MHt
jf umuh, t petek, dne 26. Mm
Posamezna StevUka sfaie 2 Dtn. Leto UD.
Naročnina
sa državo SHS:
nm mesec......Din M
z« pol leta ..... „ 130 m eelo leto .... , IM
za inozemstvo! mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno v Jugoslaviji .... Din 00 v inozemstva. ... » 80
JI	imm	
iT-t		
		
v*;""'	1	pl
|	1 ■ >. ?	
		J
prllogro „ Ilustrirani Slovenec
Cene inseratom:
Enostolpna petitn« vrsta mali oglasi po Din 1'30 in Din 3*—, večji oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2*50, veliki po Din 3-— ln 4-—, oglasi v nredniSkem dolu vrstica po Din
Pri več]em naročili.- ps^ust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 1. uri zjutraj.
PoSlRina plačana v gotovini.

UredntStvo ]• v Kopitarjevi nlld 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga In Dunaj 24,797.
Boj za šolo.
V posebnem odseku narodne skupščine se že dalje časa razpravlja o Pribičevičevem načrtu novega osnovnošolskega zakona, ki je pravo ogledalo policajske, reakcionarne in nasilne miselnosti svojih avtorjev. Zato načrt ni vzbudil skrajnega odpora le pri vsej opozicionalni javnosti brez razlike, temveč celo v pretežnem delu onih krogov, ki so sicer nad vsak dvom vzvišeno zvesti oprode in zagovorniki nesrečne in državo razdirajoče politike sedanjega režima. Omenimo naj le slovenski del UJU ali pa belgrajski »Balkan«, ki je gotovo najbolj navdušen za režim, ki vlada pri nas vsa zadnja leta. Da odklanja vsa slovenska javnost enodušno ta načrt, je samoposebi umevno, kajti on ne poslabšuje prav izdatno še celo dosedanjega stanja v našem šolstvu, temveč ima, kakor smo pokazali že v specialnih člankih, tudi izrazito protisloven-skp ost, tako da pomonja dejansko pravi atentat na naš narod in našo slovensko narodno kulturo, radi česar mora vzbujati seveda skrajni odpor pri vsakem slovenskem kulturnem človeku, pa naj bo potem tega ali onega svetovnega naziranja.
Edini, H si menda upa v Sloveniji zagovarjati celo to duševno dete g. Pribičeviča sta obe Žerjavovi trobili, jutranje in popoldansko. Ker pa seveda ne moreta ovreči kopice naših stvarnih in nepobitno ugotovljenih ugovorov, sta se poslužili svoje stare, žal da že vse preveč zarjavele in zato neučinkovite metode. Privlekli sta iz svoje ropotarnice vse rekvizite iz polpretekle dobe od nacionalnega bobna do »klerikalne« lajne ter jih gonita, da zabrišeta porazni utis, ki ga je napravil na vse Slovence Pribičevičev načrt, ki briše slovenski jezik kot edini učni jezik iz našo šole. Da mora ta špekulacija s »klerikalizmom« celo pri količkaj treznih vernikih obeh Žerja-vovih trobil izgubiti vsak učinek, je jasno, kajti celo največji sovražnik »klerikalizma« ne more pri najboljši volji gledati v skrajno policijskih in protikulturnih smernicah zakonskega načrta — svobodomiselnosti in prav tako ne v izrazito protislovenskih določbah — nacionalnosti!
Reakcionarni trobili protislovenske Žer-javove politike imata svoje vernike in pa slovensko javnost najbrže za nepismeno, če si opata servirati svojim bralcem talce gluposti, kakor jih beremo v njihovih stolpcih zadnje dni, kajti vsakdo, ki le nekoliko zasleduje javno življenje, dobro ve, da ne zahteva danes nobena katoliška stranka sveta kake »kon-kordatske šole« v starem smislu, najmanj seveda v paritetičnih državah. Kar naša stranka zahteva je, da bodi šolstvo v Sloveniji slovensko narodno, v čemur je gotovo edin prav ves slovenski narod in drugo, kar zahtevamo je, da bodi šola svobodna kakor je v Angliji, Belgiji, Holandiji in večalimenj tudi v Nemčiji, in tudi v tem bo gotovo soglašala z nami vsa resnično svobodoumna slovenska javnost. Da pa policajsko reakcijonar-stvo in protiverska zagrizenost Pribičevič-Žer-javove stranke nista istovetni s svobodoum-nostjo, je danes jasno tudi najbolj zagrizenemu protiklerikalcu.
Naj imajo Srbi Pašičevo ali Pribičevičevo šolo, svobodno jim, to je njihova stvar, toda Slovenci kategorično zahtevamo slovensko šolo in za katoliške otroke katoliških staršev tudi katoliško šolo, kar ne izključuje, da bi ne imeli ortodoksni verniki in slepi pristaši naših »demokratov« Žerjavovsko-Pribi-čevičeve šole, če jim je ta njih ideal. Za katoliške starše in otroke zahtevamo v tem pogledu popolne svobode in jo v isti meri priznavamo tudi vsem drugim, nočemo je kratiti nobenemu, a si je tudi sami ne damo in ne bomo dali jemati!
Da je to vprašanje prav lahko urediti v vsestransko zadovoljstvo, nam dokazuje danes že nešteto držav, zlasti Belgija. V imenu nacionalizma, naprednosti in svobocloumnosti zahteva zato slovenski narod slovensko narodno in svobodno šolo ter brezpogojno odklanja Pribičevičevo policajkulturno šolo za vzgojo reakcionarjev, stremuhov in tumpcev. Otrok je last staršev in svojega naroda ter nikogar drugega, najmanj pa kakih reakcionarnih režimov, ki danes so, jutri pa bodo oveneli kakor trava.
Pašičevo zdravje.
Belgrad, 25. junija. (Izv.) Tekom današnjega dne ni bil k Pašiču pripuščen noben radikalni prvak, ki so hoteli na obisk k njemu. Tolmači se to s tem, da je Pašičevo stanje nespremenjeno in da je še vedno zelo slabo.
Vendar drugi radikali zopet zatrjujejo, da se je Pašičevo stanje znst.ro izboljšalo in da bo v najkrajšem času lahko odpotoval v inozemstvo na zdravljenje.
Belgrad, 25. jun. (Izv.) Številni vladni listi so energično akcijo opozicije proti vladnim nasilstvom in izigravanju parlamentarizma poskušali v javnosti diskreditirati s tem, da označujejo to stvarno in po vseh parlamentarnih principih dovoljeno delo opozicije kot obstruk-cijo. Hoteli so to tudi izkoristiti, da bi lahko opozicijo denuncirali, češ, da ruši ugled parlamenta in parlamentarizma.
Radi tega so se danes sestali voditelji bloka narodnega sporazuma. Na tej seji so pretresali posebno zadnje dogodke v skupščini. Po tej seji, kateri so prisostvovali Ljuba D a -v i d o v i č , dr. K o r o š e c , dr. S p a h o , dr. Lorkovič in Pavle Radič, so izdali sledeč komunike:
»Vladni krogi kažejo tendenco, da nastop opozicije v narodni skupščini naslikajo kot ob-strukcijo in posebno kot oviranje skupščinskega dela. »Samouprava« pa je celo to iznašla, da je razlog tej tako zvani obstrukciji v želji, da se onemogoči sporazum med radikali in HSS.!
Izvrševalni odbor bloka narodnega sporazuma je na svoji današnji seji sklenil, da dementira vse insinuacije o opoziciji radi ob-strukcije. Njeno zadržanje v parlamentu je strogo legalno. Opozicija se je poslužila pravice, ki jih ji daje poslovnik, da reagira na brezobzirnost vladne večine, ki ne spoštuje
11
niti najosnovnejših parlamentarnih niti z zakonom zajamčenih pravic opozicije.«
PROTEST VODITELJEV OPOZICIJE PROTI PRISTRANSKEMU POSTOPANJU ZBORNIČNEGA PODPREDSEDNIKA.
Belgrad, 25. jim. (Izv.) V predsedništvu narodne skupščine se je danes vršila seja predsednikov parlamentarnih klubov. Ljuba Davidovič, dr. Korošec, dr. S p a h o in dr. L o r k o v i č so protestirali pri predsedniku skupščine Trifkoviču radi neobjek-tivnosti prvega podpredsednika dr. Subotiča in radi gaženja poslovnika, ker se je prenehalo z razpravo o resoluciji dr. Šuperine o dogodkih v Sisku. Protestirali so, ker se njihova legalna parlamentarna borba označuje kot obstrukcija. Zahtevali so, da se čimprej | postavi na dnevni red verifikacija mandatov | HSS. Dalje se je govorilo o jutrišnji seji. Skup-| ščinsko predsedstvo so prosili, da izposluje pri dr. Ninčiču, da se interpelacija poslanca S m o d e j a o zbližanju med Avstrijo in Nemčijo čimprej postavi na dnevni red. Kar se tiče verifikacije, je izjavil Trifkovič, da nima od vlade nobenega poročila, kdaj se bo to vprašanje postavilo na dnevni red in da se nadeja, da pride vprašanje verifikacije na dnevni red v soboto. Druge zadeve načelnikov klubov je vzel na znanje in obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči.
Belgrad, 25. junija. (Izv.) Proti večeru so danes prispele v Belgrad vesti, da je v Grčiji izbruhnila revolucija. O tej revoluciji je »Politika« proti večeru izdala posebno izdajo, v kateri poroča naslednje:
»Radiogram iz Aten javlja, da je skupina revolucionarnih častnikov zavzela vse javne zgradbe v Atenah. Prvo poročilo javlja, da so revolucionarji gospodarji položaja v celi Grčiji.«
Nadalje javlja »Politika« iz Aten:
»Na čelu revolucionarjev je general Pan-galos s skupino revolucionarnih častnikov in velikega dela vojaštva. Pokretu se je pridružil tudi admiral Hadžikyriakos, ki se je postavil na čelu pomorskim vojnim silam. General Pangalos je izdal manifest, v katerem pravi, da zahtevajo revolucionarji, da Mihala-kopulos in ves njegov kabinet takoj da ostavko. Pangalos izjavlja, da je revolucija morala nastopiti in da je pristen odmev narodovega mišljenja. Ljudstvo, pravi Pangalos, zahteva brezopogojr.o boljše finansiranje in vsestransko štedenje in prenehanje z današnjo politiko.«
Začenja se novo dejanje v veliki drami Grčije. Ravno včeraj so radiogrami iz Aten poročali na vse strani sveta, da se položaj pomirjuje. Poročila in radiogrami iz Londona in Aten pa javljajo, da je nastopila v Grčiji nova revolucija, na čelu katere stojijo Pangalos in general Hadžikyriakos. Ta imena, preveč znana v zgodovini Grčije, kažejo takoj tudi smer in tendenco tega najnovejšega preokre-ta v Grčiji. Voditelji revolucije, ki so lansko leto zrušili kraljestvo in prestol Konstantiuo-vega sina, Pangalos in Hadžikyriakos, progla-šujoč republiko v Grčiji, so stali na popolno-
ma določenem stališču proti Mihalakopulosu in politiki, la jo je začela voditi njegova vlada. Med zahtevami, ki so jih postavili revolucionarji v Atenah in ki morajo biti temelj novega reda v Atenah, je tudi ta, da se absolutno prekine s politiko sedanje vlade. Ako s te strani gledamo na to stvar, mora biti naša država neobičajno zainteresirana za to, kar se te dni godi v Atenah. S to revolucijo prehaja razmerje med našo in grško državo v novo in zelo težko fazo.
Belgrad, 25. junija. (Izv.) Takoj, ko se je zvedelo za te vesti o revoluciji v Grčiji, ki so vzbudile neverjetno senzacijo v belgrajski javnosti, pa tudi med političnimi krogi, je vaš dopisnik odšel v ministrstvo za zunanje zadeve, kjer so mu izjavili, da dosedaj nimajo več vesti o prevratu v Grčiji, pač pa, da so dobili iz Soluna vest, da je general Cerulis prevzel na čelu tretje armade vso oblast v roke. Zasedel je pošto in brzojav, železnice in vse javne zgradbe. Na ljudstvo je izdal proglas, v katerem zahteva, da sedanja vlada odstopi in prevzame vso oblast v svoje roke Pangalos. Zahtevo motivira v proglasu s tem, da dosedanja vlada ni znala dovolj braniti grškega prestiža in dovolj vzdržati na potrebni višini. Nadalje se poroča, da se je temu pokretu solunske armade pridružila garnizija v Janini. Glede Aten v zunanjem ministrstvu niso mogli dati nobenih podrobnosti, ker so vse zveze med Solunom in Atenami pretrgane. Ravno tako so na grškem poslaništvu izjavili, dji nimajo podrobnosti o tem preokretu. Vsekakor je ta preokret velike važnosti za nadaljni razvoj na Balkanu.
Atene, 25. junija. (Izv.) Vlada je odstopila.
RAZŠIRJENJE POSTAJE ŠT. ILJ V SLOV. GORICAH.
Belgrad, 25. junija. (Izv.) Minister železnic jc na pismeno vprašanje posl. Ž c b o t a odgovoril, da se postaja Št. Ilj v Slov. goricah spremeni in razširi v tovorno postajo. Razširitev je bila odobrena na predlog komiteja Južne žclcznice s štev. 5980 z dne 30. marca 1925. Po tem odloku se na postaji uvede ca-j rinska in policijska služba. Stroške za zgradbo
I prevzame država, stavbišče pa morajo plačati občine. Ravnateljstvo v Ljubljani bo izdelalo proračun in načrt. V odgovoru naglaša ministrstvo. da ie ravnateljstvu naročilo, da se
stori vse, da se postaja čimprej razširi v tovorno. Tako jc ugodeno želji prebivalstva v okolici Št. Ilja.
RAZPRAVA O TISKOVNEM ZAKONU.
Belgrad, 25. junija. (Izv.) Danes dopoldne in popoldne se je nadaljevala v zakonodajnem odboru razprava v načelu o tiskovnem zakonu. Dopoldne je izpolnil s svojim govorom demokrat Milan G r o 1. Popoldne jc govoril musliman Hamzalija A j a n o v i č. Posebno govor Ajanoviča je bil toplo sprejet, ker je razložil težko stališče časnikarjev po novem zakonu.
Borba demokrafanje za davke.
To je že res škandal, kar zdaj počenja deinokratarsko časopisje povodom ljubljanskega shoda proti davčni preobremenitvi Slovenije. Namesto da bi se pridružilo vseobčemu protestu in krepko podpiralo akcijo za olajšanje sedanjih neznosnih davkov, ki nas groze gospodarsko uničiti, pa še tej akciji nasprotuje in jo izkuša diskreditirati in izpodkopati. Najnesramnejše v tem pa je Žerjavovo popoldansko glasilo, ki se brez vsake pravice imenuje »Slovenski Narod«. Izleglo je perfiden članek »Klerikalci in njih borba proti davkom«, v katerem piše, d,i so se klerikalci polastili davčnega vprašanja samo zato, da ga izrabijo v svoje strankarske demagoške svrhe in da naščuvajo ljudske množice proti državni oblasti! Večje podlosti in hudobnosti si je težko misliti kot je zapisana v teh stavkih, ki so ena sama grda laž, denimeijacija in naravnost brezvesten zločin proti življenskim interesom slovenskega ljudstva.
Mi na to perfidijo Žerjavovega trobila ne bomo odgovarjali, ker odgovora sploh ne zasluži; mi jo tu samo pribijemo, a sodbo prepuščamo pošteni slovenski javnosti.
Kar se pa tiče očitanja Žerjavovega trobila Slovenski ljudski stranki, da ona za olajšavo davkov ni nič storila, ko je bila lani skoraj pol leta na vladi, konstatiramo, da je Da-vidovičeva koalicijska vlada, v kateri je bila zastopana tudi SLS, trajala samo tri mesece, da pa je ta vlada, kakor vsak ve, takoj pristopila k sestavi rednega državnega proračuna, a ga ni mogla izdelati in predložiti skupščini, ker se je morala umakniti vladi PP. Da je Davidovičevi vladi bilo dano daljše življenje, bi že davno imeli redni državni proračun in manjše davke, dočim gospodari PP vlada samo z dvanajstinami, s katerimi nalaga vedno nove in težje davke. Naložila nam jih je s pretočenimi dvanajstinami, naložiti nam jih hoče s sedanjimi dvanajstinami in naložila nam jih bo tudi z novim zakonom o direktnih davkih, o katerem smo včeraj s kričečimi številkami dokazali, da bo Slovenijo še hujše obdavčil nego je že.
Žerjavovo popoldansko trobilo, ki bi menda najrajši videlo Slovenijo še kolikor mogoče dolgo ječati pod neznosnim davčnim vijakom, pravi, da se davčno vprašanje ne da tako hitro rešiti, »ampak je rešitev takšnega kompliciranega vprašanja mogoča samo z resnim pre-vdarnim delom,« v isti sapi pa očita klerikalcem, češ, da bi bili z eno samo potezo peresa lahko spravili s sveta to težko vprašanje, ko so bili na vladi.
Ali nesrečno trobilo res ne ve, da more o povišanju ali znižanju davkov sklepati samo parlament Lnto, kadar je v obravnavanju državni budžet? In ta moment je zdaj, ko so v skupščini predložene nove dvanajsti-ne! Zdaj skupščina lahko »z eno samo potezo peresa« olajša Sloveniji davke, čo bi vladna večina to le hotela! In naj za dobrobit Slovenije tako vneto popoldansko trobilo g. finančnega ministra, ki se je pokazal doslej takega mojstra v povišavanju davkov z eno samo potezo peresa, napoti, da nam istotako z eno samo potezo peresa davke olajša! Naj Sloveniji odpiše tiste vsote, ki jih je na davkih doslej preveč plačala, pa si bo takoj malo od-dehnila!
Naj se Žerjavovo trobilo rajši pošteno in resno tudi s svoje strani zavzame za tako opravičene zahteve slovenskih davkoplačevalcev, ne pa z denunciranjem »klerikalcev« in enakimi mahinacijami rov ari proti eksistenčnim interesom našega gospodarstva.
DEBATA O DVANAJSTINAH.
Belgrad, 25. junija. (Izv.) Za popoldne ob 6, je bila sklicana seja finančnega odbora. Na seji se je nadaljevala generalna debata o dvanajstinah. Govorila sta dr. S p a h o in Voja V e 1 j k o v i č, Dr. Spaho je po ostri kritiki finančne politike zahteval predložitev računskih zaključkov. Govori o prihrankih. Želi, da se za invcsticijc dobi inozemsko posojilo. Jo nasproten predloženim členom zakona gledo upokojencev, ker niso popolni. Želi, da sc predloži seznam o letečih dolgov. Govori o monopolski upravi in zahteva temeljite reme-I dure. Veljkovič jc po zelo strokovnjaški kri-| tik i finančne politike, ki ni v korist državi | in liudatvu. ielel pojasnila, na kak način tc
jc v proračunu doseglo ravnotežje, ker }e sedaj razvidno, da ostane nepokrita okrog ena ■nilijarda. Razprava se bo jutri nadaljevala.
NOBENE ODŠKODNINE ZA NARODNI DOM V TSRTU,
Fircnze, 25. junija. Predsednik italijansko-•ugoslovanske konference sen. Quartieri de-raentira časniške vesti, glasom katerih bi bile na konferenci nastale težkoče zaradi odškodnine za požgani Narodni dom v Trstu. Jugoslovanska delegacija take zahteve sploh ni stavila; delo konference uspešno napreduje in se v kratkem završi.
SALANDRA PROTI ZDRUŽITVI AVSTRIJE Z NEMČIJO.
Rim, 25. junija. (Izv.) »La Vita d« Nagone« poroča, da je imel Salandra govor, v katerem se je izrekel proti združitvi Avstrije r, Nemčijo. Ta govor je v popolnem nasprotju z njegovimi govori, ki jih je imel lani in prejšnja leta in v govorili med vojno. Sedaj se je postavil na stališče, ki je nasprotno samoodločbi narodov.
ČASNIKARSKI STANOVSKI RED V ITALIJI.
Rim, 25. junija. Posl. Amicucci je izdelal »tanovski red za časnikarje (kakor imajo svoj red odvetniki, zdravniki itd.). Uvedejo se imeniki, v katere bodo morali biti vpisani vsi poklicni časnikarji. Vsak časnikar bo moral imeti izkaz o svoji neoporečnosti. Delovna pogodba časnikarjev se pravno prizna. Doslej pridobljene pravice dosedanjih članov časnikarske organizacije ostanejo nedotaknjene.
PODPIS ITALIJANSKO-AVSTRIJSKIH DOGOVOROV GLEDE OBMEJNIH OZEMELJ.
Rim, 25. junija. Ag. Štefani naznanja, da «o včeraj v palači Chigi podpisali italijansko-avstrijske dogovore glede ločitve premoženja bivše vojvodine Koroške in glede lovskih pravic v obmejnem pasu.
ITALIJANSKE LADJE V BALTIŠKEM MORJU.
Berlin, 25. junija. (Izv.) »Vossische Zei-tung< poroča iz Moskve, da bodo obiskale tri italijanske vojne ladje Baltiško morje. Obisku italijanskih ladij v Baltiškem morju pripisujejo velik političen pomen, ker smatrajo italijanski obisk kot demonstracijo proti napovedanemu obisku angleških ladij v istih vodah.
ITALIJA IN GRŠKA.
Rim, 25. junija. (Izv.) Močno opažajo r: žanje italijanskega tiska napram Grčiji, lla lijanski listi vedno bolj naglašajo potrebo zbli žanja med Italijo in Grčijo.
