„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." A. M. Slomšek.
zhaja vsak drugi četrtek. Naročniki „Slov. Gospodarja“ ga dobivajo zastonj. Posebej naročen velja s poštnino vred eno krono za celo leto. Posamezne številke zijajo 4 b. — Naročnina so pošilja na upravništvo „Našega Doma" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila so plačuje od navadne vrstice (petit),
če se enkrat natisne, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 85 h.
Kje so rogovileži?
ž .prijetno je življenje v vaseh, v katerih |.'viio sosedi med seboj v lepi krščanski lUbezni in v svetem mini Ce je jeden rečen, veselijo se vsi ž njim, če katerega ®eene nesreča, vsi ga tolažijo in mu po-^a8ajo. Božji blagoslov plava nad takimi asmi. A hujše kakor v peklu je življenje aihkaj, kjer se sćsedi med seboj sovrsžijo b črtijo. Vedno nagajanje, zbadanje, pikanje,
človeku ogreni življenje. Toda ali naj bsodimo vse vaščane, med katerimi se je belilo medsebojno sovraštvo? Ali niso rb°rda med njimi taki, ki jim preseda prepir? Ali bi mnogi ne hoteli ponuditi °ae „ 8pravo? Ali niso bili mnogi prisiljeni, . otopiti proti svojim sosedom, ker se jim pdelala očividno krivica? Res, nikjer ne /bemo vseh obsoditi, ampak samo iste, 1 krivi sovraštva in prepira!
Vsak ve, ki se količkaj briga za javno ,v‘jenje, da vlada na Spodnjem Štajerskem arodni prepir med Slovenci na eni in p Nemci ter nemškutarji na dru^i strani, resodimo trezno, kdo je kriv tega prepira, f?tera bomo lahko tudi pokazali na one, 1 so vse obsodbe vredni.
Slovenci branijo svojo zemljo.
Spodnji Štajer je slovenska zemlja. Naši !Si^-dje so si to zemljo izbrali za svoje
Mi ne pijemo vina!
Humoreska; spisal Ivan Vuk.
v , je! Zunaj je premrzlo da bi člo-, * kaj delal, torej sem se vsede! na klop u,, 0Pti Peči, svoji najboljši prijateljici, ter nušljeval dneve, ki so bili... Na misel SrPridei° razne reči. Spomnim se, kako n otročat še sedeli okoli peči, med ^ 1 Pa naš dedek. Zima je bila zunaj, pa 2 je bril in sneg je naletaval, dedek ba8n° nam Pr*Pove(lovali mične dogodbice, to,,1’ Prilike in povesti. In danes, čez b?či e*’	se mi tukaj pri topli
zopet spomini na one blažene čase. h06®lael mi pride tudi žaljivka, katero Pot!? tukai bralcem .Našega Doma* pri-
p°81uš vati’ da iim ne bo dolg čas' Tore*
V	*	*
inie neki vasi na slovenskem Štajersl ki e,b že pozabil, prebivala je dru: Zakon P^a 0P°iuib pijač. Bila si otroci	Kozma in Marta ter njuni
Brat oč anek’ Damijan in hčerka Le w ^četa Kozmeka. torej teh treh c
stalno bivališče. Pripravili so si jo za svoje potrebe ter jo obdelovali z žulji svojih rok. Mnogokrat so jo morali z orožjem braniti proti vsiljivim nasprotnikom. Naša slovenska zemija je namočena s krvjo hrabrih slovenskih junakov-kmetov, ki so padli v boju za sveto vero in krasno nažo domovino. Stoletja in stoletja prebivamo Slovenci že na lej zemlji, za to smemo tudi z vso pravico reči, to je naša zemlja, to je slovenska zemlja!
Počasi so se začeli naseljevati Nemci med nami, prihajali so k nam kot kramarji, krčmarji in uradniki. Izbirali so si za svoja bivališča naša mesta in naše trge. In slovenska zemlja je začela povsod, kamor so Nemci prišli, izginjati v nemške roke. Poglejte okolico mariborsko 1 Koliko prostih slovenskih kmetov pa Se imate tukaj? Travniki, njive, gozdi, vinogradi daleč na okrog mesta Maribor s skoraj brezizjemno v nemških rokah! Is : tko v ptujski in celjski okolici! Poglejte >po naših divnih slovenskih vinogradih, čegava so ta bela, krasna gospodska poslopja po njih? Posestniki so večinoma nemški trgovci, krčmarji in uradniki!
Vsak Slovenec s krvavečim srcem gleda to spremembo. Ne zavidamo Nemcem njih posestev, ne sovražimo jih. A kdo nam more zabraniti, ako kličemo svojim sobratom dan za dnevom: Slovenci, branite
stric, je bil v Ameriki. Kakor je že navada, da vsaka ptica tje zleti, kjer se zvali, zbudilo se je tudi temu stricu hrepenenje po domačem krovu, po domovini in dragih. Ker mu je tudi brat Kozma pisal, da bi ga že rad videl, odločil se je, da obišče staro domovino in bratovo družino. Vstopil je torej v tisto lupino, katerej pravijo ladja, in hajdi preko luže v Evropo. V Trstu se je nekoliko pomudil ter si ogledal to imenitno slovensko mesto, po katerem se cedijo sline Italijanov in Nemcev v toliki meri, da ni obrežje nikoli suho. Ko si je vse ogledal in izrekel mnenje, da se še bo mnogo pohlepnih slin nasprotnikov izcedilo, pa še ne bodo dobili Trsta, je vsedel v voz železnega konja in pripuhal ž njim v rojstno vasico. Kajpada, da so ga tukaj že vsi čakali. Po končanem ceremonijelnem sprejemu, kjer se stiskajo roke in se poljubuje, so se vsedli k pojedini. Bilo je vse okusno pripravljeno. Kaj bi tudi ne. Stric iz Amerike tudi ni kar si bodi. Tu so se vrstili žganci s kislim zeljem, dobro zabeljen grah, potice, pečenke, krompir in sploh vse, kar si je stričevo amerikansko srce poželelo. Za
svojo zemljo! Slovenci, podpirajte se gospodarski med seboj! Slovenci, svoji k svojimi
Nemci nam vsled tega pravijo, da jih sovražimo. To pa je ostudno obrekovanje, katero z vso odločnostjo zavračamo. Ako psu, ki drži v gobcu kos mesa, hočeš vzeti ta kos, bo jezno zarenčal! Ali boš se vsled tega pritoževal, da te pes sovraži ? To bi bila neumnost, pes se le brani! Ge se pa še pes sme braniti, zakaj bi se tudi Slovenci ne?
Mi branimo svoje politične pravice.
V naših občinskih zastopih se določujejo skupne občinske potrebe, v okrajnih zastopih skupne okrajne potrebe, v deželnih zborih deželne, v državnih zborih državne skupne potrebe. Na Spodnjem Štajerskem smo Slovenci gospodarji, Spodnji Štajer je naša slovenska zemlja. Celo naravno je torej, ako mi zahtevamo v vseh navedenih zastopih in zbor:h svoje slovenske ljudi. Slovenec bo vendar za Slovenca bolj skrbel, nego kak privandran tujec, to je naravno! V vsaki hiši zapoveduje gospodar, ne pa kak priseljeni ofer!
Kaj pa se v resnici dogaja? Vedno in vedno se še nahajajo Nemci, ki mislijo, da so prišli med nas gospodov igrat in nam zapovedovat! Kjer ni Nemcev, pomagajo jim izdajice slovenskega ljudstva, ki jih imenujemo nemškutarje! Ti hočejo
pijačo je stal na mizi cel liter vode, da si vsakdo pogasi pekočo žejo. «Ker mi ne pijemo vina, ga tudi nimamo, da bi ti bolje postregli*, hitela je ženica s tisto žensko zgovorjenostjo pripovedovati. Seveda se vode ni nikdo dotaknil. Ko so se najedli, so šli vsak po svojem opravku; stric si pa lahko ogleda po domačiji. Ker se je stric še y sobi nekoliko pomudil, prišla je svakinja z majhnim jerbaščkom v naročju, v katerem je imela priprave za pletenje. Vsedla se je k peči in začela plesti nogavice. Čez nekaj časa molčečega sedenja potegne iz jerbasa steklenico vina in ga poda stricu.
»Sedaj pa le pijte! Jaz nočem piti pri mizi vina, da se moj mož in otroci ne navadijo pijančevanja. Zdaj sva pa sama in ga pijeva lahko,’ koliko se nama ljubi. — Pijte stric, vem da ste žejni 1»
Stric se seveda ni malo čudil, vendar je prav pošteno vlekel iz steklenice. Ko sta spraznila to, je prišla na vrsto druga. Ko se je tako pokrepčal in ga je žena prosila, naj molči o tem, je šel k Kozmeku, ki je v drvarnici cepil drva. Ta ga takoj
OSgr Sklep uredništva v pondeljek opoldne. *SS?J
vso oblast v občinah in okrajih imeti v svojih rokah. Če se jim Slovenci vstavljajo in branijo, pa jih razkričijo za šuntarje, hujskače in rogovileže. Poglejte »Štajerca«, v vsaki številki ravna ta nemškutarski list na ta način! Slovenci nismo rogovileži, hujskači in šuntarji, ampak oni Nemci in nemškutarji, ki bi radi čez nas Slovence vladali!
Posebno pa se radi naši nasprotniki zdirajo nad duhovniki in slovenskimi posvetnimi gospodi, češ, abo bi teh ne bilo, bil bi mir. Mi pa pravimo: Duhovniki in slovenski posvetni gospodje so sinovi slovenskega ljudstva, so naši domačini. Kmet jih je dal študirati, da bi več vedeli ih si lažje služili vsakdanji kruh. Duhovniki in posvetni gospodje so pa vsled tega hvalo dolžni svojim dobrotnikom, ki so jih spravili naprej. In to svojo hvaležnost kažejo tudi s tem, da slovensko ljudstvo opozarjajo na nemške in nemškutarske nakane. Niso torej rogovileži, ampak oni branijo Slovence pred tistimi, ki med nami rogovilijo in delajo prepir.
Mi ne sovražimo nemških uradnikov.
Nemec nima navadno glave, da bi se lahko naučil drugih jezikov, Nemec ostane najrajši pri svojem jeziku. Za to pa bi bilo najpametnejše, da bi ostal tudi v svojih krajih in pri svojih ljudeh. Zdaj pa vidimo Nemce tudi po naših uradih na Slovenskem. Toda to ie ne bi toliko djalo, najhujše pa je, da jih večina ne zna dobro slovenskega jezika. Pri uradih se gre navadno za važne, dalekosežne reči. Kdo pa ti je porok, da so te ti nemški ljudje po uradih dobro razumeli, kar si jim povedal? Kdo ti je porok, da so ti tudi to povedali, kar so hoteli, ker krivo rabijo slovenske besede ? Za to pa mi Slovenci pravimo: Nemški uradniki med Nemce, slovenski ihed Slovence. Le poglejte v Mohorjev koledar, koliko slovenskih Ijudij, tudi uradnikov, si mora v tujih krajih služiti svoj kruh, ker med domačini ne najde prostore. Tujci pa silijo k nam, ker so pri nas lepi kraji. Toda ti kraji so predvsem za nas Slovence, potem še le za druge. Ni torej rogoviljenje, ako zahtevamo slovenske uradnike za Slovence!
