Leto LIVtn PoBfnlna plnfana t iroforinl V Ljubljani, v torek', dne 19. novembra 1940 Stev. 266 i Cena 2 din Od 1. nov. dalje naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo BO din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/ITL TeL 40-01 do 40-05 WENEC Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. ček. ra?.: LJubljana St. 10.650 za naročnino in štev. 10.340 za inserate. Uprava: Kopitar- jeva ulica 6 Tel. 40-01 do 40-05 1'odruž.: Maribor, Celje, Ptuj,Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje. Politični pogovori Mednarodno politično leto je stopilo v dobo političnih pogovorov. Kar naprej si slede sestanki in pogovori v Salzburgu, na Dunaju, na Bren-ncrju, v Firenzi, v Montoire in pogovori tudi v Irunu na obmejni postaji Francije in Španije. In končno smo še brali o pogovorih v Berlinu. Ne moremo trditi, da bi sleherni od omenjenih sestankov in pogovorov rodil za udeležence one sadove, ki so si jih želeli in jih pričakovali. Toda vsi sestanki so vsakokrat vzbudili v svetu izredno pozornost. Največ komentarjev in najbolj živahne odmeve pa je zbudil berlinski sestanek med državnim kanclerjem Hitlerjem in sovjetskim zunanjim komisarjem Molotovom. Na tem mestu smo sproti obveščali naše čita-tclje, v kakšni smeri verjetno tečejo pogovori med nemškim voditeljem in zastopnikom Stalina. Nove neprestane kombinacije in novi komentarji pa navajajo razen tega še veliko novih možnosti in ugibanj. Zgodilo se je marsikaj, kar jc motrilcem političnega obzorja padlo posebno v oči. Prvič ogromne svečanosti, s katerimi je bil v Berlinu sprejet zastopnik Sovjetije. Človek jo nehote dobil vtis, dn so Nemci z veličastnim sprejemom, ki so ga priredili zastopniku Stalina, hoteli pošteno pod nos poributi ne le svojim sovražnikom, ampak tudi številnim dvomljivcem po Evropi in izven nje, ki kar nočejo verjeti, da je sodelovanje med komunistično Rusijo in narodnosocialistično Nemčijo živa in neizpodbitna stvarnost. Drugič so bili zanimivi angleški komentarji k berlinskemu obisku. Spočetka so bili silno rezervirani. Pozneje pa so pričeli kritično presojati sestanek in končno niso mogli več prikrivati nezadovoljstva in nezaupanja spričo dogodkov v Berlinu. Tretjič je sovjetski tisk potovanje zunanjepolitičnega komisarja naznanil in o njem poročal brez slehernih komentarjev. Tudi to je močno vzbujalo pozornost. In četrtič je nemško poročilo, ki je objavilo odhod Molotova, bilo izredno suho. kar je delalo vtis, tla se je več pričakovalo od njegovega obiska, kakor pa dejansko doseglo. Toda kaj se je doseglo na razgovorih med Hitlerjem in Molotovom, tega javnost doslej tudi ni izvedela. V inozemstvu, posebno v krajih, ki so Angliji prijazni, mislijo, da novi sestanek med zastopniki Nemčije in Sovjetije v glavnem ni pomenja! nič drugega, kakor poglobitev že započetih gospodarskih stikov med obema državama. Drugi mislijo, dn sploh ne bi bilo v skladu z boljševiško miselnostjo, ko bi Sovjetija šla v kakšne politične bloke in da zaradi tega tudi z Nemčijo čisto gotovo ni sklenila nobene politične pogodbe. To je mogoče, mogoče pa tudi ne. Mogoče bi namreč tudi bilo, tla jc pri široko-toteznosti, ki jo Hitler v zunanji politiki kaže, .Vilinu ponudil čisto natančno funkcijo v bodočih odločilnih bojih na Bližnjem Vzhodu. Ni mogoče izključiti, da je Hitler Stalinu v velikih načrtih, ki jih Nemčija goji za preureditev sveta, namenil prav posebno vlogo in prav posebno nalogo. In s to nalogo bi mogla iti roko v roki tudi razmejitev vplivnih področij na Balkanu in na Bližnjem Vzhodu. Očitno na ni prišlo do pogodbe med štirimi velesilami Berlin-Moskva- Tok io-Rim, kakor so napovedovali nekateri listi. Pozornost je namreč vzbudilo dejstvo, da ni tudi grof Čiano bil navzoč pri berlinskih razgovorih, kar bi se gotovo zgodilo, ko bi šlo za pakt štirih velesil. Mnogo prahu je dvignilo tudi nenadno potovanje Papena iz Ankare v Berlin. Kaj je mož prinesel s seboj? Gotovo zelo obširno poročilo o zadržanju in položaju Turčije. Pupcn velja za najspretnejšega in najbolj okretnega nemškega diplomata, ki ga Hitler pošilja tjakaj, kjer mora nemška diplomacija izpolniti najbolj delikatne naloge. Gotovo ne gre sklepanje tistih predaleč, Suner in Ciano pri Hitlerju na Bergholu pri Salzburgu V pričakovanju važnih sklepov o sodelovanju Španije z Italijo in Nemčijo na Sredozemskem morju Salzburg, 