Let« XVII.
V Celju, dne 6. februarja 1SU7.
Štev. 1«.
DOMOVINA
UredaHtve je na SchiUeijevi cesti M. S. — Dopise blagovolite fraa-kirati. r okopi« 1 ae ae vrstijo.	Iskala trikrat na teden, vsak nnadeljek, »rede in metek ter velja za Avstrijo in Nem*Ho 12 kron. pol leta 6 kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in drufre dežele toliko vet. kolikor zna>a poštnina, namrr/: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naaočnina ae pošilja upravništvu. plataje ae vnaprej.	se plačuje od vsake pettt-vrste po 'JO vinarjev sa vsakokrat: za vetje inserate in mnogokratno Inserirmaje znaten popust.
	nina priloga nttovansid TsKni	k«.
Pred volilnim bojem.
Prevaža« doba ae je začela z dovršitvijo volilne reforme ne le za celo Avstrijo sploh, ampak posebno za nas štajerske Slovence tndi vuled nstanovljenja nove stranke. To dejstvo se mi zdi tako dalekosežnega pomena, preobrat v našem političnem življenju tako markanten. da bo zgodovinar nehote moral tukaj postati in pričeti z letom 1907 — novo dobo! Tiste sloge, za katero se je tekom let toliko žrtvovalo, od leta 1!H>7 naprej ni in ne bo več: s tem dejstvom mora računati naša javnost, in se torej ne gre več za .ali", ampak samo .kako" se bomo borili, da nas posledice tega boja ne bodo narouno oslabile, ampak da si ojačimo moči iu jih koncentrnjemo v mogočno ialango za skupni boj proti skupnemu nasprotniku — Nemcu. To pa je vprašanje, o kojem morajo biti edine pred vsem vse narodne stranke. ..Salus omnium — suprema lez" — pribiti se mora načelo, da stranka, ki onemogočuje skupno delovanje v skupnih zadevah, ki stavi strankarske interese nad obče narodne, nima več pravice zvati se .narodno" l Da se izognem nepotrebni polemiki, omenjam, da ne mislim ne braniti ue napadati te ali one stranke: moje osebno prepričanje mi ne brani imenovati narodnjaka tistega, in le tistega, kdor dela
narodu v korist!!
Je li za nas sloga k skupnemu boju potrebna — o tem ne more dvomiti nihče, kdor Ijnbi svoj narod. Vendar omeujam to. kar je pisala lani .N. Kr. Fresse" z ozirom na volilno reformo: .Kes je. da ima nekaj slo-
veuskih volilnih okrajev v primeri z nemškimi 2 do 3krat več prebivalcev: po narodnosti tndi davno ni vse nemško, kar pripade nemškim okrajem. Pri sestavi volilne reforme se na to prav nič ni oziralo, ker se sme po pravici zahtevati od vsake narodnosti, da obrani svoj narod iz svoj? moči-, (.ans sich selbst" .N. Fr. Presse" od 20. novembra 1906.) Črno na belem priznava torej nasprotnik sam krivico, nam prizadeto, ali dobrosrčno nam zaeno svetuje, kaj nam je storiti, da se rešimo. daje nam v roko meč. da se branimo, in mi naj to grenko dobroto odklanjamo? Ni li to glasen apel ravno za nas Štajerce, sicer bridek, a resnici odgovarjajoč: dovolimo vam. ohraniti se. ampak s trudom si morate pridobiti svoj obstoj, dokazati v boju. da ste ga vredni: meč pa. ki vam ga dajemo, je organizacija in koncentracija vseh vaših sil proti nam. — To naj b«> resen opomin za tiste .narodnjake", ki za skupno akcijo ali nimajo smisla in se ji zoperstavljajo. ali pa niso dovolj narodni.
Dosledno bi bilo. da si mi. ki vse. kar je slabega, tako radi vsprejemamo. prisvojimo tudi ono dobro, ki nain je nasprotnik direktno ali indirektno po-.nuja. Prednjačijo nam sedaj Čehi. Poljaki in Nemci Politični nasprotniki kujejo kompromise, da omogočijo miren socijalen razvoj sosednih narodov, narodni borilci pa se združujejo v obrambo svojih nacijonalnih interesov. Zgledov in pozivov torej dovolj, da se i mi Štajerci lotimo tega za nas neizogibno i potrebnega dela mnogo intenzivnejše iu z večjo energijo in — požrtvovalnostjo. ko doslej. Pa kaj pravim .do-
slej ?" Kdor čita poročilo o .narodnem svetu*. si mora mialiti. da se tudi iz tega za nas vitalnega vprašanja ne bo izkuhalo ničesar. Seveda, med seboj smo trdobučni do skrajnosti, proti tujeu pa ponižni in hlapčevski, da je človeka sram. Ali piškavi narodnjaki, ali slabi politiki — oboje je isto zlo. Tako si na pošten način ne morem tolmačiti, kako st-ankarsko zaslepljen mora biti človek ali časopis, ki sa nič in zopet nič napada podjetja zgolj socijalnega namena in pomena za nas vse. koja podpiiati in ne podirati je dolžnost našega organizatoričnega delovanja.
„Ločeno marširati. a skupno se boriti", je edino prava in potrebna taktika. Ker pa je le pretežavno združiti razburjene duhove k složnemu delu. treba je tudi tuknj predpogojev! Nevtralen biti sredi boja. je težko, skoraj nemogoče, a pravičen biti tudi napram nasprotniku, to je ne le mogoče, ampak neobhodno potrebno v pošteni politiki. Nepravična je trditev, liberalec je brezvercu. ravno tako kakor: klerikalec ne more biti naroden: bodimo pravični in priznavajmo. da je naroden tisti, ki za narod dela in iz ljubezni do njega. Potrebno je. da ostanejo med nami elementi. k* mimo in treznim očesom razmotrivajo položaj, pomirjajo duhove. Li jih strankarska strast često tako oslepi, da zgube smisel za poštenost in za pravičnost.
Poslužujmo se torej le poštenih sredstev, večja bo nasa moralna moč. kakor je nam daje še toliko ne|»oštenih zmag! V stran vso hinavsko, nečastno in uemoralno. olikanr-a nevredno politiko: bojujmo se častno in pošteno, ohranimo si roke čiste in nastopajmo
tako. da se bomo kot nasprotniki spoštovali: le takemn nasprotniku se poda roko v spravo ali združenje k skupnemu boju. ko to trenotek zahteva. Za tako sodelovanje morale bi biti pa slovenske narodne stranke vedno pripravljene, kajti nemt1 narodne stranke stoje že takorekoč v tesno sklenjenih četah nam nasproti, vodi je le ena volja in ena misel: ohraniti vse. kai drže v svoji moči in spraviti pod svojo oblast vse. kar jim še ni pokorno.
Bode li naša defenziva krepka in dovolj dobro organizovana. da se v brani tej mogočoi nemški ofenzivi? Na to vprašanje dobimo morda kmalu odgovor.
K 7. svečanu.
(Tui i ieUk.)
