Poštnina plačana v gotovaM Leto LXXjL, št. 182 a 1*0*3 1938 Iznaja vsaK dan popoldne, izvzemsi nedelje ln praznike. — InseraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Lase ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO CN CPBAVNIATVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 6 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljottfjaneka cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Siroasmaverjeva uHca 1, telefon AL 65, podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. Postna hranilnica v Ljubljani št. H) .351 Vznemirjenje v Londonu in Pariza: Sumljivi nemški manevri V času hude mednarodne napetosti se je Nemčija odločila za manevre v iz* rednem obsegu baš na francoski in češkoslovaški meji - Angleško-franooslco opozorilo Berlinu tako da ima Nemčija zbrane cele armade. WASHINGTON, 16. avg. AA. V političnih krogih ter po časopisju sedanji evropski položaj presojajo z večjo re-zerviranostjo. Vznemirjajoča poročila, ki so jih pretekli teden komentirali zelo pesimistično, zdaj precenjujejo bolj mirno. V zunanjem ministrstvu v Was-hingtonu pravijo, da ni nikakega razloga, da bi se stanje prikazovalo v takšni luči kakor pretekli teden. V7ASHINGTON, 16. avg. V svojem govoru, ki ga je imel po radiu minister Cordell Hull, je med drugim dejal: V skorajšnji bodočnosti ne bodo mogli narodi več izbirati med potjo sile in potjo razuma. Vsi bodo morali iti po eni poti. Zunanji minister Cordell Hull je zatem poudaril, da ameriško javno mnenje razume nevarnosti sedanjega položaja. Jasno je, da bodo postale nevarnosti še večje in da bi ves svet mogel biti zapleten v divji gospodarski, politični in vojaški spopad, če se današnja stremljenja po odstranitvi svetovnega kaosa ne bodo vzela bolj resno. BERLIN, 16. avg. e. Danes so se pričeli veliki manevri nemške vojske, ki jim prisostvuje sam kancelar Hitler. Manevri se vrše v Jiitteborgu Poleg starih bodo preizkusili tudi najnovejše vrste orožja, zlasti pa bodo stopile v akcijo motorizirane edinice. ki predstavljajo glavno točko teh manevrov. Kakor poročajo s službene strani, hočejo s temi manevri rezervistom dati možnost, da se izvežbajo, opozarjajo pa tudi, da so manevri popolnoma vojaškega in ne političnega značaja in z njimi Nemčija tudi noče izvajati nobenega političnega pritiska. V političnih krogih pa opozarjajo na izredno dolgo trajanje letošnjih manevrov in na dejstvo, da se vrše pretežno na meji Šlezije, Saksonske, Bavarske in Parenja. Pri manevrih bo sodelovalo tudi civilno prebivalstvo. LONDON, 16. avg. r. V angleških vladnih krogih so zaradi nemških manevrov zelo vzemirjeni. Opozarjajo zlasti na to. da se ie Nemčija odločila za manevre v izrednem obsegu baš v trenutku, ko je položaj v Srednji Evropi ' zaradi Češkoslovaške zelo napet in ko lahko vsak nepremišljen korak rodi nedosledne posledice. V angleških krogih vse bolj prevladuje prepričanje, da hoče Nemčija s temi manevri izvajati demonstracijo, ki naj bi vplivala na razvoj pogajanj v Pragi in izsilila tudi večjo popustljivost v Parizu in Londonu. Zastopnik zunanjega ministrstva je izjavil novinarjem, da se angleška vlada boji presenečenj, ki sicer niso neizogibna, a vendar možna. Zato je angleška vlada kljub parlamentarnim počitnicam in v tem času običajnemu odmoru v stalni pripravljenosti. Ministrski predsednik Chamberlain tudi ni odšel na tedenski odmor, marveč je ostal v Londonu. Anglija in Francija sta včeraj skupno izvršili demaršo v Berlinu in opozorili nemško vlado na nepriklad nos t nemških manevrov v sedanjem trenutku ter priporočili čimvečjo zmernost. Čudi zlasti dejstvo, da se manevri vrše ob francoski in češkoslovaški meji. Nemci sicer zanikajo, da bi imeli ti manevri kak drugi kakor čisto vojaški namen in pomen, priznavajo pa, da se vrše v izredno velikem obsegu, Iblsk dr. Mačka v Beogradu dvodnevna posvetovanja s prvaki beograjske -.Tražene opozicije — Danes se dr. Maček vrne -/ Zagreb BEOGRAD, 16. avg. r. V nedeljo je dr. Maček z večjim spremstvom prispel v Beograd na svoj že dolgo napovedovani obisk prvakom beograjske združene opozicije. Kakor na vseh večjih postajah, so mu tudi v Beogradu priredili svečan sprejem. Na kolodvoru so se zbrali voditelji združene opozicije, s katerimi se je dr. Maček prisrčno pozdravil. Skupno z njimi se je nato odpeljal v Svetosavsko ulico, kjer je bilo zanj pripravljeno stanovanje. Kakor pred kolodvorom, ga je tudi tu občinstvo pozdravljalo z vzklikanjem. Ko je šla povorka mimo hiše, je imel dr. Maček z balkona kratek govor. Takoj nato so se pričela posvetovanja s prvaki združene opozicije, ki so se nadaljevala tudi včeraj ves dan. Zvečer so sprejeli zaključno resolucijo. Včeraj popoldne je napravil v spremstvu Ljube David ovi ča izlet po Beogradu in okolici, nato pa