdo sili z doma, ker se je preveč izgubljal na plesišču in zabavišču. Pa ie Prišlo pismo iz Argentine: »Težko je tukaj življenje, ako bi mogel, bi se spet vrnil,« je potožil neki fant. Neko dekle pa: »Poveite domačim, da smo morali dva meseca čakati, preden smo si dobili mesto. Bili smo že vsi sestradani in obupani in smo stopili v službo, samo da smo si ustvarili možnost skromnega življenja. Posebno . moški naj ne hodijo dol.. .<
p— Mržnja proti novim provincam je v starih industrijskih in primorskih krajih zelo razvita. Letos se je pokazalo to tudi v Genovi. Poročali smo na kratko, kako so v Puli delavci iz ladjedelnice protesti« rali proti paroplovni družbi «Istria«Trieste», ker je naročila svojo novo motornico v Ge« novi. Ponudba iz Genove je bila ugodnej« ša od ponudbe pulske ladjedelnice, V Puli so končno izjavili, da pod 5,380.000 lir ne morejo sprejeti naročila na nikak način, v Genovi pa so se držali vsote 5 milijonov-Družba prihrani tako 380.000, zato je odda' lf delo genovski ladjedelnici. V teku po« gajanj se je jasno pokazalo, kako da hoče Genova odvzeti delo Puli, zato pa je na« rasti a jeza na Genovo in po prvih demon« stracijah porti orIstria«Trieste» v Puli uteg« nejo slediti še nove. V vseh primorskih strokovnjaških krogih se povdarja. da tu igra vmes svojo vlogo že preveč občutena mržnja proti novim pokrajinam in da so v Genovi pripravljeni delati celo v izgubo, samo da oškodujejo «nove province«.
p— Kvarnerska mitična legija šteje okoli tisoč mož in 40 častnikov. Ima razne od« deike: za strojne puške, za naskoke, ko« lesarski oddelek, posebne skupine tvorijo stari vojni arditi, dijaki, obmejna kohorta šteje drzne stražnike svetih mej na skoro nepristopnih točkah na višinah, pokritih s snegom. Vsi so pripravljeni na pohod v blago/ domovine, za triurni fašizma in za imperijalni Rim.
p— Tečaji za smučarje pri alpinskem pol« ku. Poveljništvo 9. alpinskega polka je od« redilo smučarske tečaje na Livku, v Tolmi« nu, Podbrdu in v Lažnih, namenjene v glavnem naši planinski mladini. V Tolminu poučujejo oficirji mlade fante v smučar«
stvu vsak dan, drugodi pa ob nedeljah in praznikih. Sledile bodo tekme. Kolajne in diplome pripravi vojno ministrstvo.
p— Bankovci za pet in deset lir se od« tegujejo .prometu z novim letom. Po no« vem letu se lahko oddajo v javnih uradih. Na mesto omenjenih bankovcev so izdani srebrnjaki po 5, 10 in 20 lir.
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
NAJBOLJŠA
KU nm
znamke — I. P. — znamke
lastni izdelek tvrdke
P0P0VIC. LJUBLJANA
se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kg ter sodih po 50, 100 in 200 kg
Prekajeno svinjsko mesc vedno na zalogi po izredno nizki ceni.
Točna postrežba!
Cene najnižje!
Ameriški zločinec in policija
Iz Chicaga poročajo, da se je vnela v južnih in zapadnih predmestjih zopet prava vojna med dvema tolpama zločinskih elementov. Dva vodja takšnih tolp. neki Al Capone in Jožef Atello, sta si skočila v lase zaradi medsebojne konkurence pri vzdržavanju nedovoljenih igralnic, prostitucije in tihotapljenja z alkoholom. Policija skuša napraviti red s tem. da pošilja v ta predmestja cele ek9pedicije oklopnih avtomobilov in pomožnih čet. ki se rekrutirajo večinoma iz vrst bivših bojevnikov. Njene patrulje imajo strog nalog, naj na sumljive elemente streljajo, ne da bi prej opozarjale in izpraševale. Zdi se pa, da je za policijo stališče zares težko, ker so zločinci opremljeni z vsem mogočim orožjem. Tako so našli zadnjič pred neko Atollovo beznico ob belem dnevu dve proti vratom namerjeni strojnici. Torei zelo prijetne razmere. Še lepše jih osvetljuje neka statistika, ki pravi, da znaša letni «zaslužek» zločinskega sveta v Chicagu 75 milijonov dolarjev.
uto-
»erije
vsakovrstne jako fino izdeluje
M. FAJFAR, kolarstvo
LJUBLJANA,
Trn3vsfea ulica Ste«. 25.