Kje so rogovileži?
Noben trezen človek sedaj po teh izvajanjih ne bode več dvomil, kje so pravi rogovileži. Med nami Slovenci nikakor ne, ampak rogovileži se nahajajo na nemški in nemškutarski strani. Naj se vedejo Nemci in nemškutarji tako, kakor se je treba vesti na tuji jim zemlji, naj pustijo Slovence gospodarski se razvijati, naj jih pustijo v miru pri volitvah, naj ne koprnijo po službah med nami, in mir, sveti mir bo na Spodnjem Štajerskem.
„Štajerčevi“ pristaši pred sodiščem.
(Iz sodne dvorane.)
V	Ptuju in po celem Spodnjem Štajerskem vzbuja veliko pozornost sodnijska obravnava, katera se je začela dne 20. nov. pred ptujskim okrajnim sodiščem proti bivšemu uredniku »Štajerca* pl. Kalh-borgu. Toži pa ga zaradi razžalenja časti ptujski župan in krušni oče «Štajerčev», pek Jožef Ornik. Povod tožbi je pismo, katero je pisal Kalhberg pred deželnozbor-skimi volitvami vodstvu nemškonarodne stranke v Gradcu in s katerim je hotel doseči, da stranka Ornika ne postavi več deželnozborskim kandidatom za graško trgovsko komoro. Stranka je vkljub pismu kandidirala Ornika in je bil tudi izvoljen poslancem. Naročilo pa se je Orniku, da mora tožiti Kalhberga [zaradi pisma. To je Ornik storil in dne 20. m. m. se je začela obravnava.
V	pismu dolži Kalhberg Ornika, da je na podlagi ponarejenih delavskih knjižic in namišljenih računov izvabil od države 3000 kron podpore za obvezna dela v 1. 1901, ne sicer sebi, ampak mestu na korist. Mestne uradnike je za to prisilil, da so pristne dnevnike uničili in jih nanovo ponaredili. Ker se je mestni oskrbnik Majer branil, da bi podpisal ponarejene listine, bil je nekoliko dni pozneje odpuščen. Da pa bi se Orniku nič ne moglo zgoditi, je dal pritisniti pečat, ki nosi podpis Ornikov, na listine od tretje osebe.
Dne 20. t. m. se je začela obravnava pred sodnikom adjunktom Watzulikom.
vleče v kot in potegne izpod drv steklenico vina.
«Dragec, ne zameri, da smo ti ponudili samo vodo. Jaz nočem pri mizi in vpričo družine nikakor piti vina, da se moji otroci, posebno pa žena ne navadijo pijančevanja. Zdaj pa le dajva, saj sva sama in saj nima kosti. Torej bratec, na tvoje zdravje!*
In pila sta ga pošteno. Ko sta tudi tukaj spustila zrak in temo v par steklenic, šel je stric ogledovat polja. Tu je naletel na Vaneka in Damijana, ki sta orala za repo. Bila sta kaj razposajena, kakor so že sploh orači za repo. «Kako neki bo tukaj*, si misli stric.
stricHeida’ kak° 86 P°6utita!?» zakliče
»Oho, stric!* vsklikneta oba in skočiti *ru- »Veste, striček!* začne Damijan vo(ir. 'k- maj eu^na človeka. Sami moreva1	Paa.’ midva pa vode m
liem n	Sai Se v°da Škoduje čev
oku	Pa ni’ da bi koristila že
usnje.’* 1	1 neŽ0n iD občutliiv kako;
Vanek je medtem izpod brazde potegnil celo čutarico z vinom.
«Torej stric, sedaj si ga privoščimo, sedaj. Oče in mati se naj le mučita z vodo, mi se ne bodemo.*
«No, no, saj sestra ni nič boljša*, omeni Vanek.
»Seveda, o njej niti ne govorim, to je celi hudir; enkrat bi naju skoro zasačila, to bi potem bil zlomek. Pijte, stric!*
Stric je pil in pil ter postal že precej Židane volje. Kaj bi tudi ne, saj je že precej stisnil pod kapo ali klobuk, ne vem prav, kaj je imel. Ko se mu je zdelo dovolj, se priporoči za drugikrat in gre dalje. Pride v vinograd. Divil se je lepemu grozdju, ki je tako vabljivo viselo, samo da še je bilo trdo. Vmes pa se je čudil in premišljeval o čudnih ljudeh, ki ga pijo prav pošteno. Tukaj dobi Lenko, ki je žela travo.
»Dober dan, Lenčka!* jo nagovori. »Pa si pridna videti!»
»Vhoče je, vhoče, sthic*, reče in si obriše z predpasnikom potno lice. Izgovarjala je mesto r h, da je tako hrestala. »Potem še pa samo vodo piti.»
Kalhberga je zagovarjal mariborski odvetnik dr. Haas, Ornika pa ptujski odvetnik dr. Ambrositsch. Pri obravnavi izpove Kalhberg, da je šel še prej k dr. Ambro-sitschu, predao ja pisal ono pismo v GradeOi ter mu razložil celo stvar. Dr. Ambrositsch mu je zapisal tudi adreso, kam naj naslovi pismo, in Kalhberg je pokazal pri obravnavi ta listek, kar je naredilo velik utie na vse v sodni dvorani navzoče.
Ko je Kalhberg na poziv sodnikov vede' tudi povedati, kako je Ornik v deželne^1 zboru dobil po zvijači podpise za neke interpelacijo, zaklical je
Ornik zelo razburjen: »To je imperti' nenca (nesramnost), če bi kaj takega storili bil bi onemogočen v nemški ljudski stranki ’ Kalhberg (razjarjen): »Zavračam besed0 impertinenca, kaj takega si ne dam d°' pasti.*
Zagovornik dr. Haas: »Gospod Ornil1’ zaradi tega se boste morali še zagovarjati’ Dr. Ambrositsch: »Prosim, gospod sod' nik, da pri takih trditvah prekinete pravo' časno zatožencu besedo.*
Dr. Haas: »Gospod sodnik, izvolit® tožitelja zaradi besede impertinenca vrniti.*
Sodnik: »Zavračam besedo impertl' nenca

Obravnava se ni končala. Kalhberg ^ Ornik hočeta vsak v svoj prilog doprine® dokaze in vsled tega se je obravnava oCl' godila na nedoločen čas.
Gospodarske stvari.
Delo v vinogradih in sadovjnftki*1 meseca grudna. Ako dopušča vreo1®’ treba je odpadlo listje s trte pobirati 1 sežgati. — Mlade, eno do štiriletne nas«0^ treba varovati zimskega mrazu z osip^ vanjem. — Trtne brajde treba varor9^ zimskega mraza s tem, da jih pokrije^ s slamo. — Izvršiti treba globoko jeseO3^ kop, ako nismo že v listopadu to gtor)J da zatremo črnega pikca in kiseljak0^ bube. Pri prekopavanju moramo uO^ vsakega škodljivca, ki ga doseže oro°l (ogrce, miši itd.) — Naprava komp°s in premetavanje starega. — V sado
si misli stric. »Tukaj bo
nadaljuje Lenčk9’
»Aha nekaj.*
»Jaz ne hazumem*, nauaijuje uc- .■ »da mohejo biti oče in mati tako bed0^ in da pijo samo vodo. Kdo naj s ga% vodo zdhži phi težkem delu. — Sthir® ’ lepo vas phosim, ne hudujte se hadi Vem. da ste navaieni v Amcbiki h0’
šega . ..»
»Nikar se ne .. .»	h0(
»Vem sthic, vem. Siceh je to doh.jj da oče in mati pa tudi bhata nočejo P vina. Potem ostane meni več dedš^1^ če bi pa pili, bi mohebiti bilo slabo. ^ vas, shiček, pa tudi za se seveda, * g/ pheskhbela, da se vsaj sedaj nekoliko khepčate, da boste veseli. Phi vodi | človek ne mohe veseliti.*	^ j
Izpod kupčeka trave je privlekla j dan vrček rujnega vinca.	hut
»Tukaj sthic, pijte in bodite doP.(j volje. Kdo v vinoghadu dela, moba P. ’ vino in midva ga pijva. Phi mizi Pa demo zopet gledali vodo.»	.J i
Stric ni vedel, ali bi se srnej9!,^ i čudil. Vendar je pil in Lenka mu je Pr)% pomagala. Vrček je bil kmalo prazen, ,
® 1 a k i h: Drevje, ki Se ni dobilo drevesne aoSare ali se ni kako drugače zavarovalo, Se sedaj napravi, da ga ne ogloda zajec. ~~~ Zatiranje krvave uSi. — Izražavanje suhih vej in omelinega grmičja; nadalje ^eba ostrgati debla in debelejše veje. — fazanje drevja z mešanico od vapnenega eleža in ilovice, da dobi gladko lubad, ni na njem mahov in da preprečimo Ruganje jajčic. — Spravljanje in seži-jjatlie listja po sadonosnikih, da se ne loti Jetičnega drevja jabelčni in hruškov kras-tovec, da se ne narede na njem rudeče Pfge in da ga ne zajeda češpljeva rja. — "nojitev sadonosnikov s trdimi ali teko->mi gnojili, da se drevje lažje upira raz-nezgodam. — Izkopavanje in seži-f&nje vsega, vsled krvave uši popolnoma slabelega drevja. — Rezanje in sežiganje s°8eničjih gnezd, da zataremo glovega ®lina in zlatoritko. — Odpravljanje prste-■J.'&arjevih jajčjih kolobarjev, kadar sna-žl,no drevje.