POLOŽAJ V MAROKU.
Pariz, 25. junija. (Izv.) Položaj v Maroku se je znatno izboljšal.
Madrid, 25. junija. (Izv.) Danes so se raznesle vesti o mirovnih pogajanjih med Španci in Abd-el-Krimom.
ANGLIJA IN RUSIJA.
London, 25. junija. (Izv.) V spodnji zbornici je Chamberlain odgovarjal na razna vprašanja. Na vprašanje, ali misli vlada skleniti slično pogodbo z Rusijo, kakor je ruska-itali-janska trgovinska pogodba, je odgovoril zani-kalno in rekel, da ne veruje, da bi mogla ru-sko-italijanska pogodba Italiji kaj koristiti.
ZAGONETNA SMRT.
Budimpešta, 25. junija. (Izv.) Glavni ravnatelj >A. G. banke« Thibor je danes umrl vsled zastrupljenja z veronalom. Dosedaj še ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre za nesrečo ali pa za samomor.
0 razstavi ženskih ročnih de! m ish iz uršulinskih šol v
Kralj in kraljica v Sloveniji.
Včeraj se je pripeljal ob pol 1 popoldne v Ljubljano kraljevski par. V spremstvu kralja se nahajajo prvi adjutant general Hadžič, drugi adjutant polkovnik Dragu tinovič in ordo-nančna častnika podpolkovnik Mazuranič in kapetan Pogačnik. Na kolodvoru se je zbrala množica ljudi, ld »o kralja živahno pozdravljali. Mladina je kraljico in prestolonaslednika obsipala s cvetkami. V hnenu oblasti sta kralja pozdravila veliki župan dr. Vilko Bal-tič in poveljnik Dravske divizije general Sto-janovič. Dvorni vlak je »tal na ljubljanskem kolodvoru 10 minut, nato pa se je odpeljal na Bled. Danes ali v soboto bosta prišla na Bled tudi romunski kralj Ferdinand in kraljica Marija. Tam bosta ostala dva dni in si ogledala Gorenjsko, nato bosta odpotovala na Francosko in Angleško.
• » » ♦
Zaradi navzočnosti kraljevega para bt ! proslava Vidovega dne 28. junija na Bledu zelo slovesna. Priredi se čarobna razsvetljava na jozeru. Razsvetljena bodo vsa poslopja in s tem jezero obrobljeno z žarečim vencem, na sredini pa bo otok v enem samem plamenu v raznih barvah, česar ni bilo dosedaj še vi-
j ■ •■■Tje smo nezaupljivi in maloverni in ne ver;:.: :ino drug drugemu na pogled in besedo. Ni dovolj, da kaj znaš, pokazati moraš to znanje napisano >črao na belem«. Izkazati se moraš v javnosti, razstaviti se moraš. Iu če se nočeš, porečejo da nič ne znaš. Tako so prišle tudi šole do tega, da prirejajo ob koncu šol. leta razstave, izkaznico o svojem delovanju: o duševnem pri raz-ličuib izpitih, ki jih je dandanašnji toliko in — zdi se — da dosti preveč — in o r o č -11 e m pri posebnih razstavah. Tu tekmujejo šole druga z drugo, ljudje posečajo razstave, nekateri iz dolžnosti, drugi iz zanimanja za svoje otroke, to so starši, ki bi še in še občudovali izdelke svojih potomcev. In nekateri so tudi med njimi, ki se zamislijo v duhamorno delo učiteljstva in učencev in ki v dohu premerijo vso težavno pot od prvega vboda in prve črtice do končnega izdelka in zasleduje kretnje, ko je prispel ta izdelek v dvorano razstave. Koliko dela, truda, koliko skrbi je v vsakem koščku, la ga vidiš na taki razstavil Kolikokrat se je morala učiteljica skloniti, kolikokrat povedati, kako je storiti to in ono — in kolikokrat so se razgrele glavice učenk in rztrepetale roke, da so zadele pravo mero in obliko! Vse to slišiš in čutiš pri pogledu na razstavo. Tihi so ti izdelki in vendar so giss-
deti. Skala blejskega gradu bo razsvetljena z raznobarvnim bengaličnim ognjem in ves ta odsev se bo zrcalil po vodni gladini. Na bližnjih gričih bodo goreli kresovi, istotako na visokih grebenih, in s tem bo slika še bolj izpopolnjena in impozantnejSa. Točno ob 9 se sprožijo na gradu rakete v znamenje, da okinčane in razsvetljene ladje odplovejo od pristanišča pred zdraviliškim domom na -čelu z godbo dravske divizije in pevskim društvom proti kraljevemu gradu Suvobor, kjer se bo zasvirala državna himna in zapela podoknica kralju Aleksandru, kraljici in prestolonasledniku med streljanjem topičev in zažiganjem umetnih ognjev. Sprevod se nato vrne v pristanišče k Zdraviližkem domu, kjer se vrši velika veselica in prosta zabava. — Posebni vlak odhaja iz Ljubljane ob 5 popoldne in se vrne v Ljubljano iz postaje Bled ob 1 zjutraj v pondeljek, na praznik sv. Petra in Pavla. Polovična vožnja. Preskrbljeno je, da bodo skupine dobile popust pri prehrani. Vožnja po jezeru z malim čolnom, razsvetljenim za 5 oseb Din 80; veliki čoln za 18 oseb Din 360. Avtovožnja iz Lesc—Zdraviliški dom ali postaja Bled— Zdraviliški dom Din 10 za osebo.
Razmerje med radikali in samostojnimi
demokrati. »Jutrov« ljubljenec, zagrebški >Ju-tarnji list«, piše: »Doslej so radikali že večkrat direktno ali indirektm dali samostojnim demokratom razumeti, da jih ne želo več v vladi in da bi bilo umestno, da se umaknejo s pota, ki ga sedaj utirajo za sporazum. Samostojni demokratje pa so ostali doslej trdovratno na svojem mestu, misleč, da bodo r svojimi intrigami ustvarjanje vsakega novega položaja onemogočili. V najnovejšem času pa se že v njihovih vrstah samih kaže neko gotovo nezadovoljstvo z dejanskim položajem. Tako trdijo dobro poučeni krogi in samostojni demokratje tem vestem ne ugovarjajo, tudi samostojni demokratje žo razpravljajo o položaju in da so se postavili na stališče zahtevati od vlade in od radikalov sploh, da se položaj razčisti, pri čemur bi samostojni demokratje z ugodno formulo prisilili radikalske prvake, da se jasno izrazijo o politiki sporazuma in da se končnoveljavno uredi razmerje med radikali in samostojnimi demokrati. Pri samostojnih demokratih se je pojavil predlog, ki ga je stavil baje dr. Žerjav, da se s posebno deklaracijo izzove vladna kriza, da samostojnih demokratov ne bi položaj sam prisilil na izstop iz vlade. S tem predlogom pa Pribičevič ni posebno zadovoljen.« — S tem poročilom »Jutranjega lista« bo »Jutro« menda zadovoljno.
Dobra lekcija. »Jutarnji list« poroča iz Siska, da se je tam vršila na dan proslave znane bitke pri Sisku 1. 1593. slava 26. pešpolka. Slave se je udeležil tudi »Hrvatski Sokol« v Sisku, čegar načelnik je tudi poveljniku polka čestital »pukovsku slavu«. Na slavnostni pojedini je pa govoril za načelnikom »Hrv. Sokola« tudi Pribičevičev komisar dr. Auer, ki je na bizantinsko vsiljiv način slavil samo rbsko armado in njene zasluge. Po njegovem ■ovoru pa je vstal diviizijski general in rekel: Moram popraviti nekatere napake in netočnosti v govoru gospoda predgovomika. N e srbska vojska, ampak vojska Srbov, Hrvatov in Slovencev nas je osvobodila. V polkih, katerim sem poveljeval, je bilo poleg Srbov tudi mnogo Hrvatov in Slovencev. Jugoslovanske legije, v katerih so bili Srbi, Hrvati in Slovenci, so se bojevale in prodrle solmi sko fronto.« Zelo so opazili udeležnitoi slav-nosti, da so hrvatskim Sokolom kot gostom
ni. In gledaš in misliš in pretehtavaš vbode in barve in vzorce in fine&o izdelkov, pa se spomniš, da si na razstavi samostanskih šoL Že iz prejšnjih dob pa je znano, da so bile samostanske šole vodnice in začetnice drugih šol in so bile na glasu, da so prvovrstne v izvrševanju svojih dolžnosti, tako v pogledu na umstveni in duševni pouk kakor tudi z ozirom na točnost pri izvrševanju ročnih del in risb. Iz samostanskih šol so izšli prvi učenjaki in umetniki, iz njih so se raztezali žarki kulture med zunanji svet. In danes? So še vedno na isti poti. To nam izpričuje razstava ženskih ročnih del in risb na uršulin-skih šolah v Ljubljani. Te uršulinske šole so bile že od svojega početka — 200 let je od tega — vzor šole za vse naše kraje. V ljubljanskih uršulinskih šolah se je šolala in se še šola mladina iz najodličnejših in preprostih slovenskih rodbin. So gospe, ki s ponosom poved6, da so bile gojenke ljubljanskega uriulinskega samostana. In so stare gospe in žene, ki imajo še danes koristi iz teh Sol za življenje, ld še vedno niso pozabile, kar so se bile naučile pri uršulinkah v Ljubljani. In kar znajo te gospe, bivše gojenke uršulinskih šol, so dale kot matere tudi svojim otrokom, duh teh šol je prešel v narod in mu je koristil. In takemu delu in vplivu pravimo kulturno delo. Majhen pododdelek tega kulturnega dela vidimo na razstavi ročnih del in risb iz teh šol. Ko gledaš vse te izdelke vezenja, šivanja, raznih umetnih in praktičnih vbodov, se ti zdi, kakor da ni mogoče, dn bi bile vse to izvršile človeške roke. fiosabno
stregli častniki. — Upamo, da zaradi govora gospoda dmzijskega generala ljubljanski na-prednjaki ne bodo popadali v omedlevioo. Lekcija, katero je vsiljivi dr. Auer pošteno zaslužil, bi bila primerna tudi za marsikatero vsiljivo nahiTo v Ljubljani.
Pribičevičev pomočnik. Včerajšnji »Ob-zor« priobčuje zanimivo vest, da je glavni podpornik Sv. Pribičeviča proti sporazumu general Trifunovič. Ta je z veliko vnemo podpisal Pribičevičeve načrte glede Hrvatske še kot poveljnik v Zagrebu in je pošiljal v Belgrad dopise, v katerih je dolžil takorekoč vse Hrvate veleizdaje. Za plačilo za storjene usluge je postal vojni minister. Tudi kot vojni minister ruje skupno z vpokojoni.ni generalom Okanovičem pri Pašiču proti sporazumu med radiikali in HSS. Po nasvetu teh dveh mož prireja Pribičevič tudi shode na Hrvatskem, ki naj bi Pašiču in radikalom dokazali, da stoji vsa Hrvatska v taboru Pribičevičevem. Kakor se je videlo v Sisku, to ni posebno težko dokazati, če ima ta ali omi minister dovolj orož-ništva na razpolago.
Politika poroča: »Kakor zatrjujejo dobro poučeni krogi, si bodo pričela takoj po verifikaciji mandatov HSS oficijelna pogajanja med radikali in radičevci. Pogajali se bodo Javno i in o rezultatu pogajanj bodo objavili tudi zelo i važen dokument, ki se tiče Radiča in ki ga doslej drže v največji tajnosti.«
Pisemska tajnost. Pribičevičeva »Reč« je priobčila faksimile pisma, ki ga je pi6ai po slanec Mate Jagatič nekemu svojemu prijatelju. Poslanci HSS so vsled tega interpeMrali skupščinskega predsednika, kako je moglo priti privatno pismo v roke Pribičeviču kljub temu, da je v ustavi pisemska tajnost zajamčena.
Sama demagogija. Karkoli delajo »klerikalci«, je po Žerjavovem časopisju sama demagogija in varanje ljudstva. Če »klerikalec« zajtrkuje, je to demagogija, ker hoče s tem pokazati, da bi vsi ljudje, tudi najrevnejši, morali zajtrkovati. »Klerikalec«, ki zajtrkuje, uganja torej demagogijo in hujskarijo. Če ne zajtrkuje, uganja zopet demagogijo, ker hoče hujskati reveže na one ljudi, ki zajtrkuje jo. Če »klerikalec« pravi, da plača Slovenija preveč davka, je to demagogija, ker hujska ljudi proti davkom. Če pa pravi, da plača Slovenija premalo davkov, je to zopet demagogija, ker hoče Belgradu dokazati, da so »klerikalci«
v teh težkih časih, ko vse hiti in se preriva drug čez drugega, ti je nerazumljivo, odkod in kako je prišla ona brezkončna potrpežljivost, ki je potrebna, ki je dandanašnji tako nemoderna, da smo jo izročili strojem. Obleke in perilo, blazine in rjuhe, prti in prtiči in vložki in razni okraski so se porodili iz te potrpežljivosti, razvili so se v cvetke in rože in so zašepetali tiho pesem o delu, ki ne išče slave in ni za to na svetu, da si pribori kak »stolček« za čast in boljšo službo. Temveč je za to, da dobro stori svojemu bližnjemu. Ta ženska ročna dela so polet duha, ki tiho snuje in tiho daje drugim, da prav tako store, ko odrastejo, da koristijo svojcem in domu in narodu. In kako kdo dd, to je umetnost. — V risbah iz ljubljanskih uršulinskih šol je ista pesem o delu in o lepoti prirode in življenja. Tu najdeš opazovanja iz prirode in geometrije, dobiš snovi iz domišljije in skladnosti barv, se razveseliš ob živi barvi in toplem tonu, se začudiš radi spretnosti in iz-vežbanosti rok in dobro pogojenih domisle-kov, gledaš in lepo ti je pri srcu: papir ni papir in barve niso mrtva snov — vse govori o življenju, o veri v bodočnost in solnce naše mladine in domovine. — Ko odhajaš s te razstave uršulinskih šol, je najmanj to, da se spoštljivo skloniš vpričo velikega duha dela, ki je v teh šolah; nekaj te sili, da si tudi hvaležen temu delu, hvaležen iz srca in zato. ker je umetnost delati tedaj, ko nimaš nobenega izgleda na priznanje. To je delo višje vrste.
večji patrijoti kakor demokratje. Če pa pravita gg. dr. Puc in Jože Turk, da plačuje Slovenija preveč davka, to nI demagogija, kajti onadva delata za ljudstvo in >ne lovita kali nov za svojo stranko,« kar je končno tudi res, kajti toliko kalinov ali »gimpeljnovc kot med demokrati, jih ni pri nobeni drugi stranki. Čfl zahteva dr. Žerjav, da morajo vsi Slovenci v vladno stranko, v kateri sedi on, samo da bi kaj dosegli, to ni demagogija, ampak realno politika. Če se kasneje izkaže, da mu vse vla-dinovstvo nič ne pomaga, da bi kaj dosegel, on pa vseeno ostane v vladi, je to pametna politika. Če bi pa »klerikalci« tako delali, bi bila to zopet le demagogija. Iz česar sledi, da so »klerikalci« odlični demagogi, kar je vsaj nekaj, demokratje so pa spredaj in zadaj za nič.
Nova velika sijajna manifestacija. Svetozar Pribičevič bo nadaljeval svojo v Sisku tako srečno začeto samostoino-demokrateko predstavo 25. avgusta v Varaždinu. Program: Slovesen prestop vseh radačevskih organizacij iz Varaždina in okolice in i-/. Medjiimurja v samostojno demokratsko organizacijo Sv. Pribičeviča. Veliki župani, policija in žandaruie-rija so že prejeli potrebna navodila. Kdor ne pride, bo zaprt, kdor pa pride, bo dobil luka, sira in frišne štruklje dn bo imel čast videti in slišati Sv. Pribičeviča. Posebnost zabave: Slovesen sprejem hrvatskih radikalov na kolodvoru v Varaždinu. Vstop prost. Otroci in vojaki plačajo polovioo.
»Slovenska Trobenta« se vprašuje, zakaj Davidom ičeva vlada ni »z enim mahom peresa« odpravila davkov, zoper katere zdaj prote-stujejo hišni posestniki. Na to »Trobenti« odgovarjajo, da so bili hišni posestniki lani z Davidovičevo vlado oziroma s finančnim ministrom dr. Spahom že popolnoma dogovorjeni, da se bodo hišni in drugi davki v Sloveniji zenačili z ostalimi v državi in to pri razpravi o rednem proračunu. Zato takrat ni bilo nobenega povoda za sklicevanje protestnega shoda. Da pa Davidovičeva vlada ni mogla rednega proračuna skupščini predložiti, so krivi sedanji režimovci, ki so to vlado » svojimi intrigami vrgli. Sedanji režim, v katerem sedi dr. Žerjav, pa ni hotel poskrbeti za reden proračun, temveč je po dvanajstinah, ki jih jo podpisal tudi minister Žerjav, davke zopet znatno zvišal. Ni pa na drugi strani ukinil 30 % pribitka na hišni davek, kakor je bilo sklenjeno med samostojnimi demokrati in radikali, kakor so to objavljali demokratski dnevniki kot »uspeh vlade«. Seveda so bile to le prazne obljube, kakor je prazna obljuba vse, s čimer ta čedna družba Slovenijo farba.
Nov pojem državotvornosti. »Na srečo je naravno bogastvo Jugoslavije tako veliko, da nam države noben parlament, a tudi nobena vlada uničiti ne more,« tako piše »Jutro«. — Hvala Bogu. Zdaj nam je Žerjavov list eftkrat popularno raztolmačil, (l1. kaj je državotvornost in 2. kakšen pojem ima demokratarija o državotvornosti. Državotvornost je naravno bogastvo države, z drugimi besedami: Država je že sama na sebi državotvorna. In režim, ki v taki državotvorni državi slabo gospodari, je že s tem državotvoren, ker te države sploh uničiti ne more. Ta pojem državotvornosti je sicer ravno nasproten našemu pojmu o državotvornosti, ki smo mnenja, da je državotvornost to, znati že od narave krepko in bogato državo še bolj okrepili in obogatiti, ne pa je gospodarsko ruinirati in jo pustiti živeti od milosti narave, — toda ker je to »Jutrov« pojem, ki je patentirano državotvorno, je ta pojem tudi brez dvoma državotvoren, naš pojem pa seveda ni žalibog spet samo državotvoren, In zdaj tudi razumemo, zakaj današnji režim tako lahkomiselno-veselo in ob navdušenem odobravanju »Jutra« in njegovega popoldanskega priveska živi in gospodari tja v en dan. Saj je država bogata, saj je ne more nič uničiti!
Na slabem glasu je ministrstvo za notranje zadeve pri ministrstvu za promet, ker noče ministrstvo za notranje zadeve nikdar poravnati svojih železniških računov. Zato železnica ne prevaža več potnikov ministrstva za notranje zadeve na krediit, ampak samo proti plačilu. Plačati pa notranje ministrstvo noče in ne more, ker nima denarja. Tako se je zgodilo, da bi bili morali prepeljati de-fravdanta Plavšiča, ki je »Jadranskii Straži« poneveril okoli 300.000 Din, iz Belgrada v Dubrovnik pred sodišče. Ker pa ministrstvo za notranje zadeve ni imelo denarja za prevoz jetnika, se je obrnilo za pomoč na .— »Jadransko Stražo«, češ naj ona da prepeljati gospoda Plavšiča v Dubrovnik na svoje stroške 1 (Po »Politiki«.)
Škoda! Inšpektorat ministrstva za narodno (ljudsko) zdravje naznanja, da obišče večje število zdravnikov po naročilu Društva narodov te dni tudi Ljubljano, kjer si bodo ogledali socialno-medicinske zavode in bolnišuico Škoda, da ne stoji na programu tudi obisk medicinske fakultete v Ljubljani. Ali bodo morebiti tudi nekatere prostore medicinske fakultete na dan obiska odpeljali kam v Za-log, kakor so iz Zagreba odpeljali celo kolonijo vagonarjev, da se odličnim tujcem ni bilo treba zgražati?
Vseli vrst ftlžm
Za letne obleke, suknjiče, plašče za gospode m dame. V bogati izberi in kakor žc vsem znano tudi izredno po nizkih cenah dobavlja
DRAGO SCHWAB - LJubljana.
SKS in SRS sta izdali proglas, v katerem ttaznajate, da sta sklenili, >da ostaneta obe stranki samoupravni, da pa sta v svrho doseganja skupnih ciljev ustanovili »Zvezo slovenskega kmetijskega ljudstva«. Svoje cilje označuje ta zvez.a sledeče: >Zveza slovenskega kmetskega ljudstva je pokret, ki na temelju prirodnili in zgodovinskih dejstev zasleduje kulturno - politične in gospodarsko - socialne smotre Slovencev. Zato poudarja vse, kar tvori bistvo nepokvarjenega slovenskega človeka, njegov jezik, njegovo verstvo, njegov način življenja, njegovo čustvovanje ter njegovo sveto pravico samoodločevanja v vseh svojih kul-turno-političnih in gospodarsko-socialnih vprašanjih.« — Da ta Zveza sloni na liberalnih načelih, dokazuje komentar »Kmetijskega lista«, ki pravi, da je »Zveza slovenskega kmetskega ljudstva« svobodoljubna, črpajoča vse smernice svojega političnega, gospodarskega, socialnega in kulturnega udejstvovanja naravnost iz naroda, kateremu služi. Odklanjati mora zato vsako sodelovanje s Udri m i političnimi in socialnimi skupinami, ki so kakorkoli podvržene tujim vplivom in vodstvom. Verstvo našega naroda je temelj moralne kulture. Vsa veroizpovedanja naj bodo prosta.« — Koga misli Zveza gg. Prepeluha in Puclja z onimi skupinami, »ki so kakorkoli podvržene tujim vplivom in vodstvom«, je jasno. Kljub temu pa menimo, da bosta gg. Prepeluh in Pucelj ostala tudi v zvezi pravtako osamljena med našim ljudstvom, kakor sta bila takrat, ko še nista bila zvezana. Zanimivo je tudi, da »Slovenski Republikanec« preneha in da bo odslej glasilo gg. Puclja in Prepeluha »Kmetski list«. Torej je »republika« izginila za vedno in stopi na njeno mesto kmetska monarhija.