Po trežba točna. Cene konkurenčne.
Cena Din 11.003
4-5 HP - Cilind. vsebina 223 ccm
Olajševalni pBačilni pogoji
Že pri plačilu Din 2 600 — vsak lahko kolo dobi. Motor je na ogled in pojasnila pri
VIKTOR B0HINEC, Ljubljana, Dunajska c. 21
Veliko industrijsko podjetje na deželi sprej« me s takojšnjim nastopom vzornega
neoženjenega, absolventa trgovske akademije, ki popolnoma obvlada ustmeno in pismeno srbsko« hrvatski in nemški jezik. Prednost imajo tisti, ki so bili že zaposleni v industrijskih podjetjih, v omenjeni službi.
Ponudbe s prepisi spričeval in pogoji na oglas« ni oddelek «Jutra» pod št. 666.	13945a
Za vse dokaze iskrenega sočutja ob smrti našega dragega n< a. gospoda
Florijana Vivoda
si vsem najtopleje zahvaljujemo. Predvsem smo dolžni iz« reči našo najprisrčnejšo zahvalo cenj. rodbini Labernikovi, osobito gospej, ki nam je v težkih dneh bolezni in smrti stala s svojim zlatim srcem vedno ob strani. Nadalje se za« hvaljujemo prečastiti duhovščini iz Rakovnika in Rudnika, vsem darovalcem krasnih vencev, gospodom pevoem za gin« liivo petje in vsem onim, ki so spremili od blizu in daleč našega ljubega ata na njegovi zadnji poti.
Ljubljana « Rudnik, dne 28. decembra 1927.- ,
Žalujoči ostali,
V globoki žalosti naznanjamo, da jc v torek dne 27. decembra t. I. ob 4. uri zjutraj za večno zaspala po kratki bolezni ljubljena soproga in zlata mamica
Avgusta Kos
n&dučiieljeva soproga
Pogreb bo v četrtek 29. decembra cb 10. uri dopoldne od hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. Bolfenk Slov. gor., 27 decembra 1927.
Štefan Kon. soprog
Berta Kos,	Štetun Kos.
učiteljica	poročnik,
otroka
iginalne barve.
matrice (kože), voščeni papir za Gestetner cyklostil specijalni papir za razmnoževanje, se dobi najceneje pri
Lud. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova ul. 6/1. Telef.2980
jtx)ra,onconoaoaoorxk>oaror^^	i^uiujtroujuuutirarooot"'««
e¥ trgovine«
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril trgovino z mešanim blagom v UUBLJAN1, Dunajska c. 63.
Za obisk se vljudno priporočam
PAVČIČ BOŽIDAR
ooooooooooooocoogoof xx* * r.» < onuooor «* > v * *>tc*jrxxtrvxxx>0cxxx>00^^
odlikovan na vseh svetovnih izložbah
Ime VLAHOV z našo etiketo je zaščiteno po vseh državah sveta.
Čuvajte se ponarejanj!
Tvornica ustanovljena leta 1861.
u rnrmmnni il >i iuljuljiju!.«. " jl'Li^uuuuuut ji u » <
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■nun

Zane Cirey;
V
14
Železna cesta
Ufoman
»Ne, lepo prosila bova. Ce pa izlepa ne dobiva, kar potrebujeva — ne, vraga-, tedaj pojde kako drugače. Hajdiva, Red!<
Vneto sta prebrskala svoj uborni imetek in velikodušno odbrala vse, kar je utegnilo koristiti nesrečni devojki v divjem, pustem kraju. Nato sta se odpravila po taboru. Sleherni član štaba je prispeval kako stvar. Šef je pogledi Nealu v razgreti obraz in nagel smehljaj mu je obletel stroge črte — umen smehljaj, malce žalosten in poln dobrote.
Drugo jutro sa se Neale in King zgodaj odpravila na pot k Slingerlandovi koči.
Solnce je toplo sijalo, ko sta prispela v dolino in sta zagledala rečico, ki je vodila h kladari. V ozračju je bia pomlad. Listje topolov in vrb je razlivalo svoje sveže smaragde med temnejšo zelen borovcev. Zvončki so cveli v travi; zvončki, sivka in žolte cvetke, ki jih Neale ni poznal; postrvi so pljuskaje poplesavale v jasnih tolmunih; in vso pot ju je spremljalo ubrano brenčanje čebel in žvrgo-lenje ptic.