♦ ..Ne pozabimo naših malih prija-
J®ljey. Mraz pritiska vedno huje, sneg se jopiči vedno debelejše, vsa narava je Pdana in pokrita z belo, sneženo odejo, ^’kjer ni videti kaj zelenega, razven v ?°zdu, kjer raste igličasto drevje. Na vrlih j0 Poljih je vse prazno. Naši mali prija-j i'> ki so nas poleti tako razveseljevali svojim petjem in ščebetanjem, nam podali in uničevali škodljivi mrčes, nas an° v jutro budili, da vstanemo, nam “oali zlate besede: «Rana ura, zlata ura», e živalice so sedaj v največji stiski. Nikjer 1 dobiti, da si potolažijo krulječi želodček, ^raza trepetajo, podijo se krog hiše, da ,6 morajo vsakemu človeku, ki ima količil dobro srce, usmiliti, da jim podari tu tam kako drobtinico. Mladina preljuba, ^aj je čas, da se pokažemo, da bije v ?aših prsih hvaležno srce, da vsaj neko-|ko poplačamo koristi ptičic pevk, ter JJjP napravimo na raznih prostorih pri-^srno visoko, da ne bodo mogli njih s£vražniki do njih, primerne strešice, in pfbimo, da ne bo manjkalo piče za krilce. Za to skrb in pazljivost, ko ne /'črejo nikjer ničesar dobiti, nas bodo Pomlad in poleti pri težkem delu raz-»^aljevah in kratkočasili, ter pobirali
U0Va polna. Polagoma je korakal domov,
*6mij0.
j6'8® so se mu zapletale in sedaj pa sedaj „> kakor je dolg in širok, poljubil mater
j„ le in zopet telebil. Pa tudi pel si 1 Posebno tisto:
'Z A^mer‘ke) Amerike, Ameriko,
^ojaP' Vražji ^urnP''	znajo!« go-
j
p“Jm? gs s steklenice, tutarice, ročkico
‘Pa ga pijemo . . . da . .. pa še ka-Vina	vas k°m izdal • • • nič ...
Hab. une Pijote . . . Gromska mačka . . . VoSaha! To pa to . . . Kar je, pa je
Pijan, kg Za Želodec
Zope’i kot sam hudir . . .» Bumst, je pa svoje ude na trdo zemljo. 1 86 ie privlekel domov.
vprašal Pa ti je, da si tako mehek?» ga a brat.
86 m' ie ž80dil0» vraga. Ti in Aha »v, ^ioenca me je napravila takega... ’ m°lčim naj
!žeS!.
1 vajen, ali imaš vina.
Oha, pa saj nisem
Zver’ ^ai • • • To bi bil hudir ... »Je huda
Da ... sem že tiho!» vsklikne žena. «Mož, Kozmek,
pridnejše škodljive žuželke. Tudi majhna stvarica zna biti hvaležna, mnogokrat bolj, kot marsikateri človek, ki je stvarjen po božji podobi. Torej še enkrat vam kličem: skrbimo za naše male prijatelje, da ne bodo trpeli pomanjkanja. Bog in domovina !	V—.
Govorništvo in deklamacija.
Naša mladina kaj rada nastopa, posebno mladeniči, bodisi da deklamujejo kako pesem, bodisi kot govorniki. Zdelo se nam je torej potrebno prijateljem in prijateljicam «Našega Doma» spregovoriti po «Priročni knjigi* nekoliko važnih besed, kako naj govorniki deklamujejo in govorijo. To kar bodemo pisali tukaj, velja tudi za govorjenje pri predstavah in sploh povsod.
1. Kaj je torej deklamacija?
Deklamacija sploh je spreminjanje glasu, povdarka in mimike po mislih govorjenja. Mimika, o kateri še hočemo o priložnosti govoriti več, je obrazno in telesno kretanje. Vsak dober govornik mora tudi znati dobro deklamovati, če hoče, da bode imel govor pri poslušalcih dober uspeh. Večkrat se je primerilo, da jako dobre misli, ki se niso govorile s potrebno deklamacijo, niso nikomur segle v srce, temveč nasprotno, ker so se hladno in prosto pravile. Tako nemili uspeh pa ima govor tudi tedaj, če se preveč napenjamo, ter hočemo s tem v slabe misli več živosti vsiliti. Tudi tako govorništvo ni pravo, ki si hoče s kričanjem in mahanjem z roko pridobiti vrednost govora. Dober govornik se ne bode zanašal na silo svojega glasu, temveč bo gledal, da prihrani živo moč glasu in primerno mimiko. Tudi ne sme govornik nikdar misliti na sebe, kako bi se poslušalcem prikupil, temveč mora vedno imeti v mislih stvar, o katerej govori. Če poslušalca govor ne navduši, ni njegova napaka, temveč napaka govornika, ker je slabo deklamiral.
K dobrej deklamaciji ne zadostuje le telesna okretnost, treba je tudi duševne olike, nravnega in znanstvenega izobra-ženja. Deklamator mora poznati dobro in
«E, kaj še, kje pa ga naj vzamem?*
Žena pa beži ven in vpije: «Ježeš, Ježeš, vina, vina!*
Vsi prihitijo, hčer iz vinograda, sina s polja.
»Kaj je, da tako vpijete?*
»Pojdite gledat strica, umrl bol*
Gredo v sobo. Stric je v pijanosti hropel.
«Jej, jej*, stokala je žena, »kaj bo, kaj bol*
Stric pa hrope in v spanju kriči: »Kaj voda; vina gor. Ti hudirji ti, vodo pijejo, samo vodo, potem pa —»
»Pa phinesite vina sthicul* zakliče Lenka.
Vsi planejo vsak na svojo stran. Žena privleče iz kuhinje steklenico, mož iz drvarnice, sina s čutarico pribežita z njive, hčerka pa prinese svoj vrček najzadnja. Nobeden se ni domislil, da se bo sedaj izdal. Ko se je stric nekoliko zavedel, — seveda vinu, ki so mu ga vlivali, ni maral, — se spogledajo.
Stric se začne na vse grlo smejati, rekoč: »No, poglejte sedaj, kako pijete
slabo stran sveta, on mora segati v srce poslušalcev, sploh mora biti spreten v dušeslovju in poznati ljudske lastnosti. Nežno čutje, živ in krepak glae pripomore mnogo k razvitku govorjenega umotvora. Treba je biti pred vsem dobre pameti, pa mirnih misli.
2. Telesno in obrazno kretanje.
Kdor hoče govoriti, naj se vstopi nekoliko oddaljen od občinstva, da ga bodo mogli vsi videti in slišati. Najbolje je kako vzvišeno mesto. Govornik se mora ravno držati, roki naj mu lahno visite ob strani, noge naj se peta pete tišče. Glas mora biti primerjen deklamaciji, a lastnost govornika in govora biti ista. Veseli in šaljivi značaj naj si izbere šaljiv predmet, otožen resnobno in ljubeznjivo. Začni vedno deklamovati glasno, date vsakdo lahko sliši, pa preveč ne, da potem glas ne oslabi, posebno pri daljšem govoru. Glasu primeren pa mora biti tudi izraz obraza, kakor sploh vse obnašanje. Z rokami se sme le malo mahati. Na obrazu se mora kazati radost in žalost, ginjenje in sveto navdušenje, kakor zahteva deklamacija. Oko ne sme nikdar biti vprto samo v eno stran, temveč naj prosto pregleduje občinstvo. Kadar govoriš o Bogu ali nebu, glej navzgor, kadar o zemlji ali grobu, pobesi oči.
Preveč mahati se ne sme, ker to ne napravi lepega vtisa Poslušalcem se zdi, kot bi muhe preganjal. Maha naj se vselej z desno roko, v levici pa se navadno drži, posebno pri večjih govorih, kaka knjiga ali zvitek papirja. Mahati se mora lahno in mirno, roka se ne sme nikdar vzdigniti višje nego so oči; kadar se pa z roko doli kaže, se telo ne sme nič skrčiti, niti roka preveč k tlom stegniti. Prsti se ne smejo razprostreti, niti stisniti v pest. Stati se mora mirno, kot pribito, le ako to deklamacija zahteva, sme se za stopinjo prestopiti. Kadar se začne in jenja, se govornik prikloni občinstvu, pa ne pregloboko.
Deklamacija pri predstavljanju iger je umetnost, duševno stanje predstavljane osebe z besedo in dejanjem jasno in živo kazati. Vsak deltla-
vedo hahaha, vi, ki ne pijete vina. Zato se ni nihče dotaknil vode pri mizi?*
Vsi so se poizgubili s svojim vinom. Tega ne vem, ali so pili potem še skrivaj ali ne. Stric je kmalo na to odšel in ni ga več mikalo iti gledat v domačijo in tudi ti niso tožili po njem. Le hčerka je včasi vzdihnila:
»Ti sthic, ti, da je mohal tako speljati. Kakšna pa bo sedaj moja dota!?* In solze kot grah debele so kapale iz oči, ko se je spomnila, da bodo vse zapili. Kakšno doto je imela, mi ni znano. Mogoče je bilo boljše, kot si je domišljevala.
S noLešnič^ai*.
Zato je tako. Tujec: »Pred petimi leti se je imenovala vaša gostilna ,pri jagnjetu', a letos pa ,pri peklenščeku', kako je to?» Krčmar: »No, takrat še nisem bil oženjen!*
Mož beseda. Dijak gospodinji: »To pot vam moram stanarino dolžan ostati.* Gospodinja: »In to ste mi rekli že prejšnji mesec!* Dijak: »No — kaj morda nisem držal besede?*
mator in govornik se mora znebiti vseh nenaravnih navad v izgovarjanju; besed, slovk in črk se ne sme požirati, na pravem mestu dobro naglaSati, a vsak prestavek v izreku jasno naznačiti. Naglas pomeni, kdaj se ima slovka, ena ali več besed s polnejšim glasom izgovarjati, tako da se te slovka ali besede od drugih različno povzdigujejo, na pr.: ♦ Hodite vedno po prave j poti.* Tukaj naglaSamo besedo «pravej». Marsikdo, ki v navadnem življenju vsako besedo pravilno naglasa, misli globoko v srce seči, ako počasi vleče svoj govor, drugi hoče navduševati, pa besede prehitro in nerazumljivo izgovarja, ter pokvari celo stvar. Ni treba tam spremeniti glasa, kjer je več misli in ognja, temveč tam treba povdarjati glasnejše in silnejSe. Strastni bo svoje izraze naglaSat živejSe in krepkejše, drugi zopet svoja občutja počasi in globoko govoril. Mirni lahko počasi napenja organe govorjenja in glas ostaja globokejSi, nagli pa se napenja in povišuje glas. Vsaka misel in strast ima poseben takt v govorjenju.
Čuti ji vi glas se loči od naglasa s tem, da povišuje cele izreke, ki imajo glavno misel. Ljubeznivi glas govori počasi skozi napol odprte ustnice, v prijetnem in nežnem glasu. Srditi človek govori krepko in naglo v silnem glasu z ostrim naglasom. Premišljevajoči ali prevdarjajoči govori sedaj hitro, zdaj v kratkih pretrganih stavkih, kakoršne so misli, včasi tudi malo vzdihne. Ako človek koga pregovarja, govori naglo, v velikih presledkih, glas in kretanje je živahno in nadležno. Radost razodevamo v živem in visokem glasu, govorimo hitro, veselo in lahno. Doneč, poln glas je kaj prijetno poslušati. Nemilo pa je momljanje, napačno izrekanje itd. Ako ima govornik slab glas, je boljše, da ne nastopi.
Razne novice in druge reči.
