flovi c Ur juorto izglednica LETO V. - št. 37 V KOČEVJU, DNE 10. SEPTEMBRA 1960 • ■ Cena 15 din Večja politična kvaliteta ORGANIZACIJ SZDL »Namen današnjega razgovora je,« je dejal tov. Hegler, »pogovoriti se o novih oblikah dela m o novih organizacijskih ob.ikah, ki nai bi jih Socialistična zveza pričela izvajati na terenu. O teh stvareh smo že govorili na spomladanski konferenci in sprejeli nekatere sklepe. Na konferenci smo že sprejeli novo teritorialno razdelitev osnovnih organizacij SZDL. Osnovne organizacije so se z razporedom v imela svojo organizacijo. Delo or-g.avnem strinjale, vendar moramo j ggnizacij ni bilo vsklajeno. marsi-za nekatere kraje (Briga, Kočevska kdaj niti niso veliko delali. Vsi pa Kočevje, petek, 2. septembra. — Današnjega razgovora predsedstva Občinskega odbora SZDL Kočevje s predsedniki osnovnih organizacij Socialistične zveze se je med drugimi udeležil tudi predsednik Okrajnega odbora Socialistične zveze Ljubljana Boris Mikoš. Razgovor je vodil predsednik Obč. odbora SZDL Miro Hegler. Reka. Kočevje) stvari še dokončno urediti...« O bistvu združevanja osnovnih organizacij SZDL v večje organizacije je govoril tudi predsednik Okrajnega odbora SZDL Boris Mikoš. »Organizacije Socialistične 'veze morajo biti močne,« je dejal, vemo. da ima vsak krai svoie pro bleme, ki jih želi reš:ti... V vsakem pogledu bo odslej, ko so število organizacii skrčili za več kot polovico (na 25!). delo mnogo lažje in uspešnejše. Vsako organizacijo mora od časa do časa ob.skati predsednik Obč. odbora Socialistične' zveze, vendar je vprašanje, v koliko je do sedaj uspel pri tako ve ikem številu organizacij? Močnejše krajevne organizacije omogočajo tudi boljše politično delo na terenu, prirejanje različnih predavani itd. Za večje število poslušalcev bodo tudi lažje dobili predavatelja ... Izven mesta dela v organizaciji zelo malo mladih ljudi. Vse delo, to lahko trdimo, leži v pretežni večini na starejših članih. V večjih organizacijah pa bo lahko vsakdo našel dovolj prilik za delo. Tako nameravajo organizirati v saki organizaciji posamezne interesne sekcije '(n. pr. zdravstvo!). Na določen dan se lahko zberejo ljudje, ki jih zanima, n. pr. politika, in debati raio. »V bodoče,« je poudaril tov. Mikoš, »naj bo tudi manj masovnega sestančenja. Na take sestanke ie res prišlo veliko ljudi, ker pa se ie govorilo o najrazličnejših stvaren, ki vseh niti z ari. m a'e niso. so se večkrat dolgočasili. Odslej naj se ljudem tolmači v manjših skupinah stvari, ki jih zanimajo... V novih pogojih, ko bomo imeli večje organizacije, se nam ni treba več bati, da bc politično delo zastalo. Prev tako ie treba nuditi odbornikom širše obzorje in se boriti za večjo politične kvaliteto orgamzari Socialistične zveze...« Steviio organizacij mora biti tolikšno, da bo Obč. odbor SZDL z njimi lahko delal. Centri organizacij nai bodo v večjih krajih. v manjših, bolj odročnih pa podružnice. Oktobra bodo v občini letne konference krajevnih organizacij, kjer bodo izvoljeni tudi novi odbori. Na te konference se morajo odbori temeljito pripraviti, nrioraviti na se je treba tudi na, občinska konferen- sestanku so tudi določili teritorialno razdelitev novih osnovnih organizacij Socialistične zveze. Centri osnovnih organizacii bodo odslej v naslednjih krajih: Banja loka, Bo-sljiva loka. Borovec, Cvišlerji, Draga. Dolga vas. Fara, Kočevje, Kočevska Reka, Koprivnik, Kostel, Knežja lipa Laze pri Predgradu, Morava, Mazelj. Polom, Papeži, Predgrad, Osilnica. Staicerji, Rudnik. Struge. Stari log, Stara cerkev in Vimoli. (vec) ZNAMENITI, UMETNIŠKO IZDELANI RIBNIŠKI ŠOPEK (Na drugi strani preberite reportažo o ribniških suhorobarjih in spominkarstvu!) Nerešena naloga DS Rudnika Delavski svet Rudnika Kočevje je kot uvod v razpravo o predlogu za spremembo pravilnika o kompleksnem nagrajevanju, ki bo na prihodnjem zasedanju, načel še vprašanje notranjih rezerv, ki sc izražajo v disciplini in varnosti pri delu. Ker je znano, da se hitrost in moč izpopolnjevanja novih oblik nagrajevanja lahko mnogo bolje ugotavlja po rezultatih, ki jih prinaša praktična uporaba, je zavrnil mišljenje nekaterih ekonomskih enot, da je notranja organizacija izboljšana do popolnosti, da rozerv ni več, in da zato pač ni smotrno izpopolnjevati že tako zapleten sistem. MIRO HEGLER »odbori organizacij pa naj bodo premišljeno sestavljeni, iz dobrega, sposobnega kadra, tako da bodo •ahko vedno v pomoč krajevnim odborom. Ne razumem, zakaj so se v Dragarski dolini odločili za tri organizacije, ko pa imajo vsi ti kraji enotne probleme, ki jih bo-joo mnogo lažje reševali, če bo de-k>Va]a tam samo ena organizacija "2Dl ... V vseh nemestnih obči-nah se kažejo težnje, da se organizira življenje krajevnih organizacij enotno, kar je tudi edino pravilno. Samo taka močna, enotna Osnovna organizacija lahko rešuje Vse probleme, samo taka organizacija ah ko prevzame vlogo posredovalca želja ljudi na Občinskem ljudskem odboru!...