je spre ■ jemal deputacije raznih hrvatskih društev v Beogradu. Danes dopoldne se je dr. Maček s svojim spremstvom odpeljal nazaj v Zagreb. Ves čas njegovega bivanja v Beogradu ni prišlo do nikakih incidentov. Kaj zahtevata dr. Maček in združena opozicija Beograd, 15. avg. AA. O priliki prihoda dr. vladka Mačka v Beograd so imeli predstavniki združene opozicije in kmečke demokratske koalicije 14. t. m. sestanek, po katerem so izdali poročilo, ki je navadna parafraza sporazuma od S. oktobra 1937- To poročilo kritizira delo vlade in &e zavz< ma za ukinjen je ustave ter volitve v konstituanto. duhovniki zagrebške nadškofije pri bodočih volitvah ne smej s kandidirati Stroga okrožnica nadškofa dr. Stepinca ZAGREB, 16. avg. r. Glasilo zagrebške nadškofije »Katoliški list« objavlja okrožnico nadškofa dr. Alojzija Stepinca vsem duhovnikom zagrebške nadškofije, v kateri naglasa med drugim: Ker se v zadnjem času vse Češče govori o skupščinskih volitvah in v zvezi s tem o raznih kombinacijah, objavljam vsej duhovščini zagrebške nadškofije naslednje: Noben duhovnik zagrebške nadškofije, najsi bo aktiven ali vpokojen in bodisi v katerikoli drugi službi, ne more pri teh volitvah kandidirati neglede na to, katere stranke ali skupine nameravajo pri teh volitvah nastopati. Ce pride do volitev, naj se noben duhovnik ne obrača na nadškofijski ordinarijat za dovoljenje za kakršnokoli kandidaturo, ker se tako dovoljenja ne bodo izdajala. V drugi okrožnici zabranjuje ' nadškof dr. Stepinac duhovnikom neglede na to, ali so aktivni ali vpokojeni, da bi brez posebnega dovoljenja hodili v civilni obleki, bodisi na področju zagrebške ali druge škofije. Kdor se bo prekršil, ga bo zadela kazen suspenzije a tftvtr**« fin je, da ne sme maševati). luristična vojna med Italijo hi Francijo PARIZ, 16. avg. e. Kakor se doznava, je italijanska vlada sklenila, da svojim državljanom, ki potujejo v Francijo, ne bo več vidirala individualnih niti kolektivnih potnih listov. Zato je bila francoska vlada prisiljena k protiukrepom, kar se tiče potovanja Francozov v Italijo. Ta sklep stopi v veljavo jutri opoldne. Poudarja se, da ne gre tu za tranzitni vizum. Potniki, ki potu i e jo preko Italije v Jugoslavijo ali Grčijo, še vedno dobe vizum, a kar se tiče Vatikana, ga dobi samo oni, ki stvarno dokaže, da si hoče ogledati res samo Vatikan. PARIZ, 16. avg. AA. Danes opoldne stopijo v veljavo novi ukrepi, ki jih je pod-vzela francoska vlada glede turističnega prometa med Francijo in Italijo. Od tega časa dalje bodo pustili čez francosko-ita-lijansko mejo samo one potnike, ki bodo imeli poseben vizum. šef francoskega letalstva v Beril General Vuilemin je gost maršala Goringa BERLIN, 16. avg. e. Sef francoskega letalstva general Vuillemin pride danes na poziv maršala Goringa iz Pariza v Berlin. Pripel j al se bo z letalom in bo izstopil v Staackenu. Z njim se pripelje tudi več višjih letalskih oficirjev, med njimi general d' Astier. General Vuillemin bo obiskal razna mesta in nemške letalske tvornice. Listi prirjažajo ob tej tople pozdravne članke in generalov življenjepis, podčrtajo«, da ga pozdravljajo kot vodjo francoskih letalskih sil, ki je v Nemčiji dobro znan in kjer ga cenijo kot izvrstnega vojaka. Pozdravljajo starega bojevnika in nekdanjega nasprotnika in so prepričani, da bo ta obisk služil zbližan ju obeh narodov. Hlinka na smrtni postelji PRAGA, 16. avgusta. AA. Zdravstveno stanje predsednika slovaške ljudske stranke Hlinke je še vedno težko in obstoji strah, da bi to noč mogla nastopiti katastrofa. Pogajanja v Pragi PRAGA, 16. avg. AA. Danes se bodo nadaljevali razgovori med lordom Run cimanom in zastopniki Konrada Henleina. Sudetsko-nemšTd narodni poslanci Kundt Rože, ePtrs in Sebekovstri bodo obiskali danes lorda Runcimana ter nadaljevali z informali viiimi razgovori. Jutri v sredo bo napovedan druga velika konferenca med predstavniki vlade dr. Hod že in zastopniki sudetskc^nemške stranke. Kar se tiče sodelovanja predstavnikov koalicijskih strank pri teh razgovorih, stop su-detsko^nemška stranka na svojem prejšnjem stališču, da zanjo pride v poStev samo vlada z dr. Hodžo na čelu. Odbor koalicijskih strank nI poklican, da bi vo-d51 tovrstne razgovore, V krutfth sudet— s ko-nemške stranke izražajo upanje, da zadovoljivega poteka pogajanj ne bodo ogrožala posamezna termična vprašanja. Sudetsko-n emška stranka bo v sredo odgovorila na zadnje govore, ki so jih imerl dr. Hodža in trije narodni poslanci ter bo sporočilo, kakšno je njeno gtaUSce gterfc teh govorov. Svetovni kongres mladine NEWYORK, 16. avg. AA. V biržini Ntw vorka na stadionu Rodeis Island se je včeraj začel drugi kongres mladine vsega sveta. Udeležuje se ga nekaj sto zastopnikov vseh veroizpovedi in narodnosti z vseh petih celin. Kongres