Polovična vožnja v Ljubljano k zborovanju rokodelskih pomočnikov ob sedemdesetletnici ljubljanskega rokodelskega društva velja za čas od 26. do 30. junija. Udeleženci naj na ljubljanskem kolodvoru ne oddajo voznih listkov, ampak naj jih shranijo, ker bodo veljali s potrdilom, da so se udeležili zborovanja, tudi za vožnjo za nazaj.
Trgovski list z dne 25. t. m. piše, da je dr. Žerjav že tekom meseca maja t. I, zavzel v ministrskem svetu odločno stališče v prilog delavstvu za odpravo davka na zaslužek ročnega delavstva. Čudno se nam zdi, da more kaj takega prinesti »Trgovski list«, ki mora drugod povdarjati, kao škodljivo politiko vodi vlada, v kateri sedi dr. Žerjav. Dr. Žerjav da je proti temo davku; zakaj pa nosijo dvanajstine, ki ta davek uvajajo, njegov podpis; zakaj je glasoval zanj! Ker samostojni demokrati poznajo razpoloženje radikalnih poslancev in vedo seveda tuidi za predlog dr. Go-sarja, da se ta davek odpravi, so dali zdaj uvrstiti v »Trgovski list« tozadevni članek, v katerem pripisujejo zasluge za odpravo tega davka tistemu dr. Žerjavu, ki je za ta davek glasoval, ozinoma ga že kot minister predodiobnil. Če bi že »Jutro« prineslo kaj takega, bi bilo razumljivo; da pa »Trgovski list«, jc to le reklama med trgovci za dr. Žerjava, je malo preveč. Ako hoče »Trgovski list« zapraviti ves svoj kredit, naj le še nadalje prinaša take notice.
Pačitelji slovenskega jezika. Neki okrajni Selški naidzornik na Notranjskem ie razposlal sledečo okrožnico:
Sresko pogl. v ...	... 28, 6. 1925.
Štev....
Predmet: Vidov dan 28, 6, 1925; praaaiik narodnega p r o -svečivanja.
K odloku vel. žup. ljublj. oblasti v Ljubljani, 12. 6. 1925 P. br. 7279.
Vsem šolskim upraviteljem!
Po čl. 15, pravila o organizaciji in radu(l) odibora za narodno prosvečivanje(l) za tekoče leto se mora na Vidov dan (28. jun. 1925) na vseh osnovnih šolah svečano proslaviti praznik narodnega p r o s v e č i v a n j a(!) ker je letos na ta dan nedelja, naj se vrši proslava v soboto, 27. junija.
Na ta dan se mora o vršiti predavanja za narod, prirejati koncerti, zabave in sokol s k e v e ž b e (!). Praznovanje sc ima izvesti tako, da bo to prosvetna kulturna manifestacija, v kateri bodo narodne šole pokazale svojo viseko vlogo v našem nacionalnem in kulturnem razvoju. Za to svečanost je treba angažirati vsa kulturna društva (!). Vse šole in vsi zavodi za narodno prosvečivanje(l) se morajo skupno udeležiti proslave in jo anga-žirati(l).
Odrejam, da se v področju tuk. sreza izvrši proslava nar. prosvečivanja(l) na Vidov dan kar najsvečaneje. Posamezne šole naj semkaj predlože po uradni poti poročila, kako so zadostile tej dolžnosti. Rok do 8. jul. 1925.
Kar je na tem odloku najzanimivejše, je, Ja gospod nadzornik uanodne{!) slovenske šole ne razume niti toliko slovenščine, da bi vedel, kako Slovenci pravimo »prosvečivanju«; drugič, da odreja sokolske vaje, katere imenuje »vežbe«; tretjič, da hoče kar vsa prosvetna društva angažirati, kakor da bi mu bila tudi ta podrejena. — Daleč smo prišli.
Vzgledna briga za katolieto. Okrajni glavar v nekem kraju je razposlal naslednjo o-krožnico: »Predmet: Prek.iniba(!) veronauka. K odloku velikega župana ljubljanske oblasti z dne 20. maja 1925 št. 6401. Vsem šolskim
upraviteljem! Poročajte, ali se je zgodil na tamošnji šoli v tekočem šolskem letu kale krajši oziroma daljši prestanek pouka v verstvu brez oblastnega dovoljenja, za koliko časa in zakaj. Poročila naj se nanašajo le na take pre-stanke, ki jih niso povzročile druge službene dulžnosti dotičnega veroučitelja, če je bkratu dušni pastir tamošuje župnije odnosno katere druge fare.« Brez komentarja.
Državotvoren element. »Tlivat« poroča po sarajevskih »Večernih Novostih«, da so v Sarajevu prijeli znanega razbojnika Kosto Vukadina, pri katerem so našli poleg raznih drugih predmetov tudi volivno Skrinjico, in 127 volivnih kroglic, 20 nastavkov od volivnih Skrinjic in 20 ključev. »Večemje Novosti« ne povedo, če je policija že tudi dognala, odkod ima Vukadin, ki so ga oblasti baje preganjale, tako velik volivni aparat.
Nov humoristični list, V naši beletristiki in v naši žurnalistiki je že dolgo še nezade-lana vrzel. Značilno za naše razmere, ki vendar nudijo tolikanj satiričnega gradiva, hudomušnosti, da nimamo satirično-humoristične-ga lista in da vse to hlastamo iz zgolj tujih listov. Vrzel je skušal zamašiti v Celju »Škrat«. Toda list je bil slabo urejevan in žc v prvih številkah zagazil v podlo lascivnost, ki pomeni pri listu smrt. Kot se je slavno rodil, je tudi slavno umrl in Slovenci ne bomo radi njegove smrti občutili nobene škode. Kakor čujemo, izide v soboto v Ljubljani satirično - humoristični list »S a t ur a«; kakor smo izvedeli, bo list nepolitičen in bo prinašal satire, humoreske, pesmi naših priznanih pisateljev in slike ter karikature naših poznanih slikarjev.
Neverjetna nemarnost. Poročali smo že nešteto slučajev, kako so naši uradi začeli pačiti slovenski jezik. Pri tem igra razen političnega sistema in njegovih namenov svojo vlogo tudi nemarnost. Gospodom se enostavno ne ljubi srbohrvatskih aktov prevajati v slovenščino. Kako daleč gre ta nemarnost se vidi n. pr. iz tega, da nam je nek državni urad poslal sicer slovenski dopis, v katerem se mu pa ni ljubilo prevesti Jerusolim, kakor Srbi pravijo Jeruzalemu, pa niti ne Aten, ki se v aktu imenujejo Atina, seveda, ker Srbi tako pravijo. Da noben birokrat več ne ve, da se »se« vedno veže s prvim sklonom, naj bo v pritrdilnih ali zanikovalnih stavkih, se razume samoposebi, da drugih slovniških kozlov niti ne omenjamo.
Ministrstvo za promet je odobrilo, da se morejo izdajati objave za polovične karte državnim nameščencem, upokojencem in rodbinskim članom navedenih še nadalje in sicer do 31. julija 1925. Ta rok se ne bo več podaljšal.
Kaj je podnajem? Obilico nejasnosti ima vsak naš zakon; naravno, da tudi novemu zakonu o stanovanjih ni bilio prizanešeno z različnimi nedostatki. Med drugimi je nejasno določilo člena 8., ki govori o podnajemih; (glej Uradni list št. 46 iz 1. 1925). — Ne dvomimo, da bo imelo stanovanjsko sodišče večkrat priliko pečati se ravno s podnajemi. Zato ne bo odveč, če se ta stvar nekoliko razčisti z javno interpretacijo navedenega določila. Omenjeni člen določa, da sme najemnik stanovanja dati v podnajem samo eno a:bo. Podnajemnika, ki ima pravico do tega, zakon ne označuje po-bližje. Nesporno in nedvomno je, da more biti po zakonu mišljen le tak podnajemnik, ki ima vsa svojstva popolne samostojnosti. Kajti le oseba, kd je samostojna, more sklepati pogodbe, in podnajem je tudi pogodba med najemnikom stanovanja in med podnajemnikom. Iz tega sledi da gre pri podnajemih, ki jih je imel v mislih zakonodajalec, le za oni del skupnega stanovanja, ki ga najema, faktično samostojno stanovanje. — Imamo pa pri nas nek način oddajanja stanovanj svoje vrste po starodavni navadi, To so dijaška stanovanja, ki so nam povod, ^a pišemo te vrste in siicer zato, ker jc nek hišni lastnik v Ljubljani zahtevat od strank, da morajo prositi še le njega za dovoljenje, če smejo vzeti dijake na stanovanje. Za to nam gre danes: Ali se smatrajo diijaki za podnajemnike, ali ne? Na vsak način je treba to vprašanje razjasniti, ker imamo ravno v Ljubljani veliko število »študentovskih mater«, ki imajo svojo borno eksistenco ravno v tem, da oddajajo postelje deloma tudi s hrano dijakom. — Pisec teh vrst je prepričan, da tej vrsti oddajanja stanovanj manjka vsak kriterij podnajema, kakršen je mišljen v nejasnem zakonitem določilu. Saj manjka dijaku vsakršen znak samostojnosti, in pa saj je v vsaki na omenjeni način oddani sobi po navadi natrpanih kolikor mogoče veliko število dijakov. Ali je vsak izmed njih podnajemnik zase? Taka nasilna interpretacija zakona bi bila nezmisel. In potem: Kaj je pri dijakih s stanovanjem in hrano — podnajemnina? To vprašanje smo sicer nekoč že omenjali; nič ne de, če je danes zopet ponovimo, ker je potrebno razčiščenja, da ne pride kak samo-gollnež, ki bi zahteval od naših študentovskih mater pretirano plačilo na račun plačila za stanovanje, ki je združeno s prehrano. To smo morali povedati na naslov hišnih posestnikov, cia ne "bodo z nepotrebnim šikaniranjem dijaških gospodinj obenem preganjali naših dijakov, ki jim je že itak dovolj težko in grenko študiranje, ko so po večini nianj premožnih i starišev, ki si marajo takorek^č od ust utrga-! vati, da dobe sredstva za študiranje svojih ' otrok.
Uradnik. Če pišemo o uradniku, mislimo seveda na državnega uradnika. Kdo je uradnik, ni tako važno vprašanje, da bi bil potreben na to poseben odgovor. Je pač oseba iz mesa in krvi, kakor vsak človek. Toda k a j je uradnik danes, pri tem vprašanju bi bilo vredno se nekoliko pemuditi. Povem takoj, zakaj. — Preteklosti spadajo časi, ko je bil državni uradnik — osebnost, ki je nekaj pomenjala, bodlisi da včasih ali često, kakor se vzame, tudi nezasluženo. Socialno z ozirom na danes razmeroma dobro podprt, v družabnem življenju čislan in dobrodošel v raznih krogih. Skratka: tedaj je bil uradnik človek in eden med prvimi v takozvanih meščanskih krofih. S tem bi bilo odgovorjeno na prvo zgoraj zastavljeno vprašanje, le da moramo danes rečfi, lodo je uradnik — bil. Kajti danes je vprašanje le, kaj je uradnik. Ali razumete to razliko? Popred je bil uradnik v svoji službi odvisen le od tega, kar mu je veleval zakon. Danes pa je stvar, nič drugega nego marijoneta, slepa sitvar, orodje, klešče v rokah kovačevih. To je vsa definicija o današnjem uradniku. Kajti ni jih skoro urad-niikov, ki so obdržali svojo individualnost in ki so si drznili ohraniti še malce samostojnosti, ne da bi vrteli oči po kretnjah svojih predstojnikov in bi ne bili slepo orodje v rokah onih, ki so izvrševalci volje režimovskih cen-tralistov v Belgradu. Uradnik mora biti danes stroj, ki ga vrti roka kakega Pribičeviča ali Žerjava in njihovih eksponentov. In delati mora ne le proti svojemu boljšemu prepričanju in proti svoji vesti, temveč nemalokrat tudi proti zakonu, če spada to v politični koncept onih, ki imajo danes v rokah državno upravo. Ti gospodje pa pozabljajo na nekaj, kar je važnejše nego vse drugo. Da namreč uradnik ni samo v službi vlade, ki ga plačuje sploh tako, kakor plačuje najbolj zakrknjen gospodar svoje hlapce, — temveč da je uradnik predvsem in v prvi vrsti v službi naroda, v službi ljudstva, iz katerega je vzrastel, in ki mu mora posvetiti vse svoje delo, poštenje in čast, in vse svoje duševne sile. Zakon ter interes ljudstva mora biti uradništvu prvi in zadnji smoter njegovega delovanja v uradu, pa tudi zunaj urada. Nikdar pa ne sme bitli uradnik ponižen sluga v popolni odvisnosti od eksponentov krivičnega režima, aH celo kot priprega uzur-patorične SDS. Če ničesar drugega, se mora zahtevati od uradnika, da obdrži svojo moško samozavest, in da ne klone duhom, če še tako tišči nanj krivični režim. Značajev potrebujemo, ne pa šalobard. Ljudstvo motri s paznim očesom, kdo dela zanj, in bo svoj čas obračunalo z onimi, vseeno ali z višjimi ali niižjimi, ki mu delajo sedaj krivice bodisi v politični, ali davčni ali kaki drugi upravi. — Nikdar ne sme biti uradnik rabelj svojega ljudstva, ki mu pripada kot član in ki mora bitii ž njim, ne pa samo nad njim. Želimo, da si vzamejo te misli k srcu zlasti oni, ki danes brezobzirno nategujejo vajeti, kakor da bi morale današnje razmere trajati večno. Saj velja tudi za visoke gospode v Belgradu pregovor, da »svaka sila do vremena«.
Uradnik.
Poročil se je g. Vinko U s t a r, načelnik zagorske orl. srenje z gdč. Marijo Pirčevo iz Rov, delavno članico orliškega krožka v Zagorju. Obalo sreče!
Drž. strokovna šola za puškarstvo v Kranju priredi ob sklepu šolskega leta dne 28. t. j m. razstavo puškarskih, kopitarskih in graver skih izdelkov ter risb in dela modeliranja v gimnaziji, II. nadstropje, levo. Razstava bo otvorjena dne 28. t. m. na Vidov dan ob 10 ter bo odprta dne 28. t. m. od 10—12 in od 14—17, 29. t. m. od 9—12 in cd 14—17, dne 5. julija od 9—12. Vstop prost!
Povodom mednarodne razmene zdravnikov, katero prireja higijenski oddelek Društva narodov, pridejo naslednji inozemski higijeniki v Slovenijo: 1. Profesor N. Abel, Jena. 2. Dr. Fresenius, Darmstadt. 3. Dr. Denkine, Rado-mir, Bolgarija. 4. Dr. Hollemans, Belgija. 5. Dr. Palester, Varšava. 6. Dr. Dzupan, Čehoslova-ška. 7. Dr. Opltaka, Jeruzalem (s aoprogo). 8. Dr. Stepanov, Harkov. 9. Dr. Rasetti, Italija. 10. Dr. Zaphirellis, Atene. 11. Dr. Green-wood, Anglija. 12. Dr. Fenton, Anglija. 13. Dr. Cuisset, Francija (s soprogo in otrokom). 14. Dr. Pratbernon, Francija. 15. Dr. Don-hoffer, Ogrska. 16. Dr. Friks, Amerika. — Zgoraj imenovani obiiščejo pod vodstvom nadzornika ministrstva za ljudsko zdravstvo v Ljubljani 29. junija Rogaško Slatino, 30. junija soci al n e - m odi cinsk e institute in bolnišnico v Celju, 1. julija zdravilišče Topolščico in Dobrno, 2. julija Bled, 3. julija socialno-medicin-ske institute in bolnišnico v Ljubljani in odpotujejo še isti dan ob 16.49 preko Trsta v Ženevo. — Ekskurzijo spremlja nadzornik pri mi-I nistrstvu za ljudsko zdravstvo gospod dr. Ivo 1 Kun.
Državna gimnazija v Kranju zaključi šolsko leto s svečano proslavo Vidovega dno v soboto, 27. junija, ob devetih dopoldne po sledečem sporedu: 1. Nagovor in poročilo direktorja Košnika ob 30letnici obstoja višje gimnazije v Kranju, 2. Deklamacija (slov.). 3. Govor (govori sedinošolcc W.). 4. Deklamacija (shrv.). 5. Dramski prizor iz Vojnovi-čeve »Smrt majke Jugovičev«. 6. Pevski zbor in orkester. 7. T I' adni nastop višjih gim nazijcev. — Ob s!t!..,v.t proslave razdelite1 zrelostnih izpričeval novim abiturijentom. — Popoldne razstava risb in slik pod vod-
stvom akad. slikarja Kopača. Opozarjamo ntt to šolsko prireditev vse občinstvo, posebno starše in vzgojitelje, ki jih uljudno vabi k udeležbi ravnateljstvo zavoda, Vstopnine ni nobene, hvaležno pa se sprejemajo prostovoljni prispevki za dijaške podporne ustanove.
Občinske volitve v Križali nn Gorenjskem so razpisane za dan 18. avgusta t. 1. Gerent-stvo hiti, ker še nekaj stvari ni rešenih, vendar bo stvar pravočasno razjasnjena; toliko za danes.
Za obrtno razstavo v Tržiču vlada splošno zanimanje, kar razstava tudi zasluži. Ze-j leti je lepega vremena in obilega poseta.
Ukradena vola. Posestniku Francetu Ko-. I čevarju v Povišju sta bila ukradena iz hleva' j dva vola. Čez nekaj emi so zasačili vola in tatova v nekem gozdu. Tatova, katera so domači dobro videli in tudi natančno opisali, sta pobegnila, vola pa so izročili Kočevarju.
Sz
Protestni shod društva »Krščanska šolo* zoper načrt zakona o osnovnih šolah. Včeraj zvečer se je vršil zelo dobro obiskan shod društva »Krščanska šola« ob osmih zvečer v Ljudskem domu. Predsednik prof. Ehrlich je razvil program društva ter povdarjal, da. društvo z izrednim zanimanjem zasleduje velik razvoj šolstva ter zna ceniti velik trud plemenitih učiteljev. Ker pa vpliva šola na svetovni nazor otrok, je elementarna pravica in dolžnost katoliških staršev, se brigati za šolo ter zahtevati svobodno, katoliško šolo. Ker je nadalje Bog sam dal razodetje in nam razložil svoje zapovedi, je krščanska šola naravnost od Boga zapovedana. Ljudskošolski načrt, kakršen leži pred nami, ne more zadovoljiti ljudstva, kar se tiče verskega vidika' in poslabša celo dosedanji položaj. Za predsednikom dr. Ehrlichom je govoril odvetnik dr. Jakob Mohorič. Pokazal je hibe novega zakonskega načrta o osnovnih šolah s stališča zakonodajne tehnike, s stališča zahteve, da se naši otroci vzgojujejo v narodnem slovenskem duhu, potem s pogleda na način, kako si zamišlja načrt sodelovanje ljudstva in delo in naloge učiteljstva ter je prišel do zaključka, da pomeni sodelovanje ljudstva po načrtu čisto navadni policijski kuluk, učiteljstvo pa je ponižano do vloge orožnikov in policajev. »Zahtevati moramo,« je rekel govornik, »ne samo kot člani krščanske šole, ampak tudi kot v resnici dobri državljani, kot v resnici svoje otroke ljubeči starši, zlasti pa kot v resnici zvesti sinovi slovenskega naroda, da ta načrt ne sme postati zakon, ker bi nam ne bil samo v sramoto pred drugimi narodi, ampak tudi v pogubo.« Navzoči so obema govornikoma glasno pritrjevali in s tem odločno odobrili stališče obeh govornikov.
Nova cerkev sv. Frančiška v Sp. Šiški. Na ponovna vprašanja dobrotnikov in prijateljev nove samostanske cerkve sv. Frančiška v Sp. Šiški odgovarja stavbni odbor sledeče: Z zidanjem nove cerkve smo pričeli teden po beli nedelji. Dozdaj so položeni betonski temelji za stene in stebre ter temelj zvonika iz železobetona. Dodelani so tudi podstavki za stene in do malega za vse stebre. Tudi stene na pročelju in severni strani ter v kornem delu so dosegle že višino do približno 5 m. Prihodnjo nedeljo 28. junija bo prezv. g. lenez in škof dr. A. B. Jeglič ob 9 blagoslovil temelje in vogelni kamen ter opravil sv. mašo ob lepem vremenu na prostem, deževnem pa v baraki. Vse dobrotnike in prijatelje vljudno vabimo k tej slovesnosti ter jih spoštljivo prosimo za nadaljnjo naklonjenost. Stavbni odbor.