« Enotna politična organizacija nekega zaokroženega predela mora biti dovoli močna, da zajame težnje vseh ljudi v tistem kraju, zna te težnje vskladiti in pravilno tolmačiti pred občinskimi vodstvi. To nalogo pa bodo najlažje uspešno opravile večje osnovne organizacije SZDL. Doslej je bilo v kočevski občini 58 osnovnih organizacij. Skoraj vsaka večja vas ie DS ie sprejel te trditve za ne-idržne in mnenje, da pri uvedeni co. Za združene organizacije je tre- ' organizaciji ni kaj spreminjati, saj Seja OblO Kočevje Kočevje, petek, 9. septembra. — Na današnji seji obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Kočevje so odborniki najprej poslušali poročilo Sveta za šolstvo, nato pa sprejeli več važnih odlokov: odlok o določitvi organa, ki daje soglasje za uporabo sredstev iz sklada za hišna popravila v hišah na območju kočevske občine; odlok o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje stanovanj v občini; odlok o določitvi dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki je v družbenem upravljanju in se plačuje v občinski stanovanjski sklad za zidanje stanovanjskih hiš; odlok o občinski dokladi od dohodkov od' stavb za leto 1960 itd. Razpravljali so tudi o potrditvi statuta stanovanjske skupnosti Kočevje-mesto in Rudnik, o prenosu osnovnih sredstev podjetja »Klas« v likvidaciji na Kemično tovarno v izgradnji. Sprejeli so tudi sklep o zagotovitvi sredstev za Kemično tovarno. Na koncu seje so odborniki sprejeli še nekatere garancijske izjave in razrešili nekaj zadev SLP. O seji bomo obširneje poročali v prihodnji številki. ba takoj sestaviti tudi iniciativne odbore... Predsedniki krajevnih organizacij so na tem sestanku tudi poročali o tem, kako napreduj v njihovih krajih združevanje. Marsikje so naleteli na probleme, n. pr. na pomanjkanjen prostorov. Marsikje nimajo niti enega prostora, kjer bi se sestajali in so doslej uporabljali gostilne ali privatna stanovanja. Na je že tc. kar 'imamo, boljše kot drugod, ovrgel. Ugotovil je, da ne le tehnične, temveč predvsem družbene rešitve predstavljajo poglavitno vzmet napredka. V organizaciji same proizvodnje, razen pospešene mehanizacije, res ni moč v naših razmerah mnogo spremeniti, mnogo pa ie možno še napraviti na področju odnosov do same gospodarske organizacije, odnosov članov kolektiva do gospodarske organizacije oziroma do kolektiva samega. Pred volno ie lastnik TPD močno vzpodbuja: predvsem delovodje in nadzornike, ki so bili njegova družbena opora. Zdaj odloča o de’itvi osebnih dohodkov in notranji disci- plini ves kolektiv ekonomske enote. Družbena opora je torej sedaj ves kolektiv, vsak delavec posebej. To pa ie izredno močan činitelj napredka. Aktivnejši položaj in vloga neposrednega proizvajalca med proizvodnim procesom, pri delitvi dohodka in utrjevanju notranje discipline so bistvo in vzpodbuda vsega novega na Rudniku Kočevje. V kratkem razdobiu so narasli dohodki, hkrati oa so se izrazito povečali učinki kot posledice kritja osebnih dohodkov. Vendar pa DS z dosežki ni zadovoljen. Na zaviti seji ie ugotovil, da naraščanje števila neupravičeno izostalih od dela pSvzroča ne le moralno, temveč tudi občutno materialno škodo, za katero povzročitelji ne odgovarjajo. Preprosta račumea je dokazala, da nas ob (Konec na 2. strani) w*i \ a Vri* r im Rekonstrukcija i i i O rekonstrukciji in izboljšanju železniške proge od Ljubljane do Kočevja smo nekajkrat že pisali. Kočevsko progo urejujejo že več let, rekonstruiranje pa se sedaj počasi približuje že Ortneku. Mislim, da ni treba še posebej poudarjati velikega pomena rekonstrukcije naše železnice. Proga je bila zgrajena pred več kot 60 leti, okrog leta 1897. V toliko letih je jasno, da so se tračnice močno obrabile, pa tudi nasip ni več tako trden. Zaradi tega je bil promet zelo počasen (mislim da ni nikogar, ki bi se nad polževo) vožnjo »kočevarja« ne razburjal!), pa tudi dokončne kapacitete proge ni bilo mogoče izkoristiti. Namen rekonstrukcije kočevske proge je v glavnem v utrditvi nasipa in izmenjavi tračnic. Nasip bodo usposobili za večji osni pritisk. Sedanji osni pritisk je 14,5 tone, povečali pa ga bodo na 16 ton. Vagoni so sedaj že obnovljeni, tako da bi lahko na njih nalagali 24 ali celo 29 ton tovora. To bo vsekakor zelo velikega pomena za naše gospodarstvo, saj bo proga bolj racionalno izkoriščena, s tem, da bodo na vagone lahko nalagali večje tovore, pa se bo tudi prevoz pocenil... Izmenjali bodo tudi vse tračnice. Sedanje so stare že nau 60 let in so že močno izrabljene. Dolge so po sedem metrov (kar so vsi potniki dobro občutili ob neprijetnih sunkih), te, ki so jih izmenjali do Dvorske vasi, pa so že dolge od 20—40 metrov. »Srečno!« je pozdrav rudarjev. Tako se pozdravljajo, kadar se srečajo, ta beseda jih spremlja v temnih rovih globoko ;2?''' F'im »KOMU ZVONI« je „ Jr? ljubezenski film, poln do-ukov. Pripominjamo še to. da je kjer so ga predvajali, do-gel rekordno število ohiskoval-v’ in uroamo, da bo tak rekord “ustavil tudi v Dobrepolju, saj imamu lepo število ljubiteljev filma .. -Med ostalimi filmi bomo v me- secu septembru predvajali tudi naslednje: Jugoslovanski vojni film »RAFAL V NEBO«. Zgodba se odvija takoj po končani vojni in je dokaj prepričljiva, saj smo imeli takih prizorov na vseh koncih domovine v tistih časih dovolj. Glavni vlogi igrata naš popularni Bert Sotlar in Dara Celenič. Jugoslovansko - francoska - italijanska koprodukcija »PAZI SE, LA TOUR« je avanturistični film, poln napetih trenutkov in dvobojev. Pravilnejši naslov bi po našem mnenju lahko bil »Avanture La Toura«. Samo obdobje filma nas popelje v čas vladanja Marije Terezije, torej v čas spletk in intrig na dvorih. Pripominjamo, da umetniške kvalitete film ni dosegel, pač pa ie ostal na nivoju barvnega spektakla. Gledalec dve uri gleda drzne avanture glavnega junaka. Film je posnet v panoramski projekciji in barvah. Glavne vloge tolmačijo francoski igralec Jean Marais, Nadja Tiler in italijanska' igralka Eleonora Rosi-Drago. Nemški film »LISI« obravnava primer pojave nacizma v Nemčiji, torej čas Hitlerjeve vladavine in nastanek njegovih elitnih SA čet. Prikazuje tudi borbo delavstva proti nacizmu. Film s tovrstno vsebino pri nas še nismo imeli na programu. Ameriški barvni film »MI NISMO