Z bodočimi volitvami po novi že veljavni volilni postavi za državni zbor se bo isti ne le pomnožil, marveč tudi glede sedanjih poslancev zelo spremenil. Tako se trdi in to opravičeno, da komaj tretjina sedanjih poslancev zopet zasede stole zbornice, vsi drugi ne več. Nekateri prostovoljno ne bodo več kandidirali: drugi, v svoji modrosti videč neizogiben poraz, navidezno radovoljno ne bodo vstopali v volilni boj: tretji, trdovratni dobili bodo pa od voiilcev nepreklicni „mene tekel". Kaj kanijo naši dosedanji štajerski slovenski poslanci, se še ne ve. Sploh je med nami glede kandidatur vse nekako bajno in tajno. Tipalke na delu! Kar se v jednih novinab o tem piše. se kar v drugih dementira. Dne 7. t. m. se pa v Mariboru zbere malo število izvoljencev izmed mnogo
LISJEK.
Pijančevanje škoduje zdravju.
iVdavaaje n« antialkobolftkem »bodo <ia<- JT. auuarja 1SK)7 v .Narodnem domu* » Olja. lioforil g. dr. A«U« Sctoma*.
'Dalje.)
Nekateri raste alkohol radi tega. ker debeli. In pivovarji so zelo ponosni na svoje trebušne reklame, druge ljudi kakor šnopsarje pa alkohol tako zdela, da jih konečno ni druzega kot kost in koža. Zakaj? Odgovor in pojasnilo v to je sledeče: Skraja alkohol redi in dela preveč masti, ki se nabere pod trebuftno kožo in drugod — pozneje pa začne razjedati notrauje organe, kakor srce. jetra, ledvice, mož-ganine mrene, pljuča in želodec. In ker ti organi sedaj ne delujejo več dobro, posebno ker je želodec že ves izžgan in človek ne more več prebav-
Ijati, se človek začne slabo rediti in mast. ki je je imel poprej preveč, sčasoma zgine iz telesa. Tako. da človek postane suh ali kumarn.
Kako alkohol razjeda notranje organe sem sam videl pri premnogih slučajih, ko sera prisosto"al raziele-senju mrličev. ki so bili alkoholisti. Spominjam se ravno enega slučaja, ko je imel dotični mrtvec srce komaj tako veliko kot je jabelko. »ločim je zdravo srce tako veliko kot otroška glava, včasih pa še večje. In kolega zdravnik, ki je bil prisoten je takrat pripomnil v ftali: „Ta človek pa je bil gotovo jako predrzen". .Zakaj?" ga začudeno Vprašam. .No." odvrne mi kolega, -ker se je upal s tako malim srcem tako dolgo živeti". Človeško srce. o katerem pravi pesnik, da je .sveta stvar", v istini ni druzega nego kos mesa. In vsak je že gotovo opazoval, da meso obstoji iz mnogo posameznih vlaken, ki so nitim podobne. Te mesne nitke alkohol sčasom spremeni v mast. Ta
mast pa se sredi v kri in izplava iz telesa. Tako se vedno več in več takih mesnih uiti iztrebi iz srca in srce postaja vedno manjše in manjše in bolj za nič. Stene srčue postajajo vedno tanjše in tanjše in zgodi se tndi lahko, da potem pritisk krvi od znotraj tako oslabelo srce raztegne, da je podobno mehurju. Tako srce malo ali raztegneno nima več moči prepeljavati krvi po telesu. Kri zastaja v žilah. V nogah se žile vedno in vedno bolj polnijo s krvjo; tako da konečno kri še žile raztegne. Te raztegnene žile ne morejo več zadržavati krvi v sebi in en del krvi. to je bolj vodeni deli krvi. udarijo skozi žile in se nabirajo vedno bolj in bolj pod kožo. Noge začnejo zatekati, tudi roke začnejo zatekati, sčasom zateče trebuh in obraz postane zabuhel — z eno besedo človek postal je vodeničen. In ni nesrečen če njegovim mukam stori srčna kap konečno — žalosten konec.
Ali ledice. kake so pa te pri
alkoholistu. I*edice obstoje iz mnogo cevi. v katerih se nabira voda (urin). Alkohol razjeda te cevi od znotraj. Deli sten teh cevi se spremenijo v mast in ta mast zatvori ali zatnlba te cevi tako, da urin ne more več iz ledvic. Človeku se voda zapre Zoper ta položaj imamo zdravniki mnogo uspešnih zdravil, a konečno tndi te ne pomagajo več in človek umrje.
Na zavojih možgan se tudi piav lahko spozna, kdo je preveč srkal vinčeca sladkega ko solnre rajnega Naš profesor Epinger je nas medicince dijake nekoč opozoril pri nekem tridesetletnem mrtvecu na zavoje možgan. ki so bili beli kot papir. In rekel je. To je posledica alkohola. Če 30 letni človek povprek na dan pije pol litra vina so zavoji možgan taki. kakor jih vidite tukaj, če pa ni pil alkohola, so prozorni kakor šipa na oknu.
(I)alje prikodnjif )
poklicanih, da se predvsem pogovore o ustanovitvi .Narodnega sveta** iu konečno tndi jed no. dve rečejo o kandidaturah Glede .Narodnega sveta", upam. smo vsi edini. Ta se mora ta dan poroditi, če hočemo Slovenci na Štajerskem uspešno odbijati napade ljutega sovražnika, se hočemo na svoji podedovani remiji ohraniti, se gospo-darstveno in kulturno enakomerno, vsestransko in povsod razvijati. Pa tndi glede volitve, ki nima z .Narodnim svetom" nič opraviti, je le teleti da se najde modus. ki ne bo po nepotrebnem tratil delavnih sil in časa za volilno borbo med seboj. Slovenci smo demokrati, kaj drnzega biti ue moremo. Res je ogromna večina naših volilcev kmetov ali vsaj od kmetskega obrata živečih mot. ali imamo tudi druge številne stanove, ki se naj pri izberi kandidatov naj nikar ue pretirajo. Kmetski stan mora biti med poslanci zastopan Opravičeno se daj tndi duhovnikom zastopnika Isto pa veljaj tndi za oJ teh mnogostevilnejše Ijud-skošolsko učiteljstvo. obrtništvo in uradništvo. Tudi v teh stanovih so moči. ki so s|»osobne za poslanstvo in bi izvoljene, v prid naroda ustrajno in uspešno delovale Čilih moči čistega, a kremenitega značaja si izberimo! Ozirajmo se tndi po stanovih pri teui! Kar pa nima več življenske prožnosti, to je zrelo za pokoj iz vsakega obzira.
Toliko v prevdarek izvoljencem za sedmega svečana.
Svetovno-politični pregled.
Ker se je koncentracija Mlado-Staro - Oho v. radikalcev in konservativcev ponesrečila, prizadevajo si sedaj združiti vse napredne stranke v jedno politično sknpino za dobo prihodnjih volitev. Zvezale bi se po tem načrtu te • le stranke : Mladočehi. Ljudska stranka (realisti) in Češka napredna stranka. V odboru, ki vodi to novo koncentracijo je prof. Masarjk. rektor češkega vseučilišča Hlava. urednika dr. Prein in dr. Hajn. Ako se to uresniči, bil bi to dokaz, da je v mladočeški stranki prevladal naprednjaiki dr. Kramar nad nazadnjaškim dr. Heroldom.
Zveza naprednih č*Skih poljedelcev je imela na svečnico v Pragi svoj shod. na katerem je sprejela jedno-glasno resolucijo, v kateri obsoja grdo postopanje češke agrarne stranke ter zvezo te stranke s fevdalnim plemstvom in klerikalci. Zveza naprednih i»oljedelcev poziva vse kmete, ki so naprednega mišljenja, naj se jej pridružijo ter si tako ustanove novo napredno češko kmetako stranko. Na shodu je bil izvoljen odbor, ki naj v kratkem izdela program nove stranke.