18. nov. t. Associated Press: Španski zunanji minister Suner se je včeraj iz Francije pripeljal v Berlin, od koder je odletel v Salzburg, kjer so ga pričakovali zastopniki nemškega zuna-nega ministra. Že snoči se je javil na gradu Fusch.l kjer se je naselil nemški zunanji minister Ribbentrop, ki je isto tako priletel iz Berlina, in je bil med obema državnikoma krajši sestanek. Dopoldne se je pripeljal v Salzburg tudi italijanski zunanji minister grof Ciano v spremstvu večjega števila uradnikov zunanjega ministrstva, v hotelu »Oesterreichischer Hof« je bilo za itali- tudi načelnik nemškega generalnega štaba maršal Keitel. Pred čajem je imel Hitler v prisotnosti jansko zastopstvo pripravljeno stanovanje. Iz hotela se je takoj odpeljal v grad Fuschl k zunanjemu ministru Nemčije, kjer se je nahajal tudi že španski zunanji minister Suner. Takoj nato je sledil dopoldanski prigrizek ter je bilo prvo posvetovanje med državniki. Ko je bil posvet končan, jih je šef potokolaDoernberg odvedel na Berghof, kjer je Hitler najprej sprejel Sunerja in grofa Ciana posamič, potem pa v skupni avdienci. Vsem razgovorom je prisostvoval zunanji minister Ribbentrop. Hitler je bil izredno dobro razpoložen ter je svoje goste prisrčno pozdravil pred Berghofom, kjer je bila jx>strojena četa Hitlerjeve osebne straže, ki je gostom izkazovala čast. Opoldne sta bila Suner in grof Ciano Ribben-t ropov a gosta v Berchtesgadenu. — Po kosilu je Hitler povabil Sunerja, grofa Ciana in Ribbentropa na čaj na Berghof. Čajanke se je udeležil Ribbentropa še en razgovor s Sunerjem, po čaju pa z grofom Cianom isto tako v prisotnosti Ribbentropa. Nato so se vsi trije zunanji ministri zbrali pri Hitlerju k skupnemu posvetovanju. Švicarske napovedi: Vstop Sovjetov v objem nemške politike Zveza med Slovaško, Romunijo in Madžarsko Bern, 18. nov. t. Associated Press: »Basler Nachrichten« poročajo iz Salzburga, da je zelo verjetno, da se bodo sedanji posveti na Berghofu med Hitlerjem ter zastopnikoma Španije in Italije končali z daljšim uradnim obvestilom, v katerem bo pojasnjeno stališče, ki ga zavzema Španija do Nemčije in Italije. Uradno obvestilo bo imelo tako politično, kakor gospodarsko vsebino. Dopisnik »Nationalzeitung« pa pravi, da so berlinski diplo-matični krogi po|>olnoma prepričani, da je sedaj nastopila ura, ko je mogoče misliti na organizirano sodelovanje peternega državnega bloka, v katerem bi bile Nemčija, Italija, Japonska, Sovjetska Rusija in Španija. Sovjetska Rusija se je sedaj že popolnoma vsedla v ta blok držav. Isti dopisnik poroča Mussolini o položaju Na peto obletnico sankcij je imel Mussolini pred odličniki fašistične stranke govor, v katerem je jasno orisal politični in vojaški položaj Italije ter omenil vojne cilje ki mislijo, da je pri dvakratnem večurnem razgovoru med Hitlerjem in Molotovom ležalo na mizi tudi turško vprašanje, ki ga oba politika prav gotovo nista obravnavala kot neko zgolj postransko zadevščino. Berlinski dopisnik belgrajske »Politike« čisto odkrito opozarja baš na turško vprašanje kot predmet berlinskih razgovorov. Po poročilih tega lista naj bi velesili v Berlinu imeli v vidu nekakšno spremembo v zadržanju Turčije. Napovedujejo sc presenečenja za jirihodnje tedne. Pri tem naj bi Stalinu bila odmerjena posebna vloga. Problem, pred katerega naj bi Turčija bila postavljena, bi naj bil naslednji: Ali se Turčija odpove angleški zvezi, ali j)a izgubi sovjetsko prijateljstvo. Če bo Turčija v resnici postavljena pred to izbiro, moramo priznati, da bo odločitev zanjo izredno težka. Odpad od Anglije bi Turčiji nakopal očitek verolomstva in ji prinesel brez dvoma tudi oslabljenjc njenega vojaškega in političnega položaja. Potem bi Turčija zaradi svoje izredno pomembne strategične važnosti lahko postala izhodišče ofenzivnega pohoda osišča na bližnji Orient po poti Aleksandra Velikega. Dardanele bi postale vzrok zelo pereče politične krize. Nasprotno pa bi vztrajanje pri sedanji politiki Turčiji moglo v novih razmerah, ki jim daje pravec Berlin, nukopati nnsj>rotstvo Sovjetov. Sovjetija bi mogla okrepiti hrbtenico Bolgarom nasproti Grčiji. Potem bi Turčija morala potegniti meč. pri tem pa bi se morala nujno bati, da dobi sovjetski sunek z nožem v hrbet prav tako, kakor so ga dobili Pol jaki. Razen tega pa mora računati Turčija tudi z Nemčijo, ki ima v Romuniji zbrano veliko