ANGELI« prikazuje pobeg treh kaznjencev iz zaporov na Hudičevih otokih. Film je vsebinsko dober, saj nam prikazuje ljudi iz kaznilnice, ljudi s pokvarjeno preteklostjo in ljudi, ki se s pobegom iz kaznilnice vrnejo med svobodne ljudi. V skupnem življenju s temi ljudmi spoznajo, da so ti svobodni ljudje boli pokvarjeni kot oni sami ih se razočarano vrnejo v kaznilnico. Zadnji film, ki ga bomo predvajali v mesecu septembru, bo italijanski film »KRONIKA REVNIH LJUBIMCEV«. To ie zgodba o preprostih ljudeh, ki so se zaradi svoje napredne usmerjenosti ob nastopu fašizma morali boriti za svoja življenja in le skrivaj in v strahu čakati, kaj bo prinesel jutrišnji dan. In na koncu še nekaj. V Dobre- polju je mnogo ljubiteljev filma. Da bi svoj program čim bolj približali našim obiskovalcem, se obračamo na vas s prošnjo, da nam pošljete svojen želje glede sestava programa filmov, razna vprašanja s področja filma, kakor tudi pomanjkljivosti pri predvajanju filmov. Dostavljajte pismeno na naslov: Uprava kina Dobrepolje. Na najbolj aktualna vprašanja bomo poskušali odgovoriti v naši rubriki. až Trbovljah, Kranju, Jesenicah in Kočevju, saj smo prav iz teh mest srečali mlade ljudi na vidnih mestih na zadnjem tekmovanju. To pa bi bila tudi nedvomno najbolj razveseljiva ugotovitev zadnjega prvenstva.« Tudi mi se pridružujemo tej ugotovitvi, iz katere se vidi, da delo TVD Partizana Kočevje kljub »počitnicam« ni mirovalo kot bi se to komu vendar le zdelo, to pa zaradi tega, ker nismo o vsakem uspehu poročali sproti, temveč smo čakali na skupno oceno v republiškem merilu. Ze okrajne atletske tekme so Pokazale, da se atletika v Kočevju zopet dviga, za kar je treba veliko predhodnega truda vodnikov in tekmovalcev samih. močni konkurenci pretolkli začetnici Fink Milena in Jerman Milenka v polfinale v teku na 60 m; seveda doseženi časi 9,0 in 9,4 sek. niso zadostovati za finale. Isti dan so tekmovali tudi v Ljubljani mlajši mladinci. Ker nimamo še točne razvrstitve po mestih, navajamo samo dosežene rezultate, ki so posameznike prav gotovo uvrstili med najboljše. Meljo Janez je vrgel kroglo 13,94 m, na 100 m pa je tekel 12,2i sek. Razvija se v zelo dobrega tekmovalca. Drobnič Franc je tekel na 1000 m 2:49,2 min., kar ie zelo dober čas. Uspešno so še tekmovali: Kužnik na 100 m s časom 13,2 sek., Šturm na 300 m s časom 41,0 sek. in skokom v daljino 4,92 m. Einsiedler met krogle MUDIM m POVRŠJI! Pod tem naslovom je prinesel časopis »Delo« kratko poročilo po mladinskem atletskem prvenstvu LRS v Celju, v katerem je bilo izrecno poudarjeno: »Ker smo vajeni kar naprej govoriti in pisati le o »velikih« klubih, moramo tokrat dodati razveseljivo pripombo, da se mladinska atletika uspešno uveljavlja tudi drugod v industrijskih centrih kot v za smeh Profesor Zmeda sedi na vrtu, ko priteče prestrašena služkinja: »Gospod Zmeda, vlomilec!« — »Kje pa je?« jo vpraša profesor. — »V knjižnici.« — »Kaj pa bere?« * * * »Ali ste bili res na Grenlandiji?« »Da. Trgoval sem z Eskimi.« »O, ali res? Koliko pa ste jih prodali?« Starejši mladinci so dosegli na republiškem prvenstvu v Celju za leto 1960 prav lepe uspehe: Možina Kamilo je bil s 170 cm skokom v višino tretji, Pavlovčič je tekel na 100 m 12,3 sekunde; sicer se ni uvrstil v finale, j e pa čas boljši kot so ga kasneje dosegli nekateri finalisti. Bregar Božo je bil s časom 4:19,0 v teku na 1.500 m drugi. Radmanovič Aleks je prišel s časom 2:06,4 min. v teku na 800 m četrti na cilj. Mlajša mladinka Ba-honec Mara se je prebila do finala v teku na 60 m in prispela na cilj s časom 8,6 sek., četrta v skoku v daljino pa je zasedla odlično tretje mesto z daljino 4,54 m. V tej disciplini je dosegla tudi Srebot Majda 6 mesto z daljino 4,18 m, kar je za začetnico dober uspeh. Za uspeh moramo šteti tudi to, da so se v 12,25 m in diska 30,18 m ter Muro-vič met krogle 11,82 m. Tako raste pri Partizanu zopet vztrajna skupina atletov, ki so disciplinirani ne le samo pri tekmah, temveč tudi pri rednih treningih. Tako so uspeli, da so se povzpeli že pod vrh atletskih uspehov v re-oubliškem merilu za mladince. To je velik uspeh, ki ga moramo pravilno vrednotiti, dasi ni tako aktiven kakor mogoče kaka druga panoga športa. K uspehu teh mladih atletov in atletinj sta veliko pripomogla vodnika Bižal Saša in Čuk Spela, za kar jima gre vse priznanje. Stanje se bo še izboljšalo, ko bo prevzel v vadbo nekatere c is cipi i ne vodnik Adamič Tone. Tako so mladi športniki Partizana zopet častno zastopali mesto Kočevje v krogu ostalih mest Slovenije, »In tole, ženkica, ob čemer sem si zlomil kočnik, naj bi po tvojem bil prima telečji zrezek«? KOČEVJE Poročila sta se Kastigar Jože, strojni ključavničar iz Kočevja, Rudnik 26, star 19 let in Lužar Ivanka, delavka iz Konca vasi 4, atara 18 let. DRAGA Rodila ie Mihelič Pepca, gospo-'3lnia iz Trave 5 — deklico Ro-*alko. Umrl ie Žagar Karol, preužitkar iz Trave 6. star 67 let. VELIKE LAŠČE Rodila je Mestek Marija, gospodinja iz Mohorjev — deklici Marijo in Mileno. Umrla sta: Nučič Marjana, preu-Žitkarica iz Malega Ločnika 7, stara 76 let in Smuč Jože, upokojenec iz Malega Ločnika 1, star 88 let. LOŠKI POTOK Rodila je Bartol Breda, gospodinja s Hriba 12 — deklico Alenko. kino ^ADRAN, Kočevje: od 9. do 11. septembra ameriški barvni cina-biascopski film »Arrivederci Ro-•na«, ll, in 12. septembra ameriški barvni risani cinemascop-ski fn »El magniffico«, 14. in 15. Septembra jugoslovanski film »Pet minut raja«, od 16. do 18. septembra francoski cinemasoop-Skl film »Tisti, ki mora umreti«. SVOBODA, Rudnik: 10. in 11. septembra jugoslovanski film »Po-ffon B«, 