Sv. Miklavž prihaja ... Veselje in strah vzbuja ime tega svetnika pri naših slovenskih otrokih. Kaj bo jim neki prinesel sv. Miklavž, lepe darove ali pa šibo? Trudijo se in trudijo, da bi bili pridni in ubogljivi ter si s tem dobili pravico do lepih darov. Pa včasi, bogve, kako to pride, jim spodleti vse dobro prizadevanje, udarijo jo zopet na bolj lahkomiselno stran, in takrat jim stariši resno zatrjujejo, da bo sv. Miklavž prišel le z dolgo šibo. Kaj bo neki, kaj bo neki? Bj, nemara pa stariši pretemno vidijo, sv. Miklavž bo vendar bolj milo sodil! In naši mladi prijatelji začnejo zopet upati in z velikimi nadami pričakovati sv. Miklavža. Po mestih, kjer otroci nimajo tako velikih čevljičkov, polaga sv. Miklavž svoje darove kar na krožnike, zunaj med kmeti pa v čevljičke. in ti morajo biti snažni isti večer! Koliko truda bo to zopet stalo naše srčkane majhno ljudi, predno bodo čevljički tako svetli in lepi, da se jim lahko približa radodarna roka Miklavževa! To bo strganja in drganja, da jim bodo kar potne kapljice stopale na mlada, nežna ličica. Po nekod se bo sv. Miklavž sam prišel prepričat, aKo je kaj z otroci, v njegovem sprem-
s JUmPm b0d° ange!ii in ~ grdi parkeljni. ^v Miklavž, ta vam pozna naše otroke! i ako neprijetna vprašanja stavi otrokom: si rad molil, si ubogal stariše, si se rad
učil . . . ? Mladi obrazki pri teh sitnih vprašanjih kar prebledevajo in zardevajo. Molitev, uboganje, učenje, to je ravno isto, kjer ni vse v redu. Za sv. Miklavžem pa stojijo ljubeznivi angeljčki in pobešajo sramežljivo glavice, ker otroci tako jecljaje odgovarjajo na vprašanja, grdi parkeljni pa škodoželjno kažejo bele zobe, rožljajo z verigami ter bijejo ob tla z vilami . .. Strašni trenotki za naše otroke! Toda sv. Miklavž navadno res milo sodi in naš mladi svet se raduje nad njegovimi darovi!
Novo leto se bliža. Kmalu bo poteklo leto 1902. Če se «Naš Dom* ozira nazaj na to leto, je popolnoma zadovoljen in vesel. Štajerski in koroški Slovenci ga radi čitajo, pridobil si je med njimi mnogo prijateljev. Zdaj ob koncu leta se tiska v 13.000 iztisih. To je že nekaj, in smelo rečemo, da «Naš Dom* ni zadnji med slovenskimi listi! Da bo «Naš Dom* tudi v novem letu izhajal, za to bomo skrbeli tukaj uredniki in urednikoviči. Vi pa, dragi naši prijatelji po Slovenskem, skrbite, da bo izhajal v več kakor 13.000 iztisih. Naprej, vedno naprej!
Za smeh in kratek čas. Zadnji ♦ Štajerc* hoče nafarbati svoje čitatelje, da Slovenci sovražijo Nemce ter nemškutarje, in da naši listi učijo in hujskajo k sovraštvu. To pa ni res! Slovenci in slovenski listi ne sovražijo nikogar, ampak oni so samo proti temu, da bi ravno Nemci in nemškutarji morali vladati na Slovenski zemlji. Zakaj se štulijo ti ljudje povsodi v občinske in v okrajne zastope? Zakaj delajo nemir pri vseh volitvah? Ako hočejo živeti med Slovenci, nai so lepo ponižni, in mir bo! Pač pa je *Sta-jerc», ki hujska! V Mtem članku, kjer hoče pokarati Slovence, zaletuje se sam z vso besnostjo v slovenske duhovnike in izobražence. Tako delajo hinavci 1 — Maren-berški konzum »Štajercu* tudi ne da spati! Naj se rajši »Štajerc* trudi pri šentlenartski šparkasi, da ne bodo kmetje škode trpeli! — Nekdo iz Št. Jakoba v Slov. goricah se v »Štajercu* huduje, da so kmetje, kaplan in učitelj skupno postopali pri volitvah volilnih mož. No, ali je to kaj nepoštenega!? To so samostojni možje, ki ne klanjajo svojega tilnika pod nemškutarski jarem! — »Svoji k svojim* je ono slovensko geslo, ki politikujoče nemške in nemškutarske trgovce najbolj jezi. Kadar se ti trgovci ne bodo več vmeševali v slovensko politiko, bo to geslo samo od sebe izginilo. — Na 8. strani je začela pojemati zadnjemu »Štajercu* pamet, za to nas ponižno vpraša: »Kje jo hujskarija, ti sveti ,Fihpos‘, na naši ali na tvoji strani?* Mi smo uljudni in odgovarjamo: Na tvoji strani »Štajerc* je hujskanja in neumnost! — Neki somišljenik iz Ljutomera nam piše: »Štajerc* obešen! Ob potu, ki vede skozi hardeško šumo proti Ormožu, našel sem minuli teden na piravi hrastovi veji obešenega ptujskega »lažnjivega kljukca*. Prvi hip ga sicer nisem spoznal, ko pa mu s palico privzdignem glavo, vidim, da ima na čelu natisneno »Štajerc*. Kaj ga je gnalo v smrt, ne vem. Menda prazen želodec ali žganičja kuga. Ka-li? Za tiho sožalje prosijo ormožki in ljutomerski Nemčurji ter »kljukčevi* somišljeniki iz okolice. — T. Antal... — Nek radovednež nas vpraša, ali je »Štajerc* tudi za mestne in tržke skupine postavil lastne, kmetom prijazne kandidate ? In če jih ni postavil, zakaj jih ni postavil?
No, odgovor ni težek! Vsakdo je že naprej vedel, da bodo v mestih zmagali nemški kandidat je. »Štajercu* pa je za nemštvo več, kakor za kmete, za to se v te volitve ni mešal. Tako je! — Odpuščaj neprijateljem, uči nas krščanski nauk, toda »Štajerc* ga ne pozna, čeravno ga piš® šprican teolog. Posestnik Petrovič ne mar8 ♦ Štajerca* in je to že tudi dejanski P°' kazal. Sedaj bodo ga »Štajerčevi* pristaš* baje radi tega tožili. Imajo ti ljudje pl®' menita srca! Niti take malenkosti ae prezrejo!
Porotne obravnave v Maribor*1’
V	ponedeljek, dne 17. novembra so e® začele porotne obravnave. Ta dan je st® pred porotniki 30 letni posest, sin, Jož®1 Bračko iz Kunove. Obdolžen je bil, & je udaril svojo mater po glavi tako grozo0’ da je drugi dan umrla. Obsojen je bil c8 8 let težke ječe. — V torek m. m. je »t®1 posest. Franc Lenartič iz RihtaroV®® pred porotniki, obtožen, da je svojo že**0 dvakrat z nožem v prsa zabodel, da i® potem umrla. Obtoženec je storil to * pijanosti. Obsojen je bil na 8 let težk® ječe, mesečno post in vsako leto 29. ®v’ gusta, na obletnico uboja, v temnico. P8' rotniki so na vprašanje, če je kriv uboj8 potrdili z 11 glasovi, en glas je pa dost8 vil, da je to storil v duševni razburjeno®*1:
V	sredo 19. m. m. je stal pred poroti"11 40 letni Franc T o p o 1 n i k, zidar, roje" Dragotincih, doma v Iljaševcih; obtož®^ je bil, da je iz maščevanja zažgal posloP1 J. Cartla v Iljaševcih. Obsojen je bil "
3 mesece ostrega zapora s postom vsak' 14 dni, na povrnjenje stroškov in pl8^ škode, ki znaša okoli 1000 K. — Isti o8
so obsodili tudi 32 letnega dninarja J®"®, Horvat iz Gor. Gorice zavoljo hudod®' stva zoper nravnost na 5 leti težke i®^ s postom in trdim ležiščem vsakih 14 " ^
V četrtek, dne 20. m. m. sta s'
prod porotniki zakonska Franc in

Krajnc iz Hranjigovec, obtožena, d®
hotela prigoljufati zavarovalnino v zn®®^ 4000 kron Franc Krajnc je dobil z® j dve leti težke ječe, Marijo Krajnc so " oprostili. — V petek, dne 21. m. ta- ;; obsodili porotniki Alojza Rakovec d8 leta, Vincenca Rakovec na 18 mes®®^’ Martina Prosiček na 15 mesecev in Jo^j Kolarič na 1 leto ječe. Obtoženci so kr? kot srake, kar se je le dalo: perut"' .. obleko, ure, vino itd. Franc Prosiček en dan poprej umrl ter ušel zemeljske^, sodniku. — Isti dan je stal tudi pred P f rotniki 53 letni Janez Javšovec, tes®r j, Hardeku, ki je bil obsojen zavoljo Pre?V zoper nravnost na 18 mesecev težke j®L
Lutrš vera v Ptnju. Za mesec % cember so zopet za Ptuj napoveduj luteranska cerkvena opravila v dv"?^ mestne glasbene šole. Krušni o6ep\ »Štajerca«, posebno pa oče Ornik, jj rečete k temu, ali tudi to ni proti 8 katoliški veri ?
Sv, Rupert v Slov. gor. Dov"1^ gospod urednik, važno poročilo vas, ki se toliko zanimate za nar®“ j gibanje med mladino, namreč poroč*^ veselici bralnega društva, dne 23. no^ ' ki se je vršila v velikih prostorih j sole. Gledalcev je bilo, ki so se udeležili veselice, prav ogromno od blizu in daleč. Posamezne točke, k8^j pozdrav, pesmi, slavnostni govor č. $ Gomilšeka in dve igri »Zamujeni vla® „ »Sv. Neža* so se prav izborno ob"6
Fantje, dekleta! Sedaj ste očitno pokazali 8vojo izborno spretnost v raznih nastopih, 0b navzočnosti vseh in tudi istih obreko-valcev, ki pravijo, da so ti narodni pojavi *n nastopi otročji. Le pogumno naprej, pružimo so in podpirajmo bralno društvo, da bomo vsestranski napredovali, bodisi v narodnem ali gospodarskem oziru. Pod-P'fajmo in Sirimo naše narodno-katoliško ^asopisje, kakor «Naš Dom» in »Slovenski gospodar*, ker iz njih se lahko učimo, !cako se nam je treba varovati narodnih ‘o drugih sovražnikov, ki nas napadajo °d vseh strani. Delujmo nato, da postanemo izobraženi in navdušeni Slovenci ter v bodoče ugledni in vzorni kmetje, ter lastni gospodarji na tleh prelepih Slovenskih goric, ne pa duševni in gmotni ‘tečani tukajšnjih bližnjih, visoko glavo kosečih renegatov! — Da bomo narod Poštenjakov, da bomo narod vrlih mož!
Goricoljubni fant.