Češka socijalna demokracija je izdala volilni proglas na vse svoje somišljenike v katerem je poziva, naj se tesno zdrnžijo pod socijalno demokratično zastave ter volijo složno strankine kandidate.
Novi ogrski pravosodni minister Gftnther se je že predstavil parlamenta. Poslanec Skičak je govoril o kršenju imunitete in o nečuvenem postopanju ogrskih sodišč proti poslanca Jurigi. Pozval je novega ministra, naj pred laga kralju, da tako krivično obsojenega Jnrigo pomilosti, ker samo na ta način bode mogoče zastopnikom ne-madžarske narodnosti približati se malo političnemu stališču ogrske vlade. Minister, ogrski pravosodni minister Gftnther je na to odgovoril, da Jnstitia na Ogrskem nima zavezanih oči. ampak nasprotno prav z največjo pozornostjo vse pregleda. On (minister) ne bode predlagal, da se neprijatelje Ogrske pomilosti baš nasprotno, on bode
hujskače primerno kaznoval — sicer pa bode smer njegovega delovanja — pravičnost. (Se ve da. madžarska pravičnost >
V Zagreba je bil v nedeljo, dne t. m. velik shod. katerega se je udeležilo v*. napredno meščanstvo in organizirano delavstvo. Na tem shodn so bile sprejete ostre resolucije proti župana Amrašn in mestnim odbornikom tretjega volilnega razreda, ki so še jedini ostanki in nosilci Kuenovega režima ter se jih je pozvalo naj odstopijo. V drugi resoluciji se poziva vlado naj čimprej premeni občinski zakon v tem smislu. da uvede popolno občinsko samoupravo in splošno, jeduako in tajno volilno pravico z obrambo manjšin.
Istega dne so bile v premnogih mestih in trgih po deželi veliki narodni shodi na katerih so zborovalci obsojali postopanje Krankovih Starče-vičevcev in njih obstrnkcijo v saboru.
Srbsko - hrvatska koalicija se je pogajala s Starčevičevci ter bila pripravljena njim na ljubo besedilo adrese na kralja malo spremeniti, ako bi zato opnstili obstrnkcijo. Starčevičevci so pa vse predloge odklonili *er bodo obstruirali dalje, da vlado prisilijo sabor razpustiti. S svojim grdim rav-naniom si je pa ta stranka spodkopala tla v narodu ter bode pri prihodnjih volitvah bržkone zgubila znatno število mandatov.
—	Rnmunlja. Delegati romunske
vlade so že na Dunaju, kjer bodo skledi novo trgovinsko pogodim z Avstro-Ogrsko. Rumnnski listi pišejo, da bi ta pogodba bila prav lahka stvar, ako hoče Avstrija priznati Rumnnski pravico na temelju veterinarske pogodbe uvažati govejo živino in pre-šiče v Avstrijo. Ce ji pa tega uvoza ne dovoli, potem nima Romunska najmanjšega interesa na tem sklepati s sosedno državo posebno trgovinsko pogodbo in določiti kakeršne si koli carinske tarife.
—	Črna gora. Knez je izjavil, da soglaša s predlogom pravosodnega ministra, da se v Orni gori odpravi smrtna kazen. Ministrstvo je dobilo nalog, da predloži o tem skupštini zakonski predlog.
Dopisi.
ii Pavsl p. P. Spoštovani gospod urednik! Dopis iz Šmarja pri Jelšah v 12. številki Vašega cenjenega lista spravil je poleg gotovo še več dragih za svojo deco skrbnih staršev tndi mene iz dremila. da malo obelodanim naše šolske razmere. Mogoče bo vendar na ta način kaj zaleglo pri merodajnih osebah in mestih, da se enkrat že kaj stori za našo ubogo deco. ki je primorana obiskovati šolo. Že dve leti sem se govori, da dobimo novo šolsko poslopje — pa ni še ne sluha ne duha. Letošnje leto pa prihaja vsak mesec druga norica: enkrat pravijo, da se bode zidalo koj. potem zopet, da ne. zdaj da na tem. zdaj na onem stavbilčn. eni že bajda pripravljajo pesek in kamenje, dragi pa trdijo, da se sploh zidalo ne bo. Tako gre glas po občini semtertja — a ljudstvo že naposled samo ne ve. pri čem da je. Le toliko je gotovo, da se je vsa leta sem vedno zavla čevala.
Kolikor je med občani znano, je bilo takajinje staro šolsko poslopje že pred 20. leti nesposobnim spoznano, ter se je že tedaj zaukazalo je popraviti ali pa postaviti novo — a se je vsled prošnje od gosposke prizaneslo: nekaj se je prizidalo. a v starem poslopju je
ostalo vseh 20 let vse tako. kot je bilo tedaj. Vprašam pa. je li mogoče, da je stavba, ki je bila že pred toliko leti za nesposobno spoznana, še danes pripravna za šolo! Pa o tem pozneje.
Rila je že komisija okr. šolskega sveta v tej zadevi v Št. Pavln in kakor se je slišalo, je — ker drugače mogoče ai — zopet spoznala, da prostori nikakor ne zadovoljujejo današnjim potrebam. Ce se je pa to pripoznalo. zakaj pa se ne poskrbi, da bi se tem pomanjkljivostim takoj odpomoglo ter ubogim otrokom, ki pridejo od daleč premraženi. cesto tudi premočeni, preskrbelo potrebnih zdravih prostorov, kjer morajo prebiti celi dan. mej poukom in čez poldne.
A kakšno je naše staro poslopje? Če prepišem dopis iz Šmarja, imam podobno sliko tukajšnim šolskim sobam. Od ene strani peče odželezne peči. od drnge piha skozi raz-leknena okna. Sobe so nizke, tla že na pol strohnela, smrde po trohnobi in gajilobi.
Je to primerno bivališče za najdražje. kar imamo starši na svetu, za nežno mladino v dobi najboljšega razvoja. ki mimogrede povedano, nima čez poldne dragega kot grižljej kruha, ker se zaradi pomanjkanja prostorov ne more ustanoviti šolska kuhinja, kjer bi vsaj dobivali otroci malo tople j a h e ?
Nekaj pa imamo še tnkaj. kar v navedenemu dopisu ai omenjeno. Pravil mi je otrok o straniščih take stvari, aa sem si jih šel enkrat ogledat sum. Ne lažem: v kakšnej bosanski šoli ne najdete takšnega. Tu manjka žleba, oziroma žleb je strt in mokrota lije po deski, kot mili dežek po cesti, deske so deloma razklane, udrte. strohnele, zid pa se že udiraznotraj in znnaj. Radoveden sem. kdo bi dajal odgovor, da se lepega dne udere deček v globino — straniščne jame?!
Če še dostavim. J« «mm mftmm smtem amI mnmtiooi ozi-roma lldlrint, ter še navedem za tako veliko in iraovito občino nečastno resnico, da mora eden izmed učiteljev stanovati nad konjskim hI v o m. tedaj sem podal približno sliko o naših razmerah, ki kričijo po odpo-moči. — Ker pa med ljudstvom, ki vidi te pomanjkljivosti ni hudega na-spr.tstva proti šoli in novi stavbi, tedaj uljudno vprašamo, kje tiči uzrok. da se cela stvar tako zavlačuje?