12. septembra češki film »Nevarno odkritje«, 17. in 18. septembra jugoslovanski film ’•Dobri, stari pianino«. Jzdaja in tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje urednici odbor. Odgovorni urednik ■'anez Merhar. Uredništvo in “hrava v Kočevju. Ljubljanska , sta 14 a. telefon uredništva in “hrave 3-89. Naročnina je 500 din Jritietna 250 din in jo je treba Tonkli v naprej. Za inozemstvo rooo din oziroma 3 ameriške dolarje rekoči račun 600-713 pri Komu-1-265 akti banki Ljubljana, podružnica za Kočevje RIBNICA: 10. in 3,1. septembra francoski barvni dnemascopski film »Zena in njena igrača«, 17 in 18. septembra sovjetski film »Kapitanova hči«. LOŠKI POTOK: 11. septembra češki film »Dobri vojak švejk«, 18. septembra češki film »Pokorno javljam«. DOBREPOLJE: 10. in 11. septembra ameriški barvni film »Komu zvoni«, 14. septembra jugoslovanski film »Rafal v nebo«, 17. in 18. septembra francosko-jugoslovanski barvni dnemascopski film »Pazi se, La Tour«. PONIKVE: 15. septembra jugoslovanski film »Rafal v nebo«. VELIKE LAŠČE: 10. in 11. septembra sovjetski film »Človekova usoda«, 17. in 18. septembra nemški film »Dekle Rosemarie« • KOČEVSKA REKA: 10. in 11. septembra nemški film »Leteča učilnica«, 11. septembra matineja filma »Leteča učilnica« za pionirje. 14. septembra slovenski film »Kala«, 17. in 18. septembra ameriški film »Grand hotel«. PREDGRAD: 10. in 11. septembra francoski film »Podzemlje Pariza«, 17. in 18. septembra češki film »Volčja jama«. BROD NA KOLPI: 10. in 11. septembra japonski barvni film »Godzila, morska pošast«, 17. in 18. septembra ameriški barvni film »Ponos in strast«. OSILNICA: 11. septembra ameriški barvni film »Prišel je iz La-ramija«, 18. septembra italijanski film »Fant za vse«. SODRAŽICA: 10. in 11. septembra ameriški film »Detektivska zgodba«, 17. in 18. septembra ameriški barvni film »Iskalci«. ČESTITKI Alojz Gori in Martin Pajk, ki služiva vojaški rok v Banja Luki, V. p. 3463/58, želiva svojim staršem in sorodnikom vse najbolje, posebno še Martin svoji ženi in Tinčku. Imava se kar dobro in kmalu se bomo videli. __*___ Dobremu in skrbnemu sinu Cirilu Križmanu kličejo še na mnoga zdrava leta mama, sestra Zinka in bratje z družinami. IZGUBLJENO Dne 3. septembra sem na cesti Kočevje—Stalcerji izgubila pleteno jopico. Poštenega najditelja prosim, da jo odda na PLM v Kočev ju. * * * Dne 25. avgusta 1960 sem izgubila na poti po Šeško vi, Cankarjevi in Ljubljanski cesti do Trga svobode v Kočevju nalivno pero znamke »Pelikan«. Poštenega najditelja prosim, da izgubljeno pero vrne proti nagradi na upravi »Novic«. OBVESTILO Kdor želi, da se mu zvarijo posamezni deli linoleja v celoto, naj takoj' sporoči naslov na otroški vrtec na Rudniku. OBJAVA Turistično-olepševalno društvo Kočevje prireja v nedeljo, 11. septembra »Turistični dan« s sledečim sporedom: V soboto, 10, septembra ob 20. url bo zabava s plesom ln proizvajanjem diapozitivov v hotelu Pugled. V nedeljo se bo ob 9. uri pričel in ob 15. uri nadaljeval nogometni turnir za prehodni pokal tega društva. Na turnirju bodo razen domačega NK »Kočevje« sodelovali še NK »Metalac« iz Delnic, NK »Javornik« iz Rakeka in NK — JLA »Garnizija« iz Ribnice. Turnir bo na stadionu »Partizana« v Kočevju. V nedeljo bo ob 10,30 uri v »Gaju« promenadni koncert rudniške godbe. Prebivalce mesta in okolice vljudno vabimo k udeležbi. S turističnimi pozdravi! Odbor ŽENE IN DEKLETA, POZOR! Predstavništvo »SINGER«, podružnica Ljubljana, prireja tečaj za šivanje in krojenje. Tečaj bo v prostorih »Krpalnice« v Kočevju, pričel pa se bo 19. septembra 1960. Informacije dobite v Centru za pospeševanje gospodinjstva pri tovarišici Ivanki Jamnik (tetefon 259) vsak dan od 7. — 14. ure, kjer bo tudi vpisovanje. Predstavništvo »Singer« Ljubljana PREKLIC Podpisana Oražem Anica iz Ribnice 247 preklicujem žaljive besede. ki sem jih izrekla o Andoljšek Mariji iz Hrovače 56 in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. Oražem Anica, Ribnica 247 KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO KOČEVJE (Strokovni svet pri izobraževalnem centru) razpisuje po 7. in 27. členu Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. 1. FLRJ št. 32/55) ŠTIPENDIJE za študij na naslednjih fakultetah, višjih in srednjih strokovnih šolah: 1 na VIŠJI KMETIJSKI ŠOLI 1 na SREDNJI KMETIJSKI ŠOLI v Maribora 1 na SREDNJI KMETIJSKI-STROJNI ŠOU v Mariboru 1 na TSŠ — STROJNI ODDELEK 2 na GOZDARSKI FAKULTETI — TEHNIČNA SMER v Zagrebu 3 na TSŠ — LESNO INDUSTRIJSKI ODDELEK 2 na GRADBENI SREDNJI ŠOU 2 na EKONOMSKI FAKULTETI ali VIŠJI KOMERCIALNI ŠOLI v Mariboru 2 na SREDNJI EKONOMSKI ŠOU 1 na VIŠJI TEHNIČNI ŠOU—STROJNI ODDELEK 1 na VIŠJI ŠOLI ZA SOCIALNE DELAVCE Prednost pri dodelitvi štipendije imajo otroci staršev, zaposlenih pri KGP Kočevje, otroci padlih borcev NOB in študentje višjih letnikov. Prošnja za dodelitev štipendije s priloženim zadnjim šolskim spričevalom ter potrdilom o imovinskem stanju pošljite do 25. septembra 1960 na Upravo podjetja. || || BRANISLAV NUŠlC: iincnnncvi n n o b h 11 o n 1 Objave Delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE Delavska univerza Kočevje obvešča vse interesente, ki želijo v šolskem letu 1960/61 obiskovati šole za odrasle A in B odd. (5. in 6. ali 7. in 8. raz.) in I. II. III. ali IV. raz. večerne gimnazije, da sprejemamo prijave samo še do 15. septembra 1960. Prijavite se lahke osebno, pismeno ali telefonično, lahko pa tudi preko sindikalnih podružnic na naslov: Delavska univerza Kočevje, tel. št. 282. (Poslovni prostori v stavbi Obč. ljudskega odbora, soba št. 23). Z El IIII fill M S Til • SLEPCI BODO »VIDELI« »Morem slišati luno, slišim oblake, ki plovejo po nebu, morem slišati sol na mizi in reči, da to ni poper; slišim črne lase mojega prijatelja in vidim, da ti lasje niso plavi, pa čeprav sem popolnoma slep«, tako je govoril v velikem razburjenju slepi profesor Zavoda za slepce v nekem mestu v ZDA, ko je na sebi preizkusil praktične vrednost nenavadnega aparata, ki je namenjen slepcem. Tak aparat omogoča tako imenovano »akustično gledanje«. To je popolnoma novo »gledanje« s pomočjo sluha. S pomočjo fotoelektrike se svetloba spreminja v električno energijo, električna energija pa v zvok in ves ta proces bo omogočil slepcem, da bodo videli. • LETNO OKOLI 500 UMOROV V Franciji sc zgodi letno okoli 500 »perfektnih« umorov. Okoli 50# ljudi je na leto ubitih, njihova trupla pa odkrijejo šele čez desetletja ali sploh nikoli. In pet sto morilcev hodi po francoskih ulicah, kakor da se ne bi nič zgodilo. • KOLIKO POPIJE ČLOVEK DO 50 LETA? Človek popije do 50 leta svoje starosti okrog 35.000 litrov tekočin. Res je, da človek prične pri pitju z mlekom, toda pozneje se tej zdravi pijači pridružijo še druge, o katerih ne moremo trditi, da so vse zdrave.., • CESTE ZAHTEVAJO DNEVNO 38 MRTVIH Na cestah v Zahodni Nemčiji je lani izgubilo življenje dnevno 3* ljudi. Nadaljnjih 1.106 jih je — prav tako dnevno — bilo kakor koli poškodovanih. V lanskem letu se zabeležili v Zahodni Nemčiji prt 314.486 prometnih nesrečah 13.933 mrtvita in 403.988 poškodovanih. VI primerjavi z letom 1958 se je število nesreč povečalo za 10,5 %, število človeških žrtev pa za 12,8 odstotka. Vsekakor žalosten napredek. • V JADRANSKEM MORJU 400 VRST RIB V našem Jadranskem morju živi skoraj štiri sto vrst raznih rib. Najbolj znane so sardele, tuni, sku-/ še, plavice ln še mnoge druge. Med največje ribe, ki žive v našem morju spada tun; nekateri so dolgi te-di več metrov. • KOLIKO JEZIKOV POZNAMO? Na svetu poznamo okoli 6.700 različnih jezikov, ki jih govorlja ljudje na vseh petih kontinentih. Od teh flh je strokovno proučenih že okoli 2.700. II Tl lil TIM A All II HM V A Ko sem se učil krščanski nauk, se mi je neverjetno priljubila poganska vera. To prihaja najbrž od tega, ker nas je katehet, ki je ta predmet predaval, tako nekrščan-sko pretepal, da se še dandanes v cerkvi, kadar poslušam pridigo o krščanskem usmiljenju, plašno oziram na vse strani, boječ se, da me metropolit ne udari s pastirsko palico ali diakon s kadilnico. Ta pojav je dokaz, kako vtisi iz rane mladosti zapuščajo v duši globoko sled. Spominjam se na primer, da sem zavoljo sedem suhih krav dobil sedem tako debelih udarcev s palico, da o debelih kravah še govoriti nisem mogel. In potem, Marija in Magdalena malo da me nista stali glave. Zaradi zadnje, t. j. zaradi Magdalene, sem moral nekoč pred celim razredom sleči hlače, se vleči na klop in vzdržati dvanajst udarcev po golem telesu. Bile pa so tudi lekci je, ki mi niso povzročale težav. Tako sta mi bila na primer Adam in Eva zelo simpatična, verjetno zaradi svoje naivnosti. Ampak medtem, ko sta mi bila Adam in Eva simpatična, so mi njuni otroci povzročali strašne neprijetnosti. Zaradi znane firme »Kajn & Abel« sem bil trikrat tepen. Enkrat zato, ker sem dejal, da je Abel ubil Kajna, drugič, ker sem rekel, da sta Abel in Kajn bila apostola, za tretjič se pa ne spominjam, a zdi se mi, da zato. ker sem dejal, da je Kajn prodal Abela asirskim trgovcem za trideset srebrnikov. Na letnem izpitu je bilo seveda smeha nič koliko. Predsedujoči profesor se je z rokami prijemal za trebuh in vzkliknil: »Idi, dete, k vragu! Ze toliko let se nisem tako sladko nasmejal!« Izprašujoči profesor oziroma katehet pa je trikrat stisnil pesti in planil name, pa se je spričo svečanosti trenutka vsakokrat premislil. Komaj da mi je tako skozi zobe nekaj omenil očeta in mater. A ko sem se že enkrat zbegal, je seveda potem šlo vse narobe. Ko mi je tako na primer dal vprašanje o Adamu in Evi, da bi mi s to najlažjo in meni najbolj simpatično lekcijo pomagal, da se izmotam, sem takole začel: »Adam in Eva sta bila prva človeka ... prva človeka... Adam je bil prvi mož, Eva je pa bila prva žena. Oba sta kot prva človeka ži- vela v raju. Zelo lepo sta živela, toda nekega dne je Adam ugriznil Evo... ugriznil Evo in zato mu je gospod bog zlomil eno rebro ...« In potem je na veselje predsedujočega šlo vse v tem slogu. Jaz sem na izpitu kratko malo stari in novi zakon tako spretno zamešal, kakor bi dober kvartač zmešal paket kart. Katehet me je dvakrat skušal ustaviti, ampak predsedujoči me je hrabril in spodbujal, naj nadaljujem, katehetu pa je dejal: »Pustite ga vendar, prosim vas, da se vsaj sladko nasmejemo!« Jaz sem, kakor sem dejal, dvanajst Kristusovih apostolov stlačil v Noetovo barko; za Sodomo in Gomoro sem rekel, da sta bila dva sveta temni'a, v katerih je Kristus uspešno pridigal svoj nauk: »Ljubi svojega bližnjega!«; za Kristusa sem še dejal, da ie štirideset dni prebil v kitovem želodcu, kjer se je pripravljal za svoj božji nauk; z*, deset božiih zapovedi sem rekel, dat jih je Juda prodal na gori Araratit in naposled sem končal s tem, d* sem na vprašanje, kaj vem o Pilatu. odgovoril, da je bil Pilat sle Mojzesa in da ie zaredil veliko pleme, potem si je pa umil roke. (Konec prihodnjič! V zadnjih letih je dobilo električno luč že veliko vasi, tako da je le še malokatera ostala brez elektrike. To bosta kmalu dočakali tudi vasi Brezovica in Nemška loka, kjer si ljudje že vsa povojna leta žele električno luč. Postavljeni so že drogovi, napeljana pa je že tudi žica. Potrebne so samo še nekatere stvari, da bo elektrika končno zasvetila. V teh dveh vaseh živijo pretežno delavci lin uslužbenci Kmetijsko-gozdarskega posestva Kočevje. 