Sv. Križ v Ljutomeru. Sedaj je pač ^Udno na svetu! Ko sem potoval pred ®nim mesecem po naši križevski župniji, le še bilo vse slovenski, kar se mi ni videlo čudno, ker ravno v tej župniji se Prav bujno razvija bralno društvo, nadalje 'roamo kmetijsko zadrugo, mešani pevski žbor, za kar se prav mnogo trudi naš sPoštovani pevovodja Anton Herzog; in 8Duje se tudi dekliška zveza, kar je vse hvale vredno. Sedaj, ko imamo zapor za Pse, sem enkrat po naklučju prišel v °bčino Iljaševce, nekdaj slovensko, sedaj Pa sem opazil zraven občinske table popolnoma nemški napis: Hunde Kontomac; Ves osupnjen strmim ter gledam in gledam ter skoraj ne verjamem svojim očem, in s’ mislim, kako bi bilo to mogoče, da bi 86 kar črez noč vse ponemčilo, ter žalos-ten potujem dalje. Ko pridem že skoraj j? občine, zagledam zopet napis: Hunde Kontomac. Spoštovani občinski predstojnik, ali te je »Štajerčev* duh popolnoma Prevzel, da imaš v svoji občini taki napis? Morda si kje v mestu Berolinu obiskđval Popolnoma nemške šole, da ne razumeš slovenski ? Ali misliš, da te razume Slo-vonec, kateri ne ve niti ene besede nem-fke, pa vidi tak napis: Hunde Kontomac. Mislim, da bodeš drugič bolj moder in oal slovenski občini tudi slovenski napis; ker ravno v tej občini se nahaja mnogo kolo vnetih narodnih mladeničev. — Kri-kovski fant.
Gornja Radgona. Ker je že nasto-P'la zima, dobil sem priložnost, da ob-ostim cenjene bralce »Našega Doma*, ako (Ja životarimo v bližini orehovskega jmdidata. Večkrat slišimo od »Štajerče-Pristašev, da obrekujejo naša dekkta, ;^bajajo v bralno sobo, kjer si izposo-lejo dobre knjige in časopise, da se »i° ,akuiei° m kratkočasijo ob dolgih zn o, večorih. Ker se šteje »Štajerc* trd ’ °Venca *n Priiatelia kmetov, kakor 2 ,'1? njegovi »zvesti*, zato ga vprašam, kaj ne svari raje mladine pred pijanče-minletn, ki nam ugonobi toliko nadepolnih vtičev in mož naše slovenske domo-drnj’f ne^° i'h odvrača od bralnega teretVa ^ ^al°s^no ie gledati pri nas neka-8e mladeniče, kako prihajajo iz žganjarij, Ali F?tekajoč in se roteč, proti cerkvi. čit ]n.1 bolj pametno, če gre mladina v rnaJ)‘cn, se tam ogreje, čita in sliši pri,- ‘kaj podučnega in zanimivega ter drat.j 0 Pravem času k božji službi? Upam,
8 mladeniči, da bodete raje pristopali
k bralnemu društvu, ne oziraje se na zbadanje nasprotnikov. Delajmo po vzgledu naših vrlih deklet, ki se ne dajo tako hitro v kozji rog ugnat, kakor so si mislile naše zvite »lisice*. Ker nas po letu naše delo ovira v društvenem življenju, zato skrbimo, da vsaj deloma popravimo to po zimi, ko smo doma. Torej na svidenje v nedeljo v čitalnici! Bog in domovina -- Vekoslav.
Porotne obravnave v Celju. Dne 24. m. m. je sedel na zatožni klopi Kudolf Iskrač iz Dobrne. Obtožen je bil uboja, da je 23. septembra t. 1. s sovražnim namenom udaril Janeza Volavca tako hudo po glavi, da je ta vsled tega 26. m. m. umrl. Ker so porotniki na vprašanje, ali je obtoženec kriv uboja, zanikali, ga je sodišče obsodilo radi prestopka varnosti življenja na 5 mesecev strogega zapora. — Dne 25. m. m. so se zagovarjali Fr. Pevec, pos. v Šoštanju ter Jožef Papež in Franc Germadnik, tovarniška delavca v Šoštanju, zaradi hudodelstva goljufije, storjene s tem, da so ponarejali listine in tako oškodovali državo. Bili so vsi oproščeni. — Dne 26. m. ra. je stal pred porotniki Primož Debelak, preraogokop v Trbovljah. Obtožen je bil hudodelstva zavratnega umora, javnega nasilstva in lahke telesne poškodbe. Obsojen je bil na 7 let težke ječe, poostrene s postom vsak mesec in temnico s trdim ležiščem vsako leto 1. novembra.
Prizor v celjski nemški kavarni. Čas: Pozno zvečer. Položaj: V kotu sedita dva gospoda, pijeta pivo in se pogovarjata v hrvalskem jeziku. Pod mizo leži velik pes «Newfundlandec». Natakarica drema v svojem kotu. Sicer je kavarna prazna. Z ulice vstopijo štirje drugi gospodje in začnejo igrati biljar. »Tako torej, jutri odhajaš, brate?* «Da!» Biljardisti se spogledajo in začnejo divje gledati gospoda v kotu. (Odslej v nemškem jeziku). »Plačajta, kar sta dolžna in spravita se vun. Pojdita v ,Narodni dom\ tu ne rabimo ,bin-dišarjev1!* »Kdo pa ste vi, da nam tu zapovedujete? Neolikanec, neotesanec!* »Prekličite te besede!* Biljardisti s palicami v rokah »šturmajo* mizico v kotu. Gospoda v kotu mirno stojita in stiskata pesti. »Prekličite svojo besedo!« »Ne! Ponavljam, da ste največji neotesanec, kar sem jih še videl na svetu!* Sulice se dvignejo, zdaj pa zdaj bo polom. Kar zarenči nekaj pod mizo in mogočno zadoni
po kavarni: Hov, hov, hov....... Končni
položaj: Gospoda Hrvata v kotu veselo trkata s čašama, pes zadovoljno maha z repom, natakarica se prestrašena tišči v kot. Na tleh pod biljarom leži zelen klobuk, par površnikov in germanskih junakov ni več! — A vendar se poje v pesmi: «Wir Deutschen fiirchten Gott* (t. j. mi Nemci se bojimo le Boga!)
Iz samote mladega pnščavnika. Gospod urednik! Vem, da se čudite, da vam že samotarji dopisujemo ? Seve, seve, vam se čudno zdi. Pa čemu ? — Saj vendar ne mislite, da se imamo samotarji zgolj z molitvijo baviti, politika pa nam mora biti deveta briga — kaj? Tudi naši liberalci pravijo tako. Vkljub temu vam hočem danes prav zanimive stvari poročati, tore j poslušajte! Najprvo seveda hočete vedeti, kdo da sem? Da sem puščavnik, to že veste, doma sem pa v deveti deželi, prav tam, kjer je zemlja kot stena navpik odrezana in je svet z deskami obit. Pred kratkim sem se tukaj naselil ter začel svoje samotno življenje. V tej samoti, prost
vsega svetnega hrupa, opazujem na svoj daljnogled širni svet, najbolj pa bližno vas ponikovsko. Kapa kosmata, moj daljnogled je tako izvrsten, da vidim z njim tudi vsak temni kotiček. Sedaj si lahko mislite, da dosti vem; a za vse to se imam zahvaliti svoji »kunštni* glavi, še bolj pa svojemu daljnogledu. Nekega dne — bilo je v sredini meseca vinotoka — sedim na klopici pred svojim brlogom ter zamišljen zrem v daljno zahodno stran proti visokim solčavskim planinam, kako ljubko sobice z zadnjo močjo pošilja svoje žarke po širnem svetu; še en hip in kmalo se bo skrilo za vrhovi visokih gora. V tem premišljevanju me naenkrat vznemiri klic: Zmagali smo! Urno nastavim daljnogled na oči ter pogledam na bližnjo Ponikvo in — jemneste, kaj vidim ! Pred občinskim uradom stoji več možakov, ki so morali izredno dobre volje biti, ali so se ga pa malce nalezli. V tem znova klic: Zmagali smo! Zmagali smo! Radoveden sem bil, kaj bi neki to bilo in že sem se hotel napotiti na Ponikvo, kar prihiti proti meni sosedova Katica, brhko dekle, da je kaj Na moje vprašanje, kaj da je danes Ponkovljane tako razburilo, mi začne tako-le pripovedovati: »Ali ne veste, da so danes volitve volilnih mož, ki naj volijo poslanca v deželni zbor!* A tako, tako! — Tedaj bom pa sedaj bolj oprezno opazoval prizore pred občinskim uradom. — Kaj vidim? Zopet prejšnji prizori. Ti možakarji so bili gotovo bolj veseli kot Buri, kadar so Angleže naklestili. Da so jo, kar sem pozneje zvedel, tudi pošteno udrihali po farjih, posebno še po gospodu kaplanu, bi mi skoro ne bilo treba omenjali. Zvečer sera pa videl deputacijo mož, ki je nesla naznanilo gosp. Zdolšeku na Hotunje, da ga hočejo poslancem imeti. To ponudbo je Zdolšek seveda z obema rokama sprejel. Sčdaj pa, ko mi je naznanil »Naš Dom*, da je Zdolšek, oziroma, da so njegovi pristaši zmagali ravno tako, kakor Italijani v primorski bitki pri otoku Visu, sem tudi jaz zadovoljno vskliknil : Hvala Bogul Liberalnim in nemčurskim petelinom ne bo zrastel greben do nebes. Končno te iskreno pozdravlja, dragi »Naš Dom* — mladi samotar.
St. Jurij ob juž. žel. Dne 23. m. m. je bilo pri naši farni cerkvi blagoslovljenje nove požarne brizgalnice iz Kranjčič. Ob osmi uri je bila tiha sv. rnaša, pri kateri so č. g. katehet z navdušenim govorom opominjali novo požarno hrambo, naj ima za vzgled v posnemo sv. Florjana, varuha proti ognju. Povzdigovanje je prišlo, vsi ljudje so pokleknili. Tudi vrla šentjurska požarna hramba s svojim načelnikom je spoštljivo pokleknila, dobro vedoč, odkod da prihaja pomoč. A nova požarna hramba tega ni storila, dasiravno je bilo prostora dovolj. Vpraša se: Ali je morda sramotno, pri povzdigovanji poklekniti pred Onega, od katerega imamo vse? Ali nemara odvzame to kakšno čast novi požarni hrambi? Menim, da ne. V nekem časopisu sem bral, ko je presvitli cesar bil na svojem potovanju pri sv. maši, je klečal od povzdigovanja do obhajila. Lep vzgledi In če apostelj narodov, sv. Pavel, uči, da naj se v imenu Jezusa pripognejo kolena teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo; koliko bolj bi se to moralo zgod-diti pri sv. maši.