Praznovanje Vidovega dne. Vidov dan se vsako leto praznuje kot spominski dan preminulih borcev za vero in domovino s slovesno službo božjo. Ker pa je letos Vidov dan v nedeljo an se po Kturgičnih predpisih katoliške cerkve na nedeljo ne sme opraviti re-kviem ob obletnici, se bo vršil v tukajšnji stolnici slovesni rekviem mesto v nedeljo, dne 28. junija že v soboto, 27. junija ob 10 dopoldne. V pravoslavni kapeli in evangelijski cerkvi se bo vršila služba božja dne 28. junija, in sicer v pravoslavni kapeli ob 9, y evangelijski cerkvi pa ob 10 dopoldne.
Slavnostna predstava povodom sedemdesetletnice rokodelskega društva v opernem gledališču. Dolgotrajne priprave za prvo celotno uprizoritev slavne Calderonove drame »Stanovitni kraljevič« pod vodstvom režiserja A. D a n i 1 a se bližajo koncu in smemo upat«, da bo igra v vsakem oziru dobro uspela. Uvodna pesem, ki jo je zložil Stanko Premrl, kaže, da se je skladatelj utopil v duha Calderonove igre. Mozartovo gou&o, ki spremlja značilne dogodke v drami, izvaja gledališki orkes!' r pod vodstvom g. dirigenta Nef-fata. Predprodaja vstopnic je danes in jutri pri gledališki blagajni v opernem gledališču in siicer od 10 do pol 1 dopoldne in od 3 do 5 popoldne. Kdor želi videti Calderona, naj si gotovo oskrbi vstopnice v predprodaji. Cene e o iste, kakor pri ljudskih predstavah v operi.
Odborova seja društva »Krščanske šolo« bode danes zvečer ob 8. uri v posvetovalnici KTD. Na dnevnem redu je zelo važna zadeva.
40 letnico svojega nepretrganega službovanja praznuje 1. julija t. 1. gospod Ludovik T s c h a d a , knjigovodja Kranjske hranilnice v Ljubljani. Ta redek jubilej obhaja v inlade-iški čilosti in zdravju, dasiravno je tekom liridesetletne službene dobe tako intenzivno vršil svcijo težavno nalogo, da je bil vsem drugim vzor marljivosti in vestnosti. Pridobil si
Je nevenlpjvih zaslug tudi na karikattvnem polju, zlasti pri društvu za gradnjo delavskih liš in marsikatera rodbina se ga dane« hvaležno spominja, ker ji je preskrbel lepo in ceneno stanovanje. Vzor možaku - poštenjaku, ki ga čislajo prijatelji in znanci, žeKmo odkrito, naj ga Vsemogočni ohrani zavodu in njegovi čislani obitelji do skrajnih mej človeškega življenja.
Strokovna šola na Rakovniku razstavi 28. in 29. t. m. risbe in izdelke učencev. Razstava bo odprta od 7.—12. in od 1.—8. ure. Prijatelji zavoda in vsi, ki se zanimajo za obrtno šolstvo, uljudno vabljeni. Vstop prost.
Na II. dekl. mešč. šoli bo razstava žen. roč. del dne 27. in 28. t. m. od 9—12 in od 15—18. Hkrati se bodo prodajali izdelki v korist > Podmladka«. — Ravnateljstvo.
Vidovdanska proslava na realki v Ljubljani se vrši v soboto 27. junija ob pol 10. uri dopoldne v šolski avli. Iv ujej so vabljeni vsi starši, katerih otroci obiskujejo ta zavod.
Volitve v obrtno sodišče v Ljubljani razpisane. Ker poteče meseca septembra t. 1. funkcijska doba prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča v Ljubljani in obrtnih prisednikov prizivnega sodišča, je veliki župan ljubljanske oblasti pravkar razpisal nove volitve, čijih čas se bo posebej naznanil. Volilo se bo v štirih skupinah, in sicer: v prvi skupini: veliki obrati (razen trgovskih obratov), v drugi skupini: vsi mali obrati, razen trgovskih obratov, v tretji skupini: vsi trgovinski obrati in v četrti skupini delodajalci in delojemalci, na katerih spore iz službenega razmerja je bila razširjena pristojnost obrtnih sodišč. — Imetniki (nam- iniki, poslovodje, zakupniki, vodje) onih obratov, na katere sc razteza pristojnost obrtnega sodišča, se po-zivljejo, naj naznanijo najkasneje do dne 4. julija 1925 mestnemu magistratu pismeno p6-datke, potrebne za sestavo volivnih imenikov obeh volivnih razredov. — Javne trg. družbe, komanditne družbe, delniške družbe, pridobitne in gospodarske zadruge, družbe, zavedi in društva morajo obenem imenovati izmed oseb, poklicanih za njih zastopanje in za izvrševanje voiivne pravice, osebo, ki zanje odda glasovnico. — Vsi podjetniki, odnosno delodajalci (obrtniki, namestniki, poslovodja, zakupniki, obratovodje) so zavezani, da v omenjenem roku sestavijo in pošljejo mestnemu magistratu popoln seznamek moških in ženskih delavcev, ki so bili zaposleni dne 22. junija 1925, ko se je objavil razglas o teh volitvah v Uradnem listu ljubljanske in mariborske oblasti št. 58, str. 373, v njihovem obratu, ki so izpolnili 20. leto, bivajo že najmanj leto dni v tuzemstvu in ne pripadajo stanu učencev. — Naznanila se oddajajo na magistratu, Mestni trg št. 2, I. nadstropje, soba štev. 22 (mestna posvetovalnica) v uradnih urah ^ ob 9. dopoldne do 1. popoldne, kjer se dajejo morebitna natančnejša pojasnila. — Razglas je tudi nabit na uradni deski na magistratu in na vogaKh ulic na običajnih mestih.
Popravljanje cestnih hodnikov. Mestno gospodarstvo se vendarle giblje. Sedaj popravljajo hodnik od Krekovega trga do poslopja, v katerem se nahaja davčni urad za Ljubljano, in pa hodnike na obeh straneh Florijanske ulice, ki so že dolgo kričali po temeljiti popravi in razširitvi. Skrb gospodarskega odseka mestnega gerentstva za ureditev ljubljanskih ulic je vse hvalevredna in če bo gospod gerent Josip Turk t»ko nadaljeval, bo s svojimi deli dokazal, da so ga gospodje, ki so 40 let na magistratu pasli lenobo, po krivici šteli za svojega. Njegova skrb in vnema za lepoto in solidnost ljubljanskih cest in ulic do kazujeta, da g. gerent Turk ni staroliberalec, ampak je vsled svoje marljivosti in delavnosti pristen klerikalec. Bog ga živi!
Tatvine. Ciril Majcen, hotelir na Bledu, je pozabil na stranišču v restavraciji »Zvezda« svojo listnico. Dasi se je takoj vrnil, ga je že prehitel tat. V listnici je imel Majcen svoj potni list in rame druge legitimacije, 3000 Din gotovine, poštni ček davčnega urada v Radovljici, zelen list za dvig 25.000 Din iz podružnice Zadružne banke na Bledu. — Na Vodnikovem trgu je bila ukradena Frančiški Svetli-čevi črna usniata ročna torbica z vsebino 290 Din. Viktoriji Kenda pa je bilo ukradeno tu di iz ročne torbice 70 Din gotovine.
Iz štajerske.
Orlovska prireditev na Polzeli dne 29. junija obeta biti zelo zanimiva. Vsak, ki čuti z nažo mladino, mora tega dne pohiteti med nage mlade telovadce. Kdor ne more poeetiti te prireditve tekom celega dneva, naj se poda vsaj popoldne z vlaikom ob 1, ko bo šla iz Celja v Polzelo večja družba, da se tam med vzprr' i fanti razveseK in poživi*
IZ PTUJA.
i 't.rijentski večer, na katerem so se dne 22. t. m. poslovili naši mladi aibiturijenti iz Celja, je izpadel prav animirano. Vsem gg. abiturijentom želimo v njihovem bodočem življenju uresničenje vseh vzorov in idealov, ki so si jih ustvariti.
Radi nevarnosti legarja opoearjamo občinstvo, naj posebno natančno postopa pri izhi-ranju pitne vode. V poslednjem času ste došli lz Zagreba v Gaberje in na Ostrožno dfve na legarju bolmi oeebi, ki sta pa bili takoj oddani y bolnico.
Ce;jski esperanto klub bo v drugi polovici tekočcUa leta priredil ap*i tvoje tečaje in vabi
vse prijatelje eeperanta, da «e teh tečajev udeleže. Tečaj bo trajal tri mesece.
Javna tombola. Nižji poštni in brzojavni uslužbenci v Celju prirede v okvirju svojega društva dne 2. avgusta t. L javno tombolo.
Smrtni padec s drevesa. Dne 21. t. m. je 73 let stara poeestnica Vošnjaik Elizabeta pobirala na drevesu črešnje in pri tem tako nesrečno padla z drevesa, da je umrla še isti dan vsled zadobljenih notranjih poškodb.
Železničarski pogreb. Dne 23. t. m. je umrl 65 let stari železničar Jožef Polegek, ki je delal do zadnjega v delavnici državnih železnic v Mariboru. Tega pogreba se je udeležilo 120 delavcev iz iste delavnice, ki so spremili svojega tovariša na njegovi zadnji po«.
Trgovsko društvo v Celju zasleduje hvalevreden namen nuditi svojim članom priložnost, da se v strokovnem oziru kolikor mogoče izobrazijo. Kakor lansko leto, tako namerava imenicvano društvo tudi letos vpeljati za svoje člane razne tečaje, v katerih bi se poučevalo v prvi vrsti tudi tuje jezike in stenografijo. Izmed tujih jezikov se je letos izbral italijanski jezik, ker pride isti z ozirom na ozke trgovske zveze radi lesne trgovine najbolj v po-| štev. Iz Italije prihaja v Celje veliko laških i trgovcev, ki ne poznajo našega jezika, naši ljudje pa ne pozivajo italijanskega. Iz tega nastajajo velika nesporazumljenja, ki imajo za naše trgovce slabe posledice. V drugem tečaju se bo tudi poučevala stenografija, ki je za naše trgovce tudi velikega pomena. Kdor čuti potrebo za eden ali drugi tečaj, naj se žc sedaj javi prti tajništvu gornjega društva.
Razstava risb. Na državni deški meščanski šoli se otvori dne 27. t. m. ob priliki zaključka šolskega leta razstava šolskih risb, katera se bo zaključila dne 30. t. m. Stariše učencev, kakor tudi drugo občinstvo uljudno vabimo na poset te razstave
bpoinenik kralju Petru v Vel. Bečkereku. Zagrebški kipar prof. Rudolf Valdec je dovršil spomenik kralja Petra zi Veliki Beč-kerek. Spomenik se sedaj vlije » bronu. Kip predstavlja kralja Petra Osvoboditelja na konju z dvignjenim mečem. Na podstavku bosta dva bronasta reliefa: eden predstavlja umik srbske vojske preko albanskih gora, drugi pa kraljevo kronanje.
Vidovdanska slavnost na Kosovem polju. Na letošnji Vidovdan se vrše na Kosovern polju blizu gomile sultana Murada I. velike spominske slavnosti. Popoldne uprizore v Narodnem gledališču v Prištini s sodelovanjem vojaštva »Bitko na Kosovem polju«.
Novo gledališče v Novem Sadu, V Novem Sadu se je ustanovilo ljubiteljsko gledališče Koste Trifkoviča pod pokroviteljstvom srbskega gledališkega društva. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen dr. Branko Petrovič.
Etiketno vprašanje pred novosadskim upravnim odborom. Novosadski župan dr. Mi-lovanovič je bil pred 14 dnevi odstavil občinskega svetnika dr. Markoviča, ker je bil prišel s prižgano cigareto v njegovo uradno sobo in v beli poletni obleki na občinsko sejo. Dr. Markovič se je proti odstavitvi pritožil na upravni odbor, ki je imel tc dni razpravljati o stvari; ker je pa župan za ta slučaj predsedstvo v odboru odstopil podžupanu Lagiču, ki pa za to ni imel potrebnega pooblastila od notranjega ministra, so razpravo odgodili.
Samomorilni poizkus Čabrinovica star. V Sarajevu si je pognal 4 krogle v glavo in prsi oče Nedeljka Čabrinoviča, ki je na Vidov dan 1914. leta izvršil bombni atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda. Čabrinovič star. priznava, da je bil tekom 30 let avstrijski špijon in da je bil njegov sin izvršil atentat samo zato, da dokaže svoje narodno prepričanje. Čabrinovič star. je bil naslednja leta brez trajnega zaslužka in je polagoma porabil vse svoje imetje. Sedaj ni imel ničesar več, s čimer bi se preživel, zato si je hotel končati življenje. Tako je izpovedal Čabrinovič v bolnišnici, kamor so ga prenesli; njegove rane so težke in ni nade, da bi okreval.
»Junak iz Like« potuje v Ameriko, Znani hrvatski rokoborec Marijan Matijevič, ki je znan pod imenom »junak iz Like«, potuje te dni v Ameriko. Mimogrede bo nastopil v večjih mestih Nemčije in Francije.
Aretacija roparskega poglavarja. V 'Sarajevu so te dni zasačili in zaprli proslulega roparskega kolovodjo Kosto Vukadina, ki ima na vesti težke zločine. V njegovi hiši so našli orožniki mnogo orožja in pa — volivno skrinjico z gumijastimi kroglicami in 12 ključavnic za zaklepanje volivnih skrinjic.
Sarajevska občina za svoje uradnike. Uprava sarajevske občine je sklenila zidati sedem hiš z 28 stanovanji za svoje uslužbence. Nekaj kapitala bo dala občina na razpolago od ravnokar ustanovljene podružnice državne hipotekarne banke.
Zdravniki Kge narodov v Zagrebu. Te dni se mode zdravniki Lige narodov, ki proučujejo zdravstvene ustanove in razmere v Jugoslaviji. v Zagrebn. Tu ostanejo do 3. julija, noto odpotujejo v Slovenijo.
Kredit za dovršitev epidemiologičnega zavod« v Zagrebu. Zagrebški listi poročajo, da je gradbeno ministrstvo dovolilo za dovr-šitev epidemiologičnega zavoda v Zagrebu 22* .000 Din.
Jugoslovanski episkopat za mersko vzgojo
katoliške mladine.
Belgrad, 25. junija
Predsedstvo škofovskih konferenc je vročilo ministrskemu svetu v Belgradu sledečo spomenico:
»Ministrstvo za prosveto O. Š. št. 26.669 z dne 16. maja 1925, pooblaščeno z ukazom Nj. Veličanstva dne 16. maja 1925, je dostavilo narodni skupščini »Načrt zakona o ; osnovnih šolah«.	i
Posamezni škofi, škofovski zbori posameznih cerkvenih pokrajin in celokupni katoliški episkopat so se ponovno obračali na kralj, vlado s predstavkami, da naj dovede zakonski načrt o osnovnih šolah v sklad z življenskimi potrebami in temeljnimi pravicami katoliške cerkve. Toda episkopat mora z žalostjo ugotoviti, da novi zakonski načrt o osnovnih šolah stvarno nikakor ni vpošteval njegovih opravičenih opomb in zahtev.
Da prepreči težke spore med državo in cerkvijo, še več — da prepreči kulturni boj, ki bi gotovo nastal, ako bi ta načrt postal ! zakon, dviga katoliški episkopat zopet svoj glas, povdarjajoč ona verska načela, glede katerih katoliška cerkev ne more popustiti.
1.	Katoliško cerkev je država v ustavi priznala. Zaradi tega se mora vsaka zakono-
: daja ozirati na njeno ustavo, na njen organizem.
Po tem je v cerkvi živo učeništvo, ka-| teremu edino je od Boga poverjen verski pouk in vzgoja po načelih vere. To učeništvo s polnim pravom zahteva, da katoličan zna in razume verske resnice ter da izvršuje vse svoje krščanske dolžnosti.
Ta zahteva se tiče posebno staršev, ki so dolžni, da svoje otroke poučujejo v večnih resnicah ter navajajo na krščansko življenje. Prepričani v duši o resničnosti svoje vere, ne morejo nikdar in nikakor dopustiti, da bi kdorkoli njihove otroke odvračal od resnice in zavajal v zablode.
2,	Osnovna šola ima nalogo, da nadomešča starše ter pomaga izobraziti otroke v
| smislu sodobnih potreb. Odtod sledi, da sc j mora v šoli poleg drugih predmetov poučevati tudi verouk, in to kot najvažnejši na prvem mestu, in istotako mora šola navajati otroke na versko življenje, ki se kaže v molitvi, službi božji, v prejemanju zakramentov j in v drugih po cerkvi odobrenih vajah in po-| božnostih.
Učiti vero in voditi celokupno versko vzgojo je dolžnost cerkve, ki jo vrši po svojih za poučevanje usposobljenih in od višje cerkvene oblasti pooblaščenih duhovivkih. V sili bi mogla cerkvena oblast poveriti verouk
tudi lajikom, ki so položili izpit iz veronauka in ki se odlikujejo s krščanskim življenjem.
Dosledno je, da učne knjige za učitelje in otroke ter ves učni red odobruje in dopušča izključno cerkvena oblast, ker je za to po svojem znanju in zvanju edino kompe-tentna.
Pravtako pripada tudi nadzorstvo izključno verskim učiteljem in nikakor ne lajikom, ki za ta posel niso sposobni.
3.	Verske učitelje postavlja cerkvena oblast. V župnijah so naravni verski učitelji vsi usposobljeni dušni pastirji. Ker se število šol hitro množi, je v več slučajih potrebno, da se pošlje za šole poleg dušnih pastirjev duhovnik kot katehet. Ta posel pripada v prvi vrsti cerkveni oblasti,
4.	Tem načelom, od katerih cerkev ne more odstopiti, nasprotuje več členov omenjenega načrta za osnovne šole. Sploh zapostavlja cerkvcno oblast, krši oblast staršev in daje ministru za prosveto pravice, katerih po cerkvenem pravu nikdar imeti ne more.
V	tem pogledu je krivičen člen 36 , ki se mora ves izpremeniti, člena 37. in 38,, po katerih odobruje vse učne knjige minister za prosveto, torej tudi katekizme, člena 94. in 95., po katerih preiskujejo vse učit. kršitve samo šolske oblasti po naredbi ministrstva, čl. 103., po katerem bi mogel v katoliških šolah postati učitelj nekatolik, čl. 120., ki po-verja nadzorstvo nad vsemi predmeti ministru, ki more biti nekatolik, čl. 178., ki preti s kaznijo vsem, ki nagovarjajo starše, naj ne pošiljajo otrok v državne šole, členi 179., 180., 188., ki nekako onemogočujejo zasebne šole, čl. 192., ki gre za tem, da storjene ople-nitve premoženja katoliških občin in zakladov krije z zakonom. To naj zadostuje.
Katoliški episkopat pričakuje, da bo ministrstvo te njegove opombe uvaževalo ter načrt tako popravilo, da bo v skladu z načeli državno priznane katoliške cerkve. Ako ministrstvo te v interesu miru podane pred-stavke ne bi hotelo vpoštevati in episkopatu čim preje povoljno odgovoriti: je episkopat dolžan svečano izjaviti, da bo po svoji vesti in službi prisiljen, da javno nastopi, protestira in izvede vsestransko akcijo v obrambo vzgoje katoliške mladine,
V	Belgradu, dne 24. junija 1925.
Z? obolelega zagrebškega nadškofa: Dr. Ant. B. Jeglič,
škof ljubljanski.«
kola proti
I s
Belgrad. 25. junija. (Izv.) Ljubljanski škof .'< moji Bonaventura Jeglič, ki se mudi v Belgradu, je poslal ministru za prosveto ale-deče pismo:
Lansko leto mi je g. minister za prosveto v nekem razgovoru obljubil, da ne bo premeščal veroučiteljev na svojo roko, temveč edino v sporazumu s škofom.
V zadnjem času pa je ljubljanski veliki župan odvzel pravico poučevati verouk dekanu Gnidovcu v Žužemberku, upravitelju To-metu v Adlešičih in kaplanu v Krašnji pri Semiču.
Svoje odredbe je poslal ordinariatu z nalogom, naj poveri verouk drugi osebi, sicer da bo imenoval učitelja-laika, kar je v slučaju Gnidovčevem že storil.
Ker to postopanje krši cerkvene zakone, po katerih za verouk pooblašča in od njega odstranja samo škof, ker so imenovani duhovniki kot redni dašni pastirji obvezani učiti
katekizem v šolali, ker kot taki tudi niso državni uradniki, sledi, da je postopanje velikega župana ljubljanskega brez vsake veljavnosti.
Radi tega omenjeni duhovniki ostanejo veroučitelji na dotičnik šolali vse dotedaj, dokler škof sam ne izvede preiskave in z ozirom na rezultat preiskave potrebno ne ukrene, sicer bom prisiljen ljudstvo obvestiti o nepravilnem postopanju velikega župana in s tem laik-učitelj ni pooblaščen za verouk.
Poleg tega dvomim, da bi laik-učitelj znal katekizem in se tudi bojim, da bi mogel biti za vero in življenje po veri malomaren ali celo temu protiven.
Prosim, da vzame prosvetno ministrstvo to pojasnilo na znanje in z ozirom na to velikega župana ljubljanskega poduči in njegove odredbe ukine.
Anton Bonaventura, škof ljubljanski.
Dogodki na Kitajskem.
POLOŽAJ VEDNO RESNEJŠI. - VELIKA NEVARNOST ZA TUJCE.