2e lansko leto so pričeli razmišljati, kako bi napeljali elektriko v vasi in kje bi dobili potrebna sredstva. Občinski ljudski odbor je odobril potreben denar za napeljavo omrežja. Ob strani niso stali tudi člani Socialistične zveze, razen nekaterih, ki ne razumejo potrebe in koristi, ki jo bomo imeli od električne luči. Tako bomo vsaj, čeprav smo zelo oddaljeni od drugih krajev, pove- , IZ NAS!H Hiti' f h KRAJEV ELEKTRIKA v Brezovici in Nemški loki zanj s svetom z radijskimi sprejemniki! Junija je bil sklican sestanek vseh prebivalcev Brezovice in Nemške loke, na katerem smo sklenili, da bomo skopali s prostovoljnim delom 40 jam za drogove daljnovoda. Z delom nismo prav nič odlašali. Jame, ki naj bi jih izkopali prostovoljno, smo si razdelili in pričeli delati. Delo je bilo precej naporno, ker je teren močno skalnat. Zahvaliti se moramo Gozdni upravi Mozelj, ki je naše težave razumela in nam poslala na pomoč minerja. Delo je bilo zelo hitro opravljeno. MIŠKO KRANJEC: Izlvnejo (Odlomek) PRIČUJOČI ODLOMEK POVZEMAMO IZ TETRALOGIJE (ROMANA V ŠTIRIH KNJIGAH) »ZA SVETLIMI OBZORJI«, KI GA JE NAPISAL ZNANI SLOVENSKI KNJIŽEVNIK MIŠKO KRANJEC. V TEM OBŠIRNEM DELU PISATELJ OPISUJE ZGODOVINO SLAVNE XIV. DIVIZIJE IN N1E-NO ZMAGOVITO POT NA ŠTAJERSKO. V PRVEM DELU, OD KODER JE ODLOMEK, OPISUJE TUDI BORBO S PLAVOGARDI-STI V GRČARICAH IN NJIHOVO UNIČENJE. x noro brezupno kričanje no f / 1 sobah, ko so se ljudje v \ čadu. ki se v njem ni nič več videlo, metali pred kroglami po tleh, reševali le še vsak sebe, nekdo zatuli: »Ne streljajte več. Naši se predajajo. Predajamo se!« »Kdo se predaja? Streljajte, mater vam ...« Nihče ne strelja več, iz poslopja se je pomolila bela zastava. »Kdo. kdo, mater mu, se predaja?« zarjove komandant Borut in hoče pobegniti oficirjema, ki ga čuvata. Vlečeta ga od duri. Toda nekdo jih ravno zdaj odpre in zakliče v sobo: »Pojdite ven, predajamo se. Komandant naj gre prvi.« Čeprav sta oficirja bila za predajo, sta zdaj vendarle prvi trenutek otrpnila. Bilo pa ja dovolj, da je komandant Borut planil skozi duri in da se jima je že izgubil v čadu. Drvel je po sobah in kričal: »Kdo se predaja?« Zagrabi prvega in mu iztrga revolver izza pasu. »Komandant naj gre prvi — predajamo se. Po činih, po položaju ven, drug za drugim,« ukazuje nekdo, kakor da ja zdaj najpomembnejša stvar ta ceremonialnost. Vojni kurat si z rokami zakrije oči in brezupno zajoče: »Kakšna klavrna vojska, kakšna vojska — da sem moral doživeti to sramoto. In banditom, ki smo jih tako pobijali, kakšni strašni časi, o Jezus, Jezus ...« . »Komandant naprej, komandant naj gre prvi ven,« spet nekdo vsiljuje sveti obred ceremonialnosti. Majorja Koprivico presune: ta komandant te vendar on! Ven naj gre prvi, z vzdignjenimi rokami! Norci! Zandarmerijski major pred komuniste, poravnavat stare in zadnje grehe! Ne. tega ne bodo doživeli, nihče ga ne bo videl, da bi stopil ven, odložil orožje in dvignil roke. Nak, tega ne! Major K opri vica, komandant kraljeve vojske, se ne predaja! Vrata v k'et so odprta, smukne skoznje in se zapre. Tava po prostoru, kakor da ga hoče premeriti. in ko pride do kraja, se nasloni ob steno. Strela iz kleti nihče ne sliši, preveč trušča je zunaj, in navsezadnje — takle izgubljeni strel iz revolverja ne pomeni v vojni čisto nič. Oficirji stoje pred vhodom, kakor da se v tem poslednjem trenutku kljub vsemu ne morejo odlo- Preostale jame je izkopala Kmetijska uprava Koprivnik, za kar se ji prebivalci najtopleje zahvaljujemo. Delo, ki smo ga opravili prostovoljno, ni majhno, posebno če upoštevamo, da v obeh vaseh ni mnogo prebivalcev. Omrežje je sedaj že gotovo, prav tako pa tudi nekaj notranjih napeljav. Vsi prebivalci omenjenih vasi nestrpno pričakujemo dan, ko bo v naših hišah prvič zasvetila električna luč in bodo oživeli naši radijski sprejemniki. D. J. Zelo pereče je bilo še pred nekaj dnevi vprašanje preskrbe pitne vode tudi pri nas v Sodražici. Prvotno zajetje ni zadostovalo, zaradi česar je Režijski odbor za gradnjo vodovoda moral določiti v ojačanje novo zajetje s črpalnico, ki je bilo pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev nedograjeno. Za dokončno ureditev je bilo nujno potrebno nabaviti še črpalko z elektromotorji, zaradi česar je odbor za vzdrževanje določil vodarino z enkratnim celoletnim prispevkom. Večina potrošnikov se zaveda, da sc člani dolžni sami prispevati proporcionalni del stroškov, dočim se nekaterim zdi še nerazumljivo in bo treba poseči po ostrejših ukrepih. Da bo tako velika potrošnja se prvotno ni računalo, člani so pa uporabljali vodo tudi v druge namene, zidanje, gašenje a ona, poleg tega pa tudi za napaianje živine Vljudnost HA TEHTNICI Bilo je 27. avgusta na avtobusu, ki vozi na progi med Travo in Ljubljano. Na avtobusni postaji v Žlebiču je vstopilo mlado dekle, staro približno 15 let, z njo pa je bil še nek mlajši otrok, star okrog 8 let. Dekletu je med Rašico in Turjakom postalo slabo in je sedlo na stojišče med sedeži. Zanjo se nihče ni zmenil. Okrog nje je sedelo več mlajših žensk, vendar se nobena ni spomnila, da bi ji odstopila sedež. Na poziv organa LM iz Ribnice se je neka ženska odmaknila, da se je bolno dekle lahko vsedlo k oknu avtobusa. Ta primer ni osamljen. Povsod na avtobusih in vlakih lahko vidimo ljudi, ki se ne zmenijo za sopotnike, ki jim je slabo. Redkokdaj se zgodi, da kdo odstopi takemu bolniku sedež ... Higienično pa tudi ni, da ljudje jemljejo v avtobus živali, perutnino, pse itd., zaradi