Da opozorim merodajne osebe na te odnošaje. prosim gospod urednik, izvolite v eni prihodnjih številk .Domovine" ponatisniti to poročilo, ter na primeren način oskrbeti, da se o teh razmerah obvestijo in na odpomoč po-zovejo vis. c. kr. namestništvo. c. kr. deželni šolski svet. okrajni in krajni šolski svet. županstvo in šolsko vodstvo.
Oče, ki Ima otroka v tej m-ačllnlcl.
Dostavek uredništva. Predno sem priobčil ta dopis, šel sem se osebno prepričat o šolskih razmerah v Št. Pavlu in videl sem na svoje oči tisto šolsko sobo nad mesnico in ledenico, ki je. tako vsaj upam. edina svoje vrste ne samo v Avstriji, ampak v celi srednji Evropi. Pomislite samo. kako to vpliva na otroško dušo. če sliši otrok med šolskim poukom, kako spodaj v pritličju na tisti barbarski, starinski način pobijajo govedo, bijoč je • sekiro po glavi — ali če koljejejo prašiče! — To je za dušo. za telo pa smrad iz mesnice in mraz iz ledenice! Ne, gospoda, vse kar je prav, ampak dnševno in telesno ubogo deco kvariti, presega vendar že vse meje. Če nočete, ne morete ali ne marate sezidati primerne, v vsakem
obziru zdrave šole — jo pa kar zaprite, bolje bode. da otroci ostanejo doma, kakor da so obsojeni zahajati v tako šolo. kakor je ta nad mesnico. Pa tndi tisto stranišče, gospod nadzornik, si oglejte — in pa sploh vae: tisto- stanovanje nad hlevom itd. Ne bo Vam žal, da ste napravili izlet v Št. Pavel, videli bodrte stvari, o katerih se „naši šolski modrosti" niti ne sanja.
Is <>llln. Dne 19. januarja t. L je umri v Gradcu g. Jote VrbovAek. Pokojnik je bil naš rojak, rojen v Pri-stavci, občine Rajnkovce. tara Sr. Križ pri Slatini.
V	Ijndsko šolo je pokojnik, po domače .Gobkin .lože", hodil k Sv. Krni. ker je bil bistre glave. M je v Maribor v latinske šole. Da niso njegova dijaška leta bila z rožicami posejana, nam priča njegova izjava, da je kot šolar dobil le suhih hrušek na pot. njegova mati. sicer premožna udova. ga ni hotela podpirati, torej je moral Jožek. ko je VI. gimnazijski razred končal, izstopiti.
Dobil je službo pri mestni zastavljalnici v Gradca; to službo je vestno in pridno 40 let kot uradnik opravljal.
Med graškimi Nemci ni pokojnik slovenskega mišljenja nikoli pozabil. Hodil je v gostilne, kjer so se Slovenci zbirali, bil ud slovenskih in slovanskih pevskih društev. Slovenski živelj je gmotno in dnševno vedno rad podpiral.
Za svojega bivanja v Gradcu je rad svoje rojake sprejemal in jih vodil — ako so imeli v Gradcu opravka in se vsikdar skazal radodarnega.
V	Gradcu si je pokojnik lepo premoženje prištedil, imel je lično hišo v Kg^enbergeralle« št. 210. pa tudi precej gotovine. Vse premoženje, nad 60.000 K je kot usta vo volil te pred 25. leti
za one dijak i. Ki so v njegovi so- : seščini doma. za tiste v občini Ranjkovce. .. .rno in Sv. Katarine; ;jf h. za fante iz fare Sv. Križ; 4. za fante iz tare Sv. Km« in 5. ako t>i t naštetih farah ne bilo dijakov, podele naj se pa dijakom iz Slovenskega šta-jerja sploh.
Vsak dijak dobi ustanove po 400 K na leto. mora pa imeti iz slovenščine red .hvalevredno"*.
Pokojnik je torej med Nemci vedno mislil na svoje ožje rojake in je vse svoje premoženje na najslavnejši način ožji domoviui. oziroma Slovencem daroval; tako. da je ustanovo z nad 50.000 K le učeči se mladini poklonil. Pozni rodovi bodo še pokojnika slavili in blagrovali. kajti vsako leto bode 4 do 5 dijakov s 400 K obdarovanih
Akoravno je na Slov. Štajerju že mnogo imenitnih in premožnih mož umrlo, tako veličastnega spomenika si še ni nobeden postavil kakor pokojni g. .Grobkin .iože." Slava mu!
Slovenske novice.
i-tajtrtk«.
—	k «|iim »Ma 4» 7. t. m. t Mariboru ni dobilo uredništvo nobenega slovenskega lista pristopa. Listom se bode poslalo samo oradno poročilo o sklepih — posvetovanja pa ostanejo tajna. Oemn pač ta tajin-stvenost'
—	Kopeaiškl stotnik pride! z njim žnpan in vsi vojaki.
Speknlativen podjetnik pridobil je te .slavne" mote. da jih kale proti visoki vstopnini radovednežem po vsem sveto.
V	t »je pride dne 10. t m. in nam bode stotnik kopeniški sam razlagal kako lahko se mn je posrečilo njegovo .veliko delo". Zanimanje velikansko!
V	Celjn se sploh ne govori o dragem kot o tem in pa o .Beli redoti"
Z veseljem bilježimo novost, ds »e udeleži tndi deputacija .Ljubljanskih fantov" naše .Bele red a te".
Vstopnice v predprodsjo prevzel je g. Pavel Detiček. ter se. dobijo iste cel dan v Vaničevi trgovini po S K za osebo.
Prinesite vsbilom priložene legitimacije seboj.
Nemaskirauci plačajo pri blagajni 40 v globe za čepico. Pridite vsi maskirani!
-	Za eeljskl odsek „Prosvete" je daroval g. cand. isr. Sandor Hra-šovec 3 letnike .Planinskega Vestnika". vezane v lično knjigo in 2 K. Prisrčna hvala!
-	Za bolnega vlsokešolea je daroval .Neimenovan" po odbora „Nar. tiskarne" v Ljubljani H kron. Oosp. Gregor Žerjav, pravni prakt. v Ljubljani 3 krone. Srčna hvala.
-	Geljnlva agenta ali kaj I Agenta Grobelnik in Cika sta najela za praske vvestfalske rndnike v Velenju in Trbovljah veliko število rudarjev. Včeraj se je zbralo do 480 radarjev, ien in otrok, na celjskem kolodvora, da bi se odpeljali s posebnim vlakom, ki je ie čskal, ua Prasko. Toda agenta, ki sta obljnbila ljudem brezplačno vožnjo, nista imela denarja, da bi plačala vlak. Brzojavili so dotičnemn ravnateljstvu po denar, a danes je došel odgovor, da naj pride Grobelnik nemudoma nazaj. Agenta se nista mogla skakati z nobenim pooblastilom, nista pa tudi pobrala, kakor je običajno, ljudem knjižic. Zato so ju zaprli. Včeraj zvečer je vladala velika nevolja med ljndmi. ki niso imeli kam spat; mnogo jih je moralo prenočiti v prazni ..Schemalkasarni". Danes pa se mnogi odpravljajo na svoje stroške na Prasko, nekateri pa se bodo morali vrniti domu nazaj. Želeti bi bilo. da bi se naše obla«ti malo bolj brigale za take Ijndi. ki goljutlvo ali vsaj lahkomiselno vabijo delavc** iz dežele.