je začel z nagovorom predsednik newyorŠke občine Lagucaitha. Občina mesta Newyorka je priredila delegacijam slavnostni sprejem. Zastopstva so popoldne odšla na kraj, ki je bil določen za veliko svetovno razstavo, katera bo prihodnje leto v Newyorku. Na prvi svečani seji je govoril po en zastopnik z vsakega kontenenta. V imenu Evrope je apieguvmfl Ceh Jiri Kasparek, ki je prispel v nevest ork z zastopstvom 20 ljudi. Palesi JERUZALEM, 16. avg. AA. Končana so dela postavitve ograje iz bodeče žice vzdolž palestinsko-libanonske meje. Ta ograja naj bi preprečila vpad roparskih tolp s te strani. Stroški za postavitev te ograje znašajo okoli 100.000 funtov š^erhngov. rPi delu je zaposlenih tisoč delavcev tri mesece. V tukajšnji stari arabski mestni četrti so danes našli ubitega nekega Arabca. Danes so na hribu Karmel v bfiSnl Haife arabski razbojniki ubffl Sest Judov, 2 Judinji pa ranili. TI Judje so se peljali z avtobusom. Angleški vojaJKl oddelki so brž prispeli na ta kraj ter obih* seden padalcev. Borzna poročila Čarih, 16. avgusta. Deogiad 10.—, Pute 11.895, London 21,2825, New Tork 43&8T5, Bruselj 73.50, Milan 23.—, 238.10, Berlin 175.10, Dunaj 33.—, Praznik mariborskih brivcev in frizerjev Eeaje brivcev, frizerjev in sorodnih strok v Maribora je proslavilo 50 letnico svojega obstoja Maribor, 15. avgusta Med najsoJidneje zgrajenimi stanovskimi organizacijami v Mariboru je Združenje brivcev, frizerjev in sorodnih strok, ki je včeraj proslavilo 50 letnico obstoja in koristnega delovanja. Proslava zlatega jubileja je bila v okviru posebnega slavnostnega občnega zbora pri Meranu, ki ga je otvo-ril in vodil zaslužni dolgoletni predsednik združenja g. Fran Novak, ki je pozdravil navzoče, zlasti delegate iz Ljubljane in Celja- Pregledno, izčrpno sliko o koristnem, plodonosnom delovanju organizacije v prid članstvu vsebuje kronika, ki jo je preči-tala na jubilejnem občnem zboru Marija Fettich-Frankheimova. Iz te kronske povzemamo: Leta 1885 je izdalo c. kr. namestni-štvo v Gradcu odredbo, da se imajo ustanoviti obvezne zadruge posameznih ali skupnih sorodnih strok, ako je vsaj 12 takih članov. Tedaj pa je bilo v Mariboru samo 9 mojstrov in zadruga se ni mogla ustanoviti. Dne 6. avgusta 1887 je namest-nistvo odobrilo pravila, septembra 1887 pa je bilo prvo ustanovitvene zborovanje v Tscheligijevi gostilni. Tedaj je štel Maribor 16.000 prebivalcev, brivskih mojstrov je bilo 11, v Ptuju 2, v Slovenjem Gradcu pa 1. Med takratnimi včlanjenimi mojstri sta bfla dva, ki sta imela izključno tako zvane kirurgrčne poslovalnice in sta se bavila z izdiranjem zob, puščanjem krvi, nastavljanjem rožičkov, čiščenjem in obve-zovanjem ran, parjenjem nog in rezanjem kurjih očes. Britje je bilo v teh padarskih (officinah) poslovalnicah samo postransko delo in zaslužek. Prepovedano jim je bilo lase strici in lasničarako izdelovanje. Leta 1890 je bklo tako kirurgično poslovanje dodeljeno edino zdravnikom in prepovedane? padarjem izvrševanje. Vse dotedanje pa darske poslovalnice so se opustile in spremenile v brivnice, Česalnice in lasničarne. Zadnja oficina je bila pod vodstvom Karla Rajšpa na Glavnem trgu. Prvi damski frizer v Mariboru je bil DunajČan Kari Dumler, ki je posloval v Ulici 10. oktobra. Ob ustanovitvi zadruge je bilo prijavljenih 9 pomočnikov in 4 vajenci, med katerimi še živi g. Anton MVeber. Delavni čas je bil takrat od 6. zjutraj do 21 ure zvečer, ob sobotah pa od 5. do 23. ure. Nedeljskega počitka ni bilo in so delali od 5. do 17., ob praznikih do 15. ure. Tudi socialne zaščite ni bilo. Pomočniki so dobivali 7 goldinarjev na mesec ter brano in stanovanje. Lična doba je btia 3 leta. Za britje so takrat zahtevali 10 krajcarjev, za striženje 20, za prirezanje brade 15, za ko- dranje las pa 20 krajcarjev. Leta 1897 se je ustanovila strokovna šola v spodnjih prostorih muzeja, kjer je podu če val 10 učencev takratni predsednik Fran Kralj. Prava doba damsko-frizerske stroke in novega dela m rasSuzflca se je začela krta 1900. Po končani svetovni vojni je bil pod predsedstvom Antona Kurama rta vpeljan popoln nedeljski počitek ter primerno urejen čas odpiranja in zapiranja. Leta 1922 se je delokrog združenja razširil od Maribora samega na vso bivšo mariborsko oblast iti je štela zadruga pred raz,šrirjenjsm 35 članov, 40 pomočnikov in 30 vajencev, po razširjenju pa 97 članov, torej za r>2 več. Damsko-frizerska stroka ni bila pred vojno in do leta 1908 priznana obrt. ampak se je s takim delom in česanjem lahko bavila vsaka oseba. Sele leta 1908 je bilo damsko friziranje priznano ženskam, toda za to obrt ni bilo treba dokazati nobene usposobljenosti. Do leta 1921 ni bilo rednih dam*ko-frizerskih vajenk, ampak so se sprejemale tečajnice proti visoki učni nagradi. Nov duh je prišel