Ko ju je Slingerland zagledal, je prišel naproti in ju je prisrčno pozdravil.
»Pa mala?« je zdajci vprašal Neale. »Ali je kaj bolje?«
_»Ne, še vedno ne.< Slingerland je zmajal s kosmato glavo. »Jesti noče, ne gane se in ni je moči pripraviti, da bi govorila. Umrla bo
od žalosti. Trikrat me je vprašala, kdaj se vrnete. Nato pa — ničesar več. Pozabila vas je.«
Neale je razjahal, snel zavoj, položil ga na tla, odpel konju sedlo in vajeti ter ga izpustil. Med tem, ko je avtomatično delal vse to, je bil z duhom globoko zamišljen.
»Kje pa je?«
»Ondukajle pod borovci, pri izviru potoka. Tam je edini kraj, kamor bodi. Menda jo zabava žuborenje vode. In vekomai tisti strah!«
»Stopiva, Red,« je rekel Neale.
»Le sam pojdi, dekleta niso posel zame.«
Kotiček je bil tih in zelen, poln cvetja in cvetnih vonjav, senčnat in ves zalit z mrmrajočo godbo vode. In zdajci jo je uzrl — drobno postavico, ki je sključena ždela na tleh. Radost in žalost sta ga hkratu prešinili od pogledu nanjo. Ko je začula njegov korak, se je zdrznila in je okreniia glavo. Njene oči je še pomnil, toda obraz se mu je zdel tuj. Nekam ožji je bil postal in bledejši.
»Bože moj, umrla bo!« je vzdihnil Neale. »Kaj naj storim — kaj naj ji rečem?«
Naravnost, toda počasi je šel proti njej, čuteč zmedo, ki ga ie obhajala pred srepim pogledom njenih oči.
»Alo, dekelce, prinesel sem vam nekaj stvari.« Trudil se je, da bi dal svojemu glasu vesel in brezskrben zvok.
»Oh — vi — vi ste?« je rekla potrto.
»Da — Neale. Upam, da me še niste pozabili.«
Za trenutek se je v devojki nekaj izpremenilo; toda, si je mislil Neale, v obrazu to ni bilo, zakaj nobena mišica ni trenila in tudi bledica se ni umaknila z lic. Moralo je biti v očeh. Sklonil se je in je razkopčal zavoj.
NoroaJLa. ul■ vso. dopisa, ticoctf jv malih, oglasen, j v poslab* na. Oglasno od-(ULtk -Jutra,' huHfajuv Pr*J*riUAja,4..Tu* rt. z^g-j.	miJnirBnnifl		Ojc pristojbin*, jt vpada* ti ob/uuun, t naročilom', sir c*rn. oglasim priobčijo Ctkov/u, račun> po J Ud. Jun. ailntc* fyui)faAaJt ttSji
Aaloogbisi,, ht, jluxlfo „ parr^doualsiA. trt, roa^aL n, fuznun*. obcuuiua, vsaka, btscda, <50 pas-. — Mai manjši z/L+sak DU 5-. Vri^ojbtna, za, šifro Vulj-.		tuulu*,, djrpvriruanfa. ui, oglasu brgourkt&a. ali-^vdajtui^gcL značaja, vsaka b*j*das Vin, - Naj-nanjrt zA^rik VtA. /0 - Vrirlojbuui, za Iifrx> pu,	
»Prinesel sem vam veliko stvari. Upam, da jih boste lahko porabili. Evo —«
Niti pogledala ni odprtega zavoja, še zmenila se ni zanj. Spet je sedela sključena kakor preje, spet je mrkso strmela v valove potoka. Neale jo je z obupom opazoval. Obhajala ga je slutnja, da bo treba neskončnega potrpljenja in silne, magnetične volje, ako naj jo iztrga iz te čemerne toposti. Zavedal se je, kako težka mu bo ta naloga. Toda vse, kar je bilo nedosežno in nemogoče, je od nekdaj podžigalo Nealu pogum. S stisnjenimi zobmi je prisegel sam pri sebi, da hoče biti nežen kakor ženska, potrpežljiv kakor svetnik, umen kakor zdravnik in poln ljubezni kakor oče — vse, samo da reši to dekletce groba, kateremu se je vidno bližala. Dotaknil se je njenega ramena.
»Ali me razumete, če govorim?«
»Da,« je zamrmraa. Njen glas je bil droban kakor iz daljne dalje; poznalo se ji je, da govori le z muko.