česar pride potnikom tudi slabo. L. A. doma. Pri prekomerni porabi je gotovo prišlo do pomanjkanja v višje stoječih stavbah. Režijski odbor si je zadal nalogo zagotoviti vodo vsem članom. Z velikimi napori je uspelo odboru zadevo urediti, da bo končno vsem potrošnikom ustreženo. Nabavil bo še avtomatsko napravo v črpalnici in izvršili bodo še nekatera dela. kar bo zopet nekaj stalo. Da je bila mogoča končna ureditev, so znatno pripomogla podjetja z večjimi sredstvi, ker imajo tudi sama na tem veliko interesa. Prosimo še preostale člane, ki so v zaostanku, naj ne bodo bele vrane in naj čimprej poravnajo obveznosti napram skupnosti, kar io v njihovo lastno korist. -ji- V stavbi, kjer so sedaj uradi Gozdne uprave v Grčaricah, je bila septembra 1943. leta glavna postojanka plavogardistov, ki so jih partizani v hudi tridnevni bitki premagali čiti. A nekdoi od zunaj neusmiljeno ukazuje: »Po činu in položaju naprej! Kaj čakate? Se bomo zdaj obotavljali«? Prihina in Abram obstaneta, bojita se, da bi se zgrudila. Stiska ju v prsih. Zdi se jima, da bo nekaj pošastnega planilo nadnju, kakor hitro pomolita glave iz razvalin. A nekdo zadaj je neusmiljen: »Naprej — se vam ne da?!« »Kje je vojni kurat? Naj gre med oficirji, spredaj!« Vojni kurat stoji v kotu; zaprašen se zgublja v čadu, kolena mu klecajo, zobje mu še vedno šklepetajo. »O, bog. o, bog!« stoka v praznino. »Dajte mu revolver, če ga sam nima,« reče nekdo obešenjaško. ‘»Naj se pa poči tu. Tako nima kai pričakovati. Ga bodo pa oni zunaj!« Šinkar še vedno diha sunkovito, bled, izmučen. A je tako brez moči, tako strah ga je, da se ne bi mogel za vse na svetu ustreliti. Ne, Tone Sink ar še vedno toliko ljubi, življenje, da si ga ne bi vzel, pa naj bi bilo karkoli. Zdaj hlepi po sleherni minuti in — nepričakovano se je oprijel zapeljive misli: morebiti pa se partizani božjega služabnika vendarle ne bodo upali ubiti!? Ne .tudi partizani morajo spoštovati duhovnike, kaj takega bi jim močno škodilo----------v mednarodnem svetu; nepričako- vano se zgrabi za ta »mednarodni svet«! »Naprej, kaj spet čakate?« »Naprej,« dahne kapetan Pribina, kakor da zdaj le še samo sebi lahko ukazuje, in ne da bi se po kom ozrl, stopi ven, skozi odprte duri. za trenutek postane na pragu. Zdaj je sam. čisto sam, brez prijateljev, brez vojske, brez časti, brez domovine. Počasi vzdigne roke, kakor da blagoslavlja cevi, ki so še vedno naperjene proti postojanki, partizanske cevi. ki so strle Grčarice in kraljevo vojsko. Ne, kraljeve vojske ni več! KOČEVSKE SOLE-odlično Poročali smo že o tekmovanju v atletiki srednjih in vajeniških 'šol ter osnovnih šol v merilu Slovenije. Sedaj so zbrani podatki o tekmovanjih vseh šol v Jugoslaviji in so naj osnovi doseženih točk sestavljene nove rezultatne liste. Iz službenega »Biltena« št. 8. atletske zveze Jugoslavije je razvidno, da so se kočevske šole častno uvrstile v me-ri u cele države in to: Moški : Skupina srednjih in vajeniških šol — skupno tekmovalo 106 šol. Gimnazija Kočevje je dosegla 27 mesto. Skupina osnovnih šol — tekmovalo je skupno 123 šol. 38. mesto je zasedla šola »Mirka Bračiča« I. skupina; 63. mesto je zasedla šola »Jožeta Šeška« I. skupina; 114. mesto je zasedla šola »Mirka Bračiča« II. skupina; 116. Predgrad Lovska družina iz Predgrada je pred dnevi priredila na poljih Gornje Podgore lov na divje svinje. Lovcu Alojzu Mesnaru se je kmalu nasmehnila lovska sreča. Zvečer je ubil v koruzi divjo svinjo in mladega merjasca. Pet mladičev je ušlo... Seda j ko zori koruza, se divje svinje marsikje pojavljajo in povzročajo škodo na poljih. Dobro bi bilo, ko bi lovci tudi v drugih krajih večkrat prirejali take pogone. mesto je zasedla šola »Jožeta Šeška« II. skupina. Ženske: Skupina srednjih in vajeniških šol — skupno tekmovalo 61 šol. Gimnazija Kočevje je dosega 28 mesto. Skupina .osnovnih šol — skupno tekmovalo 112 šol. 7. mesto je zasedla šola »Mirko Bračič« I. skupina; 31. mesto je zasedla šola »Jožeta Šeška« II. skupina; 56. mesto je zasedla šola »Mirko Bračič« II. skupina; 95. mesto je zasedla šola »Jožeta Šeška« L skupina. Nad vse lepo je 7. mesto pionirk šole »Mirka Bračiča«. Ponovno čestitamo vsem tekmovalcem in tekmovalkam. Čestitamo za uspeh tudi profesorjem in strokovnim učiteljem Sašu Bižalu, Špeli Cuk. Nadi Smola in Antonu Adamiču. Vodstvom šol pa vse priznanje za to, da so omogočili ta tekmovanja. Beseda o ribniških upokojencih Podružnica Društva upokojencev je bila ustanovljena v Ribnici jeseni 1951. leta, sedaj pa je vključenih 270 upokojencev. Vodstvo podružnice, ki je zelo delavno, svetuje predvsem tistim ljudem, ki iščejo pokojnino, kako naj delajo in kam naj se obrnejo. Socialno skrbstvo da tudi ženam upokojencev z minimalno pokojnino mesečno 2.000 dinarjev. V preteklih letih so ribniški upokojenci uprizorili tudi dve igri. Finžgarjevo »Razvalino življenja« in Horvatovo komedijo »Ženska volilna pravica«. Zanimivo je to, da so v »Razvalini življenja«, razen ene vloge, odigrali vse ostale upokojenci. Za desetletnico obstoja, ki prihodnje leto. se bodo ribniški upokojenci dobro pripravili. Verjetno bodo naštudirali kakšno igr0- v kateri bodo zopet igrali sami upokojenci, za vse pa bodo verjetno tudi pripravili manjšo pogostitev. Naj dodamo še to, da je v ribniškem Društvu upokojencev včlanjenih tudi nekaj devetdesetletni-kov. Najstarejši je Tomšič. Nameril je že 93 let, vendar še vedno rad dela in se še vedno zelo dobro počuti. »Tršica, verjemite mi, da bi bi*1 « prav rad 15 let starejši...