v organizacijo z izvolitvijo g. Frana Novaka za predsednika združenja leta 1933. Tedaj se je pričelo obnovljeno delovanje, ki je bilo zelo otež-koceno zaradi popolnega pomanjkanja sredstev. Toda kmalu se je uredila in opremila pisarna, pričela se je sanacija in sploh gospodarska obnova. Na željo Celjanov se je leta 1936 izvršila izločitev celjskih članov iz mariborskoga združenja, ki so pristopili k skupnemu združenju obrtnikov v Celju, oziroma Žalcu. S tem se je število članov zmanjšalo za 31 članov. Danes šteje mariborsko združenje 155 članov, od katerih je v Mariboru 68, v okolici 18 in v ostalih krajih 69, Omeniti moramo, da je Združenje brivcev in frizerjev v Mariboru izmed najstarejših strokovnih združenj v naši ožji domovini in je celo 3 leta starejše od ljubljanskega. Tekom 50 let je združenje polagoma in po možnosti stakio napredovalo, kakor so pač bile prirrke m osebe, ki so združenje vodile. Predsednik g. Fran Novak se je spomnil v 50 letih umrlih članov, in sicer 56 po Številu, katerih spomin so navzoči počastili s klici »Slava«. V okviru slavnostnega občnega zbora so bile vsem članom, ki so najmanj K) tet včlanjeni, razdeljene lične diplome, in sicer je prejelo diplome 75 članov. Razen tega so dobili diplome Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani, damski klub frizerjev v Ljubljani in Celju ter frizerski odsek v Celju. Na snočnjem občnem zboru je uprava združenja razglasila sklep, da se članom črta vsa zaostala članarina do konca leta 1937, kar znaša okoli 30.000 din. Občni zbor so pozdravili in izrekH svoje čestitke k zlatemu jubileju g. Ivan Sluga v imenu mestne občine mariborske, obrtni referent dr. Senkovič, g. Šmkovec v imenu ljubljanskega združenja, g. Freile v imenu celjskih frizerjev in g, Podkrajšek ml. v imenu damskega kluba Ljubljana. Brzojavne čestitke sta poslala ljubljanski damski klub in ljubljansko združenje frizerjev in brivcev, dočim je pismene čestitke poslal g. Šabeder v imenu Združenja obrtnikov za mariborsko okolico. Tako so mariborski brivci in frizerji v okviru letošnjih prireditev Mariborskega tedna dostojno proslavili ziat jubilej svoje organizacije v znamenja složnega stanov-stva in vzgledne strokovne vzajemnosti. Mariborski drobiž — Rop. Ko je Sel Franc Farič iz Ješenee pri Racah na hočki kolodvor, da bi se odpeljal domov v Rače, sta se ura pridružila dva moMca. Kar naenkrat sta mu segla v žepe in aaBda stikati za denarjem. Ker ga nista nafia, sta mu vzela srebrno uro in izginila. Farič se je takoj vrnil in prijavil rop orož-nOrom, 11 so tatova izstedHl v osebi hlapca Ivana RoaJtnflka m. Karla Tetnenta, oba fz Spodnjih FSoč. Zločin sta priznate. — JPlmftleđ motornih vodi. PredstojndStvo mestne policije v Mariboru sporoča, da rednega tedenskega pregleda^ m«Lrt**inTi^ vozil TT. ta Mk t. m. zaradi odsotnosti članov ltomkđje za preizkušnjo motornih vozfl ne bo. — Zaradi obrekovanja v smrt. SelniSki orožniki so prfJsvfB. mariborskemu držav-nemu tožilstvu zakonca O. iz Selnice, češ, da sta povzročila samomor svaka, tvorni-Skega delavca Antona Seršena, ki je skočil v Dravo in utonil. TJgotovGi so, da sta zakonca Sirila o nje m razne vesti, ki so mu Sle tako na živce, da Je obupal nad živ rje -njem. — Dobrota Js sirota. Pri posestniku Adolfu Pozarnfka na Remsniku so na skednju prenočevali trtje delavci. Ko so zjutraj od-SR, so vzeli s seboj tudi dve lovski puški, vredni 2000 din. Orožniki so jih kmalu rs-slerUIl. Pusice so nasU skrite pri nekem de-Btveu pod posteljo. Prt zaslišanju so vsi tif&i tatvino prhunti! in dejali, da so jih hoten prodati, da bi prišli do denarja, — JjTesreee, Na Tržaški cesti je neki av-UMMMAM3hA podrl 63-letnega viničarja Franca Rajfea, U se je pobĐ po glavi, rokah in nogah. Ha Aleksandrovi cesti je 45-letni MJucavulčar Emertk Lindner zavozfl s ko-lesom vj>sebpi avto. TreSen je na tla in se Imno pott^Suval na ghrrt — Tretja nesrc Koroški cesti, kjer je neki kolesar povozil 66-le tri o Marijo KTingerjevo, ki je bila občutno poškodovana po hrbtn in na nogah. — Gluhonemi Iz dravske banovine so si izbrali Maribor za mesto svojega kongresa, ki je bH včeraj pri Gambrinu. PriSli ao delegati iz vse banovine in z zanimanjem sledili občnemu zboru, na katerem so prišla do izraza prizadevanja organizacije gluhonemih v prid Maribor dobi plaval kteb MBjtbor, J5. avgusta Priprave aa nstsjiavitev poserjnega plavalnega kJote v Mariboru so končane. Novi kltrb bo gojil vse panoge plavaJnega sporta. Prekrasno kopališče na Mariborskem otoku, ki upravSfteno slovi kot eno najlepših v srednji Evropi, nudi priliko kar najuspešnejšega udejstvovanja v lepem m zdravem plavalnem sportu. Doslej so skušah' razni klubi z vefflefend žrtvami ustanoviti plavalne odseke, bOa je tudi cela vrsta propagandnih .prireditev s prominentnim! plavalci tu- in inozemstva, končnega uspeha pa Je ni bilo mogoče doseči T prtpravtjTatoem odboru na ustanovitev novega plavalnega khiba, ki se bo imenoval >Mariborski plavalni kttrtx, *o znani športni propagatorji t Mariboru ravnatelj Krejči, ravnatelj Looe, urednik Vogtar, lekarnar Maver, Bergant, Jandl Kodak, 3ujerdM BxL TJtetanovaa otočni sbor bo 21. t. m. ct> 36l pri Ortn. Plavalna sezona bo sicer v kratkmn zsjtojucena, vendar pa Se prhjiavtJatLii odbor peča z rni-sh>>, dJs stopt se letos pred javnost s oro- Stran 2 »SLOVENSKI NARO D«, torek. 