Kandidatom sa eeljskl mestni volilni okrsj je postavil 3. t. m. zaupni shod Celjanov in zastopnikov ostalih volilnih krajev (SI. Bistrica, Vitanj«>. Vojnik. Brežice. I<aški trg. Ormož. Slov. Uradec) z vsemi proti glasom meščanskoAolskega nčitelja Aistricha in dveh dragih deželnosod-nega svetnika Rih Marckhla. Ta je tadi na shodu razvil svoj program; posebno je povdarjal radikalno zastopstvo nemškonacjonalnih interesov in boj proti socjalni demokraciji ter Slovencem. kateri ljudstvo .ičnvajo". Seveda je tudi delal velike obljube uradnikom, učiteljem in obrtnikom. Delavcev m mož ni spomnil. Aintnch pa je izjavil da ne more še reči. bo li kandidiral ali ne. Najbrže misli na kaj takega, ker je glasoval proti Marckhlovi kandidaturi. Njegova izjava pa je vzbudila veliko ogorčenje med uavzočimi Nemci iu uemškutarji.
—	Kousum mena v Celju od 21 do 27. jan. 1907. Zaklanih je bilo v mestni klavnici 33 volov, u krav, h telic. :in telet. 45 svinj in 2 kozi. Od drugod se je kupilo 492 kg mesa.
—	Velika uesreču je zadela gosp. Žagarja, krojaškega mojstra v Celju in vso rodbino. V pondeljek so sekali na Slevcu drevje; zadnja smreka, katero so podrli, je obvisela na dragem drevesu. pa kmalu zgubila ravnotetje in zadela z deblom 21 let starega, kre*. kega sina g. Žagarja. Antona, v čelo tako. da je bil pri tej priči mrtev. Njegovega priletnega očeta je tadel ta udarec tem hujše, ker mu je bil ■Udi sin glavna opora pri izvrševanju ■jegove obrti. Mladeniču, kateremu je "aoda ua Uko žalosten način pretrgala nit življenja, naj bo žemljica lahka!
—	Značilen slučaj nadutosti in ošabnoeti nekaterih nemških političnih
uradnikov pripoveduje zadnji .N. Slov. štajere". Pri ptujskem okr. glav. je nameščen kot praktikant neki Rndolf vitez Steeb. Nedavno je poslal slov. županu nruden dopis, seveda nemški Župan dopisa ni razumel in ga je vrnil z opombo, naj se mu isti dopošlje v slov. jesiku. ker ne razume nemščine. Nato je povabil Steeb župana k uradnemu dnevu in zahteval, da mora priti vsakih 14 dni k njemu, da mu ust-meno dopove, kar treba, ker ne ume pisati slov. dopisov . . . Seveda je župan to pouiževalno in neumestno zahtevo primerno odklonil. Slov. župani, ne upogibajte tilnika pred takimi gospodi, temveč vstrajajte p. i svojih opravičenih zahtevah, da se z vami uraduje slovenski! Ako pa ljudje, kakor je Steeb. ne umejo slovenski pisati pa naj gredo, odkoder so prišli!
—	Glavni nabori nu 8p. Štajerskem sa I. 1907 se bodo vršili v Arvežu 19.. 20. in 22. aprila; v Brežicah H.. 9. in 10. aprila; v Gornji Radgoni 4. in 5. aprila; v Maribora (za mesto) I. in 2. marca; za okolico 22.. 23„ 24.. 25.. 26. in 27. aprila, v Marn-bergn 25.. 26. in 27. apr.; v Mozirju 20. in 22. aprila; v Ljutomera 2. in 3. apr.; v Ptuju (za mesto) 4. marca, za okolico L. 2. 5.. 6.. 7.. 8. in 9. marca; v Radgoni 5. in 6. apr.; v Rogatcu 26. in 27. marca; v Kozjem 12 in 13. apr; v Sevnici 15. in 16. npr.; v Slov. Bistrici 15.. 16. in 17. apr.; v Slovenjgradcu 29. in 30. apr.: v Ormožu 1. in 2. marca; v Šoštanja 23. in 54. apr.; v Št. Lenartu v Slov. goricah 12. in 13. apr.; ua Vranskem 18. in 19. aprila.
—	Zborovanja staj. učlteljstva se je udeležil tudi deželni poslanec g. Ferdo Roš. V našem poročilu o zborovanju v št. 15 je to pomotoma izostalo.
—	Luški trg bode postal v kratkem znamenit radi mnogoštevilnik slovenskih odptdnikov. Kar se po drugod še tako navdušenega Slovenca kaže postane v našem trgu poqižen in pohleven capljač za nemčurskim glavam. Nekaj časa se Je drži. potem pa pohaja v nemško družbo obiskuje nemške prireditve in se polagoma izneveri se svojemu narodu. Saj pa znajo »Nemci* res ljube/njivo vabiti k veselicam. In to je uujvečju skušnjava za človeka, ki se dolgočasi. Ako pregledamo, vrste naših nasprotnikov, pridemo do saključka. da je vsa takozvana nemška trdnjnvu napolnjena z begunci iz slovenskega tabora — celo sedajni nemčuraki prvaki sami so taki beguni. Ako bi bili vsi ti ostali trdni iu neomahljivi nasproti nemškemu zapeljevanju, lahko bi danes s ponosom trdili: Laški trg je slovenski in iztrguli smo ga mi iz nemških krempljev" — toda raje so zapustili slovenski tabor in postali ponižne sluge nemštva ter si s tem pritisnili sam sebi pečati izdajalcev Čislati jih ne morejo niti sami Nemci saj bežeč, ki iz vojne vhaja dom sovražniku isduju ou je Iškarjotov brat Nemci vedo čislati cisto, nesebično ljubezen do svojega naroda in kakor v starodavnih časih, tako je še danes pri njih v čialih oni ki ostane vvest svojemu rodu. Le malo je pa nas kremenitih značajev, ki so vkljub vsem skušnjavam, ki jik prinaša seboj dolgoletno bivanje v ponemčurjenem trgu ostali to kar so bili nekdaj — toda postali so malodušni. Naši .Nemci" sedaj ravnokar zopet vabijo na vse kriplje k svojim prireditvam celo one Slovence, ki so znani kot radikalni Mislijo si menda: Kolikor se jih ujame je dobro. In kdor pride k prvi. pride k drugi prireditvi se bode z nami sprijaznil — počasi postane naš. Tako ae pri nas v nemčurskem tabora prakticira — in fabricira nemčurje.
pri veselicah se začne, pri volitvah pa neha. Mi pa se med seboj dajemo. Mini prostor, kjer bi se lahko shajali in navduševali nam je hladen in neprijazen. Voditelja pa nimamo! Doklej še?