vojsko. Kako se bodo stvari razvijale, bodo pokazali prihodnji dnevi. Vsekakor ne smemo prezreti dveh stvari. Sovjetska armada je v stanju pre-osnove. To stanje bo vsekakor trajalo še nekaj let. O udarnosti in sposobnosti sovjetske rdeče armade sc vsaj v Berlinu dosti skeptično izražajo. Drugič pn v Bosporu ni več »bolni mož«, kakor se je včasih reklo, ampak zelo previden in močan mož iz Ankare. Toda tudi na Bližnjem Vzhodu se ne bodo reševala zadnja vprašanja. Tega se zaveda zlasti Nemčija, ki se mrzlično oborožuje v doslej komaj slutenem obsegu. Nemški pohod no Nizozemsko. na Poljsko, na Češkoslovaško, v Belgijo in posebno nn Francosko, je Nemčiji pridobil skoraj pravljične količine jekla, železa in orožja. ki ga sedaj z največjo naglico predelujejo J nemško orožje. V bajno količino tankov, ki so izdelani z upoštevanjem vseh dosedanjih voj-skinih izkušenj, in v neizmerno množino pod- Rim, 18. novembra, t. Štefani. Po vsej Italiji so dane6 na resen način proslavljali petletnico, ko je Zveza narodov v abesinsko-italijanski vojni proglasila sankcije proti Italiji. Po vseh mestih in vaseh je bil narod zbran okrog mikrofonov, da bi Poslušal govor predsednika vlade Mussolinija. red Beneško palačo v Rimu je bilo zbranih na desetine tisočev ljudstva, ki je neprestano vzklikalo Mussoliniju, tako da se je moral večkrat prikazati na balkonu. V Turinu je prestolonaslednik princ Piemontski prisostvoval slovesnostim, ki so imele veličasten vojaški značaj. Osebno je izročil odlikovanja hrabrim junakom, ki so se borili v Alpah proti sovražniku. Mussolini je za to obletnico sklical v Beneško palačo predstavnike fašistične stranke iz vse Italije, pokrajinske direktorije, člane višjega fašističnega sveta in druge odlicnike stranke. Sredi velikih manifestacij je imet na zbrane fašiste naslednji govor: Mussoliniiev govor Tovariši! Razumeli boste, da si nisem slučajno izbral tega dne, da skličem v Rimu zastopnike stranke z dežele. Ta dan je dan zmage za fašistično Italijo, dan poraza združene koalicije 52 držav, ki so izvajale oblegenje s sankcijami. 18 november 1935 pomeni odločilen dan v zgodovini Evrope. To je bil prvi in zadnji poskus napada v velikem obsegu, napada, ki ga je izvedel stari svet, zastopan v Zvezi narodov, z vsem svojim okrutnim egoizmom in zastarelimi ideologijami proti novim, mladim in revolucionarnim evropskim silam, ki jih predstavljata Italija in Nemčija. Na ta dan se je začela delitev obeh svetov v jasnem nasprotstvu, v boju, ki naj bi po monakovskem sporazumu, katerega so sprejele demokratične države samo z namenom, da bi pridobile na času, končal z vojno, ki sta jo napovedali Francija iri Anglija Nemčiji. »V zadnjih urah avgusta 1939« Nikdar ne smemo pozabiti, da je pobuda za to vojno prišla iz Londona, in da je njej le nekaj ur pozneje sledila pobuda iz Pariza Slovesno trdim, in se ne bojim, da bi me zanikali niti danes niti kdaj koli: odgovornost za vojno pade izključno na Anglijo. Mir bi mogel biti ohranjen, če Anglija ne bi bila v popolnem soglasju s Francijo namesto s tvorno in stvarno spremembo pogodb začela izvajati politiko obkoljevanja ne morda z namenom, da se pusti Poljakom Gdansk, čisto nemško mesto, pač pa v cil'u boja proti obnovitvi politične in vojaške sile Nemčije. Mir bi mogel biti ohranjen, če Anglija ne bi bila odklonila vseh poskusov za zbližanie, ki jih je pod-vzela Nemčija, ki je celo podpisala tudi pomorsko pogodbo, katera naj bi ji vsilila stalno in odločno podrejeni položaj na morju Mir bi bilo mogoče ohraniti tudi v zadnjih urah meseca avgusta 1939, če Anglija ne bi bila pod pritiskom poljskega veleposlanika , ki je prišel v Forein office dne 1. septembra ob 23, postavila kot pogoj pristanka na konferenco, ki jo je predlagala Italija, mornic, ki jih upa do spomladi Nemčija imeti čez tisoč. Velike orožarne in tovarne delajo noč in dan in zaposlujejo, kot Goringvverke pri Lin-zu ali pa Škodovka, veliko nad 100.000 delavccv. Spomladi jc potemtakem res pričakovati naj-odločilnejših udarcev nn vseh bojiščih, ker tudi Anglija zatrjuje, da je do viška pognala svoj proizvajalni stroj. nadalje, da se nemška diplomacija zelo resno ukvarja z mislijo, da se ustvarijo osnove za čim bolj tesno sodelovanje in sožitje med Madžarsko, Romunijo in Slovaško. Tudi o tem vprašanju da bodo sedaj padle važne odločitve in ni izključeno, da bodo poklicani