»Rešil sem vam življenje.«
»Oh, mar bi me biil pustili, da bi bila umrla.«
Neale ji ni mogel izvabiti nobene besede več. Nato je izpremenil pogovor, razkazoval ji stvari, ki jih je bil prinesel — ovratne rute, šal, zrcalce — in silil vanjo, naj jih pogleda. Njena lastna slika v zrcalu je ni zanimala. Poizkušal je zbuditi v njej dekliško ničemur-nost. Vse zaman.
»Vaši lasje so čisto razkuštrani,« je dejal ter vzel iz zavoja češelj in ščetko. »Nate, počešite si jih.«
»Ne, ne, ne,< je zastokala.
Aii
£
Vino
čez ulico: črno jk> 10 in belo po 11 Din liter priporoča vinska klet na Sv, Petra cesti 43.	41019
Snežne čevlje
in galoše
sprejema v popra vilo samo tvrdka S. T r e b a r — Sv, Petra cesta štev. 6,
4073!
Vuikaniziram
*«e rrste »vtogoro. ter
galoše in snežne gumijeve čevlje
Popravljam tole«* m mo torje P Skalar. Ljubljani, Rimska tr ta t!.	IS
Kralj — Šk. Loka
L&9tna mehanična poprav-Ijainiea snežnih čevljev in galoS.	41005
Avto
»a prt, kupim takoj Cenj ponudbe z opisom na ogl oddelek «Jutra» pod šifro •Dobro ohranjen 900>
4l>900
Avto
kupim na obroke	proti garanciji. Naslov v	oglasnem oddelku «Jutra».	41087


IkJ
Korespondenta ali korespondentinjo
zmožnega hrvaščine, slov in nemščine v govoru in pi?avi, perfektnega v stenografiji in strojepisju — «amo prvovrstnega, sprejmemo takoj. Izčrpne ponudbe s sliko in prepi'i fpričeval na <Petovia» d. d.. Ptuj (Slovenija) 407S3
Prodajalko
*pr»»jmera za delikateso m vinotoč. Potrebna manjša kavcija, nastop 1. januarja Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	40948
Učenko
pocenili staršev in s primarno šolsko izobrazbo sprejmem v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Hrana in stanovanje v hiši — na?top takoj. Naslov v ®g!a.:nem oddelku «Jutra».
4096:2
Uradnika
pamo. za sprejemanje in izplačevanje leea, sprejmem takoj proti primerni kavciji ali garanciji. Plača po dogovoru. Drago Hadl. Novo meato.	40978
2 trg. pomočnika
mešane stroke, mlajša, dobila za 3 mesece zaposlitev. — Ponudbe na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro ♦Trgovski pomočnik*.
40992
Uradnika (co)
zanesljivega in treznega, za pisar, dela in izplačevanja delavcerv. s primerno kavcijo. §pre)me slovensko TVhničko poduzeče «Pre-rez», Kragujevac 41102
Brivskega
pomočnika
mlajšega, potrebuje nu mo brivnica Desančič, Trebnje 41106
Starejšo žensko
zmožno voditi gospodinjstvo na večjem posestvu, iščem. Ponudbe na oglasni oddelek « J utxa » pod šifro < Varčna in poštena*.
41120-st
Dekje
zdravo, pošteno iu |>ridno. čedne zunanjosti, ki ljubi otrok*-, sprejmem takoj za vsa hišna dela. Predstaviti se je osebno. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
41119
Spretno prodajalko
sprejme v papirno trgovino Iv. Bonač.	410S1
Službo sobarice
v hotelu želi gospa, ki govori več jezikov. Gre" tudi izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod <Soharica». 41078
Lovski čuvaj
ali telesni lovec, mlad, ki ljubi naravo in lov, želi službo na kaki graščini ali veleposestvu v Sloveniji. — Dopise na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro »Telesni lovec>.	41064
Trgovino z delikatesami fZa vinotoč
in gostilno	3,1 gosti,no
na prometnem kraju v Ljubljani pTodam z inventarjem in zalogo ca Din 300.000.—. Pojasnila: Dr. Ivan Černe, gospodar, pisar* na, Miklošičeva 6, Ljubljana.	13955*a
Kuharico
Za j»odoficlrsko m e n z o 5jmemo s 1. januarjem, lektantke nad 40 let stare, dobijo naslov v ogl. oddelku <Jutra>. 41086
Pridno natakarico
sprejmem. Naslov v osla s.
oddelku «Jutra»
41092
Natakarico
pridno in kavcije zmožno sprejmem v večjo restavracijo v Ljubljani Naslov v oglasnem oddejku Jutra.