— Mozirje. Občnegu zbora .Sa-vinjakega Sokola", enega izamd najvažnejših in najuglednejših narodnih društev v gornjessvinjski dolini ae je udeležilo veliko število bratov sekolov in gostov iz Mozirja. Gornjega grada. Rečice itd. V pozdravnem govora omenja brat starosta Pevec umrlega častnega člana škofa Strossmayerja. katerega spominu zakličejo vsi sokoli stoje trikratni .Slava!" Iz Maria-Enzersdorfa je došla brzojavka: .Vrlim Sokolom in njihovim vrlim gostom kliče navdušeni .Na zdar!" Pukl" Iz Ptuja je došla razglednica: .Složno, bratje. Sokol naj živi! Bivajo' pri Ptuju se žalibog ne morem udeležiti občnega zbora; vjemam se z vsemi sklepi samo z razpustom društva ne!" R. Knaflič Na to poroča brat tajnik Tušak. liani je obhajal S. S. 25letnico obstoja in 20letnico blsgoslovljenja zastave. Društvo je imelo že leta 1906 2 častna. 25 izvršujočih in 1« podpornih članov. Med izvršujočimi je 20 bratov v kroju. Umrl je častni član vlad'ka Strossmajrer. odšel pa brat Vertič. Naročilo in dobilo se je nekaj novega orodja od tvrdke Vindiš v Pragi. Braslovški sokoli so se pridružili rudi ugodnejše zveze .Žalskemu Sokolu". Sav. Sokol se je udeležil kor-porativno z zastavo troje pogrebov, in sicer amrlih gg. Mlinarja v Mozirju. Vidica in šlanderja v Gornjem gradu. Priredil je maškarado 19. svečana in veselico 29. avgusta, nadalje je poletel peš v Gornji grad. se udeležil slavnosii v Rušah, blagoslavljenja zastave brežiškega Sokola, vsesokolskega sokol-skesa zleta v Zagrebu, zabil po br. starosti žrebelj v zastavo požarne brambe rečiške. ko se je ista blagoslavljala. Isto pri mozirčki požarni hrambi Sav. Sokol je tadi priredil veselico — pravzaprav dve — v Ljubnem v prid radmirskim pogorelcem. Tajniksro poročilo se vzame s pohvalo na znanje. Načelnik brat Kraigher poroča. da se je telovadilo v Mozirju 28 in v Gornjem gradu 11 ur; sokolski naraščaj v Mozirju je telovadil 47 ur. Spregovori še nekuj navdušenih besed o telovadbi. Blagajnikovo poročilo kaže 2348*96 K dohodkov in 227837 K stroškov: v blagajni preostane 70*59 K. Skupno premoženje znaša 1153*57 K, čisto pa 646*49 K. V imenu računskih pregledovalcev poroča brat Kraigher, du so računi " redu. na kar • izreče občni zbor blagajniku zahvalo. Na to se sprejmejo vzorna pravila, katere je sestavila .Sokolska Zveza". V odbor so se izvolili z velikim navdušenjem: starostom brat Pevec, trgovec v Mozirju. podstarostom brat Drakar. notar v Gornjem gradu, načelnikom brat Kraigher v Mozirju, odbornikom bratje Tušak. učitelj. Paš. obč. tajnik. Holovar. zasebnik. Vasle, gostilničar. Goričan, podobar. vsi v Mozirju in Jeraj na Rečici; namestnikom brata Knaflič, nadučitelj na Gorici in Pijanec, učitelj v Gornjem gradu; namestnikom tajnika brat Jirak v Mozirju iu dr. Konečnik v Gornjem gradu. Pri slučajnostih se izvoli na predlog odbora g. Štiftar, rojak iz Solčave, sedaj profesor v Ka-logi na Ruskem, podpornik Sav. Sokola častnim članom. Mesečninu se določi ns 60 vin. in vstopnina 60 vin.; 10 v pa plača vsak član za .Sok. Zvezo". Delegatom za Zvezino zborovanje se določijo bratje Drakar. dr. Konečnik in Jeraj. Za revnejše brate se bo nabiral sklad, da se bodo mogli udeležiti zleta v Prago. Nato saključi brat starosta z zahvalo vsem navzočim na udeležbi in jim zakliče krepek .Nn zdar!"
—	Brežice. Zaročil se je g. .lo*. Cepin. c. kr. davčni pristav v Brežicah z gospico Anko Wutt. učiteljico pri Sv. Vidu - Grobelno. hčerko c. kr. dav-karja Simona Wutt v Brežicah
—	Trbovlje. Tukaj A no prost ov gasilno društvo je kakor vsako leto tudi letos priredilo predpustno veselico in sicer v soboto, dne 26. januarja v rudniški restavraciji. Veselica se je. z veseljem moramo priznati prav dobro obnesla. Vsestransko hvalo zasluži posebno g. restavrater Dolničar. ki je gostom postregel tako izborno. da smo si domnevali biti na batu v kakem velikoinestnem hotelu ne pa v naših blaženih Trbovljah. Žal samo. da udeležba ni bila tako obilna kakor je bilo pričakovati. Posedlo je veselico sicer vse odličneje trboveljsko občinstvo kakor tndi večina gg. rudniških uradnikov, častno zastopana sta bili tudi bratski gasilni društvi iz Hrastnika in Radeč, udeležil pa se je vendar marsikdo ni. katerega se je * gotovostjo, pričakovalo. Zlasti se je pogrešalo gg. paznikov iu širjega občinstva; vzroka iskati je morda potreba, kakor se govori, v nekašnji protiagita-ciji? Upajmo, da se ljudje motijo, kajti žalostno dovolj bi bilo. če bi se pri nas v resnici našel človek, ki nasprotuje temu društvu, katerega namen je vendar eden najblažjih!
Kouečno moramo konštatovati še dejstvo, da se ima društvo zahvaliti razven radodarnosti p. n. vdeležencev veliko tudi blagohotnim podporam tujcev. da gmoten uspeh veselice ni bil ravno preslab.	— e —
Konjiški o*rajni za*top je sklenil v zadnji svoji seji zvezati konjiški trg z Oplotnico s 5 metrov široko cesto, ki bo stala v celem 120.000 kron, pod pogojem, da dežela in občine po katerih bo tekla cesta, prispevajo 45% vseh stroškov.
—	»Elitni štnjereljnnskl okr**"
je imenoval Linhart na shodu spodnje-štajerskih renegatov v Ptuju 27. t. m. slovenjebistriškega. Kakor čujemo. bodo kmalu volitve v ta okrajni zastop: Slovenci na noge! Bilo bi potrebno, da se izpodnese stolček Stigerju v okr zastopa!
—	Občinski odbor Pobrež pri
Ptujn je v seji 20. m. m. izvolil častnim občanom gg. dr. Fr. Jurtela. dr. M. Ploja. Josip Zelenik-a. Miha Brenčič-a, Franc Ma-h o r i č - a.
—	Šmarjeta na dravskem polja. V četrtek 31. pr. m. smo pokopali našega velezaslnženega nadučitelja gosp. Andreja Goloba, ki je 27 let na tej šoli kot njen ustanovnik deloval. Ko bi bih* vreme agodno. bi se bilo gotovo še 3krat več ljudij pogreba udeležilo Vender je bilo okoli 30 tovarišev od vseh šol tostran in onstran Drave in c. kr. šol nadzornik zastopanih. Pokojni je zapustil drago in ljubo ženo Berto roj. Schutzbach. ki pa je pred 5 tedni na pljučnici nevarno zbolela in 4 otroke od katerih sta g. Aleksander kot tukajšni trgovec iu g. Otmar. kot not. kandidat v Kozjem že pri svojem kruhu. Ranjki je bil uzoren učitelj, ljub vaščan. Bodi mu žemljica lahka
—	Ministrsko predsedulštvo dobi nov oddelek, v katerem se bodo obravnavale vse zadeve, tičoče se našega razmerja napram Ogrski in katere spadajo v delokrog ministrskega predsednika. Vodjem tega oddelka je imenovan sekcijaki svetnik, naš rojak dr. Ivan Žolger. doma od Slov. Bistrice.
—	Veliki plen bralnega In pev-^ »kega društva .Maribor". Opozarjamo* še enkrat aL občinstvo na veliki ples dne 9. svečana 1907.