Po amerikanukih vesteh iz Pekinga presojajo v tukajšnjih kolonijah položaj zelo pesimistično in se boje, da se bodo razmere še poslabšale. Poročila iz notranjosti Kitajske vedo povedati, da se protitujsko gibanje vse-bolj širi in da utegne z elementarno silo izbruhniti, če se močni vladi ne posreči odvrniti mase od nasilstev. Štrajk v Hongkongu in izbruh težkih nemirov v Mandžuriji pripisujejo rastočemu vplivu komunistične propagande. Med kitajskimi generali ima Čansolin najbolj disciplinirane čete. On bi še najprej mogel kitajski vladi pomagati, da napravi red in na miren način poravna vse razpore. Njegov tekmec Feng pa nima te moči. Ako pa bodo nemiri v Mandžuriji Čansolina prisilili, da koncentrira svoje čete na severu, potem bosta Peking in centralna vlada prepuščena boksarski organizaciji Kuao-Min-Tang in navsezadnje komunistom. Ko pa bo centralna vlada enkrat brezvoljno orodje v rokah komunistov ,potem bi znal njihov vpliv na neizmerne mase kitajskega naroda porasti in te tope mase pognali v krvav kaos. Vsekakor jo treba
dogodkom pazuia.
v Mandžuriji posvetiti največjo
Japonska je že podvzela vse mere za varovanje svojih interesov, za slučaj, ako bi jo dogodki prisilili poseči vmes. Čo bi se man-džurski nemiri izkazali brezpomembnim, potem utegne Čansolin vso svojo armado obrniti proti Fengu, kar bi povzročilo izbruh državljanske vojne v obližju Pekinga. Izgledi takega spopada se različno presojajo. Čanse-lin ima najbrže boljše čete, a mogoče je, da nacionalistični val privede Fengu velike mase, s katerimi bi potem mogel premagati svojega nasprotnika.
Velesile s svoje strani poskušajo nadaljnja pogajanja s kitajsko vlado in so poslale v Peking noto, v kateri se pritožujejo, da kitajska vlada dogodke napačno opisuje, kar otežuje prijateljsko poravnavo.
V Nigpou je druhal napadla hiše Evropejcev in razdejala stanovanje angleškega uradnika. Amerikanske in angleške vojna ladje so odplule v Nigpo. Na otoku Šamin ao demonstrirali kitajski dijaki in kuliji proti tujcem. Na angleški hotel Victoria so vstaši streljali, na kar so tndi angleški in francoski mornarji odgovorili s streljanjem. Pri tem je bil ubit francoski treovec in več oaeb je ra-
njenih. V raznih kitajskih mestih napada narod Japonce in obmetava s kamenjem japonske konzulate. En Japonec je ubit.
London, 25. junija. (Izv.) Položaj v'Kan-tonu so jo zelo poostril. Angleška mornarica j - storila vse i. rake, da vzdrži red in mir in da se zavaruje proti nemirom.
V

overov^enfa ra-
džčevs!:ih mandatov
Belgrad, 25. junija. (Izv.) Dopoldne se je sestal verif. odbor, da sestavi poročilo o Radi-čavih mandatih. Do tega pa ni prišlo, ker so se pojavila nekatera nasprotja in seja je biia preložena na popoldne ob 5. Pa tudi popoldne ob 5 je bila seja ponovno prekinjena in šele po ponovnem posvetovanju vladne večine je bilo vladno poročilo izgotovljeno, s katerim se pa ni zadovoljil Budisavljevič. V tem poročilu se ugotavlja dejstvo, da je vodstvo Radičeve stranke vedelo za važnost prestopa Radičeve stranko v tretjo internacijonalo in da je bilo za to potrebno staviti, njihove mandate pod anketo. Nato se je predlagalo, da se verifikacija izvrši. Opozicija je dala svoje posebno mišljenje. V tem mišljenju opozicije se pravi, da dosedanji rezultat posvetovanj v verif. odboru daje popolnoma prav stališču, ki ga je opozicija že od nekdaj zavzemala. Zato opozicija soglasno sprejema sklep, da se morajo vsi mandati Radičeve stranke verificirati. Protestira proti temu, da se je to zavlačevalo tri me3ece in so bile poslancem odvzete njihove pravice. Glede same verifikacije ui popolnoma jasno, kdaj se bo izvršila, vendar se zdi, da se bo verjetno v skupščini izvršila v soboto.
iz Primorske.
Povodenj v Idriji in okolici. Dne 18. t. m. se je zneslo nad Idrijo in okolico strašno neurje. Lilo je več ur s tako silo, da je voda mahoma napolnila vse struge in grape in se zlila po mestu in polju. Voda je trgala in odnašala zemljo z drevjem in cele dele gozdov. Udirale so se ceste in zemljišča. V nevarnosti s obda tudi človeška bivališča in so morali več hiš izprazniti. Mnogo mostov je podrtih, prometne zveze so bile prekinjene ali omejene. Rudniške in električne naprave v Idriji in okolici so poškodovane. Poljski pridelki so domalega uničeni. Škoda znaša mnogo milijonov lir. Najbolj so prizadeti kraji Ledine, Vojsko, Idrija in Sp. Idrija.
Povodenj in toča v Istri. Dne 22. t. m. je vihrala nad delom občine Herpelje-Kozina silna nevihta s točo. Toča je uničila trte in vse druge poljske pridelke, voda je razdejala poti in polja in več gospodarskih poslopij. Ljudje so komaj rešili živino. Človeških žrtev ni bilo. Prizadete so najbolj vasi Ocizla, So-cerb, Kastelec in Prešnica.
Velik požar v Zdravščini. V predilnici v Zdravščini je nastal minolo nedeljo silen požar, ki je napravil za milijon lir škode.
Železniška nesreča v Prestranku. 251. t. m. zjutraj je na postaji Prestranek tovorni vlak pomotoma zavozil na zasedni tir. Strojevodja ja, opazivši pomoto, v laik na mestu ustavil. Pri tem so zadnji trije vozovi skočili s tira in se razbili. Trije železničarji so dobili težke poškodbe in so jih prepeljali v bolnišnico v Postojno.
Učiteljski vestnlt
Preganjanja se nadaljujejo. To poft so si
poiskali žrtve na Kočevskem. Nadučitelja Lj. Rozmana so poslati iz Strug, ki so že itak dovolj v kraju, na Toplo Reber med same Ko-čevarje. Dvignili so ga z ravnine visokio v hribe. Vzeli so mu upraviteljstvo dvorazrednice ter mu izročili upraviteljstvo enorazrednice. Učiteljico Anico Koščevo, ki je bfila pregnana prod dobrim mesecem z Viča v Banjo-loko, so pognali še dalje — v Brigo, kjer nimajo ne šolskega poslopja ne stanovanja za učiteljico. Oboje je nastanjeno v kmečkih bajtah. Zakonsko dvojico Erker-Jereb iz Starega loga pri Kočevju so pognali v Struge, Njegovega sina Walterja, ki je služIli sedaj na Topli Rebri pa so pognali v Novo vas na Bloke. Šušteršič Terezijo »z Mozlja so premestili v Stari trg, češ, da tam ne bo nevarna slovenščini. Stanko T a v ž e 1 j pa mora iz Kočevja v Stari log. Nemce s Kočevskega, Slovence (seveda le Slomškarje) na Kočevsko! Za Kočevsko so vendar veliko bolj na mestu največji državotvorci, t. j. UJU-jarfi, ne pa državi nevarni elementi, za kakoršne proglašate Slomškarje! Čudno, čudno, da morajo državotvornost po Kočevskem širiti ravno brezclomkuvinski klerikalaii! Boljšega spričevala jim niste mogli dati! Dobitli bodo morali za to ob ugodnem času primerno plačilo, pa dobili ga bodo tudi oni, ki imajo zasluge pri tem, predvsem gosp. okrajni šolski nadzornik Betriani.
Prosvetne metode v Sloveniji. Nekje na
ilvorazrednici službujeta dve učiteljici. Ena ima 1 leto službe in je tedaj šc brez II. izpita; druga služi 4. leto in ima že izpit. Upravite-ljica pa ie prva, kar je seveda protipostavno, • gledn učiteljstva Škodljivo — in čuvarji zakonitih določil — t. j. gospodje nadzorniki ne upajo napraviti pravilno spremembo, ker sc boje zamere, V ilustracijo navedemo še ta slučaj. Na neki osemrazredni šoli so poverili vodstvo isto mlajšemu tovarišu, ki je sicer časti in spoštovanja vreden mož, vendar to Si unmhio, ker službuje na isti šoli starejši
tovariš, izprašan celo za meščanske šole. Tako se sedaj godli ■ slovenskim učiteljstvom ob polnomočju državotvorne učiteljske organizacije UJU. Nezakonitost še ni bila nikdar v takem cvetjuf
Kako se pri nas skrbi za učiteljski ugled.
Na Mirju si vsakdo lahko ogleda malo barako, v katero se je zatekla, da ni ostala na cesti, dr'ižina nekega mestnega učitelja Kaj takega menda res ni nflkjer drugod mogoče kakor pri nas. Ali prosvetna uprava ne čirti moralne dolžnosti, da se za takega učitelja zavzame? Saj na ta način trpi ugled celega stanu,
Laško. (Smrtna kosa.) CTmrl je 10. junija splošno spoštovani posestnik in upokojoni železniški uradnik g. Franc Nove k v visoki starosti; bil je že v osemdesetem letu. Pokoj njegovi duši, sožalje njegovim sorc inikorn. — (Električna razsvetljava cerkve.) V nadžupntjski cer-' kvi na Laškem je zažarela zvečer 20. junija prvič električna luč. Tem povodom je bila v cerkvi primerna slovesnost. Električne napravo je izvršila dobro renomirana tvrdka Šprager ir Maribora, kateri so se že v n-nojih cerkvsh taka rlela poverila. Naj bodo opozorjene na njo cerkve, ki šo mislijo upeljati električno luč. — Ivanjski sejem 34. junija se je na Laškem slabo obnesel. Kriv tega je bil dež. Celo jutro je hudo lilo in marsikoga odvrnilo, da ni prignal živine. Pričakovalo se je kakih 1000 glav živine, bilo je js pa komaj nad d vab to. Ljudje tudi niso mogli biti zadovoljni z nizkimi oe-nami, ki jo ima živina. Ljudje morajo prodati svojo živino po nizkih cenah, kar pa potrebujejo, pa je še vse tako drago, potem »es ni čudno, če se ljudje vračajo Smerni s sejma.
Cerklje «1> Krki. Da je resnica, ko smo poročali v »Slovencu« o zaslugah, ki si jih jo pridobil neumorno delavni in požrtvovalni g. Tnnazln, ie največji dokaz »Domovina«, ki vsa ogorčena zopet kvasi vedoma neresnico. Mogoče pa je najnovejši SDSarski dopisnik slep in gluh, ki ne vidi požrtvovalnosti in delavnosti našega
SL0VESKA OPERNA PRODUKCIJA.
Reprezentanco slovenske operne produkcije imata Fran Gerbič InRisto Savi n.
Fran Gerbič, ki se je iz pevca razvil v komponista, jo ustanovitelj uaše opere kot re-produktivnega torišča. Povzročil je prvi umetniški progres našega gledališča, kjer je deloval dolgo vrsto let Kot komponist je bil neumorno delaven. Komponiral je zbore, solo-pesmi, klavirske skladbe (zanimive so njegove skladbe za deco, ki se nahajajo v njegovi zapuščini in ki kriče po založniku), instrumentalna dela, maše in dve operi. Bil jo tih delavec, konstantno se razvijajoč do poznih let. Prepotoval je kompozitorao polje od >8i-talniške« do »novoakordiške* dobe.
Risto Savin je komponiral nekaj zelo iz-zrazitih solospevov, nekaj klavirskih skladb, od nekdaj pa se je največ ukvarjal s kompozicijo oderskih dol. Komponiral je par rnimo-dramatičnih del in več oper.
Največji uspeh jo doslej doživela opera »Gorenjski slavček«, ki jo je komponiral Anton Foerster. Število predstav tega dela daleč presega vsa ostala slovenska operna dela, mislim, d i zaradi tega, ker se godi v slovenskih krajih >t ker nastopajo naši Gorenjci. Ljudje pač radi vidijo kaj našega.
Največjega zanimanja oa sta vredni dve operi: Gerbioev >Nabore in Risto Savinova >1 /epa Vida«. Gerbičeva, specifično »kranjska« opera so odliknje po zadovoljivem libretu (ki ga jc Gerbič sam sestavil), je enode-jankn in ma mnogo stvari, ki silijo na smešno stran. Glasbeno dovolj solidna.
Se.7inova >Lepa Vida«, opera večjega ob-
Lahko z vso sigurnostjo trdimo, da ne"'bo nikdar | se&a m sorijoznega stila, ima libreto srednje kak nadut SDSar toliko storil za nas, kot je ravno j vrednosti, muzika je boljša. Da se scena in g^ kaplan. G.^kaplan jaozna oliko, ne_ zahteva po- j murika >najdeta<, bo treba nekaj temeljitih
Motoklub Slovenija priredi dne 28. in 29. Jo.
nija pomladanske medklubske motociklistične in kolesarske dirke na Teznu pri Mariboru s slede* čim sporedom: Dirka za motorna kolesa in kola« sarje. — Dne 27. junija. Pozdravni večer pri Gam« brinusu ob 20. Dne 28. junija. Dopoldne propagand« na vožnja za avtomobile in motorna kolesa. Zbira* tišče na trgu Svoboda ob 11 dopoldne. Pričetek te« kem ob 14 na Teznu. 1. Pozdravna vožnja avtomo« bilov, motorjev in kolesarjev: 2 kroga. 2. Kolesarji juniorji: 3 krogi, 3 kolajne, prijavnina Din 20. 3, Pomožni motorji do 125 ccm cil. vseb.: 5 krogovj častno darilo 2 plaketi. 4. Motorna kolesa do 125ccmf cil. vseb.: 5 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi, pri« javnina Din 20. 5. Izločilna dirka kolesarjev: 5 krogov, 8 kolajne, prijavnina Din 20. 6. Motorna kolesal do 250ccm cil. vseb.: 7 krogov, 1 častno darilo, 3 plaketi, prijavnina Din 20. 7. Motorna kolesa dal 350 ccm cil. vseb.: 10 krogov, 1 častno darilo, 2| plaketi, prijavnina Din 50. 8. Motorna kolesa s pri« kolico do 000 ccm cil. vseb.: 10 krogov, 1 častno| darilo, prijavnina Din 50. 9. Ghim-Khana vožnja! za motorje: 8 točk, 1 čsatno darilo, prijavnina Diu( 30 (ocenjuje se po točkah). 28. junija zvečer komera pri Gambrinusu. — Dne 29. junija 1925. Dopoldne! treniranje dovoljeno do 10. Pričetek tekem ob 14, 1. Glavna dirka kolesarjev: 5 Krogov, 1 častno da« rilo, 2 kolajni, prijavnina Din 20. 2 Motorna kolesa do 500 ecm cil. vseb.: 20 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 50. 3. Parna dirka (dirka v parih) kolesarjev: 10 krogov, 2 častni darili, 4 koiajne, prijavnina za vsakega vozača Din 20. 4* Motorna kolesa do 750 ccm cil. vseb.: 20 krogov, I častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Din 50. 5. Mo« torna kolesa do 1000 ccm in preko cil. vseb.: 30 krogov, 1 častno darilo, 2 plaketi, prijavnina Dia 50. S. Motorna kolesa s prikolico preko 600 ccm. cil vseb.: 20 krogov, i častno darilo, 2 plaketi, prijav* nina Din 50. 7. Glavna tekma za prvenstvo Slove« nije, dopustna vsem kategorijam za vse klube % Sloveniji: 50 krogov, 1 častno darilo, venec s trk koloro, prijavnina Din 50. 8. Kilometerska dirk« z letečim startom za motorna kolesa: a) brez in b) s priklopico za najboljši čas dneva. 1 častna diplom ma. 9. Ghtm-Khana vožnja za avtomobile (dame in gospodje): 8 točk, 1 častno darilo, prijavnina Dia 200. — Razdelitev daril pri Gambrinusu ob 20. —< Prijavnlne in propozicije za prireditev so vsem ln« teresentom na razpolago vsak dan do inkl. 26. ju-i nija med 19. ln 21. uro v klubovem lokalu hotel Miklič, Kolodvorska ulica. — Odbor.
zdravljanja učiteljic. Če pa katere ni pozdravil, ima sigurno tehten vzrok. Dobro vemo, kaj nam je g. kaplan. Prosil ismo zanj /e pri g. knezoškofu in prosimo še zanj, da ga pusti 3e pri nas. Vsem našim nasprotnikom pa želimo, da bi kmalu odku-rili od nas, potem bo vsaj inir v fari.
Idrija. (Procesija sv Ahac. i j a.) Na Ahcevo me je letos zanesla pot v Idrijo, ko sem zvedel, da bo vodil že nad 400 let običajno procesijo sv. R. T. na ta dan prevzvišeni nadškof goriški g. dr. Fr. Borgia Sedej. Ta procesija se obhaja vsako leto na dan sv. Ahacija 22. junija v
retuš (kakor je pri >Slavčku« bilo treba obrniti še vse več), potem pa je opera na odru večkrat mogoča. Obe deli »Nabor« in »Lepa Vida« bi se s korekturami lahko, če ne stalno, vsaj delj časa gotovo držali na našem odru.
Od tistega časa, ko se je pri nas začelo glasbeno življenje pa do danes, je razen imenovanih Še dosti drugih skušalo zadostiti za-
Naznanita.
spomin na 1. 1508, ko je bila odkrita prava zaloga btevam opernega občinstva, od teh zlasti V.
živega srebra. Ze dan poprej se odone vse mesto v zelenje in cvutice, na štirih zgodovinsko najznamenitejših krajih se postavijo oltarji, drugo jutro ob 9 je slovesna sveta maša, nato pa procesija z Najsvetejšim kakor na praznik sv. R. T, a šo si-jajnejše nego ta praznik. Letos jo bilo mesto okin-čano še od prejšnjega dne, ko je bila tu kanonična vizitacija in birma. ŽjutTsj ob 9 se pripelje iz žup-nišča prevzvišeni g. knezonadškof, pri vratih ga sprejme že v omatih duhovščina, nato je sv. maša
—	tako zvani »pontiiiealetto« — kjor d ar.,je sveto mašo sicer drng duhovnik — letos g. kanonik Va-lontinčifi — žkof pa tudi v ornatu z dv«ma azUien-toma prisostvuje sv. maši in moli s foiebrantom j nekatere molitve ter b'agoslavlja kadilo in še nekatera druga blagoslovila. Po sv. maši pa je bil slovesen »prevod z Najsvetejšim, ki ga je vodil Prevzvišeni in trajal skoro do 12. ure. ^pnvoda so se udeleflle vse šole, družbe in bratovščine in tudi veliko uradništva, ki jo prisostvovalo tudi sv. maši. Med sprevodom je igrala rudarska godba
—	vsi godci v svojih zgodovinskih uniformah — in prepeval moški in mešani zbor, pevke vse v narodnih nošah, kar je bilo Rvoj čas prepovedano.
Parma, Benj. Ipavec, Josip Ipavec, Miroslav Vilhar, Fran Vilhar, Davorin Jenko. Od naštetih sta komponirala Jenko in Fran Vilhar na srbohrvaške tekste, Miroslav Vilhar je komponiral »Jamko Ivanko* z italijansko mu-ziko, Josip Ipavec pi: mimo dramatično delo »Možiček».
Ostalima (B. Tpavcu in Parmi) gre zaslužena hvala, da sta doprinesla svoj obolus k praksi kompozicijo našega jezika, k izpopolnitvi dikcije. Benj. Ipavec je komponiral opereto »Tičnik« (glej »Romanco« v >Novih Akordih«) in opero »Teharski plemiči«, o vrlinah katere je pa težko govoriti, ker mi je v celoti neznana
Parmove opere niso sicer najslabše, kar rakter njegove muzike pa je kriv, da delj časa ne morejo obstati na repertoarju. Vendar se tndi njegove operete kakor n. pr. »Kseni-
Vreme sicer ni bilo lepo, a deževalo ni, pa tudi j ja« ne morejo odpraviti kar tako kot ničvred-
vročine ni bilo prehuda Letos so se Tdrijčani šo posebno potrudili, da so izredno lepo ozalJSalt cerkev, a ttidi hiše, mimo katerih je 3ia procesija, in oltarje, kjer so se peli evangeliji. Pevski zbor pod vodstvom g. kaplana Žagarja je prelepo izvajal težko orkestralno mašo in p poval mod procesijo in pri blagoslovih, vse ;>a je kazalo, da se Idrija dobro zaveda, da ima ta dan v aredi svojega vla-dlko, ki vodi slov osno procsstjo, kar se še ni zgodilo, da bi nadSkof ta dan v Idirji vodil Ahacijevo procesijo. — (Neurje.) K tenis vesolemu dogodku pa 8e nekaj žalostnega. V udi Idrijo in oko ltco je obiskala 18. junija podobca nevihta kot Žiri, Poljansko dolino in Skoljo Loko. Tudi tu so hudourniki napravili velikansko škodo. Do pol metra visoko so navalili zemljo ln kamenja na rodovitna polja in travnike, voda ie podrla tako zva-ne grabijo v Idriji in Spodnji Idriji, odnesla nad 3000 kubičnih metrov eraričnih drv, podrla več mostov in naredila tudi po hišah, knmor je udrla, obilo škode. Človeških žrtev ni bilo, drugače je pa škoda velikanska. — (Društveno ž i v 1 j e -n j e.) Končno naj še omenim, da je sedaj društvenemu življenju dovoljeno že vec svobode, vendar pa trpimo šo vedno.