na Berghof državniki naštetih treh držav, da se seznanijo z idejami kanclerja Hitlerja. Za Gibraltar gre Salzburg, 18. novembra, b. United Press. V krogih tujega tiska v Berlinu poudarjajo, da gre predvsem za rešitev vprašanja Gibraltarja, ker Italija na vsak način želi zapreti io važno angleško |K*stojnnko ter odrezati angleško prostolico od vzhodnega dela Sredozemskega morja, kjer je Italija močno zavzeta. Vsekakor bodo državniki proučili tudi vsa ostala vprašanja, ki se tičejo Sredozemskega morja in važnih jK>ti, ki jih ti|>o-rablja Anglija za svoje bojno |>odvige proti Italiji in pa položaj Italije v sedanji vojni. Nobenega dvoma ni dalje, da 88 bodo predstavniki posameznih držav pečali tudi s položajem na Balkanu in v zvezi s tem zlasti poudarjajo velik 1 >ompn sestanka med nemškim vrhovnim poveljnikom maršalom Keitlnm in italijanskim |>ovelj-nikom oboroženih .sil maršalom Badoelinm, ki jo bil v Inoinostu. Bržčas Ik> tudi von Papen prisostvoval sedanjim vnžnim razgovorom v Berchtos-gadnu in odšel nato " Ankaro s točnimi navodili in posebno nalogo. absolutno nemogoče in nesprejemljive pogoje, kajti ti pogoji so bili ponižujoči. Po njih bi se morale nemške čete, ki so že nastopale, ne samo zaustaviti in prenehati s prodiranjem, pač pa celo umakniti vse do tam, od koder so krenile. Ono, kar se je zgodilo v prihodnjih mesecih, smo ..preživeli mi vsi, in bi bilo odvei ponavljati. Nikdar se v zgodovini človeškegr rodu ni opazil tako silen val mistifikacij in laži, kakor pa so z njimi preplavili svet vladini in časnikarski krogi Anglije za časa vojne na Poljskem, Norveškem, v Belgiji in Holandiji, za časa vojn, ki so se vse končale s porazi angleške vojske in s porazom francoske armade. Vprav ta poraz ni imel sličnega primera v zgodovini zaradi svojega orjaškega obsega in zaradi skoto nepojmljive brzine. Italija o vojni Francija je v resnici kolebala, toda bila je še daleč od tega, da bi bila vržena na kolena, in nihče na svetu ni mogel misliti na to, da se bo slavna vojska, ena največjih v Evropi, stajala kot sneg na soncu, ko je 10. junija Italija šla v vojno, da drži svojo dano besedo in pokaže svojo zvestobo do zveze z Nemčijo ter da končno podre ograjo svojo ječe na svojem morju. Nista potekla niti dva tedna in že je bilo sklenjeno premirje. Francija je izgubila vojno, o kateri je ponovno zatrjevala, da se le brani pred napadom, vendar le bolj proti svojemu prejšnjemu zavezniku, kakor je bilo to pri Oranu in pri Dakarju. Od 10, junija do danes je poteklo več kot pet mesecev vojne, ki je potekala resno na daljnih in mnogoštevilnih bojiščih, na kopnem, na morju in v zraku v Evropi in v Afriki. Zahvala armadi, mornarici in letalstvu Dovolite mi, da se spomnim onih Italijanov, ki v tem trenutku uživajo privilegij, da se bore. Vojska na alpskem bojišču in na afriški fronti je pokazala svojo moralo in to je tisto, kar mi hočemo. Angleški poraz v Somaliii je bil popoln. Prav tako kakor pri Dunkerqeu so se Angleži umaknili tudi pri Berberi in se nad nami maščevali na ta način, da so nam očitali, da smo napravili nepopravljivo strateško napako, ko smo jih premagali Oborožene sile cesarstva v Afriki cesarstva, ki je po sovražnikovih predvidevanjih moralo biti uničeno, so prevzele povsod pobudo in vsi angleški poskusi, da bi povzročili vstaje v notranjosti, so se končali z popolnim neuspehom. V Libiji smo bili mi tisti, ki smo napadali ter z bliskovito naglico zasedli Sidi el Barani. Bliskovita zasedba tega mesta se ne sme smatrati kot konec naše akcije, pač pa kot njen začetek. Junaška dela, ki so jih izvedli častniki in vojaki itali-,o-škodovana in bo treba dalj časa, da se spet popravi. Ostali dve ladji se bosta po mnenju strokovnjakov hitro vrnili v prejšnje stanje učinkovitosti. Napačno jo, trdim — je dejal zatem Mussolini — da sta bili še dve vojni ladji in dvo pomožni ladji potopljeni, ali zadeti ali pa celo lažje poškodovani. Znamenje zle volje je izpolnjevati in s šest množiti uspeh, ki smo ga mi prvi priznali. Churchill bi bil lahko zaradi izpopolnitve cclotne slike podal svojim ufioštevanim tovarišem nekaj podatkov o usodi, ki je zadela Liver|>ool in Kent, kakor tudi o usodi ostalih velikih ladij, ki so bile prod nedavnim torpedirano v srednjem delu Sredozemskega morja ali v Ale-ksandrijskem pristanišču od strani italijanskih podmornic ali letalskih torpedovcev. Zveza