Sv. Jurij ob Taboru. Dragi »Naš Dom«! Ker vem, da z veseljem pozdrav-
.IjaS vsak napredek, ki ga storimo v verskem, narodnem ali socialnem oziru, zato ti hočem na kratko poročati, kar smo pri nas v tem letu, ki se bliža svojemu koncu, dosegli, načrte pa, ki smo si jih sicer napravili, pa se nam dozdaj Se niso posrečili, hočemo modro zamolčati. Prvo, kar smo storili, je bilo to, da smo Sli v začetku leta v boj za te, ljubi «Nas Dom». Zato pa tudi zdaj v kakih 100 številkah k nam prihajaš, in kar je glavno, vse te težko pričakuje, vse te veselo pozdravlja, ko prideS in nam prineseš polno poduka in razvedrila, polno raznih novic. Drugo je pa bilo to, da smo opazili, da nam pri naSih slavnostih nečesa manjka, namreč tamburašev; zato smo si pa kar po Veliki noči omislili tamburice in srce nam je veselja igralo, ko smo pri slavnostih, ki smo jih bili priredili meseca avgusta, posebno pa zdaj 23. nov., slišali udarjati na nje krepke koračnice. A pri zadnji slavnosti imeli smo že tudi priliko posluSati kmetskega mladeniča-govornika, ki nam je koncem svojega govora med drugim tudi navdušeno klical, naj razširjamo «Naš Dom«, naj ga spravimo v vsak naS pošten slovenski dom. Omeniti mi je Se nadalje, da ste bili o binkoStih na koncu slovesne tridnevnice blagoslovljeni krasni zastavi mladeniške in dekliške družbe. A Se nekaj ne smem pozabiti, namreč, da hočemo mi, ki smo še bolj mladi in še imamo torej časa zato, tudi obogateti, in v ta namen ustanovili smo si na zborovanjih mladeniške in dekliške družbe, ki so se vršila dne 8. in 14. septembra t. 1. tudi »čebelico*, ki prav pridno donaša, ne sicer medu, pač pa svetle kronice v našo malo hranilnico in že zdaj imamo okoli 20 udov in pa čez 300 K. A poročilo je že preveč naraslo, in skoro se že bojim Skarenj gospoda urednikoviča, s katerimi striže predolge dopise. Zato bodi za danes dovolj 1 A mi mladi gremo in bomo šli tudi v prihodnje naprej!
Iz Dobja pri Planini. Blagovolite, gospod urednik, sprejeti od nas kmetov zopet nekoliko vrstic. Kar se tiče letine, smo bili letos ž njo deloma zadovoljni, deloma nezadovoljni. Spomladanski sneg in mraz nam je naredil ogromno škode na sadju, poletna toča in jesenski mraz pa na poljskih pridelkih. No, za silo se bode že živelo; — toda treba bode rabiti «te» male zobe in mali želodec, večje pa obesiti na klin. — Še nekaj! Dne 10. septembra t. 1. prignalo se je na tukajšnji živinski sejem 1496 glav goveje živine in je bila kupčija prav živahna; tak6, da je bil skoraj vsak zadovoljen. Prignalo se je toliko lepe živine, da se je bilo čuditi, kako so kmetje v našem kraju obrnili toliko pozornost na živinorejo. Kmetje, le tako naprej! Skušajte, da bodete imeli samo dobro pleme in da bodete drugikrat tudi prignali mnogo živine, posebno volov in lepih krav na sejem. Kupci so se že oglasili od blizu in daleč, kateri nameravajo naše sejme obiskati, zato utegne biti kupčija prav dobra. — Tudi se je z dne 15. novembra t. I. v Dobju, v novi hiši bivšega Matija Pipinič, ustanovila narodna trgovina z mešanim blagom. Ljudstvo se na to opozarja, da jo kar mogoče obiskuje
k” 8vo” Starega slovenske8a gesla «Svoji
Od. Sotle. Stari ljudje hvalijo stare čase ter se ne morejo sprijazniti z novej-
šimi, rekoč, da je sedaj vse slabejSe. Gotovo imajo prav v marsičem, posebno pa, kar se dandanes prave narodne odločnosti tiče. Ta gre posebno rada v izgubo pri istih, ki pridejo v ožjo dotiko s »Štajercem*, »Rodoljubom*, »Sl. Narodom*. Ta bolezen se posebno kaže pri vsakratnih volitvah. Kakšna neodločnost in cincanje na vse strani pri mnogih volilnih možeh! In tudi naslednje je neodločnost: Jaz na pr. za svojo osebo ne vem, kaj bi počel, da bi mene »Štajerc« priporočil za kandidata! Noč in dan bi tistega nesramneža iskal, ki mi je tako skušal pošteno ime vzeti, in bi. ga magari iz Brežic ali Kapel za uSesa vlekel v Ptuj, da tam svojo nesramno predrznost prekliče. Dosedaj Se nisem nikjer čital, da bi bil kje g. Janežič javno v listih protestiral. Ptujski list je prinesel celo zahvalno izjavo s podpisom Janežičevim, in čeprav mnogi mislijo, da g. Janežič ni zahvale poslal onemu listu, še vendar nič ne stori! Bomo videli, kam bomo s tako neodločnostjo prišli. — Ce je človek veliko let vedno volilni mož in mora v Brežice k volitvam, se spozna tam z marsikaterim poštenim možem iz drugih krajev. Letos sem pa pogrešal veliko ljubih znancev, posebno iz brežiške okolice, Globokega itd. Moj Bog, da samo to zadnjo občino omenim, kakšni so bili svoje dni tam izvrstni korenjaki za volilne može, sedaj pa taki ljudje, ki se dajo od drugih voditi! In župan iz Rojsne, kako jo jo popihal iz straha pred brihtnimi (!) Kapelčani!
Imenovanje. Živinozdravnik g. Anton Slivnik je imenovan veterinarskim asistentom za KoroSko.
Novo življenje na Koroškem ? Kakor se vidi, so zadnje ponesrečene volitve na Koroškem vzbudile iskrico še tlečega domoljubja med koroškimi Slovenci. Dne 27. novembra je sklical g. Podgorc v Celovec zaupni shod narodnih Slovencev na posvetovanje o organizaciji. Vrli Slovenci, naprej za narodno organizacijo! Nesrečni izid volitve naj nas ne potere, temveč naj nas navduši, naj nam bo v poduk, da se borimo naprej, da popravimo, kar smo zagrešili.
Koroške novice. Prestavljen je okr. zdravnik gosp. dr. Schlauf iz Celovca v Velikovec. — Učitelj Bohatta je prestavljen iz Škofič v Grebinj. — V Smerčah ob Žili so dobili poštno oddajnico, ki je v zvezi s pošto v Cajni. — Prestavljeni so gg.: deželne vlade tajnik, g. pl. Benz-Albkron, k okrajnemu glavarstvu v Beljak; nadkomisar R. pl. Ott iz Velikovca k okrajnemu glavarstvu v Celovec; okr. komisar Leo pl. Lazarini iz Volšberge v Velikovec, — Za učiteljico v Št. Jakobu v Rožu je imenovana gdč. Olga Šivic.
Kako lažejo! V nemškem časniku »Bauern Zeitung*, ki je v sorodstvu s »Štajercem*, je 20. novembra zagledal beli dan dopis iz Brda na Žili ter nesramno lagal, da so se na »klerikalni* strani glasi kupovali z žganjem, in da bi moralo, ko bi ljudstvo ne bilo tako pametno, plesati po piščalkah, ki so v Mostčh narejene. Res je pa ravno nasprotno. Liberalci sami so ponujali žganje, in nekemu pastirju so obljubili eno krono več, če voli ž njimi. Nekatere svojih usmiljenja vrednih privržencev so nahujskali tako, da je prišlo skoraj do pretepa. Res ža-
lostna in slaba reč, da se morajo neiĐ' čurčki in liberalci braniti samo še z lažmi’ Nesreča v Obrab. Dne 1. novembra) na dan vseh svetnikov, se je zgodila Prl nas nesreča. 18 letni fant Mat. Marole ie bil v gostilni pri Kilanu od nekega Italjan8 pahnjen in težko ranjen. Govori se, da ie to storil brez tehtnega povoda. Ranjeneg8 fanta so prepeljali v bolnišnico, Italjan P8 je orožniku ušel in dozdaj ga še nimaj0. Iz Doberlavasi. Ker mi za »Štajerca’ nimamo niti vinarja, zato si menda m>s!! ta kljukee, da sme o nas lagati. V zadnj1 štev. 23 piše, da smo mi g. Podgorca n8 shodu v Kokji s poleni nagnali. 0 11 nesramnež in obrekovalec, ki misliš, ker je Doberlavas precej daleč od tvojeg8 smrdljivega gnjezda, potem že smeš pis8“! o nas največje neresnice. Ni res, da b> bili mi kmetje g. Podgorca s poleni °8' gnali, pač pa so ga hoteli tvoji omikani {’) častilci z repo nasititi, med njimi tuC" taki, ki po zimi še dostikrat repe 116 bodo imeli. Res pa je, da bi bili v ra*' burjenosti tvoje pristaše pošteno namlati'1) ako bi se ne bili kmalu pobrali iz Koki8; Res je tudi, da med onimi razgrajale! bilo ne enega kmeta; saj bi se tudi vsak sramoval s takimi volkovi tuliti. Mi vem°> da ima g. Podgorc srce za kmeta in d8 nam hoče pomagati, in zato smo mu m8, pokazali svoje zaupanje, ker je dobil Pr' nas 80 glasov, — največ izmed vse1, občin. Torej »Štajerc«, če imaš še k8l vesti in poštenja, popravi tisto neresnic0’ ob enem si pa prepovemo čisto odločn°> da bi nas ti hvalil. Ako nas ti hyal> ’ tako smatramo mi to za razžaljenje in * nečast. — Trije kmetje v imenu mnog1*1: Za slovensko šolo v Veliko ven Znano vam je, dragi čitatelji «Našeg8 Doma*, da imamo v Velikovcu na» »Narodno šolo*, katero obiskuje 21 otrok. Večina teh otrok je ubožnih rišev. Zima je, sneg debel, mraz pritisk^ vedno silneje in silneje. Komu se ® smilijo ubogi, mali otroci, ki morajo, slab
obuti in oblečeni, v ostrem mrazu it' šolo, da si izobrazijo bistre glavice. kvaterno sredo, dne 17. decembra t. ” se bo vršila v naši šoli običajna s ta ^ nostna božičnica. Ce pomisl'j® j na kakem stališču stojimo v tužnem rotanu, ter če imamo količkaj usmiljeno src za ubogo zmrazujočo deco, darujmo ys8 po svoji moči. Ne smemo spregledati, 8 bi ti otroci lahko zahajali v nemške šd.’ kjer se jim vse da, da bi jim le zamorl slovensko čustvo. To nas mora vendar g8, niti, da naša srca ne bodo okamenela. Dar° j se sprejemajo v denarju in v blagu. Tu8 ponošena obleka se radostno sprejet Obračamo se torej do vseh rodoljubov P. Slovenskem ter prosimo z ubogimi otr° , vred: »Usmilite se nas vsaj vi, roddl80 slovenski!* Prispevki se naj blagovobl poslati na »Vodstvo Narodne šo1 vVelikovcu.*
Samomor v Gospisveti. V p«te. ^ 14. min. m. nakladal je sin posestni Steinerja iz Poreč na Gori mleko za m kamo. V tem trenutku pa prisopiha vlak, zažvižga, a tega žvižga se je vprež8 . konj prestrašil, zdirjal proti železnični P^j predrl pregrajo in skočil pod predzad^ voz osebnega vlaka. Konec je bil konjska smrt, droben voz in cinaste P sode za mleko vse razbite. Sreča v n. sreči je bila, da konj ni skočil pred str Zatorej: Pri konjih previdnost.