41075
Postrežnico
za vse. pošteno in zdravo sprejmem čez dan v Tavčarjevi ulici št. 6/11, levo.
41108
Deklico
jridno in čedno spreyn*-ni % otroku. Naslov v oglas, oddelku «Jutra* 41111
Mlinar
rednje starosti, vešč v?a-ršnega mletja, mlinskega mizarstva računstva, več jezikov, išče službe, tudi kot vodja valjčnega m!ina Cenjene ponudbe pod šifro «Trezeu» na oglasni oddelek «Jutra>.	40770
Strojnik
trezen in zanesljiv, želi lužbe v mestu ali na deželi Nastopi takoj Naslov oglasnem oddelku Jutra.
■10899
Čevljar, pomočnik
staj- 19 let. z dobrim spričevalom, želi službe za mešano delo. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra».
40955
Šoferska šola
laje pouk in izobrazuje
praktično in teoretično andidate za samostojne šoferje Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan Pro *!>ekti gratis Natančne informacije v avto • šoli, Zagreb. Kaptol 15 - Telefon 11-95
Vsem filatelistom
naznanjam, da sem otvoril trgovino z znamkami Dobavljam Bosno, Jugoslavijo, Balkan, Evropo — manko-listah najceneje — I. Oswald. Pre val je. 40691
Pouk v kroj. risanju
in prikrojevanju damski h oblek daje redno (za dom iu poklic) edino strokovno izpraSana učiteljica in last« niea modnega salona
Roza Medved
Ljubljana, Mestni trg 24
nasproti rotovža. — Uspeh pouka zajamčen. Učenkam z dežele se preskrbi stanovanje in hrana po zmerni ceni. — Izdelujem tudi vsakovrstne kroje po meri 41070-a
Trdih drv
180 m3 prodam tri četrt ure od kolodvora, na lepem prostoru. — C,1 na po dogovoru. Severin Rozman. Zg. Otok, Radovljica.
40848
Več krožnikov
dobro ohranjenih, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek .Jutra, pod »Krožniki..
41038
Pletilni stroj
št. 8—60 cm prodam. Na ogled popoldan. Naslov \ oglasnem oddelku «Jutra».
41085
Jedilnico
krasno izdelano in dobro ohranjeno poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	41076
r*i»
Fino čajno maslo
Din 40 kg oddaja po povzetju franko od 4 kg dalje Franc Kolleritsch, Apače pri Gornji Radgoni. 39883
Pravo istrsko brinje
prodam po Din 3.25 kg — cele vagone franko Ljubljana. Ponndbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro »Brinje*.	41070
Filatelistom
priporočam, da si nabavijo pri meni zbirko 500 razn: znamk, od katerih je vsaka znamka drugačna. 30 Diu Zbirka 100U raznih znamk vsebujoča države Evrope, Azije, Afrike, Amerike in Avstralije, kjer je v-aka znamka drugačna — za 65 Din Denar pošljite naprej, a jaz pošljem naročeno priporočeno in priložim vsaki taki naročbi svoj cenik znamk, ki vsebuje cene, skoro od 600 raznih držav celega sveta Najstarejša trgovina znamk v SHS Izidor Steiner. Bro« na Savi.	40398
Natakar
želi službe po novem Intu. Naslov pove g Sapač, Ma ribor, Slomškov trg št. 3.
41050
Kot oskrbnik
ali pa kot hišni mizar želim službe. Sem zanesljiv, trezen in z večletnimi spričevali. Naslov pove oslas. oddelek »Jutra«. 4109"
Za hišnika
Selim	zakonski par brez
oT&k.	Poizve se v trgovi-
n' A,	Svetina, Kongresni
trg 3.	410%
Brivskega
pomočnika
prvovrstnega sprejme takoj Franjo Vraničar, brivec v Skofji Loki.	41105
želi
Natakarica
pridna in poštena, službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Natakarica«.	41117
Absolvent trg. šole
s prakso, želi službo kon-torirta v večjem podjetja na deželi ali v mestu. Per-fekten v nemščini in srbohrvaščini. Naslov v ogla*, oddelku »Jutra. 41123
Bivši orožnik
želi sluibo sluge, vratarja, nočnega čuvaja ali kaj sličnega. Nastop 15. marca Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra, pod šifro »Zanesljiv 63».	41063
2 smučarski bluzi
novi. za šibkješo postavo, po 200 Din naprodaj. Naslov pove ozlasni oddelek Jutra.. ~	41093
Peri
račje kokošje purje proda vsako množino in po najnttji eeni tvrdka E V ajda, Cakovec. Med]! mur;e Telefon it 59 60. S
Motvoz
(špago) kupite najceneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje 261
Bencinmotor
10 k. s., v jako dobrem stanju proda za 5000 Din Konrad Vernik, Ormoi.