Italije z Nemčijo Naš vstop v vojno je pokazal, da os ni bila in ni prazna beseda. Od meseca junija do danes je našo sodelovanje z Nemčijo zares tovariško in celostno. Mi gremo ramo oh rami skupaj in ta složnost obeh narodov postaja iz dneva v dan čedalje pristnejša in se razširja na vsa področja vojnega, gosiHKlarskoga, političneea in duhovnega udejstvovanja. Kar se tiče sedanjosti in bodočnosti je istovotnost naziranj popolna. Moii sestanki s Hitlerjem predstavljajo samo posvetitev te jiopolne skupnosti naših pogodb. Kadar se jaz sostanein s Hitlerjem, vidim v njem skupnost naših jx>godb. Kadar se z njim sostanom, no vidim v nieln samo voditelja Nemčijo, pač pa tudi poveljnika armad, ki so videlo, kako se v zmnenh potrjujejo njegovo eonialne strateške zamisli. V njem vidim zlasti nositolja narodno socialističnega gibanja, revolucionarja, ki .je prebudi! nom- Nadalievanie na 2, strani IPolMfaJ supiski Slovanska kri Pod tem naslovom prinaša »Gorenjce« članek, kjer govori o slovanski neslogi ter kaže zgled Čehov in Poljakov, kateri so šele v Londonu prišli do spoznanja, kako neurrno 60 ravnali, ko so 6e med 6eboj kregali. Nato govori o razmerah pri nas ter tudi navaja, da je precej Slovencev moralo s Hrvatskega zato, ker so Slovenci Nato pa člankar pravi: »Tudi mi Slovenci imamo precej slovanske krvi v 6ebi in morda premalo smisla za skupnost, toda v tem oziru nam nihče ne more očitati, da 6mo napram Hrvatom in Srbom šovinisti. Dasi je Slovenija za nas premajhna, vendar nismo podili iz svoje 6rede ne enega Srba. še manj pa kakega Hrvata. V Kranju 6e ti je poleti zdelo, da si kje na Hrvatskem, toliko delavcev je služilo svoj kruh pri nas iz Hrvatske. V vseh poklicih so pri nas oratje Hrvatje in mislimo, da nam morejo vsi ti dati spričevalo, da niso pri nas nikogar podili iz službe ali pa izpodrivali koga zato, ker je Hrvat. — Saj vsak mesec pobira kdo iz Hrvatske po Kranju in okolici nabirke za ta ali drugi namen: za sirote, za pogorelce, za po toči oškodovane, za cerkev in druge dobrodelne zavode, pa še nikogar nismo podili iz Slovenije zato, ker je Hrvat. Slovenija je milijone izgubila na Hrvatskem, kamor smo radi posojali odvečni denar. Iz Hrvatske ni prišla niti para v Slovenijo. Koliko milijonov je zabila samo Zadružna zveza v Dalmarajol Slovencem ne more nihče očitati, da smo šovinisti, da ne moremo v svoji sredi trpeti Hrvatovl Mi bi želeli v interesu države, pa tudi v interesu Hrvatov, da bi Hrvatje vsaj tako postopali s Slovenci v Hrvatski banovini, kakor Slovenci postopamo z brati Hrvati v Sloveniji! Čas je, skrajni čas, da se slovanska kri spametuje! Čehom in Poljakom at bilo prav nič treba, da so se šele v Londociu znašli po tolikem gorju in razsulu.. .« Iz hrvatske politične zgodovine Te dni je v Zagrebu na tamkajšnji ljudski univerzi predaval prof. dr. Rudolf Horvat o odnosih med pravaši in obzoraši v hrvatski politični zgodovini. Ker nam zgodovina pomaga razumevati razna dogajanja, bomo po dr. Ilor-vatovem predavanju posneli glavno vsebino, ki jo prinašajo v svojih poročilih hrvatski listi. Predavatelj je govoril o nasilnem režimu, ki ga je na Hrvatskem izvajal znani ban Kliuen llenervary. Kliuen je znal z volivne geometrijo pri volitvah močno oslabiti hrvatske vrste, poleg tega pa se je posluževal tudi drugih sredstev zoper hrvatske stranke. Da bi nekako okrepili hrvatski volivni izid, so se voditelji hrvatskih strank hoteli zvezati za volitve. Bili sta dve glavni stranki, stranka ob-zorašev, ki jih je vodil škof Juraj dr. Stross-mayer, Ln stranka pravašev, ki se je borila za hrvatsko državno pravo, po katerem naj bi kraljevina Hrvatska s Slavonijo in Dalmacijo bila samostojna, to se pravi, da bi ta troedina kraljevina ne bila ločena ter ne bi bila pod Madžari. Pravaši, katere je vodil Ante Star- Minister Pantič govori mladini o duhovni in moralni borbi za narodno obnovo Potrovgrad, 17. novembra. A A. Danes dopoldne je prispel v Petrovgrad minister za telesno vzgojo naroda Dušan Pantič v spremstvu načelnika ministrstva za telesno vzgojo Milivoja Ara-čiča. Na železniški postaji so ministra Pantiča pričakovali predsednik občine Milorad Cvetkov, dr. Matič, stirešina sokolske župe, Miloš Nikolič, šel odseka za obvezno telesno vzgojo mladine, Sima Rajič, starešina gasilske čete in upravnik železniško delavnico Dragotin Soboti, kakor tudi veliko