Zsuimsuje za U edini veliki ples. ki se priredi tukaj v letošnjem pred-pustu, je veliko.
Priglasilo se je že tadi veliko mssk iz mesta ia deiele.
Ker je mogoče, da se je pri razpošiljanja toliko vabil koga. ki bi se mogoče rad udeležil plesa, prezrlo, se prosi vse one rastite dame in gospode, da naznanijo pravočasno svoj naslov društvenemu odbora in se bodo dotična vabils takoj nposlala.
V mali dvorani v II. nadstropju otvorila se bode za ta večer nu rodna kavarna, kjer bodo dražestne g ošpice in gospe prodajale okrepčevalne stvari.
Preskrbljeno je tedaj tudi za zabavo neplesalcev.
Opozarjamo tadi vse one častite dame in gospode, ki se mislijo udeleliti plesa kot maske, da se morajo pri vstopn izkazati s vu* ili
Vabimo Ae posebno vse narodne rodbine mariborske, da se ndelelijo tega plesa, in na ta način tndi gmotno podpirajo z ozirom na požrtvovalnost in velike izdatke draštvo in uaj tedaj izginejo vsi pomisleki, ds je mogoče ,poniževalno" udeležiti se kake prireditve bralnega in pevskega društva .Maribor".
—	Držav nozborske volitve v mesto Maribor. Kandidatom za državno-zborske volitve sta se javila doslej soejalni demokrat Resel iz Gradca in Vsenemec, bivši drl poslanec v skupini Maribor Wastian. Težko je reči že vnaprej bo li zmaga na strani socijal-nih demokratov ali Nemcev, težko reči. zmaga-li Resel ali Wastian. Soejalni demokratje sicer še dosedaj niso mogli priti do veljave niti pri driavnozbor-skih niti pri mestnih volitvah, a to radi davčnega cenzusa. Odslej pa. ko jo državnozborski volilne sleherni 24 letni neomadeževani državljan, se bo stvar dokaj izpremenila. da ni izključeno. da se list docela obrne, če se združi vse. kar je nasprotnega nemčnrski strahovladi. Več stotin doslej brezpravnih oseb stopi mejnika meseca prvokrat na dan s svojo volilno pravico; a ti elementi so po veliki večini socjalno demokratski, ali pa vse prej nego vsenemškega mišljenja. Toda soejalni demokratje sami ne bodo premogli Nemcev. Odločali bodo Slovenci
—	seve. če bodo šli volit — 400 do 500 glasov namreč ni malenkost Maj-niftki vvlilni boj bo gotovo izmed naj-zanimi.ej ih pa tndi najhnjiih. kar jih je kedaj videlo naše mesto. Ns eni strani dosedanji gospodarji, na dragi doslej brezpravne mase. ki gredo prvikrat v boj za svoje človeike pravice. Tu zatiralci slovenskega življa —• tam ljudje. ki jim je načelo: narodna enakopravnost Utegne se pripetiti Nemcem kaj neljnbega vse je odvisno od agilnosti strank pa i posameznika. Tisti, ki se bodo prebudili in se zsčeli pripravljati na boj še le začetkom cvetočega majnika — tisti bodo najbolj prikrajšani. Dobro organizovane stranke, ki bi ji ne bilo treba za volitve posebnih priprav, v Maribora ni. Nemci in soejalni demokratje se že pripravljajo. Mi pa. kolikor se vidi še ne. Saj imamo celih 7 mandatov na deželi, kaj za to. Maribora itak ne dobimo. Saj res. slovenskega poslanca Maribor še kmalu ne bo imel. Toda ne smelo bi nam biti vseeno, zmaga li Resel ali pa Wastian. prodre li nemški Šovinizem ali pa narodna lojalnost socjalnih demokratov.
—	Mariborske novice. Umrl je dr. K. Rogozinski. c. kr. sodni adjnnkt.
—	161etni fant Deutach I>eo je pone-veril svojim roditeliem večjo svoto in
• izginil. — Na prisilni dražbi je knpila tvrdka bratje Reininghaus hotel .Mohr".
—	G. Srečko Rakovec, pravni prak-tikant je imenovan avsknltantom.
—	Ministrstvo za notranje stvari je dalo razposlati vsem zdrav-
nikom poseben letak z opominom, naj gledajo na to. da doje matere same svoje otroke. V letaku se utemeljuje ta opomin s statistični podatki, kateri kažejo, da nmrje najmenj onih otrok, katere matere K*me dojijo. Tako po-rarje na Norveškem in Irskem samo lo° o novorojenih otrok. Ijetak opisuje tudi ugodne posledice dojenja za mater in otroka in prihaja do zaključka, da treba priporočati vsaki materi, tudi taki. ki si lahko vzdržuje dojiljo in kupaje razna nmetna otroška živila, da sama doji otroka.
•— Akad. društvo „Adrija v Pragi je imenovalo na svojem rednem občnem zbora dne 26. januarja 1907. dr. Gregor Žerjava svojim častnim članom. Svojim prvim častnim članom je imenovalo draštvo moža. ki je stal tedaj, ko se je bil boj za narodno-radikalno naziranje, v pni vrsti. Bil je prvoboritelj narodno-radi-kalne stroje. Ta čin naj znači. da so zmagale povsod narodno - radikalne misli. Častitamo dr. Žerjava!
Kranjski.
Radarske ljudske šole v Idriji so zaprte za teden dni. ker boleha do :t30 otrok na prehlajenjn in inflnenci.
—	Prestavljen je notar Gnstav Omahen iz Postojne v Mokronog.
—	Dva tvornlftkn delavca zmrznila. Delovodja Indrah in njegov svsk Seknla sta šla predzadnjo nedeljo od žage v Radohi k maši v stopniško farno cerkev. Ko sta se vračala, sta vsled silnega mraza nezavestna obležala na poti. Našli so jn prepozno: Indrah je umri v pondeljek. a Seknln ste zmrznili roki in nogi. Morajo mn jih odrezati, da ostane pri življenju.
—	C. kr. obrtno nmetna šola v Ljubljani je dobila na svetovni razstavi v St. lionisu I. 1904 troje odlikovanj in sicer veliko darilo v zvezi z dragimi obrtno-nmetnimi zavodi in srebrni svetinji za umetne pletenine in vzgojo. Darila so došla te dni v Ljubljano in sicer k deželni vladi.
—	Draga ko^ja. Ravnatelj vevške papirnice, kateremu je ubil električni tok na Sv. Petra cesti v Ljubljani konja, zahteva za njn 6000 kron. poleg tega pa si pridrti oravico. staviti zase in svojo soprogo n<>ve zahteve, ako se pokaže, da je nesreča neugodno vplivala na njnno zdravje.
H — Prešernov spomenik. Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika se je sešel 4. januarja k svoji zadnji seji. v kateri je odobril konečni obračan. Vseh dohodkov je bilo 75.245 31 kron. stroškov pa 74.91120 K. Prebitek 33411 K se je izročil ljubljanski občini s prošnjo, naj ostane plodonosno naložen, da se porabi v potrebi za vzdrževanje Prešernovega spomenika.