16. avgusta 1038. Slav. 82 Zborovanje mesarjev dravske banovine Proslava SO letnice Združenja mesarskih in klobatMar sitih mojstrov v Maribora 1 Maribor, 15. avgusta Istočasno, ko ao se mariborski brivci in frizerji /brali pri »Meranu« k svojemu slavnostnemu občnemu zboru, so se mariborski mesarji in prekajevalci sestali k slavnostnemu občnemu zboru pri Gambrinu. Tudi ta organizacija je slavila zlati jubilej in sicer 50 letnico obstoja Združenja mesarskih m klobasičarsicfli mojstrov v Mariboru. Slavnostno zborovanje je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. Jernej Fiđler. ki je uvodoma pozdravil številne navzoče, imenoma pa podžupana Že bo ta, obrtnega referenta mestne občine dr. Seokoviča, zastopnika Saveza hrvatskih mesarjev dr. Deaka, predsednika Združenja zveze mesarjev dravske banovine g. Jakoba Dimnika, zadružnega revizorja g. Kastelica iz Ljubijo ne itd. Nato je tajnik združenja poročal o razvoju in delovanju združenja v preteklih 30 letih. Občni zbor je soglasno izvolil predsednika Združenja zveze mesarjev za dravsko banovino v Ljubljani g. Jakoba Dimniku za častnega člana mariborskega združenja mesarjev. V okviru slavnostnega občnega zbora so bile zaslužnim članom izročene lepe diplome, in sicer gg. Otu Polegegu. Josipu Kirbišu, Francu Hohnecu, Romun Hrczoćaiiku, Antonu Tavčcrju, Jerneju Fidlerju (predsedniku), Blažu Gsel-manu, Blažu Serdinšku, Francu Filipiču, Štefanu Pavešiču, Juriju Schrottu, Ivanu Mekrlu, Vinc. Piršu, Matiji Holcu, VLnku Pernatu. Josipu Dražu, Ivanu Bombeku in Frideriku NVotteju. K lepemu jubileju so čestitali g. Zebo t v imenu mestne občine mariborske. Jakob Dimnik v imenu »veze in dr. Deak v imenu hrvatskega združenja. Danes dopoldne pa se je vnšfl pri Gam-brinu občni zbor Zvete združenj in odsekov mesarjev za dravsko banovino, ki ga je otvoril in vodil predsednik Jakob Dimnik. Zborovanja se je udeležilo 30 delegatov iz vseh krajev naše ožje domovine, navzoči so bili tudi podpredsednik ribomi-ce za TOI g. Ivan Ogrin, zastopnik saveza hrvatskih mesarjev dr. Deak itd. O zve-zinem delovanju v letih 1936 in 1937 je poročal g. Ivo Žan iz Ljubljane. Po tajni-nlškem poročihi se je razvila živahna debata, v katero so posegali gg. dr. Deak, Ogrin, Fidler in Kastetic Vei govorniki ao na glasali potrebo zvezinega obstoja. Odobrili so blagajniško poročilo, nakar je g. Miroslav Urbas predlagal odboru razrešni-co, kar je bilo tudi soglasno sprejeto. Sledile so nadomestne volitve in je bil izvoljen za podpredsednika Matevž Hafner iz Škofje Loke. v odbor pa Vinko Grčar. Za preglednike računov so bili izvoljeni Miroslav Urbas. Štefan Pavešič in Franc Keber. Odobren je bil zvezin proračun in določena Letna članarina, ki znaša 10 din-za člana. Pri slučajnostih so se obravnavale zelo važne stanovske zadeve, zajete v obširni resoluciji, ki bo predložena merodajnim činiteljem. Uspešno gostovanje osiješke Slavlje v Mariboru SK Slavlja iz Osijeka je porazila Železničarja s 4 • * Maribor, 14. avgusta Danes popoldne je prvič gostovala v Mariboru enajstorica bivšega ligaša SK Slavje iz Osijeka ki je na stadionu ob Tržaški cesti odigrali prijateljsko t"kino proti dctmačemu prvaku SK železničarju. Zanimanje za pivi nastop osiješkth nogometašev v Mariboru spričo pomanjkljive reklame ni bilo bogve kako veliko, vendar pa j. bilo na igrišču do 500 glodalcev. Bili so priča zaslužene zmage gostov, ki so v sobe to podleg\i v Celovcu tamošnji Anatriji z 1:2 (1:0). pa so se ob vrnitvi domov ustavili v Mariboru in mimogrede prf.naga.Ii SK železničarja a 4:1 (2:1). Po predtekmi, v kat ri je rezerva SK železničarja zmagala nad prvim mo-štv m SK Slavlje s Pobrežja s 4:2 (0:1) eo glavni akterji nastopili v naslednjih postavah: SK Slavija: Wolf, Ugraj, Flaon, Majer, ši;an. Kvešt« k, Schatzl, Adamović, Ger-g c. Egger, Lok osek. SK železničar: švajghofer. Antoličič, Ronfok. Prah. Štifta r. Papež; Deflaft; Orel, Eferl, Paulin, Habit. V prvi vrsti mora Slavija. svoj uspeh pripisati boljši kondiciji in borbenosti pa tudi tehnični izvežbanosti in rutini, ki si jo je pridobila v Hginih tekmah. Moštvo j- predvajalo enostaven nogomet, ki sicer Se oko ni bil lep, zato pa tem koristnejši. Glavno prožje so imeli