uglednih meščanov. Ko je minister obšel železniško in gasilsko četo, je v spremstvu predsednika občine in drugih odšel v prostore prostovoljne gasilske čete, ki si jih je ogledal. Nato je obiskal tovarno sladkorja. Na trgu kralja Petra Osvoboditelja je pred spomenikom pregledal mladino, ki je na obveznem tečaju, kakor tudi so-kolsko in šolsko mladino. Minister Pantič je med drugim dejal: Vsaka doba prinaša svoja vprašanja, svoje programe in svoje teze. Vzvišene ideje ne morejo sloneti na slabičih niti se ne morejo propagirati z lažnivim duhom. Korektne reforme, narodni preporod, spopolnjevanje človeka in njegovega gospodarstva ter moralni dvig kakor tudi družabna harmonija mora biti izraz določenega napora. Akcija, to je bistveni zakon življenja in bislveni pogoj uspeha. V tej prehodni dobi, ko stojijo vse družabne vrednote pred globoko preobrazbo in novim kristaliziranjein, so moramo vprašati, kaj se bo zgodilo z našo zavestjo, paši-mi srci in našo duhovnostjo. Danes, ko se tako mnogo govori o ustvarjanju nove Evrope, se moramo vprašati, ali se bodo današnje teorije in stari politični okviri mogli prilagoditi novemu položaju in novim dejstvom. Moder duh, ki se bori za boljše življenje naroda in za boljšo družabno pravico, si ne sme pokrivati oči pred dejstvi. Rudno mora spremljati novo vero in novo ideologijo časov, v katerih živi. V naši nacionalni zgraditvi hočemo svoj stil in svojo strukturo, ki bo odgovarjala našim tradicijam in našim potrebam. V današnjih časih vse države zahtevajo in čutijo potrebo nacionalne obnove. Toda reforme so ne morejo izvršiti brez ojačitve političnega ugleda in brez moralnih vrednosti. Kadar se bije borba za življenje in bodočnost naroda, potein se to ne more razumeti samo kot politična, socialna in ekonomska borba, ampak mora to biti prvenstveno duhovna in moralna borba. Ta obnova se more izvršiti samo z mladimi generacijami. Zato nam je treba telesne moči, zato nam je potrebna duhovno in moralno močna ter narodno zavedna mladina, če hočemo z zaupanjem gledati v bodočnost našega naroda in naše mile domovine.« Mussolini & položaju (Nadaljevanje s 1. strani)' šla narod in povzročil, da je postal prvoboritelj za novo naziranje o svetu, slično naziranje italijanskega fašizma. Istovetnost nazaranj je uspeh tega revolucionarnega gibanja, ona je rezultat srečanja dveh revolucionarjev, ki sta tako na mednarodnem, kakor tudi na socialnem področju šele na začetku svoje poti. Trozveza Vse ono, kar se nanaša na zvezo s trojnim paktom na zahodu ali v Podonavju, stoji iznad skupnega sporazuma. Prav tako to velja tudi za ono, kar se nanaša na položaj Francije. Odslej jo jasno, da os Rim—Berlin ne želi sklepati miru represalij ali zlobe, pač pa crre za to, da je treba gotovim težnjam zadostiti. rle zahteve, ki so več kot upravičene, so mogle biti predmet razprave tudi že pred vojno, če se ne bi vse končalo tako smešno in tragično. Da se to prepreči, je bilo že prepozno. Italija si je izbrala že maja 1939 svojo pot. Beseda »nikdar« je sveta. Toda vprav zaradi svojega upravičenega značaja morajo biti naSe zahteve sprejete brezpogojno, brez gospodarskih rešitev, ki jih mi že zdaj odločno odklanjamo. Po popolni razjasnitvi bo mogoče v okvirU nove Evrope, ki jo ustvarjata Italija in Nemčija, začeti novo poglavje v zgodovini odnošajev med Italijo in Francijo, v zgodovini, ki je bila tako čevič, so že takrat imeli v svoji sredi dr. Fran- i razburkana. Ni treba omenjati, da bo tudi mir, ka, ki je bil še radikalnejši ko sam Starčevič. | ka.kor Je premirje, skupno delo, to je delo Obzoraši in pravaši so se meo seboj srdito pobijali. Se le Khuenov pritisk jih je izmodril, da je bolje, ko bi se združili. V Rogaško Slatino jc hodil na počitnice škof dr. Strossmaver, v Krapino pa Starčevič. Ko se je škof vračal iz Rogaške Slatine, se je v Krapini sešel s Starčevičem, s katerim sta se bratsko poljubila ter sklenila, da bosta poslej nastopala združeno. Takoj so se lotili delati skupen program obeh strank. Težave so nastale zaradi Slovenije, ker so pravaši hoteli imeti tudi Slovence v svoji hrvatski kraljevini, med tem ko obzoraši tega niso odobravali. Potein pa so se le sporazumeli tako, da se bo skupna stranka potegovala skupaj s Slovenci za združitev s Hrvatsko. Vse je teoaj že bilo storjeno za skupno hrvatsko stranko, ko je nastai prepir zaradi tega, kako naj