StrahoTito siromaštvo. (Glas iz občin-st v a.) Pri nas — nekje v ribniških hribih — srno se odloMli, da ustanovimo gani'no društvo in si nabavimo brizgalno. Preteklo nedeljo so mladi m ožjo in lantje pobirali po vaseh čiaunri.io in pre to-voljno prispevke za brizgalno. Pa koliko razočaranje! Priglašen tli članov sicer dosti, toda članarine ni, prispevkov za brizgalno ni, ker ljudje resnično nimajo. Naj pride požar, pa bo zopet škaf naša edina brizgahia kakor dotidaj, plameni pa bodo požirali dalje. »Bomo dali, kadar bomo moqli,« pravijo ljudje. »Zdaj nimam, če me ob tla rrzoš, ne zmorem enega kovača, da bi ti ga dal!< »Na posodo smo morali vzeti, dn smo danes soli kupili.« »Ko bom kravo prodal — soj vom, da bo šla polovico v zgubo — bom dal tudi za brizgalno.« »Vem, da je brizgalna krvavo potrebna — Bog nas varuj nesreče! — ampak trgovcu sem doHan žc dva meseca, počakajte še vi, da kaj no'er dobim.« In tako dalje brez konoa in kraja. Denarja nt! Še bolj žalostno je tolo dejstvo.' Nobenega upanje ni, da bi bilo kmalu boljSe! Vsi kmet«ki pridelki so v cenah padli za polovico in čez, pr trgovinah pa j« ostalo vse pri starom. Bežita no! Če je ta ali <mc reč pri nekaterih trgovcih padla m eno krono ali dve, manulalctura pri metru z« dva dinarja ali pet pri horendnih conah, ki jih sicer terjajo — imenujete to padanje cen! To se pravi, iz ljudi norčevati sat Dinar raste. Za koga pa? Za carinike! Samo oni imajo proftt od toga. Kakor hitro blago pnsir« mejo, ga obsujejo kakor vso in nabijajo novih procentov! Potemtakem ne moro biti nikoli boljo. Kam p« vondar gredo 4o noismoi.io vsote? Kje je tisto nikdar sito Srelo, ki kakor poi«st, kr-vopija ljudska, golta milijarde kakor bi bile bon-kottfki. Vsi, ki «e igrato z unodo kmetn-rediteljo, raUijie, ua uu uukm Aii iiv you »aui^ui
ne, ker ni mogoče prezreti, da je n. pr. »Ksenija« po značaju glasbe mnogo resnejše delo (morda ne tako rutinirano) kot so povsod znane dunajske, 1d iščejo le efekt na zunaj
Marij Kogoj.
In m
Izveske tehniško srednjo aole r LjtiHjam. Ravr-ateljstvo tega nttšega učnega zavoda je objavilo koncem Šolskega leta poročilo o delovanju šole v dobi ed ustanovitve 1. 1920. do danes. Iavastje nam nudi lep vpogled v dejanje in snovanje te šole, ki je edina te vrste v drinvi. Vsebina je na kratko sledeča: Prof. ing. arch. Rado Kregar: Tehniška srednja šola kot temelj bodočo umetno-obrt-ne šole; prof. ing. Stane Premelč: Nekoliko tehno-ložkih i ^nzov; prof. ing. Leo Novak: Sltuacijsko risanje in konvencienalne označke (s slikami); prof. dr. Val. Rožič: Profesor Henrik Podkrajšek, učitelj Davorin Volavšek: f Prof. Albert Subic. — Organlsaolja zavoda: Proelod oddelkov in pregled učnih predmetov. — Irvestje. Poleg običajnih poročil nudi pre jled izrednega delovanja članov profesorskega -,W>ra, popis ekgknraij in pregled uspohov učencev višje stavbne šole pri raznih iton-kurenčnlh razpisih. — Priloga obsegajoča 8 listov kaže dela učencev po stavljenih nalogah.
Carinthiacus: Položaj Slovenaca pod Austri- i jom i položaj Ncmuta M InT.ljo vlili Srha, Hrv rta i Slovonaca. LJubljana. 1025. Izdal »Manjšinski institut« V LJubljani. Cena Din 5. — O tej vele važni publiknciji še izpregovcurimo.
Orlovski vestnik. i
Polovična vožuje sa orlovsko prireditev v Zn-	! ,*orju ob Sari dne 28. junija velja od vseh postaj	! Slovenije. Kjerkoli torej kdo vstopi, naj da žigosati vozno karto do Zagorja z mokrim dnevnim postaj-	; m "A žij;om in peljal se bo nr, '.aj brezplačna Potrdilo o udeležbi prireditve dobi vsak v Zagorju.	j
Turista in šport.
TK Fkala poalvljn svojo člane, da poravnajo ffl»B?rino aa leto 1925 najkasneje do konca t. in., . ker se Jih v nasprotnem slučaju črta Iz član«) a. i Članarina naj sa vplača pe dostavljenih položnicah ali pa vsak Jtetr.ek pred od borovo sejo v klubovem j lokfllu,
Igri&čo P mi miljo. Dne 28. jurija ob 15 9e bo i otvorilo igriSSe ftK Panonija v Aleksandrovem gaju. Po otvoritvi se vršita nogometni tekmi: ob 15 ŠK Ilirija naraščaj : ŠK Panonija naraičaj; ob pol 17 BK Ilirija jun. : 8K Panonija I. Po tekmi bo proeta jahava r naravi. Od 18 nar rej se vriK koivtert in rnino zabavne točke. V slučaju slabega vremena so preloži otvoritev na Ui. jatlUo. — ČK rmiouija — Slaku - Kobubo.
Šcntpetorsko prosvetno društvo oopoveduja
i =voj izlet na Sv. Jošt, ki ga je nameravalo prirej j diti 28. junija, ker se hočejo člani udeležiti slav« j nosti 70 letnice Društva rokodelskih pomočnikov v; i Ljubljani.
Narodna žonska zveza, slovenski del, priredi
v petek 26. junija ob 8 zvečer v šoli pri Sv. Jako« bu predavanje. Predava Alojzija Štebi o medna« rodnem ženskem kongresu v Washingtonu in a svojih utisih s potovanja v Ameriki. Vabimo posebno ona ženska društva, ki do sedaj še niso člani zveze. Vstop prost. Prostovoljni prispevki za kritje stroškov dobrodošli.
Spored III. interne vaje gojenccv konserrato-rija Glasbono Matice r Ljubljani, ki se vrši danes ob pol 8 zvečer v Filharmonični dvorani: Verdi: Arija Rebata iz opere Ples v maskah, poje Jug Milan. Mendelsohn: Resne varijacije za klavir, igra Valjalo Marta. Dvorak: Arija Rusalke iz opere Ru« salka, poje Ovsenik Franja. Dvofak-Ondriček: Spomin, Ries: Perpetuum mobile, igra na gosli Ru-polj Karel. Lajovic: Spleen, Tkalec, poje VerbiS Milena. Debussy: Pogreznjena katedrala. Vrtovi v, dežju, igra na klavir Čop Milica. Chopin: Polone« za-fantarija, igra na klavir Zamik Zora. Verdir Arija Leonore iz opere Moč usode. Poje Sax Sla-vica. Solopevce spremljajo na klavirju: Vogelnik Marica in Zamik Zora. — Začetek točno ob pol 8 zvečer. Vstop dovoljen le proti sporedu, ki se dobiva v pisarni Glasbene Matice od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne ter od 7 dalje v veži Filharmonije. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
Francosko predavanje. V soboto 27. junija predava v veliki dvorani univerze g. Ch. IMrez, profesor na Sorbonni v Parizu, o temi: »Les labo-ratoires maritlmes fran^ais«. Predavanje bo pojas« njevalo 80 skioptičnlh slik. K temu velezanimivem« predavanju se vabijo prijatelji francoskega jezika.
Prostovoljno gasilno in reševalno društvo r 'Kamnika priredi v nedeljo 28. junija slavnostno vidovdansko proslavo v zvazi z odlikovanjem zaslužnih gasilcev, ter veliko ljudsko veselico v Mestnem parku poleg Gasilnega doma z bogatem sporedom. Vabijo se vsi prijatelji gasilstva, zlasti pa izletniki, katori imajo ugodno železniško zvezo. Preskrbljeno jo za dobro zabavo, kakor tudi za jed in pijačo. — Odbor.
Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in strot, podružnica Zagorje vabi zagorsko javnost, da so odzove na cvetlični dan v nedeljo 28. junija, ki ga imenovana organizacija priredi. Ves dobiček je namenjen onemoglim članom organizacije ter zato odbor upa na največji odziv. — Odbor.
i okop La Foflettea. Iz države Wfiscomtin je prihitelo 30.000 ljudi v Madisom, da se ude« ležijo velikega pogreba senatorja. Pokopali ga ivoclo pod hrastom, na njegovem grobu ne bo nobenega napisa; tako »i je želel. Tragičen slučaj je hotel, da je umrl takoj za njim v ilaltimore na. vnetju ledvic njegov stari tovariš in prijatelj, senator Ladd.
Ob nogo in zavarovalnino. Modlin^kd in« žener Marok, ki ai je bil odsekal nogo, da bi dobil visoko zavarovalnino, je iz strahu pred kaznijo izjavil, da se odpoveduje nezgodni od-škodaiini.
Mednarodni kongres železničarjev. V Londonu je 22. junija otvoril vojvoda Yonk deseti mednarodni kongres železničarjev. Zastopanih' je bilo nad sto zastopnikov vseh držav sveta, razen Nemčije in Rusije, Predsedoval je Sou« los, zastopnik belgijskih državnih železnic.
Novo sredstvo proti stffHdi. Profesor Roux je akademiji znanosti v Parizu naznanil za« ključek raziskovanj svojega sodelavca profesorja Levadila; ta je izumil novo sredstvo proti stflMdi, kil vsebuje poleg drugega 15 odstotkov arzenflca in 41 odstotkov bizmuta. Že po prvih injekcijah so spiroheiti izginili in zunanji znaki so s« brž zaceHH.
Lepa družba. Na mednarodni policijski konferenci v Newyorku je povedal komisar newyorške policije Enright, da bo kmalu izšlo delo z naslovom: »Kdo je to?« in bodo tam notri slike in popisi 3000 tatov, goljufov, im* riveev in drugih zločcncev mednarodnega slo-i resa. —

Fran Žaren:
Novi carinski tarif.
Uveljavljenje novega carin, tarifa 20. t. m. pomeni velevažen dogodek za celokupno naše gospodarstvo, tako za industrijo, poljedelstvo, kakor tudi za konzumenta.
V 700 postavkah, ki so grupirane v XVII poglavjih, navaja naš car. tarif sistematično glavne vrste blaga, za katere določa v dveh zneskih, carino za posamezno blago. Zneski se razumejo v zlatih dinarjih, ki jih treba pomnožiti z 12, da dobimo višino veljavne carine v pap. dinarjih za 100 kg. Prve postavke — maksimalni tarif — se aplicirajo na blago, uvoženo iz držav, s katerimi še nimamo trgovinskih pogodb, dočim veljajo druge, nižje postavke za blago, ki prihaja iz držav, s katerimi imamo trg. pogodbe. Ker pridejo v praksi skoro samo te zadnje v poštev, se oziramo v naslednjih izvajanjih samo na določbe minimalnega tarifa. Pripomniti je treba, da se pri pogodbah s posameznimi državami tudi postavke minim. tarifa lahko dogovorno znižajo.
Ze iz dejstva, da ima novi car. tarif samo 30 postavk več kakor dosedanji, je razvidno, da predstavlja samo redakcijo dosedanjega. Z izjemo gotovih postavk VI., IX., X., XI., XIII., XIV. in XV. dela, ki so več ali manj predelane, je ostalo glede teksta tarifa po veliki večini pri starem.
Kar se pa tiče višine posameznih postavk, pomenijo ogromno povišanje doseda-
njih, kakor je razvidno iz spodaj navedene
razporednice.
Kljub temu, da danes ni mogoče ugotoviti posledic tako zelo zvišanih uvoznih carin, za katere se navadno v celem obsegu ne podražijo posamezne vrste blaga, je nedvomno, da mora slediti vsemu temu nezaslišana podražitev vseh izdelkov, kar se tiče celokupnega prebivalstva. Radi tega se pripravljajo po drugod načrti novih carinskih tarifov dolgo časa, z veliko temeljitostjo in vestnostjo in s sodelovanjem vseh interesiranih krogov in njihovih organizacij. V prvi vrsti ima tukaj odločitev seveda parlament.
Že zaradi dejstva, da se je izvršilo pri nas to delo pri zaprtih vratih, z naravnost ljubosumnim odrivanjem javnosti, od ozkega kroga ljudi, ki jim sicer ne moremo odrekati niti sposobnosti, niti dobre volje, ki pa vendar nikakor niso v stanu pregledati raznovrstnih potreb naše produkcije in našega kon-zuma — ne moremo pričakovati od novega car. tarifa tiste koristi, kakor bi jo moral prinesti v dobi tako hudih preizkušenj našemu gospodarstvu.
Kako daleč je šlo zvišanje novih postavk napram starim, je razvidno iz sledeče razporednice (c. p. = car. postavka; prva številka pomeni dosedanji minim. tarif; druga novi minim. tarif; tretja povišek; četrta povišek v odstotkih, vse v zlatih dinarjih):
Car. post.
5, Riž 12 Rozine 18 Limone 25 Kava sur. Kava žg.
28	Caj
29	Začimbe v zrnu: vanilija,
dosedaj
10, 40 10 50 150 100
sedaj
16, povišek 120 „ 20 „ 80 „ 180 „ 120 „
6, t. j. 80 „ 10 „
30 „ 30 ,. 20 „
<50% 200 „ 100 „ 60 „ 20 „ 20 „
	žefran „	400	»	500	>i	100	„ 25
	cimet,						
	muškat „	200	»	300	»»	100	„ 50
	poper in dr. „	80	99	100	»	20	„ 25
n	33 Detelja „	—	tt	10	nov	o up el j ano!	
n	Pesno in						
	repno seme „	10	it	15	»	5	„ 50
99	36 Trte sadike,,	—	99	10		novo!	
99	40 Hmelj „	5	99	70	»	65	„ 1300
M	60 Slanina sol. „	45	it	60	99	15	„ 33
	„ sušena „	55	n	100	»»	45	„ 81
n	66 Mast „	80	it	120	»	40	„ 50
» n
j> »
rt
76 Kože sur. „ „ suhe „ 85 Ribe sveže „ 100 Katalonija surova „
103	Moka „
104	Olje olivno „ .
107	Tolščne kisline, olein „
108	Škrob „ 110 Sladkor
kocke „ Sladkor kristal „ 114 Alkohol „ 121 Pivo
(v sodih) „
123	Jesip „
124	Kvas za p. „ 127 Otrobi „ 134 Čokolada
— kakao „ 136 Maslo „ Sir
177 Petrolej „ 183 Parafin „
183	Stear. in palmid. kis.
184	Sveče iz paraf. in
10 20
99 tt
odpravlj eno!
5	n	15	»	10 „	200,,
5	n	15	tt	10 „	200,,
8	»	10	»	2 „	25 „
40	>i	50	ti	10 „	25 „
_	n	20	rt	novo!	
25 if	it	50	II	25 „	100,,
40	99	40	neizpremenj ono!		
30	>9	30		»	
600	»	800	n	200 „	33 „
40	99	60	9>	20 „	50 „
25		40	n	51 „	60 „
60	»9	100	)»	40 ,.	66 „
—	i)	1-50		novo!	
120	99	200	99	80 „	66 „
100	,9	150	tt	50 „	50 „
60	n	150	1»	90 „	150,,
—	n	5		novo!	
20	M	30	it	10 „	50 „
20	99	30	>»	10 „	50
n
t) »
99 99
n it
	stear.	»	70	»	90	K	20	n	28 „
186	Nav. milo		30	99	60	n	30	it	100 „
187	Toal. milo	»	50	tt	120	n	70	n	140 „
189	glicerin	u	30	tt	40	n	10	a	38 „
191	kolomaz	»	12	tt	20	»	8	n	66 „
192	ličilo za								
	čevlje	n	20	n	42	»	22	»	110 „
197	Žveplo	n	1	tt	1-50	i»	0-50		50 „
201	Amonijak	»	—	n	10	tt	novo!		
211	Čilski								
	soliter	tt	—	it	10	tt	novo!		
215	Galica	99	3	tt	12	n	9	n	300 „
223	Ocetna								
	kislina	rt	175	99	200	n	25	n	14 „
234	zdravila	rt	200	n	400	n	200	it	100 „
248	firneži	n	40	n	60	u	20	tt	50 „
255	Fosfati,	»							
Tom. žlindra kostna moka
iBHFtmrtvsBBMam

novo!
oio.TH.-a.-r? 'mzmmm
		Tekstilno blago		iz bombaž*:				
99	877	gladke tkanine 100	n	160	99	50	n	80.
t	278	pliš in slično 200	tt	350	n	150	p	75 „
tt	279	til in slično 280	it	500	n	220	n	79 w
rt	280	nogavice 280	n	460	tt	170	n	61»
n	280	rokavice 280	n	500	»	320	99	79.
t		Tekstilno blago	iz	lanu, jute 1.1.d.				
h	296	tkanine iz						
		lanu itd. 15	n	85	9|	20	n	138 ,
n	297	til 380	99	500	It	170	H	52,'
ti	303	vrvi in izd. 40	99	80	n	40	n	100 „»
n	305	Vreče 15	n	70	n	55	M	3fa/ „
		Tekstilno blago iz volne:						
n	308	volna —		10	tt	novo!		
tt	316	odeja (plahta) 100	»	250	it	150	it	150 „
v	317	tkanine 150	»	280	tt	100	ff	67 „
n	318	pliš in podobno 280	n	500	tt	220	yy	79»
>»	319 nogavice,							
		rokavice „ 480		„ 600		120		25 „
t>	321	Rute, šali „ 350		500	>9	150	yy	42«
•>	324 pozamenterija 200		„ 600		It	400	n	200 „
334	tkanine „	—
335	nogavice, rokavice „	2200
337 trakovi „	1500
339 pozamenterija	1400
Svileno blago: — „ 2500
2500 2500 2000
300 1000 600
20 „ 66 ,. 43 „
Impregnirane tkanine:
345 knjigov. platno — „ 20 , 367 jermen je,
transmis. „ 150 „ 200 ,
374	čevlji, car. povišana za pos. vrste obutve za 17, 20 oz. 140%
375	rokavice
iz usnja „ 1000 „ 1800 , 510 stekio za okna, povišek za ca. 25% 521 steklena posoda, povišek za ca. 67%
novo!
50 „ 33 0
800 ,. 80 „
Kovine:
536 železo sur. lito kovano železo
novo!
	neobdelano 050		»»	5	99	4-50	ii	900,
J>	537 pločevina, povišek	po	vrsti	od 20	do 40	oz. 400%		
n	543 osi „	25	y>	30	99	5	99	20
ii	546 lopate, motike,							
	vile	15	M	30	99	15	))	100
n	547 kose, srpi „	30		70	II	40	99	133
91	548 pile, dleta „	20	»»	60	tt	40	19	200
tt	550 noži vseh vrst	10	»	50	^	40	»i	400
99	551 žage in žag. listi	15	n	50	99	35	99	233
99	552 plugi „	15	»	40	99	25	1)	167
99	558 peresa za vozove	22	n	40	99	18	J9	64
rt	560 kuh. pos. iz ploč.	30	99	40	99	10	i>	33
	iz litega železa	12	99	20	99	8	99	65
tt	563 verige „	25	99	40	,9	15	?> ))	60
99	566 ključavnice	30	99	80	n	50		167
It	597 svinec „	4	99	7	tt	3	99	75
It	605 cink „	5	99	10	99	5	99	100
U	633 kotlarski izdelki							
	iz bakra „	60	>•	120	99	60	19	100
99	634 kuh. in dr. posoda							
	bakrena „	100	99	150	99	50	iy	50
99	635 škropilnice,							
	žveplal niki	100	99	300	99	200	9)	200
Car. post. 646. parni kotli, dosedaj 0, sedaj 16, novo!
648. lokomotive	99	0,	99	20, „
649. lokomobile	99	0,	99	20, „
650. parne sesalke,				
turbine	99	0,	99	15, 99
651. vodne				
turbine	99	8,	99	30, poviSek 22, t.
653. poljed. stroji:				
1. mlatilnice	»9	o,	H	15 oz. 30, novo!
2. sejalnice,trierji				
kosilni stroji	99	o,	99	20, novo!
3. mlek. stroji	99	o,	99	20, „
4. stiskalnice za				
grozdje	99	8,	99	20, povišek 12, t.
5. ostali stroji	99	o,	99	30, novo!
655. šivalni stroji	99	o,	99	45, „
657.
660.
663.
664.
664.
665.
stroji za tekstilno, mlinsko, pivarsko, usnjarsko, cementno, keramično, steklarsko, tiskarsko industrijo, konfekcijo, sladkorno industrijo, dosedaj 0, zanaprej 20, novo! sesalke, injektorji, ventilatorji, sesalke za ognjegasce
30 Din, novo! dinamostroji dosedaj 0, sedaj 60, poviSek 60, novo!
„ 15, „ 80, „ 65, L j. 433 % 25, „ 120, „ 95, t. j. 380% transformatorji „ 30, „ 100, „ 70, t j. 233 %
oz.
0, „ 60, novo! kondenzatorji „ 0, „ 40, telegr., telef. in dr. elektr. aparati dosedaj 0, sedaj 200, novo! . aparati za merjenje elektr. toka, za elektrlziranje itd.
dosedaj 0, sedaj 250, novo! . bicikli dosedaj 3% vrednosti, zanaprej 40 od komada
t. j. v pap. Din dosedaj ca 60 Din, zanaprej 480 . motocikli dosedaj 6%, zanaprej 30% vrednosti,
poviSek za 800% >. avtomobili in rez. deli, tovorni od 3 % na 80 % ad vaL
osebni od 6% na 30% . matematični, geometrični, kemični in medicinski aparati od 0 na 100, novo!