40982-a
Lahko kočijo
dobro ohranjeno, prodam za 1500 Din. Istotam poceni naprodaj
plin. peč in klavir
T. Mencinger, Sv Petra c, št. 43.	41018
P'
a>U'Va, (ibrk
rva
nra>tova. pfcrketm o<lpadk. ud žage ter mehka dm po nitki eent dostavlja tu dom parna žaga V Seagnettl -Ljubljana, ca gorenjskim kolodvorom	M
Butare in kolobarje
popolnoma suhe po izredno nizki ceni nudi C e b i n. Wolfov» ulica 1/2. IV
Jfovi sodi:
4 kom. po 150 litr. 12 kom. po 350 4 kom. po 600 po najnižji ceni proda
Jos. Gumzr
Celje-Breg 14
Ajdovo moko
po 5 Din. koruzni zdrob po Din 3.50. prvovrstne izdelke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedej, umetni mlin, Javornik. Gorenjsko 40596
Blagajno
srednje veliko kupim proti gotovini. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod «888».	40946
ln vse drage od divjačine
kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdravič, Ljubljana, Florijanska ulica št. 9.
47
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
Černe — juvelir
Ljubljana. Wolfova ulica J
3S
Na periferiji
prodam zelo ngodno malo
novozidano vilo.
Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41041
Mlin
na 3—4 tečaje, vzame v najem starejši mlinar Gre tudi za poiovično merico Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Najem..
40769
Gostilno
dobro idočo vzamem v najem, na račun ali kupim. Ponudbe z natančno navedbo prostorov in drugo na naslov: Peter Urbane. Ljubljana, Tržaška cesta 9 41094
želim v Ljubljani ali predmestju primerne prostore. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra» pod »M. B. 1928» 41112
Pisarno in skladišče
prostorno in suho, telefon, v sredini mesta oddam skupno ali posamezno z januarjem. — Ponudbo na oglasni oddelek »Jutra, pod »Ugodno 250..	40997
Dvoje prostorov
dvoriščnih, svetlih in 6uhih oddam takoj v centru mesta — tudi za pisarno ali skladišče. Informacije daje Hinko Privšek, Gosposvetska cesta št-ev. 8 (Kmet).
41122
Sobo
s strogo separiranlm vhodom in elektriko, v sredini mesta želi uradnik T. P. D. sa 1. februar. Ponadbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Centrum«. 41120
Sobo
z lepim pohištvom in električno razsvetljavo oddam dostojni gospodični za Din 350 mesečno. Poizve se v trgovini Toni Jager, Dvorni trg 1, Ljubljana. 4I09S
Prazno sobo
s posebnim vhodom oddam, event • štedilnikom ali pohištvo v Gerbičevi ul. 9 — Trnovo.	41077
Dijaka
sprejme uradniška rodbina v popolno oskrbo. Strogo adzorstvo. Cena 800 Din. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra«.	41080
Stanovanje
»obe in knhinje z vsemi pritiklinami takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.	41016
Stanovanje
obstoječe z 2 sob in kuhinje, v bližini glavne pošte želi starejša gospa s služkinjo za 1. februar 1928. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dobro pla-čilo«.	41072

Trgovski lokal
oddam v Lndustr kraju, na zelo prometnem prosto-ru, tik glavne ceste. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«.	40987
Manjši lokal
za kakršnokol trg. ohrt. na prometni točki v Ljubljani iščem. — Ponadbe na oglasni oddelek. »Jutra« pod »Samica«.	41099
Črn frak
dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na ogla*, oddelek »Jutra« pod šifro »Frak«.