bo stranki ime. V tem pa se niso mogli sporazumeti, prepir se je razvnel v veliko nasprotovanje, kar je bilo Khuenu le v korist. Hrvatski prvaki so se poslej še krepkeje med seboj grdili, pri volitvah pa je zmagal Khuen tako odločilno, da so pravaši dobili le 9 okrajev, obzoraši pa celo le 8. — Takle zgodovinski prispevek, kakršnega je v Zagrebu podal prof. dr. Horvat, nam more v marsičem razložiti tedanja in tudi poznejša dogajanja v hrvatski politiki.,„ Poskušene provokacije »Hrvatski Dnevnik« piše: »V Belgradu vlada mirnost v presoji raznih dogodkov, v kolikor utegnejo prizadeti Jugoslavijo. Zaupanje v Nemčijo vsak dan bolj raste. Verujejo, da je Nemčija odločen faktor miru na Balkonu in da je z njo mogoče koristno sodelovanje ne le na gospodarskem polju, marveč tudi na političnem. Nekaj dejstev — tako pravijo v belgrajskih političnih krogih — kaže na poskuse, da bi bila Jugoslavija izzvana in da bi se tako vojni spopad razširil na Balkan. Toda te želje se ne da-io uresničiti na eni strani zaradi velike hladnokrvnosti odgovornih faktorjev v Jugoslaviji, na drugi strani pa ne zaradi odločne volje Nemčije, ki hoče ostati v prijateljstvu z balkanskimi in podonavskimi državami.« Naš življenjski prostor Pod tem naslovom prinaša list »Narodna odbrana« članek o življenjskem prostoru naše države ter na koncu ugotavlja: »Genialni samouk Vuk Karadžič in vsi njegovi mnogoštevilni sodelavci so ugotovili duševne etične odlike srbskega naroda, kateri ima svoj življenjski prostor na določenem delu balkanskega jx>1-otoka. Ta srbski narod je mogel po nadčloveških naporih in srditih bojih osvoboditi se ter se združiti z brati Hrvati in Slovenci. Posrečilo se mu je zgraditi svojo neodvisno državo Jugoslavijo. S temi boji si je zagotovil svoje mesto pod soncem ter ugotovil svoj življenjski prostor in nedvomno pravico do tega prostora, ki ga hoče skupaj s svojimi brati Hrvati in Slovenci ohraniti, če treba tudi za ceno svojega življenja, da ohrani svojo čast in dostojanstvo, svoj ugled, svojo svobodo in državo.« Angleški državljani zapuščajo Dalmacijo šibenik, 18. nov. b. Vsi angleški državljani, ki so bili v Dalmaciji, so odpotovali čez Belgrad in Sofijo v Carigrad. Iz Dalmacije je odpotovalo okrog 50 angleških državljanov, od katerih so nekateri že več let bivali v Jugoslaviji. ^ osi. Italijanska letala se udeležujejo napadov na Anglijo Da bi se izpričalo bratstvo orožja Italije in Nemčije, sem prosil voditelja Nemčije, ki je sprejel moj predlog, da se naša letala in podmornice neposredno udeležujejo bojev proti Angliji. V zvezi s tem moram poudariti, da Nemčiji ni bila potrebna naša pomoč. Vrednost njenih borcev na suhem, na morju in v zraku, njena industrija in njena oborožitev ter tehnična zmogljivost ter proizvodnja njene delovne sile so znana stvar. Proizvodnja letal in podmornic v Nemčiji je velika in se stalno povečuje. Jaz sem hvaležen voditelju Nemčije, da je sprejel mojo ponudbo za skupno prelivanje krvi in za medsebojno dopri-našanje žrtev ter ustvarjanje trajnih vezi med obema narodoma. Ko jih navdaja popolna lojalnost, skupnost interesov in vzorov, sem prepričan, da bodo naši letalci in posadke naših podmornic delale čast naši zaistavL Vojna z Grčijo Po dolgem trpljenju in čakanju smo strgali krinko državi, ki je zanjo jamčila Anglija, podli, sovražni Grčiji. Tu nas čaka račun, ki nam ga bodo plačali. Moram naglasiti neko 6tvar: Grki sovražijo Italijo, sovražijo jo bolj kot katerikoli drugi narod. Tega sovraštva ni mogoče pojasniti, toda to sovraštvo je globoko in neozdravljivo v vseh slojih grškega naroda, po mestih, po vaseh, povsod. Zakaj, to je uganka. Morda zato, ker je Santore Sarii, ki je bil doma iz italijanskega Piemonta, naivno in junaško padel na Grškem. Morda zato, ker je Garibaldijevec iz Forlija, Antonio Frati, storil gesto velikodušne naivnosti 70 let pozneje, ko je padel pri Domokosu. Čeprav je to tajnost, dejstvo ostane. Na tej mržnj.i temelji tudi nič manj smešna grška politika zadnjih let. To je politika popolnega sodelovanja z Anglijo. Drugače tudi ni moglo biti, ker je grški kralj Anglež, grški politični krogi angleški in borza v istem smislu tudi angleška. To sodelovanje se je kazalo na razne načine in to bomo v danem trenutku dokazali. Neizpodbitno z dokazili, kako trajno sovraštvo je naperjeno od strani Grčije proti Italiji. Dokazano je, da je