Pri vsaki zabavi, da celo mimogrede prt srečanja se opazi, kako neestetično je, Se prihaja b ml slab duh. Včasih povzroča ta neprijeten duh iz ust okolnost, da ni popolnoma želodec v redu, največkrat pa je vzrok temu nečista in zanemarjena ustna duplina. Zato moramo za grgranje pridno rabiti Odoi. Odol Je čudovita osvežitev ust. Odol vleze v vse gube In gubice sluznice in učinkuje na gnilobne procese še dolgo po uporabi. S to izredno učinkovitostjo je postal Odol za ves kulturni svet: dokazano najboljše sredstvo za čiščenje zob In ust.
Umor Miklove družine v Mariboru.
IZPRED POROTE.
Obtožnica opisuje ta slučaj, ki je po svoji grozoti vzbudil najširše zanimanje, sledeče: Obtoženca sta 42 letni, v Bregu pri Ptuju ro-jeui in tj:, pristojni, oženjeni mizar Ivan Zlahtič in 30letni, v Studencih pri Mariboru rojeni iu v Hrenovice pri Postojni mizarski pomočnik Franc Č i č. Ivan Žlahtič si je bil na Bregu pri Ptuju ustanovil mizarsko delavnico, ki mu je krasno uspevala; živel je s svojo ženo Zofijo v velikem blagostanju in si zgradil lepo vilo. Kljub blagostanju pa Zlahtič ni vžival dobrega imena, ker je bilo splošno znano, da je bil že zaprt, da je bil že opetovano v preiskavi radi težkih zločinov in da se trajno peča s tihotapci in tatovi. — V Zlahličevi del avnici je bil med drugimi zaposlen Franc Čič, rojen zločinec, ki je imel za seboj že težko večletno ječo. Žlahtič in čič sta sklenila znanje v mariborski kaznilnici, kjer sta bila skupaj zaprta. Zlahtiča opisuje obtožnica kot izredno inteligentnega, popolnoma brezvestnega zločinca, dočim je Čič surov zločinski tip, ki se je slepo pokoril in zanašal na prebrisanost svojega mojstra.
Umorjeni Vincenc Miki je imel svoj dom in svojo čevljarsko delavnico v Studencih pri Mariboru na voglu Aleksandrove ulice. Tudi on je živel s svojo ženo Terezijo in 7 letno hčerko Hermino v sijajnih gmotnih razmerah. Toda tudi on je bil na slabem glasu in ljudje so govorih, da ima zveze s tatovi in tihotapci. Dejansko je bil tudi Miki že presedel težko ječo in prav v ječi se je bil tudi on seznanil z Žlahtičem in čičem. Z njima je ostal tudi kasneje v zvezi ter sta mu bila še tri tedne pred umorom prinesla večjo množino usnja.
Dne 12. decembra 1924 so našli pomočniki, kio so prišli zjutraj na delo, Miklovo ženo in hčerko ubito, a delavnico in stanovanje izro-pano. Za gospodarjem Miklom ni bilo nobene sledi in je najprej padel sum zaradi umora žene in hčerke nanj. Vendar je pa zasledovanje krenilo kmalu v pravo smer, ker se je dognalo, da sta bila na predvečer pri Miklovih Zlahtič in Čič. Zlahtiča so zaprli in pri hišni preiskavi so našli v njegovem domu čevlje in razne druge predmete, izvirajoče iz ropa pri Miklovih v skupili vrednosti 10.000 Din. Razen tega so bili našli v Miklovem stanovanja Zlahtičeve in Čičeve čevlje, ker sta se bila po umoru preobula. Čiča zaenkrat niso mogli dobiti v roke, ker je bil pobegnil v Italijo. Tam so ga aretirali šele čez par mesecev in dne 11. marca 1925 ao ga privedli v
Maribor, 25. junija
zaradi tatvino že večkrat opraviti z oblastmi. Le-ta da je v družbi z nekim Kosičem (ki pa si ga je Žlahtič samo izmislil) izvršil roparski umor pri Miklovih, Žlahtič in čič pa da sta čisto po nedolžnem prišla vmes. Pod silo do-Icaaov in delnnga priznanja Franca Čiča je Žlahtič kasneje prizna), da je bil navzoč pri umoru odnosno uboju, a le kot priča.
Čič, ki se jc do zadnjega slepo zanašal na spretnost in zločinsko srečo Zlahtiča, je skušal najprej dokazati svoj alibi. Skliceval se je na svojo polsestro v Ljubljaui, kateri je bil ob svojem begu v Italijo podaril par ženskih čevljev in je upal, da ga bo krila. To se pa ni zgodilo, marveč je prav vsled toga prišlo na dan, da je Čič J6. decembra 1924 po Ljubljani in Šiški prodajal razne čevljarske potrebščine in zastavil srebrno dozo.
Ko je Čič videl, da je tajenje zaman, je podal obširno priznanje, ki pa še vedno ni popolna resnica, ker v njem očividno skuša razbremeniti Žlalniča, pa seveda tudi sebe. čič pravi, da so bili tisti večer pijani; Miki je postal nasilen in sta se najprej spoprijela z Žlahtičem, potem se je pa Miki lotil še njega. Pri tem sta padla; Čič je pod seboj začutil kladivo. Zgrabil je z eno roko Mikla za vrat, z drugo ga je pa začel tolči s kladivom po glavi. V tem se je bil Žlulitič pobral in ko je pogledal Mikla, je videl, da je mrtev. Žlahtič je začel sedaj Čiču očitati, kaj je storil, češ, sedaj bodo pa tudi njega dolžili uboja, ker sta ga Miklova žena in hči videli v njegovi družbi. Čič je nato izjavil, da je treba pač spraviti s sveta tudi obe priči. Zakopala sta Mikla v gnoj, nato pa se vrnila k Miklovim, kjer je Čič v prisotnosti Zlahtiča ubil ženo in hčer. (Ženo so našli v kuhinji ležečo na tleh z zavihanimi rokami ob škafu namočenega perila, 7 letno Hermino pa v postelji; obe sta imeli razbiti črepinji. Nato sta Žlahtič in Čič dogovorno samo zato izropala Miklovo stanovanje, da bi padel sum na Mikla.
Državno pravdništvo obtožuje Ivana Zlahtiča in Franca čiča zavratnega in roparskega umora Miklovih; razen tega Ivana Zlahtiča zaradi obrekovanja Planinca zaradi prilastitve in prikrivanja 15 parov pri »Petoviji« v Ptuju ukradenih čevljev in zaradi nedovoljene noš-nje orožja.
Za to porotno obravnavo vlada ogromno zanimanje. Nekateri lastniki vstopnic so vstopnice prodajali po 500 Din. Straža je znntno pomnožena. Dvorana je nabito polna, istotako
mariborske sodne zapore. V tem »o bili pa j hodniki, pred sodiščem pa se gnete velika našli v gnoju pri Kopetijevi baraki na Bet- množica radovednežev.
naroki ceeti že razpadajoče truplo Vincenca Mikla. Glavo je imel razbito, a baraka je bila oškropljena s krvjo in možgani Kmalu nato so naši tudi težko Železno kladivo, s katerim ao bile ubite vse tri Miklove žrtve.
Zasliševanje obtožence/.
Razprava se je pričela ob pol devetih dopoldne. Prvi je bil zasli.-an obtoženec čič, ki je izpovedal, da je nezakonski sin neke Preiskava je dognala, da ata bila Zlahtič j Šivilje iz Spodnje Šiške. Kot deček je obisko-
liandna HprfMn 1 vre!,"a Htiava n^sintnn 17 Val 1 hl/1 cj/A	rs TI <i 4 rv r\#i r- /-. in nm	___ i
in Čič ugodne decemberske dneve odsotna iz Ptuja. Čič je odpotoval iz Ptuja dne 10., Žlah
val ljudsko šolo, nato pa se je pri nekem mojstru v Gamoljnih pod Šmarno goro izučil mi-
04 pa 11. decembra. Ta dan zvečer so ju vi- i zarstva. Med vojno je bil vojak! Ker po vojni
deli pri Miklovih v Mariboru. Dne 12. decem bra sta se vniila v Ptuj, in sicer Zlahtič čudno prepaden in s krvavim očesom. Razen tega so pri hišni preiskavi našli pri Zlahtiču, kakor že omenjeno, razno blage in predmete, ki so bili Miklova last
Kljub vsem dokazom je Zlahtič, ki je bil že preje trikrat v preiskavi zaradi umorov, a se je znal s svojo veliko prebrisanostjo vselej izviti, izprva vsako krivdo tajil. Kasneje pa si je izmislil celo bajko, v kateri je označil kot krivca napol slaboumnega posestnika in bivšega orožnika Planinca s Sp. Brega, ki je imel
ni nikjer dobil dela, se je udal roparstvu in tatvini in je bil zaradi tega obsojen na 7 let ječe. V mariborski kaznilnici se je seznanil z mizarjem Žlahtičem, ki je bil takrat zaradi tatvine zaprt. Žlahtič £a je povabil, naj prido po prestani kazni k njemu za pomočnika. K Žlah ti ču je prijel obtoženec meseca septembra 1. 1924. Meseca oktobra je rekel Zlahtiču, da gre v Maribor. Žlahtič ga je naprosil, naj vzame s seboj neki zavoj. Žlabtičevi prošnji je obdolženec ustregel. A tndi Žlahtič je rekel, da pojde v Maribor in zato sta se zmenila, kje se dobita. Čič pa je . vlak zamudil in
zato je šel v Maribor peš. Paket je skril gre-doč ua nekem grmovju. Na Aleksandrovi cesti sta se srečala z Žlahtičem, nakar sta popivala po raznih gostilnah. Nato je odšel Zlahtič k Miklu in mi naročil, naj prinesem zvečer paket v barako na polju pri Studencih. Ču ;ia paketa ui več uušel in je odšel k baraki praznih rok. Tja sta prišla tudi Miki in žlahtič, ki sta se glasno prepirala in se kmalu začela med seboj ni vati. Med ruvanjem je Zlahiič padel na tla. Čič je priskočil Zlahtiču na pomoč, nakar se je pričel boj med Miklom in Čičem. Miki je zgrabil čiča za vrat. V teru trenutku pa je potegnil čič iz žepa kladivo in začel tolči Mikla s kladivom po glavi, dokler ni Miki obležal. Miklovo truplo sta nato čič in Žlahtič zavlekla na bližnji kup gnoja, ga pokrila, in se dogovorila, da hočeta odstraniti s sveta še priče, to je Miklovo ženo in hčerko. Šla sta na Miklov dom. Žlahtič je ženi predstavil Čiča za agenta, ki kupuje čevlje, in da je že vse dogovorjeno z možem, ki bokmalu prišel. Nato je žena začela razkazovati čevlje. Žlahtič je med razkazovanjem čiču večkrat namignil, n-ij izvleče iz žepa kladivo. Ker pa se je čič obotavljal, je sam udaril Miklovo od zadaj po glavi, da je takoj padla. Nato je odšel -- spalnico, kjer je s kladivom udaril po glavi hčerko, ki jo ležala v postelji. Da odvrneta sum od sebe, sta po hiši vse razmetala. Nato sta se preoblekla in preobula, pobrala obleko, ure in dragocenosti in sta odšla v Hoče, odtod pa v Strniše. Iz Strnišča ia čič pobegnil v Italijo, kjer so ga v Trstu prijeli.
Tako se glasi izpoved obdolžnega Čiča.
V preiskovalnem zaporu je čič trdil, da jo o» vse tri osebe umoril, zadnje dve dogovorno ss Zlahtičem. Opozorjen na to izjavo se je izgovarjal, da je rekel tako zato, ker je hotel spočetka vso krivdo vzeti na sebe sam kot človek, ki nima nič za izgubiti, Zlahtič pa ima družino. Ker pa ga je Žlahtič v sredo pred zagovornikom tako zelo očrnil, se je premislil in sklenil povedati vse po pravici.
Žlahtič pove v bistvu glede prihoda v Maribor in o dogodkih do večera isto kot Čič. Prvotno je poskušal z alibi. Dokazoval je, da je dotični četrtek hodil po Mariboru z neko žensko, ki prodaja škarje, z njo okoli pil in je bil zvečer v času, ko se je umor izvršil, z njo v mariborskem parim. Nato ga je ona še spremila v Ptuj. Ko se je ta zagovor izjalovil, je obdolžil nekega drugega, s katerim sta baje imela Miki in on nedovoljene zveze. Ko se je tud>' la poskus izjalovil, se zagovarja, da je Ml on sam pri Miklu, ni mu pa ničesar ža-lega storil. Prišel je k njemu in mu povedal, da naročenega blaga Še ni prinesel, pač pa da ima 4 kože, če jih hoče kupiti. Miki mu je začel očitati, da je to storil nalašč, ker da prodaja razno blago raje nekemu drugemu čevljarskemu mojstru, kateremu je že prej precej prodal, in da ne verjame, da bi ne bilo zaboja z blagom v baraki, kakor sta se zmenilo. Vzel je kladivo in klešče za vsak slučaj, če je zaboj tukaj. Ko pa je videl, da ni niti štirih kož, katere je Čič nekje v vagonu zgu-bil, se je razjezil. Začel se je prepir med nama. V tem je priskočil na pomoč čič, ki ga je potem potolkel. Ko sem videl, da je Miki mrtev, sem to očital Čiču. Neto sva ga oba zagrebTa v gnoj. Nazaj k Miklovim pa je šel radi tega, da bi ženi povedal, kaj se je zgodilo. Žono je prosil, da mn da vode, da si umije oči od tepeža. Žena pa tega ni hotela verjeti in ČiČ je bil sirov z njo. Začela sta se v delavnici prepirati in kaj se je potem zgodflo, on ni videl, ampak zvedel šeie od Čiča. Sploh ne ve, zakaj sta šla Miklova in čič v delavnico. Otrolca je slišal samo jokati. Vzel ni Miklu ničesar, ker je oba kovčka vzel Čič in ju shranil v njegovi delavnici. Zakaj je poma-
gal Mikla zakopati, tudi ne ve. Žlahtič prizna, da je bil že radi petih umorov v preiskavL
Po konfrontaciji obeli vztrajata vsak pri svojem zagovoru. Žlahtič je skrajno miren in hladnokrven, čiču silijo solze v oči. Staršev Čič ue pozna, Zlahtiču pa živita še oba zdrava. Sestra Zlahtičeve matere da je bila umobolna. Tako je pripovedovala mati. Bratranec Žlah-tičev je pa umrl v norišnici.
Nato se je prebral ogled in izvedeniška mnenja. Meu porotniki krožijo fotografije o vseh dogodkih. Ljudem se pokaže lobanja umorjenega Mikla, ki so mu jo pri obdukciji odrezali in v svrho lažjega pregleda skuhali, ker pri raztelesenju to ni bilo mogoče; tako ja bila od udarcev deformirana. Med gledalci s« je čulo pritajeno ihtenje.
Žlahtičev zagovornik dr. Lipold je predlagal, naj se dožene Žlahtičevo duševno stanja in razprava preloži. Isto predlaga tudi dr. Šnuoerl kot zagovornik Čiča. Sodni dvor zavrne oba predloga, ker za to ni nobenega povoda, niti se nista obtoženca na to sklicevala. Tudi ni opažati nikakega tozadevnega znaka, ker se oba obtoženca skrajno logično zagovarjata.
Razprava se je ob 2. popoldne prekinila iu nadaljevala ob 4.
POPOLDANSKA RAZPRAVA
se je vršila ob ogromnem navalu občinstva. Policijska straža, četudi ojačena, je popolnoma odpovedala. Ljudje so pri vseh prostih vhodih vdrli v porotno dvorano.
Žlahtič se je najprej zagovarjal, da je bil v življenju trikrat spolno bolan, dvakrat v, Nemčiji, enkrat v Ptuju. Radi slabo razvitega uma je moral hoditi tri leta v prvi razred Ijud* sko šole.
Zasliševanje prič.
Priča Svemšek pravi, da je videl Žlahtna pri Miklu kake tri tedne pred umorom, da pa ne ve, kaj sta govorila. Usodni četrtek zvečer ga je videl popoldne pri Miklu in se je ta ša pohvalil, da bo »nocoj naredil zopet doben kšefbr. Drugi dan je on kot njegov pomočnik prišel, da bi delal, pa je bilo vse zaprto. Posrečilo se mu je priti v hišo, kjer je našel v| delavnici Miklovo ženo krvavo na tleh. Ko ja prišel v spalnico, je videl tam pod odejo mi* tvo hčerko.
Priča Fanedl, ki stanuje v I. nadstropja Miklove hiše, pravi, da je dotično noč čuia, kako je gospa Miki dvakrat grozno zavpila, nato se je čul ropot, kakor bi padalo železo. Tudi pes je močno cvilil. Drugi dan je bila pri komisiji, kjer je opazila, da je bilo po. sobi vse razmetano.
Nadaljnje priče so na splošno potrdile, da so videle Zlahtiča in Čiča ob 6 zvečer prt Miklovih. Videle so tudi, da je Miki ž njima odšel.
Priča Planine Anton, katerega je ZlahtfiJ dolžil umora in ki je bil radi tega 8 meseca v preiskovalnem zaporu, pod prisego odločno izpove, da je bil njemu Žlahtič popolnoma nepoznan človek, da ni ž njim prodajal in da je popolnoma izmišljeno, da je Zlahtiča navajal na taka pota. Za trimesečni zapor zahteva od Žlahtiča 50.000 Din odškodnine.
Zaslišani so bili tudi uslužbenci oziroma pomočniki Žlahtiča, ki potrdijo, da je Zlahtič dotični četrtek zjutraj rekel, da gre v Strniščej nekaj delat in da so bo vrnil najbrže šele v petek zjutraj. Vsi pa potrdijo, da je bil popolnoma normalen človek.
V obče so priče potrdile, da je popolnoma izmišljen zagovor Žlahtiča in Čiča, ki trdita* da sta umorila Mikla v nekakem silobranu.
Iz vse razprave je bilo razvidno, da je šlo za popolnoma premišljen, na skrajno ra-finlran način izvršen roparski umor bogatel Miklove družine, kajti vse priče potrdijo, da

Otroke kapitana Srank 7
(Potovanje okoli sveta.) KiHnoMU spisal Jtdes Verne. —> Poslovenil A. B.
Pa ne mislite, da je bil lord Glenarvan mračnjak, M je zaostal za svojim časom, ozkosrčen in neinteligenten. Ravno narobe: čeprav je ostal Škot z dušo in telesom, Škot starega kova, je odprl v svoji grofiji napredku in prosveti vrata na stežaj. Za čast Škotske se je potegoval, kadar je tekmoval s svojo jahto pri vožnjah Royal-Thamea-Yacht-Cluba.
Edvardu Glenarvan je 32 let; visoke rasti je in strogih potez, toda v očeh mu seva neskončna dobrota, vsa njegova osebnost je prepojena s poezijo rodnega kraja. Vsi vedo, da je lord Edvard skrajno poegumen, podjeten, viteški, pri tem pa nad vse dober, boljši od svetega Martina samega, kajti on bi dal cel plašč svojim ubožcem.
Lord Glenarvan je komaj tri mesece poročen; oženil se je s Heleno Tuffnelovo, hčerko znamenitega gografa, ki je postal žrtev svoje vede in svoje strasti ia odkritja.
Miss Helena torej ni bila iz plemenitaškega rodu, da bila je Škotinja, kar je v Glenarvanovih očeh "dno več ko vsako plemstvo; to mlado, ljubeznivo, srčno in zvesto deklico si je izbral gospodar Malcolma za družico v življenju. Srečal jo je nekega dne, ko je živela sama, sirota, skoro brez premoženja v očetovi hiši v Kilpatricku. Spoznal je, da bi mu mogla biti uboga deklica izvrstna žena, in poročil se je ž njo.
Lady Helena ima dvaindvajset let. Oči mlade blondinke imajo v svoji modrini nekaj, kar spominja na škotska jezera v lepih pomladanskih dneh. Ljubezen in hvaležnost jo vezeta na moža, a ljubezen bolj kot hvaležnost. Da ie edinka boeate, plemenite
družine, on pa uboga sirota, niti za trenutek se no grških pokrajinah m gledati, kako vzhaja solnce njl-bi pomišljala. Njeni podložnRti jo obožujejo; radi bi hove sreče nad čarnimi obalami Orienta? žrtvovali življenje za njo, ki ji ne pravijo drugače ko:	'	... -
naša dobra gospa iz Lussa.
Lord Glenarvan in lady Helena sta srečno živela
na gradu Malcolm, v sredi ponosne in divja gorske narave; sprehajala sta se v senci konstanjev in si-komor, na bregovih jezera, kjer še odmevajo bojne pesmi iz starih časov, po zaraslih soteskah, kjer pričajo stoletne razvaline o škotskrh junakih in vel-možeh. Danes blodita po brezovih in macesnovih šumah sredi med obširnimi polji in rumenkastimi stepami; jutri plezata po strmih obronkih Ben Lo-monda ali pa dirjata na konju preko zapuščenih ravnin in motrita, spoznavata, občudujeta to poetično pokrajino, ki ji pravijo Rob-Roy, in vse te slavne kraje, ki jih je tako mogočno opeval Walter Scott. Zvečer, ko leže noč na zemljo in se prikaže na obzorju »Mac Farlanova svetilka«, blodita po bartaze-nah, starih okroglih hodnikih, ki obdajajo Malcolm kot nazobčan ovratnik; tu sedita na samotnem kamnu, zamišljena sama vase, ko da sta sama na svetu, vse naokrog pa molči narava v bledem luninem svitu, medtem ko se seli noč na temne gorske vrhove. Tu sedita poglobljena v ono čisto vzhičenje in notranjo zanešenost, katere skrivnost poznajo na zemlji le ljubeča srca.