—	Okrajna posojilnica v Krškem je štela koucem 22. upravnega leta 1906 1688 zadružnikov z 32.143 82 K deležev; hranilnih vlog je bilo za 558.70759 K. prihranjene zaloge za 31.67047 K: čisti dobiček za leto 1906 znaša 137832 K. — Darovalo se je: Krškim revežem 238 K. za .Sl.Zadrago" 20 K. za Pedagogiško društvo 20 K. za ('iril-Metodovo družbo 20 K. za šo-larsko kuhinjo v Krškem 25 K. za So-larsko knhinjo v I^eskovcn 20 K. za zgradbo učiteljskega konvikta 20 K. za gasilna društva v Cerkljah, Krškem in Leskovcu po 20 K. za ljudski šoli v Leskovcu in Cerkljah po 25 K. za Zavod sv. Nikolaja v Trstu 20 K in Podpornemu društvu za slov. visokošolce v Pragi 20 K.
Koroško.
—	Osebna vest. Gosp. dr. Ferdo Muller, odvetniški kandidat v Ljub-
ljani je napravil te dni odvetniški izpit v Trstu in se naseli koi odvetnik v Celovca. Dr. Mttller je koroški rojak.
—	L'mrl je v fct. Uju ob Dravi 16. januarja 1.1. tamošnji župnik, gosp. Ivan Zablatnik. Pastiroval je dolgo vrsto let v St. Uju in bil splošno priljubljen.
—	Nmarjeta v Rož|. Pri zadnjih
občinskih volitvah so bili izvoljeni raznn nekaj narodnjakov sami mlačneži. in to vsled tega. ker se je udeležilo izmed 193 volilcev volitev saiuo 30 mož.
V Brdi na Zlil nočejo razpisati občinskih volitev. Najbrže se odločujočim .uemškim" krogom nekaj sanja, da bi se jim utegnilo pri volitvah kaj pripetiti.
Primorsko.
—	Demonstracija proti IVIeserju v Gorici. Proti nemškonacijonalnemu načelniku državue postaje v Gorici. Wieserjn. so napravili Slovenci in Italijani protestni shod. Sprejeta resolucija zahteva, naj se odstranijo Wieser in dragi uradniki, ki niso zmožni slovenskega jezika. Po zborovanju se je podalo vseh 400 udeležencev pred stanovanje posta jenačelnikovo k klici: .Dolu z VVieeerjem"!
—	Št raj k železničarjev .lažne železnice v Trstn po poročilih iz Dunaja ne bo izbruhnil, ker so se sporazumeli zaupniki železničarjev z glavnim ravnateljstvom Južne žel. na Dunaja. da se bodo vršila dvanajstdnevna pogajanja glede zboljšanja plač. — Tudi Llojdovi mornarji in delavci v arzena I u so sklenili storiti nadaljne korake, da odgovorijo pri IJ oy do vem ravnateljstvu na njihovi spomenici za poboljšek. Sicer pa so se proglasili solidarnim z železničarji.
Svetovne vesti.
— Velika nesreča se je zgodila 30. jan. v premogokopn v Saarbrftckenn. Vneli so se jamni plini in 146 rndarjev je našlo žalostno smrt. Največ trnpel ni bilo več možno spoznati, ko so jih spravili na dan. Vdovam in sirotam je za prvi čas odpomagano z velikodušnimi darovi: dalo je tndi dunajsko mesto 10.000 K.
— V Parizu so nastavljene tudi ženske za kočijaže. Vsak kočijaž pa mora. pred no dobi dovoljenje za svojo obrt. narediti poseben izpit pred u-ko komisijo. Ta komisija pa stiska >»nske. ki pridejo pred njo, pri izpita tako, da ga le malokatera napravi. Tadi varnostni predpisi in drage odredbe se pri ženskah mnogo strožje izvajajo, ko pri moških kočijažih. tako. da pridejo ženske večkrat navzkriž s policijo. Se pač vidi v komisiji sede samo moški in te jezi. da se ženske vedno bolj vtikajo v moške posle.
KMgBgBgggBUHfigSBagKMgBg
Partij* fcntil ||M k IrimNI črnk. m H i knM j, n Mm r* P. • C.IJM,
MMMMMMgBHBBgasasasgB
Kupim posestvo
t. ri.iliroidotu guMtilnn. »li laj:. is po.t.lfi> /.».n. \..|o< F. »OH, Pral., LI.MJ.a.. 11 <-1
Sprejme se takoj v službo
vesten. ul*h deielnih jeaikov /moten in v mljiftko knjitnih zadevah izvetban
v pisarni «r. A. BrmimoM v Ptuj«.
M»	Plača po dogovora.	3-tf
wmmtaamammmaam
okoli orale velik na prav lepem kraja ve« s novimi amerikanskimi trtami zasajen pn .-"Mi. Hraa za »ino. preia. kadi ia «odi. v<e v dobrem -taBN. velika hoata in koljesekj okoli h oralov v lepem kraja. xuradi rodbinskih razmer do s", t. m. prostovoljno proda Kupec plača 1000 »Id. takoj. Mtalo pa lahko na leta po malem plačuje; več o tem pa je pooblaščen povedati laviria FtataeaM, p»-«.taik Z d o I e. polt a Videm od kogar ae natančni { (S2)	pogoji poiivejo.	1 j
Poskusite
in priporočite
= izdelke -
Tydronetop« tail I
VIZITKE
priporoča
Zvezna tiskarna i d Pragi VIII. Cenovnihasfonj.
Zvezna tiskarna
je bogato zalotena z najmodernejšimi črkami in okrasai ter opremljena i motornim, o tir električnim oliratom. lahko izvrioje največja dela v vuki mnotini. V zalogi ima in tiaka v ver barvah izdelane krasne tflplam«. — Dalje: oradne tiskovine. kuverte, račune. pismene papirje, cenike, etikete, bolele, časopise. knjige, broiarice. eirkularje. reklamne liste. lepake, opomine, vabila, podobice.»povedne listke, molitvenike. mrtvaška naznanila, razglednice, hra-
ae priporoča čaabti duhovščini. slivnema ačiteljsiva. pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do na;-moderaejto oblike. - Ker
__________________________________________T_________ i
kratkem čaaa vse v tiskarsko stroko »padajoče stvari okotao ia ceno Veleč, duhovlčini. j slavnemu očiteljstvn. fopnijskim in občinskim uradom, krajaim Aolskim svetom, posojilnicam
nilne in zadntlne knjižice, porodna naznanila, napise za slavoloke itd.: sploh izvriaje v
" " ...... • • - iT4ri 0jj, ..... ..........
ter p. n. občinstva se priporoča za vezavo knjig v priznano trpelni izpeljavi. Za posojilnice, hranilnice in droge zavode se izdeljojejo hranilne knjilice vezane v celo ali po) platno z zlatim ali črnim tiikom po nizki ceni. Za mnogo-broina naročila se priporoča
Zvezna knjigoveznica.
rm IjaklJaMka vtltta IfalalM Mv.
Ljubljana, Dunajaka o—trna.
Klrktriftil obrat, tr«Uj vrtkrat na dan avcir tfiui kara: Uvr»tua kakovoal. najboljil aroma. kr*pk<-ca oko>a B«)al|)t mm m »aaamaaM vrata ta u saj»riia«ai)li smsL Prtlaja Ia aicIJaalSI »•■•S aa kav«. ■»■i|nl>|i M 0*1> ta .Mite. prt JO* MATIČV, Salalvarska ali
pisfflrmšhi nrodnih
Vinograd
Lastnik: Konzorcij li«« .Domovini" Tink društva .Zvezna tiskarna" r Celja
Otljfororni urednik in izdajatelj I.judevit Fnrlaai.