gostje v odlični obrambi in krilski vrsti, dočim napad ni prestavljal izenačene formacije. Vsak igralec razpolaga z lepim repertoarjem nogometnega znanja, ki je bilo tudi odločilno za izid tekme. Moštvo SK železničarja tokrat ni po-vsema zadovoljilo. To velja zlasti za napadalno vrsto, ki se je le redko povzpela do lepe in koristne akcije. Sicer se je ra^ pad zelo razigral, a je še predno je prišel do tega, da bi pož-1 plod svojega truda,, vselej odločno posegla vmes nasprotnikova obramba, ki je energično zavrnila vsako napadalno akcijo domače enaj-storice. Krilska vrsta je bila danes morda, najslabši del moštva. Ne samo, da je slabo razdirala, ampak je bilo tudi dodajanje zelo pomanjkljivo. Obramba kot celota je bila dobra. Branilcema ni prigovora v razdiran ju, le do čistega in oiasira-nega odbojnega udarca sta le redko prišla, švajghofer se je parkrat pogumno vrgel pod noge in rešil situacijo v zadnjem času, toda že sredi prvega polčasa je postal žrtev svojega poguma in ga je moral nadomestiti mladi španger, ki je razmeroma dobro opravil svoj posel. V splošnem je SK železničar zaigral precej ležerno. Nič ni bilo videti požrtvovalnosti elana in borbenosti. Zdelo se je, da je naše moštvo smatralo današnjo tekmo kot trening spričo skorajšnjega pričetka fea&OBkB prvenstvene sezone. Gotovo je, da so se igralci danes marsičemu priučili, škoda je le, da niso tega koristnega in prepotrebnega treninga združili z zmago nad renomiranim nasprotnikom, ki ni bil nepremagljiv. Sodil je g. Bergant. Bil je gobovo dober, dasi del občist-va ni bil z njim povsem ^dovoljen. Mariborske m okoliške novice — Iz obupa.v smrt. Na MeJjskem hribu St. 49 se je obesil na podstrešju 46letnivi ničar Ivan Gradišnik. V trenutni duševni zmedenosti je obupal nad življenjem in šel prostovoljno v smrt. Zapušča poleg žene 4 nepreskrbljene otroke. — živahna akcija »ljubiteljev« ur. V Mariboru krade že nekaj časa z ^velikim uspehom« nekdo žepne ure. žrtev spretnega tatu je postal upokojeni železničar Franc Perk, stanujoč v Kejžarjevi ulici 6, ki mu je zmanjkala na vesehčnem prostoru 6000 din vredna zlata ura in zlata ver:žica. Pekovskerrru pcmočniku Francu Anžerju je izginila z okna stanovanja v Taborski ulici 800 din vredna žepna ura. Krojaški pomočnik Martin Bošnjak pa je našel na razstavišču Mariborsktga tedna žensko zapestno uro, ki jo lastnica lahko debi na policiji. — Kolo »reče. Pri včerajšnji tomboli Jadranske straže, za katero je viadalo med Mariborčani in okoličani naravnost ogromno zanimanje, je doletela toenboV-ska sreča v obliki ličnega avtomobila delavko RozaJjo dternovo iz Rač. Ostale tem bolske dobitke pa so prejeli: motorno kolo Krista Satler, stanujoča na Tržaški esti 45. krasno moderno spalnico Rihard Muller iz Ponikve, štiricevni radijski aparat Frane Sirca. Meljska cesta 13, klavirsko harmoniko Stanislav Benko, delavec. Aškerčeva ulica 10. moško kok> Ivan Vidovič iz Radvanja. žensko kolo Ana Pesi iz Fal . moško kolo Josjp Matjaš, Makar jeva urica 46, aervts. Franc Bed-mršek, pek. pomočnik. Počehova, bak> platna Franc Jauk, dijak, LAmbuŠ; spe-cerijo za 4 esebe za mesec dni Justin Reč-nik, nvhanik, Betnaveka ulica 73. dve odeji Marjan Drofenik, Nek repova ulica 6. kuhinjsko posodo Stevan Nemitz, Čakovec, veliko boks kožo Jože Skele, Rogo- šunko Rrnest Hrastnik, Žel. z Ihrnaja, r*}cvik skega in »marskega sreza. Tečaj bo trajal približno do sredine septembra. — Spečega so okradli posestnika Antona Vizjaka iz Poljan, ki je na povratku domov legel v jarek ob tdiumtflo*. kjer tabore ljubezni željne ptičice s svojimi >pomocni_ kic, temveč" imamo tudi javne hise... V eri >kiše< so taka taborišča dobrodošli zakloni, Se, ce___Kljub raciji, kd j« bila ze lo uspešna, je prispelo v Maribor »vež. hlagoc. ki ni samo v službi Venere, ampose razume kaj spretno na tuje — Žepe . Neka i očitnih zgledov teh > junaških« po*, vigov je zabeležila dnevna kronika, dočiii so >sramežliivi< grešniki, katerih iepi s« postali žrtve teh ptičic — ostali v strogem inkognitu. Kakor i-zvemo is prvega vira, jt budna policijska oblast nekoncesijonirant >javne hi3e< že vzela na piko, — Vpisovanje v obrtno nadaljevalno Solo v Mariboru. Ker se kljub opozorilom doslej ni vpisala niti desetina vseh vajen« cev m vajenk, izjavlja Šolska uprava ponovno da bodo vpisi na vsak način zaklju. čeni z dnem 21. t. m. Proti delodajalcem, ki do tocra dne svojih vajencev in vajenk ne todo vpisali, bo šolska uprava postopala no zadevnih zakonitih predpisih. Z aspirinom je zdravi! škrlatinkc Tudi pomanjkanje, nevednost in ljudi v kriminal pahnejo Ljubljana, 16. avgusta. Pred sodnikom-poedincem tukajšnjega okrožnega sodišča g. Javorškom se je. moral zagovarjati posestnik iz Straže Josip Cerar. Obtožnica državnega tožilca ga je dolžila