« Po ugodnih cenah prodamo razno opremo renoviranih trgovskih lokalov: okna, vrata, izložbe, police, zaboje in drugo. IntcreseAti si lahko ogledajo predmete v centralnem skladišču. »TRGOPROMET« KOČEVJE ioioboboboboboboboboboboboboboboboboboobobobobobobobc ncoioioioioioioioioioioioioioaoioaoioio ZLOČINCI 14 posebne vrste Kot dodatek klasifikacije poskusov s prešajevanjem kosti in regeneracijo, o kateri je prej govorila dr. Maezkova, imamo detaljno poročilo enega dr. Fischerjevih primerov: »Gebhardt, učenec Lexer Ja, je dolgo nameraval izvršiti plastično presaditev kosti z ene osebe na drugo. Ker so bili nekateri njegovi tovariši proti temu, je sklenil, da bo opravil to operacijo na bolniku Ladischu. Ramenski sklep (lopatica, ključnica in podlahtnica) mu je bil odstranjen zaradi raka. jaz in moji kolegi smo omenjali medicinske in človečanske razloge proti operaciji vse do tistega večera, ko je bila ta izvršena. Medtem nam je Gebhardt zapovedal, da izvršimo operacijo. Kapetan Stumpfegger, v katerega področje raziskav je štela operacija, je moral odvzeti lopatico v Ravensbrucku in je zaradi tega takoj izvršil posebne priprave. Ker je profesor Gebhardt rabil dr. Stumpfeggerja za končno presaditev rame pacientu Ladischu, sem bil jaz določen, da še isto noč odidem v Ravensbrtick in izvršim operacijo odvzema lopatice. Prosil sem zdravnika dr. Gebhardta in Schulterja, naj mi natanko opišeta tehniko operacije. Naslednje jutro sem odšel v Ravensbrtick ... Taboriščni zdravnik, ki mi je pomagal pri operaciji, jo je dokončal, jaz pa sem se s kostjo za presaditev vrnil v Hohenlychen kolikor najhitreje sem mogel. Na ta način je bilo časno obdobje od izreza pa do presaditve skrajšano. Kost sem izročil Gebhardtu v Hohenlychenu in ta jo je presadil skupaj z dr. Schulzem in dr. Stumpfegger jem.« Druge amputacije so videli obsojenci. Tako se poročilo Gustave Winkovske ujema s poročilom dr. Maczkove: »Videla sem Rosenthala, kako se bori z zdravo, mlado Ukrajinko, ki so jo hoteli s silo spraviti v operacijsko sobo. Dekle se je branilo in klicalo na pomoč. S pomočjo Gerde Querheim ji je dr. Rosenthal dal sredstvo za pomirjenje. Nato so jo odvlekli v operacijsko sobo in ji odrezali nogo. Mislim, da je to napravil dr. Fischer, ker sem ga videla vstopiti pred upiranjem, ki sem ga prej opisala. Takoj po operaciji sta dr. Fischer in še nek drug zdravnik, tega nisem mogla prepoznati, odšla iz operacijske sobe z velikim zavitkom ter šla naravnost proti avtomobilu, ki ju je že čakal za Hohenlychen. Menim, da je bila v zavitku odrezana noga. To se je dogajalo v času, ko so vršili operacije na poljskih dekletih. Žena, na kateri je bila izvršena ta operacija, je pozneje dobila smrtonosno injekcijo. V podobnih pogojih je bila odrezana roka in rama neki drugi Ukrajinki. Tudi ona je bila usmrčena z injekcijo. Na »Tretji vzhodni konferenci specialistov-svetnikov«, ki je bila od 24. do 26. maja 1943 v berlinski Akademiji za vojaško medicino, sta poročala generalni major Gebhardt in dr. Fischer o »Specialnih poskusih delovanja sulfanamida«. Dr. Fischer je po zaprisegi izjavil: »Iz predavanja, ki sva ga imela dr. Gebhardt in jaz, se popolnoma jasno vidi, da so bili poskusi napravljeni na jetnikih v koncentracijskem taborišču.« Prof. Gebhardt je začel s temi besedami: »Na meni je vsa človeška, kirurška in politična odgovornost za te poskuse.« Na tej konferenci v maju 1943 so bili prisotni: dr. Paul Rostock, predsednik konference; dr. Siegfried Hanloser, vodja vojne medicinske službe, ta je sklical konferenco; prof. Karel Brandt, sedel je v prvi vrsti; vodja zdravstva v Reichu dr. Leonardi Conti; profesor Sauer-bruch, dr. Frey in prof. Heubner. Medicinsko službo letalstva je zastopal njen šef dr, Hippke in dr. Oskar Schroder; medicinsko službo Waffen SS je zastopal njen: šef dr. Karlo Genzken. Poleg teh je bit prisoten tudi dr. Helmut Poppendick (šef štaba dr. Gravitz, vrhovni zdravnik SS in policije). Nihče od teh zdravnikov ni nasprotoval poskusom. Po predvidevanju je bil razgovor, v katerem sta sodelovala dr. Frey in prof-Sauerbruck. Tudi ona dva nista rekla besede proti poskusom. Po branju tega dokumenta je tožilec Me Haney pripomnil med drugim: »Izjave, dane po zaprisegi, nedvomno dokazujejo, da so si tc' zločinske poskuse izmislili najbolj znani nemški medicinski strokovnjaki ... Ti ljudje so bili sposobni točno vedeti, kakšna je njihova' dolžnost, pa tudi kaj se bo in kaj se ne bo zgodilo...« Ni dokumentarnih dokazov, ki bi pokazali, v kakšnem obseg® so bili objavljeni poskusi z regeneracijo mišic in presajevanja kosti« še posebno o heteroplastični transplantaciji. POSKUSI S PRISADOM (CELLULITIS) Leta 1942 in 1943, se pravi istočasno, ko so bili opravljeni poskus« na ljudeh, ki smo jih pravkar opisali, so bili delani podobni P?skps v Dachau. V teh primerih je bil cellulitis izzvan na umeten način, <> bi lahko primerjali delovanje alopatskih in homeopatičnih terapevtskih agensov. Po izjavi priče Stohra je glavni kirurg VVolter najprej izvršil seru® poskusov na desetih nemških ujetnikih, nato pa je izbral za poskusn osebe člane svetega reda in katoliške duhovnike vseh narodnosti taboriščnega bloka duhovnikov. Okužba je bila izvršena v operacijs dvorani taboriščne bolnišnice. Priča Heinrich Stohr, politični zap0,a nik, ki je služil kot bolničar, je bil prisoten pri tem postopku. Le-trdi, da so delali v prisotnosti SS majorja Schtitza in homeopata ' Kiesewetterja, operacijo pa je opravil taboriščni zdravnik dr. ' v ^ Umetna okužba je bila izvedena z istočasnim poskusnim z®a^ ljenjem. Pacienti, ki so dobili prisad (tipično taboriščno bolezen), bili istočasno zdravljeni z alopatskimi in hemopatskimi prepara >•