Smrt v Grebinju. Pred kratkim je jj1 »vet zapustil blagoduSni gospod Fran erzog( starejši, praktični zdravnik. Do-Jgel je 81. leto svoje starosti in je mirno aspal, ko ga je zadel mrtvoud na mož-«anih. Skoraj 50 let je služboval kot pravnik, in sicer dve leti na Bistrici v o4ni dolini, eno leto v Velikovcu in P°tem se je preselil 1. 1856. v Grebinj, Pr je vestno in neumorno spolnoval ?v.0ie dolžnosti kot zdravnik. Njemu je l*° vse jedno, je li bil begat ali reven; PnSel je takoj in rad k bolnikom, jih je lUbeznjivo tolažil in zahteval kaj skromno P'ačo. Bil je rajni blagoduSen, značajen in eutrudljiv. Še zadnja leta je rad doma Miniral; ker pa je čisto oglušil, moral }e opustiti zdravljenje. Za svoje velike ^sluge je	ziati zasiužni križec in
Pčina Grebinjska ga je izvolila častnim Pianom. Spoštoval ga je vsak, ki ga je P°2nal. Naj blagi gospod v miru počiva! I Nesreča na železnici. Med Beljakom j! St. Rupertom je vlak povozil žolez-J^ega paznika Wuhererja, ki je bil na ^^tu mrtev.
* * *
I Šaljivi tatovi. Kakor sem slišal, se P nedavno, ne vem ali v Čakovcu ali v l'I°ku, dogodila tatvina, ki je gospodarja amega spravila v smeh. Tatovi so prišli
Po
noči v gosi n jak kmeta Kosa ter mu
Unesli vse goske, samo enega gosaka so PUstili. Temu gosaku so populili vse perje ,a vratu ter mu nanj obesili listek s sle-e^ina napisom:
Dobro jutro, gospod Kos, ste-li obuti ali bos?
V tej noči so moje žene vse na ražnju že pečen«!
S tem listkom je primarširal v jutro «()sak na dvorišče ter s svojim gaganjem ai!nanil gospodarju, kaki gostje so bili P° noči na obisku.
j Vesten uradnik. V neki pisarni je slalo veliko uradnikov. Naenkrat se za-ilSi vojaška godba; uradniki skočijo ov*Sko in hite k oknom. Samo jeden je na svojem sedežu in delal naprej. jft° se ie gospodu tako dopadlo, da mu * zvišal mesečno plačo za 20 kron. Ko je blagajnik izplačeval, pa ga vendarle sPraša, kako to, da je mogel toli zatajiti Vojo radovednost ter ni šel z drugimi j^®d k oknu. «Veste», je dejal pohvaljeni ti ..0^^ar°vani pisar, »jaz slabo slišim, ni godbe takrat nisem slišal!» im Zdravljena žaba. Nek gospod, z V P.n°m Lipert pri Berolinu je imel pred » i mi leti rego ali žabico, ki se mu je Pek priliubila- Nesreča je hotela, da je ji lepega dneva ta žabica šla s svo-:	gospodom na sprehod. Med potoma
^ Po neprevidnosti stopil Lipert na njo, živp6 ”ežn‘ trebušček počil. Ker še je bilo Živi!?0*6 v nib prinesel jo je gospod na v ^zdravniško Solo v Berolin, kjer se je držM nici .Posrečil° zelenega suknjača ob-zagi| Pri življenju. Rana se je pravilno U a 111 hitro celila. Svojo nagnjenje in ^akf0^- pa i® kazala svojemu lečitelju. le n	se ie t* kie Pokazal, legla se
ranPat^etna živalica na hrbet in kazala ji da jo namaže z zdravilnim mazilom. Nerugk j ^°P0V — mrtev. V Essen na tov^m je umri nagie smrti največji KruDhar’ ki je vlival topove za vse države, 1805 . pryi bogataš v Nemčiji. V letu kaf6 uslužbenib 40,000 delavcev, tere je dobro skrbel. Zadela ga je j
kap v 49. letu njegovega življenja, ki je nastopila radi razburjenja, ker so ga socijalni demokratje po krivem dolžili nekakih pregreh.
Kako umirajo liberalci na Francoskem. V tej državi se je letos vnel boj proti veri sploh in proti redovnikom 1 posebej. Ta boj je začela Waldeck-Rous-seauova vlada in poostrila Combesova vlada. Čudno, da mnogi liberalci divjajo le, dokler so zdravi. Kakor hitro se bliža smrt, začnejo drugače. Tako je na pr. ravnal Demagny, desna roka Waldeckova, ki je pred kratkim umrl. Pred smrtjo se je dal prevideti s sv. zakramenti in priporočal znancem, da naj skrbijo za krščansko vzgojo otrok. Drugi liberalec, dr. Kamil Morel, ki je bil župan v mestu Ony, kjer je tako rad prepovedoval katoliške sprevode, je poklical pred smrtjo duhovnika in je spokorno umrl. Smrt je najboljši zdravnik za liberalce. V antiklerikalizmu se lahko živi, toda tukaj se dobi prav slabo priporočilo za večnost.
Nevesta se mu je odpovedala. V Berolinu sta se pripeljala k civilni poroki dva zaročenca. Ko je nevesta izstopila iz voza, je po neprevidnosti stopila ženinu na nogo. Ženin je izrekel grdo psovko, na kar mu je nevesta izjavila, da je v tem spoznala njegov prav značaj ter da se ne poroči ž njim. Pregovoriti se ni dala.
Huda žena. V amerikanskem mestu Ottumvvi je John Krebs polil svojo ženo z vodo, ker ni hotela ustati iz postelje, da mu priredi zajutrek. To pa je ženo tako razkačilo, da je planila kviško, pograbila puško in ubila moža.
Sina umoril. Ogrski listi javljajo iz Loče: Tovarniški delavec I. je prišel nekoliko vinjen domov, kjer se je začel prepirati s svojo ženo. Ta poslednja ga je tako razdražila s svojo jezikavostjo, da je šel z nožem nad njo. Ko je postal prepir vedno nevarnejši, pa se je vrgel med prepirajoča se njiju 16 letni sin, da bi pomagal materi. V hipu pa mu je stari Urban zasadil nož v prsa s tako silo, da se je mladenič mrtev zgrudil na tla. Morilca so prijeli.
Kača v želodcu. Štiriletni fant hi-šarja v alsaško-lotrinski občini Winkel je zelo trpel. Trebuh je očividno rastel in kazala se je pri njem posebna slast do jedi. Kljub temu ni bil — razim trebuha — debeljejši, ampak videlo se je, da hira. Fant je nemirno spal, težko dihal, in sta-riši so se bali, da se bo zadušil. Nekega jutra, ko so pristopili k postelji tega otroka, so se ustrašili, ko so videli poleg njega kačo 30 cm dolgo, ki je fantu prišla iz ust. Od tega časa se je vrnilo zdravje, trebuh je bil normalen in fant se je dobro počutil. Sodi se, da je kača prišla v želodec z vodo. Ta slučaj je sicer čuden, pa ni edini v tej vrsti. Pred letom je bil v pariškem zavodu «maison sante* operiran neki fant 14 let star, ki je imel v želodcu kačo od devetega leta.
Otroška ljubezen. V vasi Visa na Češkem so je žena nekega železniškega uslužbenca tako ožgala, da bi ji mogli zdravniki zaceliti rane le s kožo drugega zdravega človeka. Njena hči si je pustila potegniti kožo z desne roke, da je tako materi pomagala k ozdravljenju.
Strašen način smrti. V Lenoxvilu so nekega zamorca, ki je umoril neko belo žensko, privezali na mrtvo truplo in ga tako pustili tri dni, da je nanj prive-
zano truplo gnjilo. Zamorec je v tem položaju zblaznel. Na to so ga ustrelili. Grozovita ljudska sodba, ki ne pozna mej.
102 leti i ob krompirju in polenti. V Vestinu v Italiji živi 1021etna kmetica, ki še sedaj opravlja lažja poljska dela in hodi v gozd po drva. Od mladosti se živi samo s polento, krompirjem in sočivjem.
Sovražniki mladine.
Piše Ivan Kavenski.
Bilo je nekega jesenskega jutra. Solnce je ravnokar pozlatilo s svojimi žarki vrhunce gor in pri župni cerkvi je odzvonilo Ave Marijo.
V majhni sobici sedela je Matejnikova Anica in pletla šopek iz dišečih, poznojesenskih cvetic in rožmarina.
Bila je ta Anica krasno dekle in jedina hčerka tamošnjega najbogatejšega kmeta. Vkljub vsemu temu je bila vendar ponižna in pobožna. Vsakemu je privoščila dobro besedo, bodisi bogat ali siromak. Čeravno je imela še komaj osemnajst let, so se vendar oglašali dan za dnevom bogati snubači. Pa ona jih je zavrnila, rekoč: »Sedaj sem še premlada, počakala bom še nekoliko let.» —
Ravno je dokončala šopek, pogledala na uro in vzdihnila: »Saj bi že moral biti tukaj, pride gotovo. Morda ga danes zadnjikrat vidim ...» In pri tej misli se ji je bridko storilo. Solze so ji začele kapati kakor biseri na šopek.
Hitro si je obrisala solze, ker zunaj so se začuli koraki, in v sobo stopi zal mladenič kakih dvajsetih let. Bil je to Jernejev France, sin premožnega posestnika. Bil je izobražen mladenič in pobožen.
Danes se je moral France posloviti od doma ter iti k vojakom. Zato je prišel po šopek k Anici, s katero sta si že od nekdaj prijatelja. Segla sta si v roki, obljubila si, da ostaneta zvesta drug drugemu in Anica mu je voščila srečno pot.
Šopek je dal za klobuk in urnih korakov je odšel, da ne bi kazal prevelike žalosti zaradi ločitve od Anice.
Nekoliko trenotkov potem šel je France proti bližnji postaji, da se odpelje s prvim vlakom k svojemu polku.
Anica je gledala skozi okno za njim. Pa pri tem pogledu se ji je milo storilo. Zakrila si je lice s predpasnikom in milo zajokala. Slutnja jej je pravila, da ga vidi sedaj zadnjikrat.