pregreška proti § 262/1 k. z. Po tem paragrafu se kaznuje z zaporom, kdor zdravi bolnike za nagrado, ne da bi imel predpisano strokovno izobrazbo. V februarju je obolelo več otrok v naseljih okrog Vrhpolja za davico in škrla-tmko. Posestnik Josip Cerar, ki je bil svoje čase pri vojakih sanitejc, je užival tedaj med ljudstvom več zaupanja kakor zdravniki. Baje so ga klicali v več hiš k obolelim otrokom in Cerar je bolnike zdravil z domačimi čaji in z aspirinom. Ko so orožniki naredili priskavo, so starši tajili, da bi Cerar zdravil njih otroke in sprejel honorar. Izvedeli so samo pri Klopcičevih v Zgornji Javoršici, da je Cerar obiskal bolno hčer Anico dne 3. marca in da jo je zdravil z aspirinom ter sprejel kot honorar 29 din. Aspirin seveda ni mogel pomagati mali Anici, katero so morali odpeljati v bolnišnico, a bilo je prepozno, Anica je v bolnišnici umrla. Obtoženi Cerar je priznal, da je bil v Klopčičevi hiši in da je prinesel bolnici aspirin, zagovarjal pa se je, da je Klopči-čevim sam svetoval, naj Anico takoj odpeljejo v bomišnico, in da ni za svoj obisk zahteval ničesar. KlopčiČ mu je res dal tri kovače, toda ne kot nagrado za »zdravniško« pomoč, temveč mu je vrnil star dolg ob tej priliki. Klopčič je kot priča izpovedal, da je Cerarju res vrnil neki dolg ter da Cerar ni zahteval niti pare, ko je prišel pogledat bolno Anico, katere tudi ni zdravil. Tako ni bilo dokazov za krivdo in Cerar je bil po § 280 k. p, oproščen. PRI »AJNCU« JE TEKLA KRI V neki gostimi pri Sv. Križu nad Jesenicami so 16. junija fantje hazardirali in čez mero zraven pili. Igrali so »ajne«. Po stari navadi je nastal med kvartopirci prepir. Delavec Franc Kanec je napadel s stolom delavca Pavla Trenti j a. Ko je zamahnil s stolom proti Tren ti ju, je vstopil v gostilno delavec Pavlica Jožef. Namesto Kanca jo je dobil Pavlica s stolom po glavi. Fantje so se pošteno spoprijeli nato, Kanec je odšel z lahko telesno poškodbo, Pavlico je nekdo ugriznil in mu zadal rano z nožem na zatilnDru, Jožef Blažič je imel dve rani, eno pod nosom, drugo na hrbtu. Ko so prišli orožniki in so hoteli aretirati Kanca in Trentlja, sta se fanta močno upirala. Hotela sta orožnikoma Jerneju Skubicu in Nikoli Jovanoviču iztrgati puško. Kancu se je posrečilo sneti bajonet z Jovanoviceve puške. Obtoženca sta deloma priznala, in tudi priče so ju obreme^ nile, zato sta bila oba obsojena. Kancu je sodnik prisodil 35 dni zapora in 120 din denarne kazni, Trentlju pa 30 dni zapora. IZGUBLJEN ČLOVEK Kdo ve po kakšnih ovinkih in po kakšnih naključjih usode je zašel v naše kraje stari Ludvik Barany, ki je bil rojen nekje v Romuniji. Po poklicu je bil livar, že več let pa ne dela, temveč se potepa po deželi in krade. V juliju se je Barany potepal okrog Motnika. Dobri ljudje so mu dajali miloščino, Baranv pa je bolj zahteven, zato je prežal tudi na tujo lastnino. Posrečilo se mu je izmakniti Janezu Koželju obleko in več kosov perila v skupni vrednosti nad 1000 din. V Mekinjah, kamor je krenil po tatvini, pa je naslednji dan ukradel Mihi Bernotu obleko in čevlje, kar je bilo vredno 450 din. Stari potepuh in izgubljenec Barany je tatvino priznal- Zagovarjal se je, da je bil v stiski. Sodnik mu je prisodil 3 mesece strogega zapora. ŽALOSTNA SMRT NEZAKONSKE PUNČKE Služkinja Antonija Malovrh iz Osolnika je bila obtožena po § 176/III k. z., po katerem se kaznuje z zaporom, kdor zakrivi smrt iz "malomarnosti. Dne 18. marca je Malovrhova v Setniku pustila svojo 11 mesecev staro nezakonsko punčko v kuhinji brez nadzorstva. Otrok je prevrnil nase lonec vrele v#>de in zado-bil po vsem telesu hude opekline. Malovrhova je otroka zdravila nekaj dni sama z zdravilnimi čaji in obkladki iz domačih zelišč. Opekline so bile prehude, da bi domače padarstvo pomagalo. Štiri dni po nesreči je otrok podlegel hudim opeklinam. Obtožena mati se je zagovarjala, da ni imela denarja za zdravnika ali za zdravila iz lekarne. Bridko se je razjokala pred sodnikom. Ker ni bila še nikdar kaznovana in ker živi v resnici v težkih razmerah, je bila obsojena pogojno na 21 dni zapora. OUZD in poljski delavci Ljubljana. 