41097
Tramov
3/3—5/6 debelih in 5—7 m dolgih, suhih, kupim večjo množino. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra, pod šifro »Trami..	41069
Diro na vzmeti
eno- ali dvovpreino, dobro ohranjeno, kupim, oziroma naročim tudi novo. — Ponudbe na naslov: Egidlj Erjavec. Brad, p. St. Vid nad Ljubljano.	41057
3000
metrov
razne
svile
razprodajemo
na
obroke. Cene:
Din 90a Din 100 Din 120*
Oblačilnica
.Ilirija'
Ljubljana
Mestni trg 17/1
Vam nudi kava Hag, ki je prava, najboljša kava, ali ji je odvzet strupeni kofein ter nudi največjo siast neškodljivo.	23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, z vso postrežbo in oskrbo perila oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem od b-lku (Jutra«	<» f gl
Dvoje sob
ali sobo in predsobo, strogo Eeparirano, event. tudi opremljeni, želim. Ponadbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Doktor«.	41088
Opremljeno sobo
lepo, oddam s 1. januarjem solidnemu gospodu ali gospodični. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 41074
Svarilo
Nisem plačnik y nobenem ozira za kakršnekoli dolgove mojega sina Andreja Bricelj, starega 17 let. — Andrej Prime, Florijanska ulica.	41004
Elza — Marija
želi, da Lohengrin dvigne pismo.	41082
Gospodična
dobro situirana, v sta.lni državni službi, značajna, se želi seznaniti radi pomanjkanja znanja in ker je osamljena, z značajnim gospodom 8 srednješolsko, ozir. akademsko izobrazbo ali slično, od 38 let dalje. Le reene ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa bodočnost 65».
41065
Vera R., Maribor
Zopet r Ljubljani.	— Ste
dvignili pismo? —	Prosim
oglasite se na dani	naslov,
Alak.	41113
Več dijakov
dijakinj, gospodov in po spodičen sprejmem na dobro hrano in stanovanje za 625 Din. Elektrika in klavir, lepe sobe. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 41071
Sobo z 2 posteljama
oddam, ali sprejmem sostanovalko dijakinjo ali uradnico. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 41059
Sobo z vso oskrbo
iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »B. T. 21», 41056
Gospoda aH gdč.
sprejme uradniška družina na stanovanje, ervent. tudi na dobro brano po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 41026
Gospodična
stara 19 let. prijetne zunanjosti, visoka in zdrava, dobra gospodinja, s primernim premoženjem, želi poročiti železniškega urad. nika IL kat., do 30 let. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Zdrav in značajen».	41061
OtCKS&U
Klavir za pouk
oddam. Istotam naprodaj viseča petrolejka. Pojasnili. oddelku »Jutra«.
41110
la v ogl.
Revna oseba
ki je imela zadnjih 100 Din jih je izgubila dne 26. dec. pri kinu »Ideal« pri 'do-Dn predstavi. Poštenega najditelja prosim, da jih vrne proti nagradi v oglasnem oddelka »Jutra«. 40994
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo lepo sobo na Starem trgu št. 20,1.	41100
2 opremljeni sobi
lepi. oddam za pisarno ali zakonskemu paru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
41073
Sobo
elegantno opremljeno — s posebnim vhodom in elektriko takoj odda gospodu Zalokar, Florijanska ul. 31 41121
Družabnika
pridnega in poštenega, primerno gotovino 150.000 do 200.000 Din sprejmem za dobro vpeljano industrijo, kjer lahko v enem letu znesek zasluži. Naslov v oglasnem oddelkn «Jutra».
40982
Stavbno podjetje
(slovensko) zelo dobro vpeljano v lepem mestu Srbije išče v -vrho povečanja podjetja in ustanovitve strojnega mizarstva
družabnika (co)
z najmanj 200.000 Din kapitala. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zelo rentabilno«. 41104
Lovski pes
črni angleški setar Crt, se je zatekel. Kdor bi kaj vedel kje se nahaja, naj
41084
Kratko boo
sem našel. Dobi se v Ste-panji vasi 56 — Kodeljevo 41060
Zatekel se je pes
rjave barve, ostriženih ušes in repa Naslov v oglas oddelku »Jatra«. 41066
J. Stjepušin, Zagreb
Jurjevska ulica 57
priporoča najbolje tamburice strune, partiture, šole in
ostale potrebščine za vsa glasbila. Odlikovan na pariški izložbi.
, Ceniki franko
£
Din 600'
na mesec
zaslužite lahko doma z lahkim delom. Primerno za moške in ženske, zlasti še za mladino. Za pojasnila, pouk in vzorec priložite 10 Din. — Ako sprejmete delo, ee Vam denar vrne. Zaslužek zajamčen. Nikaka prevara. Cenjene ponudbe pod <Postranski zaslužek* na poštni predal štev. 6"— Ptuj, Slovenija.
baterije za, žepne svetilke. — Dvojna cena.. Petkratni čas gorenja.