Obrisala si je solze ter se nasmejala. »E, kaj sem tako...?* Pa pri srcu ji vedno nekaj pravi: »Zadnjikrat, zadnjikrat ...» In zopet si je zakrila lice in bridko zaplakala.
♦
* *
Minula je jesen in zima, prišla je vesela pomlad. France je bil jeden izmed najizvrstnejših vojakov ter v kratkem času postal desetnik. Vsi vojaki so ga spoštovali in tudi pri častnikih je imel veljavo. Velikokrat si je zmislil na dom in na Anico ter ji mnogokrat pisal. Posebno vesel je pa bil, kadar je od nje kako pismo dobil.
Ob nedeljah in praznikih bil je vsikdar pri sv. maši in pridigi. Včasi se je šel tudi okrepčat v gostilno, ker je imel denarja ter si lahko privoščil kak priboljšek.
V	tej gostilni, kamor je začel France zahajati, zbiralo se je veliko brezverske svojadi. Tudi brezverskih časnikov je bilo na razpolago. Francetu je ta družba iz početka presedala; časnike je le bral, da bi izvedel kaj novic.
Pa čim dalje je zahajal v to družbo ter čital te brezverske časnike, tem bolj se je nagibal na slabo stran. Gez nekoliko časa postal je celo hujši, kakor kateri drugi.
Namesto da bi zahajal ob nedeljah v cerkev, razgrajal je po gostilnah. Proti vojakom je postal nevljuden in surov. Zato ga tudi niso več spoštovali, temveč celo črtili.
V	tej gostilni je bila natakarica, ki se je Francetu posebno prilizovala. Ker je bil ta že celo popačen, začel je ljubavno razmerje ž njo; na Anico pa, s katero sta si zvestobo obljubila, je čisto pozabil.
V	to gostilno zahajal je tudi neki četnik od dragoncev, s katerim se je natakarica čez nekoliko časa spoznala, Franceta pa opustila. To je Franceta zelo jezilo in vedno si je mislil, kako bi tega četnika spravil s poti.
Nekega dne, ko je šel France od patrolje, sprehajala sta se za ovinkom četnik in natakarica.
France to videvši, stiska od jeze roke ter ne ve, kaj bi začel. Hudobec mu vedno šepeta na uho: »Maščuj se; zakaj pa imaš puško!* France kakor divji, sname puško s hrbta. Roki sta se mu tresli in vest se mu je začela oglašati. Pa hudobec, ki ga je že imel vsega v verigah, premagal je glas vesti. Puška poči. Četnik in natakarica padeta, zadeta od kroglje.
Kakor blazen, beži France čez polje in vest mu očita, kaj je storil. Pred seboj je vedno videl nesrečno žrtev in nečastno smrt, katera ga čaka.
Ko je pribežal v mraku do reke, zašepeče mu hudobec: »Umori se; zakaj bi se dal prijeti in nesramno umoriti 1»
Že je mislil skočiti v reko ter končati svoje življenje. Pa vest se mu oglasi in pravi: »Ne umori svoje duše!* Zmagal je glas vesti. France se spomni svojih prejšnjih let in Anice ... Grozen kes se ga poloti in milo zajoka.
Sklenil se je po dne skrivati in ponoči pa potovati, da še bi vsaj enkrat videl svoj domači kraj, in potem se rad izroči roki pravice.
*
* *
V Francetovi domači vasi bilo še je vse po starem. Anica bila je vedno pridna in vesela. Večkrat si je zmislila na Franceta ter prosila Boga, da bi ga obvaroval slabih potov. Vsikdar je z velikim veseljem prečitala pismo, katerega je dobila od njega. Pa pisma so začela vedno redkeje prihajati in naenkrat čisto ponehajo. Anico je navdajala slutnja, da je France zašel na kriva pota. Pa tega si skoraj o njem ni mogla misliti.
Bilo je neko popoldne. Pri Matej-nikovih so ravno odjužinali in Anica je čitala neko povestico iz novega katoliško-narodnega lista. Oče in mati sta jo poslušala.
V veži se začu jejo koraki in v sobo stopi pismonoša. Prinesel je pismo, katerega Anica z veseljem pograbi. Na pe-čalu se je videlo, da je iz mesta, kjer je bil France pri vojakih.
izdajatelj in založnik kat. tisk. društvo.
Odprla je pismo in čitala. Pa pri čitanju vedno bolj resna postaja in naenkrat obledi. »Jezus, Marija —», vsklikne in nezavestna se zgrudi na tla.
V	pismu je bilo vse do pičice naznanjeno o Francetovi slabi tovaršiji in o zločinu, katerega je storil.
Anica se je kmalo zavedla, pa tožila je, da jo nekaj boli v prsih in pri srcu. Morala se je vleči.
Ta Anična bolezen ni malo potrla njene stariše. Hitro so poslali po zdravnika. Zdravnik je majal z ramami ter vprašal za vzrok bolezni. In ko je tega izvedel, dejal je odločno: »Za to bolezen ni zdravila.«
*
* *
Približala se je jesen. Solnce je zašlo za goro in pri župni cerkvi je odzvonilo Ave Marijo. Perice pri vaškem potoku naložile so si perilo ter druga drugi voščile lahko noč, ker mrak je vlegel že na zemljo.
Po stranski poti proti Matejnikovim je tihotapil Jernejev France, kateri je po mnogih težavah prišel v domačo vas, da še bi vsaj enkrat videl svoje domače.
V	Sadovniku se nasloni na drevo ter premišljuje, kako bi mogel videti na skrivnem Anico, da bi ona tega ne opazila.
Iz te zamišljenosti prebudč ga zvonovi župne cerkve s svojimi milodonečimi glasovi, ki pojo nekomu mrtvaško pesem.
France se zgane in strepeta po vsem životu, ne vedoč, zakaj. Zdi se mu, kakor da bi mu nekaj na uho reklo: »Nesrečnež, žive ne boš videl nikdar večl*
Ves preplašen pride France do hiše ter se tiho splazi v sobo. Pa komaj odpre hišna vrata, zagleda žalosten prizor.
Na mrtvaškem odru med venci je ležala Anica, katere snežnobeli obraz so razsvetljevale goreče sveče.
Kakor okamenel stoji France ter gleda ta prizor. Noge se mu začnejo šibiti. Solze
se mu vlijejo iz očij. »Anica, jaz-------»,
vzklikne čez nekoliko časa in nezaveden se zgrudi na tla.
Prenesli so ga domov v posteljo, močili ga z mrzlo vodo in posrečilo se jim je spraviti ga k zavesti. Poslali so po mašnika, kateri ga je previdel s svetimi zakramenti.
In kmalo potem peli so zvonovi tudi Francetu mrtvaško pesem. — Drugo jutro so prišli orožniki iskat Franceta, pa našli so mrliča. — In kdo je bil temu kriv? Slaba tovaršija in slabi časniki so ga spravili tako daleč!
Važno za božič!
Čeravno se je moka že pred enim mescem dražila, zamorom še vendar prodajati vsled ugodocg 1 nakupa
; najboljšo ogrsko pšenično moko 1 k«
14 kr., ako se vzame cela vreča, pride 1 kg u
13V, kr.;	M
! dobro In sladko moko za kruh 1 kg od »
j naprej;	26 lO"8
dobro moko za svlpje, 1 kg po 5 in 6 kr.; kavo, jako lepo, nebarvano ’/» kg 25 kr.; petrolej 1 liter 16 kr., 5 litrov 75 kr.; sladkor v gruči 1 kg 44 kr.; milo „Schicbt" 1 komad 15 kr.; sveče, 6 ali 8 v zavoju samo 38 kr.;	,e
rozine, suhe jagode, cibebe, suhe slive in brus i zelo lepe in jako po ceni.	,
Drože (germ) eden zavitek samo 28 Prodajam tudi veliko bolj po ceni kakor drug plskre in ponve Iz pločevine.
V	spomladi bodem prodajal popolnoma svi-semena od svetovno znane tvrdke „Mautner".
V	obilna naročila se priporoča
»J. Sirk prej Holasek v Maribor«' Grlavtvi trg — rotovž* (
Hupiijem tudi fižol, ar?]* In ov«*s gio nnjlioljšlli cenah«
Jožef UllagO)!
tratina i Minfalimii llajm t Marii*11'
Tegetthoff-ova ulica priporoča svojo veliko in raznovrs^ zalogo manufakturnega blaga, platu*| in sukna, posebno lepo izbirko suk11 za možke in ženske obleke po 11 nižji ceni, ter odeje in perilo lastne# is 26—15	izdelka._____ ^
*##**#**#**####
Najbopianajcenep
URE
se dobe pri
T. Fehrenbacb,
urarju in optikarju v Mariboru, gosp^* ulica št. 26 in dravska ulica št. ^ Niklaste ure od	2 gld.	50	kr.	napr®!’
srebrne ure *	4	»	—	»
ure budilnice »	1	»	50	*	*
stenske ure »	2	»	—	»	»
očala	»	—	»	30	»	»	t0.
Daljnogledi, zlatnina in srebrnina P° i varniški ceni.	25 ®
Nloštne vage iz KlosterneuburjF'
XKX*ftK*KKXKtt**?
Ustnica uredništva.
Iz Savinjske doline. Neverno, koga mislite, in istotako bi se godilo tudi našim čitateljem, kajti Savinjska dolina je velika. — Sv. Jurij ob Ščavnici. Sprejeli,, a za to številko prepozno 1 Bog in domovina I — Žiče. Hvala, mogoče da prihodnjič uporabimo! Mladeniški pozdravi — Slov. Bistrica. Hvala Vam vsem, ki ste se podpisale, za pozdrav ! Le vrlo naprej 1 — Ciril Z d e n š k i. Pride ob svojem času. — S v. Križ pri Ljutomeru. Dopisov brez podpisov ne spre-jemamol — Kozjanski n o vi čar. Vse predolgo! Kako pa naj spravimo tako velike stvari v tako majhen list?l — Mladenič na Planini. Kakor vidite, že imamo jeden dopis iz Planine. Prosimo Vas za drugikrat dopisov 1 — Naročnik v Gr lovi. Ne moremo prej soditi, predno nimamo vsega v rokah. Prosimo torej! — Sv. Marjeta ob Pesnici. O priliki porabimo. Pozdravljeni nam! — Dekleta iz Dravskega polja. Zakaj brez podpisov? Mogoče, da kaj uporabimo!
Odgovorni urednik F,dv. Jonas.
Slovenska delavnica
Honrisd Ska^*
St. Ulrich—Groden Tirol j
se priporoča 28 1 *,
za izdelovanje vseh cerkvenih nih del n. p. svetnikov, križev, jev, prižnic, križevih potov
Fot( grafije, načrti, spričevala na zahte^/
Slovenci!
Spominjajte se ob vsaki pril’
družbe sv. Cirila in Metod^j
'	Tisk tiskarne sr. ^