16. avgusta Prejeli smo: OUZD terja letos od kmetovalcev-poee-stnikov, kot lastnikov polje deljskih strojev in poljskih delodajalcev zavarovalne prispevke za 6 let nazaj, t. j. od leta 1931 do inc L 1936. Ta terjatev je kolikor toliko pomanjkljiva in tudi neopravičljiva, ker se terja plačilo zavarovalnih prispevkov od TjuKraljica žungle« DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakaroič, Sv. Jakoba trg 9. Ramor. Miklošičeva cesta 20, Murmayer, Sv. Petra cesta 78. đmn*A siti Z ozirom na članek, ki ste &i priobčili v »Stovenskem Narodu« št. 175 dne 6. avgusta t. /. na 2. struni v S. stolpcu pod naslovom »Izpod sita«. Vm prt,sim. d.i izvolite v smislu členu 26. zakona o tisku objaviti v 1'ašem cenjenem listu na istem mestu in z enakim tiskom naslednji ura\lni popravek: S šifro »Isti«, podpisani pisec dankrn pravi, da se sklicuje na resnico hčerko božjo, ko v popolnitev s\v>jega pisanja v šf. 141 »Slovenskega Naroda* nad !':iic tvoje pritožbe zaradi vrta pri šoli Ledini. S svojim nadaljevanjem pa odgovarja ' na popra\"ek. ki ste gn priobčili v »Sfovi skem Naredit* št. 756 dne 15. juliju t. t. ter tako nadaljuje s tvojimi neoenovaninti očitki. Glede očitka* da šoiska mladina v odmorih ne prihitja na d\rori$če. kakor je prihajala pod prejšnjimi upravitelji, ugotavli-.m. da je tudi sedaj učitefjstvu omogočeno, da vodi šolsko mladino na dvorišče. Kar se čebelnjaka tiče. g/a res ni ime i prejšnji upravitelj g. Lahernik. pač \e pa med prejšn jimi upr;;\'ilelji imel g. Ji-kob Dimnik. Ko je še stal ta čebelnjal. dvorišča pri šoli sploh ni biio. tem\eč samo vrt. da za oddih in te!>>\ adbo pod milim nebom ob šoli sploh ni bilo prostora. Tako tudi i* popravku v št. 1 r>0 »Slo\~cnske-ga narodu* dne 15. julija nikdo ne trdi, da bi bil šele sedanji upravitelj odstrani? čebelnjak in tako povečal prostor na dvorišču. Res je pa tudi, da se šolsko dvorišče pod sedanjim upravitcljem tudi ni skrčilo., ter zato tudi ni res. da bi se preko d\-ori-šča sedaj ne moglo \t?č z velikim d\*ovprei-nim vozom zaviti okoli šolske telovadnice. Še sedaj vedno vozijo, kadar je potrebno, ker je med telovadnico in gredico na najožjem prostoru 3.42 m razdalje, kar zadostuje tudi za največji in najtežji \>oz. Glede uporabe gredic v učne namene je res. da je učiteljst\x> tudi še v minulem Šolskem letu uporabljalo gredice za učne namene ter je treba glede tega vprašati samo razrednico gdč. Pavlo Hoče\'arjevo, ki je imela na skupni gredi za svoj razred posebno gredico. Drugi razredniki se niso prijavili za razredne gredice, ker imajo razredi same dečke, pač so pa svojim učencem zelen jad arstvo in cvetlic ar st\x> lahko razlagali na skupni šolski gredi. Ta greda ali kakor jo imenuje pisec, ta vrt pa meri natanko 80 kv. m. Res tudi šolski sluga obdeluje gredice, toda prav tako je tudi res, da ima Šolski sluga tudi užitek s teh gredic, kolikor potrebuje pridelune zelenjave za svojo družino. Pridelki prav nič ne ovirajo, d,i bi ne mogli otroci izkoriščati dvorišča, pač imajo pa zaradi teh malih gredic tudi priliko za predpisani nazorni pouk o zelenja-darstvu in cvetličarstvu ter o vrtnarstvu sploh. Pisec očitkov se zavzema tudi za ogled lega vrta in dvorišča na mestu samem. Ta komisija naj bi po njegovem mnenju in po njegovi želji podkrepila njegovo trditev, vendar si je pa medtem zaradi očitkov v »Slovenskem Narodu« že nekaj oseb ogledalo dvorišče in gredice. Vsi ti ogledniki so se pa začudili in zmajevali, kako je mogoče, da »Slovenski Narod« dovoljuje za take malenkosti in neupra\>ičene očitke toliko prostora, ne da bi se prej sam prepričal o resničnem stanju stvari. Tudi šef mestnega šolskega odseka si je ogledal dvorišče in gredice ter ugotovil, da ni nobenega povoda za kakršnokoli uradno poslovanje. Zato je pa tudi res, da prav tako, kakor niso mogli prebrisani Šebreljčani povečati svoje cerkve, ne bodo mogli povečati m razširiti Šolskega dvorišča na Ledini kaki preveč kritični in nezadovoljni posamezniki. Z odličnim spoštovanjem, predsednik: dr. Juro Adlešič. Iz Ptuja — Zopet žrtev alkohola. V nedeljo okrog 21. se je ustavila skupina štirih fantov v vinotoču v Ricmencih. Med njimi je bil tudi Zavec Josip iz Polenšaka pri sv. Tomažu. Tam je bila že druga družba šestih fantov iz vasi Brtkoši, ki so pa bili že malo vinjeni. Kmalu sta se ti dve skupini začeli med seboj prerekati, kar pa je razvnelo vročo kri in začela se je prava fantovska bitka. Pretepali so se s koli, eden izmed fantov je pa s puško ustrelil v trebuh Zavca Josipa. Nemudoma so ga prepeljali z rešilnim avtom v ptujsko bolnico, kjer so ugotovili, da ima večkrat prestreljena čreva. Operacija se je posrečila in če ne bo komplikacij, bo morda okreval. Povzročena rana je smrtno nevarna. — Padec s koleaa. Posestni ca Terezija Ogrizek iz Hajdine j., padla s kolesa tako nesrečno, da si je zlomila desno roko in se zdravi bolnici. — Obilno dežja. 2e več kakor teden dni akoraj vsak dan držute. Hude plohe se zlasti vlijejo ponoči, dočim je čez dan zelo soparno. Polja so že do d<»bra namočena in je blagodejni dež vsem pridelkom žejo koristil. Kljub temu, da smo imeli sedaj že par zelo hudih neviht, smo bili obvarovani vsake toče. <5e bo do trgatve brez ne-•rece, se nam obeta obilna letina in pa tudi zelo dobra kapljica, V JEČI — No, zakaj pa ti sediš tu? — vpraša jetnik svojega tovariša. — Mene je opravila pod ključ konkurenčna zavist. — Kako to? Ker jmri detel prav take bankovce,