Tako so minevali prvi meseci v zakonu. Toda lord Glenarvan ni pozabil, rta je njegova žena hči velikega popotnika. Cesto si je govoril, da mora imeti lady Helena tam nekje na dnu srca želje svojega očeta, in ni se motil. Zgradil je »Duncana« z namenom, da ju ponese proti najlepšim deželam sveta, po valovih Sredozemskega morja do grških otokov. Misli to si veselje gospe Helene, ko ji je mož podaril »Duncana«! In zares. ali si morete misliti ve>čjo radost neao potovanje dveh liubeeih se src oo liubkih
Lord Glenarvan je torej odpotoval, kakor smo dejali, v London. Gre za življenje nesrečnih mornarjev; zato lady Helena ni toliko žalostna kot nestrpna. Naslednjega dne ji je mož brzojavil, da se skoro povrne; zvečer je prišla druga brzojavka, ki je govorila o zavlačevanju: Glenarvanovi predlogi so naleteli na neke težkoče; naslednjega dne je prišlo pismo, v katerem se je lord Edvard pritoževal nad admiraliteto.
Od tega dne dalje je bila lady Helena nemirna. Ko je bila zvečer popolnoma sama v svoji sobici, je vstopil grajski upravitelj Halbert in jo vprašal, če hoče sprejeti deklico in dečka, ki bi rada govorila z lordom Glenarvanom.
»Iz našega kraja?« je vprašala lady Helena.
»Ne, gospa,« je odgovoril upravitelj, »ne poznam jih. Ravnokar sta se pripeljala po železnici do Bal-locha, od tam do Lussa sta prišla peš.«
»Recite jima, naj vstopita, Halbert,« je dejala lady Glenarvan.
Upravitelj je odšel. Par minut nato vstopita v sobo mlado dekle in še mlajši deček. Brat in sestra sta, na prvi pogled se jima to pozna, tako sta si podobna. Sestri je šestnajst let. Njen lepi obrazek je nekako utrujen, očem se pozna, da so dostikrat jokale, poteze njenega obraza izražajo vdanost, a odločnost. Oblečena je preprosto, pa čedno. Dekle se prikupi na prvi pogled. Za roko drži dvanajstletnega dečka, za njegovo starost odločnega in možatega, kakor da hoče vzeti pod pokroviteljstvo svojo sestro. Zares kdor bi se spozabil in razžalil deklico, bi imel opravka s fantičem! Sestrica je nekoliko v zadregi, ko se vidi pred visoko gospo. Lady Helena jo je urno ogovorila:
»Kajne, radi bi govorili z menoj?« Njen pogled je rekel deklici, naj se ne bojL
(Dali« *kdu
so videle tam Ciča in Zlahtiča, celo to, da je Cič že 14 dni pred umorom stikal okoli Mi-klove hiše.
Miki Anton, brat umorjenega, je izpovedal, da je pokojni imel dva obrta, 10 pomočnikov, torej krasno vpeljano podjetje. Od strank je imel iztirjati najmanj 100.000 Din. Miklovim se je dobro godilo in je Ciču in Zlahtiču očividno ugajalo to premoženje.
Pri razpravi je bilo navzoča tudi najmlajša — 7 letna — Miklova hčerka, ki je bila dotično noč slučajno pri svojem stricu Antonu in tako ušla gotovi smrti. Od cele družine je edino ona ostala pri življenju.
Zagovornik dr. Lipold je nato ponovno predlagal, da se preišče Žlaktič z ozirom na
njegov popoldanski zagovor glede spolne bolezni. Sodni dvor je predlog zavrnil.
Ker se je nagromadilo toliko vprašanj, ki naj se stavijo porotnikom, se je radi tega, da se vprašanja kolikor mogočo precizirajo, preložila razprava na jutri ob 10 dopoldne. Jutrišnja razprava bo obsegala edino še vprašanja porotnikom, govore državnega pravdni-ka in obeh zagovornikov ter sodbo.
Značilno je, da se je Žlahtič tekom cele j razprave popolnoma hladnokrvno obnašal, ka-j kor da ne bi šlo za njegovo glavo. Tudi nje-; gova žena, ki se je sicer pričevanju odpovedala, je enako brez vsake vznemirjenosti prisostvovala razpravi
Protizakonito foudžetiranje.
Državni proračun je najtočnejša slika politike vlade na vseh poljih. Način, kako se pri nas vrši budžetiranje, je naravnost proti določilom zakona o državnem računovodstvu.
Cl. 1. zakona o drž. računovodstvu pravi, da državni proračun predstavlja enoletni zakon, 8 katerim se v naprej določajo in odobravajo državni dohodki in izdatld. Cl. 113. ustave pravi, da ima parlament vsako leto odobriti državni proračun za leto dni. Cl. 2. zakona o drž. računovodstvu pravi, da pomeni proračunsko leto časovno razdobje, za katero se odobravajo izdatki in dohodki. To razdobje traja od 1. januarja do 31. decembra. Nekaj drugega je računsko leto, ki je: čas, v katerem se imajo zaključiti vsi računi o dohodkih in izdatkih, kar traja do 1. aprila po poteklem proračunskem letu.
Nadalje mora — po zakonu seveda — vsako ministrstvo predložiti finančnemu ministrstvu svoj posebni proračun najdalje do 10. avgusta. Finančno ministrstvo mora potem se-Btaviti splošni proračun do 1. oktobra in ga predložiti parlamentu.
Proračunske dvanajstine pridejo v poštev, če nastopijo kake zapreke rednemu proračunu, da ne bi nastala praznina.
Cl. 33. zakona o drž. računovodstvu pravi: Ako parlament ni mogel ugotoviti novega proračuna pred 1. januarjem, more podaljšati proračun pret. rač. leta do novega proračuna. Zakonski predlog za podaljšanje proračuna za eno ali več dvanajsto se mora predložiti do 10. decembra.
caj
Kako se je pa pri nas budžetiralo do sedaj, je razvidno iz sledečih podatkov:
S finančnim zakonom 1919-1920 odobreni krediti so veljali od 1. junija 1919 do 1. junija 1920 (proti čl. 2. zakona o drž. računovodstvu!) 27. junija 1921 je bil predložen začasni proračunski zakon o prorač. dvanajstinah za mesece: junij, julij, avgust, september, oktober, november, december 1921. Krediti po tem zakonu so veljali od 1. 6. do 31. 12. 1921. Namesto eno leto je trajala proračunska doba 6 mesecev.
Tudi od 1. jan. do 1. avgusta 1922 so bile dvanajstine torej za 7 mesecev!
S finančnim zakonom 3. julija 1922 sestavljeno proračunsko leto je trajalo od 1. avgusta 1922 do 1. junija 1923, torej 11 mesecev.
Finančni zakon za leto 1923-1924 predstavlja čas od 1. avgusta 1923 do 1. aprila 1925, torej 49 mesecev.
Finančni zakon za leto 1924-1925 predstavlja dobo od 1. aprila 1924 do 1. aprila 1925, torej za 1 leto, ali je začetek nezakonit.
Zakon 31. 3. 1925 o dvanajstinah od aprila do julija podaljšuje proračun 1924-1925.
Torej dosedaj (in menda še tako kmalu tudi ne) ni bilo niti enega rednega proračuna!
Uradni tečaji za mesec julij 1925. Finančno ministrstvo je odredilo za mesec julij 1925 sledeče uradne tečaje: napoleoudor Din 225, | turška lira Din 252, angleški funt šterling 280, ] dolar 57.50, kanadski dolar 57, nemška zlata | marka 13.70, poljski zlat 9.71, avstrijski šiling 1 8.10, 100 francoskih frankov 271, 100 švicar-
skih frankov 1117, 100 italijanskih lir, 100 belgijskih frankov 268, 100 holandskih goldinarjev 2390, 100 romunskih lejev 26.50, 100 bolgarskih levov 41.50, 100 danskih kron 1100, ;100 norveških kron 970, 100 španskih pezet 840, 100 grških drahem 96, 100 češkoslovaških kron, 1 milijon mažarskih kron 810.
Prijavni termin za udeležbo na V. Ljubljanskem velesejmu, ki se vrši od 29. avgusta do 8. septembra t. 1., bo v kratkem zaldjučen. V naših razmerah, kjer se neprestano snujejo nova in predrugačujejo obstoječa tvorniška podjetja, kjer se produktom še vedno odpirajo novi izgledi konzuma, nove možnosti razpeča-vanja, je velesejem vsem producentom in ve-letrgovcem v izredno korist in podporo, ki je ni mogoče nadomestiti. V svojem okrilju bo zbral tisoče in tisoče kupcev in vsakemu pro-ducentu in trgovcu, ki si ne zapira oči pred neprecenljivimi koristmi, ki mu jih velesejem nudi, priporočamo, da se ga kot razstavljalec udeleži ter nemudoma vpošlje upravi velesejma svojo prijavnico.
Pozor pred nereelnimi inozemskimi lesnimi trgovci. Piše nam lesni trgovec iz Maribora: Po celi Sloveniji so se zopet pojavili raznovrstni inozemski lesni trgovci, posebno iz Italije pa tudi iz Nemčije in Švice, kateri se navadno izdajajo kot lesni industrijci in lesui veletrgovci in navedejo za informacije celo večje inozemske bančne zavode. Nekateri kupujejo manjše količine, večina pa celo na veliko in sklepajo pogodbe na stotine vagonov in zahtevajo takojšno dobavo. V nekaterih slučajih plačajo prve dobavljene vagone, navadno pa zahtevajo že prvo dobavo na kredit in se sklicujejo na dobre reference in na veliko trgovino. Večkrat plačajo 20, 30 in tudi še več vagonov, da dobijo zaupanje, zadnjo dobavo pa ostanejo v večjih zneskih dolžni in tako oškodujejo občutno naše lesne trgovce in pro-duceute. Radi tega je svariti ponovno vsakogar, naj bo manjši ali večji trgovec, posestnik žag ali drugi producent, nobenemu inozemskemu lesnemu trgovcu, pa če ima še take reference brez denarja, akreditiva ali popolnega zasiguranja denarja odposlati ali kreditirati lesa, ker se take dobave navadno sploh ne plačajo in talce tirjatve se največkrat tudi sodnijsko ne morejo iztirjati.
Valorizacija. V trgovinskem ministrstvu je odobrena valorizacija investicij do konca leta 1916. Zneski, ki so navedeni v bilancah v kronah, veljajo v štirikratnem iznosu v dinarjih. Temelj za računanje valorizacij tvori znesek, Ivi ga izkazuje zadnja bilanca.
III. kongres mednarodne trgovske »bor-nioc v Bruslju. Dne 21. L m. se je slovesno otvoril v Bruslju III. kongres mednarodne trgovske zbornice, kateremu prisostvuje okoli 500 delegatov, od teh 250 iz severnoameriških Združenih držav.
BORZA.
Dne 26. junija 1025.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.795—13.045, Italija 2.1415-2.1715 (2.1425—2.1725), London 281.25—284.25 (280.70-283.70), Newyork 57.60-58.40 (57.64— 58.44), Praga 1.7105-1.7345 (1.7115-1.7355), Dunaj 8.175-8.235 (8.115-8.235), Curih 11.23—11.33 (11.24-11.34).
Curih. Belgrad 8.911 (8.875—8.975), Pešta 0.007250 (0.00724—0.00727), Berlin 1.2250, Italija 10 (19—19.10), London 25.035 (25.025—25.045), Newyork 515 (514.75—515.25), Pariz 23.75 (23.90-24.05), Praga 15.25 (15.20—15.30), Dunaj 72.55, Bukarešt 2.40 (2.325—2.425), Sofija 3.70.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.24, Kodanj 138.05, London 34.495, Milan 26.15, Newyork 709.35, Pariz 82.64, Varšava 136.05. — Valute: dolarji 706.30, angleški funt 34.41, francoski frank 32.60, lira 26.17, dinar 12.23, češkoslovaška krona 20.985.
Praga. Devize: Lira 125.58, Zagreb 58.45, Pariz 155.87, London 164.10, Newyork 33.75.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7 odst. inv. pos. 62 (bi.); vojna odškodnina 217.50 (bi.), Celjska posojilnica 200—205, Lj. kreditna 225-265, Merkantilna 100—104, Praštediona 800—806, Slavenska 175—185, Strojne tovarne 134 (bi.), Trbovlje 320—338, Vevče 100— 111, Stavbna družba 265-280, 4 in pol odst. zastavni listi 20 (den.), 4 in pol odst kom. zadolžni-ce 20 (den.).
Zagreb. Hrv. eskomptna 100—103.50, Hipo-banka, Zagreb 56, Jugobanka 98—100, Lj. kreditna 260, Praštediona 800, Slavenska 70, Gutmann 260, Slavonija 40, Šeeerana 502—525, Vevče 100, Trbovlje 310, 7 odst. inv. pos. 62.50, vojna odškodnina 21.5.
Dunaj. Efekti: Alpine 29.8, Greinitz 13.7, Kr. industrijska družba 29, Trbovlje 42.4, Hrvatska eskomptna banka 12, Leykam 14.1, Jugobanka 11, Hipobanka 6.5, Avslr. tvornice za dušik 16.6, Gut-mann 42.5, Slavex 15.8, Slavonija 5.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Hrastove vozovne deščice, 43 mm — 2.65 m, 53 mm — 2.85 m, I. in II. vrsta, leo meja 1300, 1320; deske, III. vrsta, 20 in 25 mm, fco meja 450 (den.); bukovo oglje, Ia, vilano, eksp., fco meja 1 vag. zaklj. 04.50; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco nakladalna postaja 3 vag. zaklj. 19.'— Žito in poljski pridelki: Pšenica Hardwinter II., par. Postojna trans. 415 (bi.); koruza, slavonska, par. Jesenice 1 vag. zaklj. 215; ječmen srbski, 60 kg, par. Ljubljana 325 (bi.); krompir novi, fco štajerska postaja 225 (bi.).

Specialna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih in drugih strojev LHDOVUf IIMM&
Šelenburgova ulica St. 6/1
Telefon Stev. OSO
Vsaka drobna -vršilca »in i'50 ali vsaka feeseda 50 par. Naj-manjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
mmsssms^s^ssmBSS^si^m^m^i^^^ iseks
KONTORISTINJA
zmožna vseh pisarniških del
_ išče službo. Gre tudi kot
blagajničarka. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šitro: »Kon-toristinja« štev. 4129.
KLJUČAVNIČARSKI POMOČNIK
dobro izvežban, išče službe v Sloveniji. Nastop takoj. Ponudbe na upravo lista pod: Vesten in priden 4149.
DEKLE
»posobna za vse hišne posle, in dobro KUHARICO išče trgovina Franjo Rudolf — Brod na Savi.	4136
Mala družina išče marljivo, pobožno, boljše
dekle
ki bi znala dobro kuhati in opravljati lažja hišna dela. Plača dobra. Ljubica Ilinič, Osijek I., Aleksandrova ulica I., štev. 20.
Kupim eno- ali dvedružinsko
HIŠO
v sredini mesta Ljubljane, v kateri bi lahko dobil novembra stanovanje 3 sob in pritildin. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čim preje štev. 4140«.
V vili ob cesti na Rožnik
v bližini mestnega vrta se odda velika, novo
MEBLIRANA SOBA
s solnčno lego. Ponudbe na upravo »Slovcnca« pod šifro »Solnčno« štev. 4036.
BENCIN - MOTOR
v dobrem stanju, 12 PS, se poceni proda. — Elektrarna MOZIRJE.	4137
samo prvovrstno blago, v vsaki množini, v sodih in juta-vrečah, nudi po najnižji tovarniški ceni TOVARNA CEMENTA, ZIDAN MOST.
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., Ljubljana, Emonska cesta 8
6 p r e j m e v svojo tovarno vsestransko izvežbanega
KRZNARJA
(starejšo moč).
POZOR, Amerikanci !
HIŠA, zidana, v dobrem stanju na Dolenjskem, tik žel. postaje, blizu mesta, cerkve in šole, vrt in veliki sado-nosnik, ugodno naprodaj. -Naslov pri upravi pod 4010.
KOSTANJEV
taninski les
kupujem vsako množino — , svež ali suh, na vseh dolenj. _ postajah. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Tantn« 4105.
Išče se pošten, zdrav
SAMSKI HLAPEC
kateri ima veselje do konj. ' Starost 25—35 let. Istotam se išče priden fant k goveji živini, starost od 14 let. — Pojasnila daje uprava lista pod štev. 4114, in g. Franc Repanšek, Zg. Domžale 149.
ODDAJA
pleskarskih del, vseh oken in vrat šole v Hrušici. Ponudbe je vložiti do 3. avgusta 1925 do 12 opoldne. Natančna pojasnila daje upravitelj šole istotam. — Krajni šolski svet v Hrušici pri Ljubljani.	4146
PEKARNA V NAJEM.
Že okoli 40 let obstoječa pekarna v Brodu na Savi se z vsem potrebnim inventarjem odda takoj v najem. Ponudbe na lastnico Julko vdovo D. Rudolf, Brod ns Savi, Strossmayerova ul. 18. Obrat se nahaja na jako prometnem kraju, ima stanovanje in vse potrebne prostore na razpolago.
S 1. lulilem SE ODDA v |
vili ob ccsti na Rožnik v bližini mestnega vrta
STANOVANJE
obstoječe iz dveh solnčnih sob z veliko teraso, kopalnico, kuhinjo in predsobo. Ponudbe na upravo lista pod: »Lep razgled« 4035.
TRGOVEC
išče do novembra STANOVANJE v sredini mesta s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico, sobo za služkinjo in električno razsvetljavo. -Plača po dogovoru. - Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »BREZ OTROK« štev. 4139.
Posodim 1
• za nizke obresti proti odstopitvi prazne sobe z drvarnico in če mogoče tudi kuhinjo, po zmerni ceni — samo od hiš. gospodarja. Jako mirna in solidna oseba. Ponudbe do 15. sept. na upravo pod »Posojilo 100«.
Oddam lepo opremljeno
SOBO
z dvema posteljama in souporabo kuhinje za mesec julij, avgust, september. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 4145.
PRIKROJEVALKO,
direktrice za izdelovalnico perila, ženskega in moškega
POZOR, KMETOVALCI in
OBRTNIKI! Prevozni mlini za domač«
Sivi platneni čevlji
zopet dospeli. Dobe se po Din 120.— za par pri
M. TREBAR
LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ŠT. 6.
Naznanjamo žalostno vest, da je naša predobra mama, sestra, stara
mama. tašča in svakinja, gospa
Marija Chladek roj. Bohinec
Kupi se hiša
v Ljubljani s prostim stanovanjem 4—5 sob in pritikli-nami. Ponudbe pod »Prosto stanovanje 4152«.


dne 24. junija, večkrat previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 7 v Borovnici.
ŽALUJOČI OSTALI.
Brez posebnega obvestila.
Opremljeno sobo
išče soliden gospod. Ponudbe pod »1. julij« na upravo.
PoS'.en mlinar išče
mlin in žago
v najem. Ponudbe na upravo pod »mlin in žaga« št. 4141.
ftannnMaBBHBBBaHaBaaH&nBi3BS0HaaBNni9HHHHBi£^>f<
2 ^ B	m
m Perilo: moško, žensko, otroško	m
Kopalno: plašč, tricot-obleke, čevlje Namteno: prti in prtiči, beli in barvasti Posteljnina: odeje, rjuhe, blazine Perja in puli, ter popolne ©»rente za neveste in dojenčke
sa a
K
fl ■
H
C* i. Hamavinv	s
n a a
B
IV
fsamo prvovrstno moč), sc • mletje (pogon 2—3 KS) so išče. • Ponudbe na upravo j na ogled in prodajo pri: lista pod: »Perilo« št. 4094. ' PODBOJ, Sv. Petra c. 95.
| Ker se letna sezija bliža kraju, smo cene na preostali zalogi oblek za gospode, dečke in otroke
znižali za 20 odstotkov
Izrabita izvanredno ugodno priliko, ter posetite našo detajlno trgovino na Erjavčevi cesti št. 2 (nasproti dramskega gledališča). — Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., LJUBLJANA.
Vsam znancem in sorodnikom naznanjamo žalostno vest, da je v četrtek ob pol 8 zjutraj mirno v Gospodu zaspala predraga ženka
Ana Barlič roj. Konstantin
Pogreb bo v soboto 27. t. m. ob 14 iz hiše žalosti, Pred Škofijo št. 16, na pokopališče pri Sv. Križu. Pokojnico priporočamo v pobožno molitev.
Ljubljana, 25. junija 1925.
Žalujoči soprog in hčerka ter oče in mati.
ZAHVALA.
Za v»e izraze iskrenega sočutja ob izgubi našega predobrega soproga in očeta, izrekamo vsem prijateljem in znancem prisrčno zahvalo.
Iskrena hvala tudi vsem onim, ki so blagega, nepozabnega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
V Ljubljani, dne 25. junija 1925.
Rodbina Gabrščik.
Izdaja konzorcij >Slovenca<«
Odgovorni urednik: Viktor Cenčič,
Jugoslovanska tiakaraa v Idiihljiip^