Generalno zastopstvo
Vikug, Zagreti
Ulica Ban Jelačiča 2.
8 tis cemo
Danico Piskač,
natakarico, i z Vi-■iovca, radi preišne Kovedbe ostavšn-ske razprave. Onemu, ki javi njen aaslov damo de narno nagrado. Pismena obvestila: Opčinsko poglavarstvo Vidovec pri Varaždimi.
n^uuuoanomcoD
Milko Čuperla,
jurist
Lojzka Kogoj,
DANES POROČENA
Ljubljana, 36. dccembra 1927.
L.

LJUBLJANČANI!
Gotovo ste vsi prepričani, da dobite pristno
dalmatinsko vino
le pri brača LASAN, bi Vara želita vesele praznike in vino nudita za 1 Din ceneje kot navadno.	Br. LASAN.
MORSKE RIBE
sveže in pečene na razpolago.
Lovske puške
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš jri: F. K. KAISER puškar, Ljibljana. Selenburgova ulica 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko prodajv.	127« L
Sostanovalca
dobro domačo hrano sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 41093
Prazno sobo
soleg sodnije, z elektriko in prostim vhodom oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra..	41109
Gospod
želi sobo s posebnim vhodom. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod Čifro »Inženjer*.	41091
Gospoda
sprejmem na stanovanje Rožni ulici 27.	41068
Opremljeno sobo
elegantno, po možnosti s kabinetom, električno razsvetljavo In strogo separi-ranim vhodom, v sredini mesta, najraje na Poljanski cesti želi gospod Ponudbe na orlasni oddelek »Jutra« pod »t. januar«. 41083
Sobo
takoj oddam coepodu ali gospodični na Starem trgu ,5/1. — Istotam sprejmem gospode na brano.
41079
Katera dama
bi hotela koreppondirati z Jugoslovenskim mladim inteligentnim poročnikom, ki se nahaja v francoski Legiji. Naslov pove oglasni oddelek <Jutra» v Ljubljani.	40981
V Egipt
odpotujem v najkrajšem času in sprejmem trgovska naročila. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Egipt«.	41043
Knjigovodstvo .Organizator
Ako želite delati po modernih. vtem trgovskim načelom odgovarjajočih metodah. blagovolite se obrniti na nasl Brez viake obveznosti <mo Vam na razpa iago »Organizator«, Ljubljana VII. Kamniška 20
251
Razna zastopstva
spadajoča v tehnično stroko prevzame slovensko podjetje »Prerez» — Kragujevac.	41103
Gospod
srednjih let. idealen, bi se rad spoznal z eospodično. ki bi delila ž njim srečo v novem letu 1928. Dopise na oelasni oddelek »Jutra« pod »Silvester.	41116
Dragi!
Oproščenie! Poljubljen za besede, če niso veljale samo za takrat! — Razumela prav? — Zdravja, sreče in radovoljnosti polno leto! Vaša I	4111S-3
Potnika
ki se je oglasil dne 11. novembra pri Mariji Cvai-nar v Sn. Senici 9. radi nezjro-lp Ivana Mihovec — prosim, da naznani naslov zavarovalnice.	41067
Sopotnika za avto
sprejme stara, renomirana tovarna za potovanje po
vsej Sloveniji. Prekmurjn in Medjimurju. V poštev pridejo le stroke z enim predmetom in ki bi potovale stalno skozi vse leto (ra. 300 dni). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Avto 1928». 41090
Motvoz,
špago
kupite najceneje direktno v tovarni
Mehanična vrvarna d. d.
Šinkovec, Grosuplje
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Pristne
kranjske klobase
tvrdke
J. ROZMAN
Sv. Petra cesta 85
se dobijo v vseh boljših delikatesah
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■na
žane cene
iu največje skladišče ukrako dvokoles motorjev, otroških vozič-| kov šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov.' pneumatifce. Posebni oddelek za popolno popravo, emajliranje in poniklanje dvokoles. otroških vo-strojev itd. — Prodaja na obroke. -•TRIBUNA. F. B. L„ tovarna dvokoles in otroških vozičkov. LJUBLJANA. Karlovska cesta ŠL 4.
zičkov. šivalnih
Urejuje Davorin Ritvljen. Izdaja za Konzorcij cJatras Adoll Ribniku. Za Narodno tiskamo dd. kot dakamarja Pian Jeaerfek. Z» in««trJ fr ^^v^a, Ah>]««l -rt. Vn t f Jnti^ariC"