Grčija že meseca maja ponudila Franciji in Angliji svoja vojaška «no-rišča. »Bliskovita vojna« nemogoča Bilo je neobhodno potrebno narediti konec takšnemu stanju. To se je zgodilo 23. oktobra, ko so naše čete prekoračile grško-albansko mejo. Epir-ske gore in blatne doline ne dovoljujejo bliskovite vojne, ki so jo nekateri pristaši pričakovali. Niti ena gesta, niti ena beseda moje vlade ali kogarkoli od odgovornih organov m napovedala takšne vojne. Smatram, da ni potrebno zanikati obvestil te vrste. Ne verujem, da bi bilo sploh treba zanikati vsa poročila, ki jih širi grška propaganda skupno z angleško. Vprav ta slovita alpinska divizija, ki je pretrpela težke izgube, je zmagala. General Soddu mi je poslal po inšpekciji naslednje obvestilo, datirano z dne 12. novembra: Obiskal sem danes dopoldne divizijo »Julio«. Moram vam poročati, duce, o veličastnem vtisu, ki sem ga imel ob priliki svoje inšpekcije pri tej odlični edinici. V vrstah naših alpinskih čet ni bilo nikdar enakih. »Polomili bomo rebra Grčiji« Med vami, tovariši, je mnogo takšnih, ki se spominjajo mojega govora meseca julija 1935 pred vojno v Abesiniji, čeprav ta govor ni bil objavljen v časopisju. Tedaj sem rekel, da bomo mi polomili rebra negušu. Danes z enako gotovostjo ponavljam in vam zagotavljam, da bomo polomili rebra Grčiji. Vseeno je, ali se bo to zgodilo v dveh ali dvanajstih mesecih. Vojna se je šele začela. Mi imamo zadosti moštva in sredstev, da stremo vsak odpor Grkov. Podpora Grkom od strani Angležev nas ne bo mogla odvrniti od tega, da ne bi izvedli svoie trdne odločenosti in tudi ne bo mogla odvrniti katastrofe Grkov, ki so si jo hoteli in ki io tudi zaslužijo. Kdor misli drugače ali goji kakršen koli dvom o tem, me ne razume. Kadar jaz začnem kako stvar, je ne opustim vse dotlej, dokler je ne končam. To sem že dokazal. Naj se je zgodilo karkoli, naj se dogaja ali naj So v bodoče še zgodi, jaz bom to ponovno dokazal. Onih 372 mrtvih in 1081 ranjenih ter 650 pogrešanih v teku prvih 10 dni bojev na epirskem bojišču bo posvečenih. Poziv stranki Tovariši I V tem zgodovinskem in res svečanem trenutku v največjem nasprotju s počasnostjo na gotovih področjih celine mora 6tranka, ki brani in nadaljuje revolucijo, do najvišje mere okrepiti svoje sile in povečati svojo delavnost. V začetku vojne se je opazil neki zastoj pri delavnosti z naše strani. Odslej tega več ne bo. Toda pri nas sploh ne bo splošne mobilizacije. Pod orožje sta poklicana samo dva letnika. Na razpolago jih imamo še 31. Zdaj imamo pod orožjem milijon mož. Če bo potrebno, jih bomo poklicali pod orožje še osem milijonov. V takšnih razmerah mora naša stranka spet začeti in nadaljevati s svojo delavnostjo z nespremenjeno in čedalje večjo strogostjo in stopiti v boj na notranjem bojišču, na področju politike, gospodarstva, na področju duha in področju sil. Stranka se mora dvigniti. Dvigniti mora tudi narod in ga rešiti vsega tistega, kar je ostalo od male bur-žuazije v širšem pomenu besede. Naša stranka mora vztrajati in podčrtati pomen sedanjih težkih razmer. Iti mora dalje in vedno dalje z namenom, da se zagotovi moralno zdravje in gmotni obstoj naroda. Ono miroljubje pa, ki se skriva pod lažnim in zumarstvom in univerzalizmom, je treba najpazlji-veje opazovati in ga pobijati. Njemu ni mesta na noben način pri delu v sedanji dobi železa in topov. Noben drug cilj ne sme obstojati razen skrajnega cilja, zaradi katerega smo zgrabili za orožje. Skupno z Nemci tvorimo Italijani blok 150 milijonov ljudi, odločnih, zedinjenih in trdno povezanih od Norveške pa do Libije, in ta blok ima zmago že v svojih rokah. Rim, 18. nov. A A. DNB: Ves rimski tisk piše o pomenu Mussolini jevega govora in zlasti poudarja brezpogojno gotovost v zmago, kar je Mussolini poudaril v svojem govoru. List »Tribuna« poudarja, da je duce jasno poudaril dolžnost vseh Italijanov v vojni atmosferi, v vojni, ki bo odločila usodo Evrope za stoletja. Njegove besede se morejo tolmačiti kot brezpogojno odklanjanje kompromisnega miru od strani sil osi. List »Giornale d'Italia« poudarja, da vera v končno zmago sloni predvsem na solidarnosti in borbeni moči sil osL Dr. Gobbels o vojaškem NUrenberg, 18. novembra. AA. DNB. Nemški propagadni minister Gobbels je nocoj pred funkcionarji stranke v Nurnbergu imel velik govor o političnih in vojnih uspehih Nemčije v letošnjem letu. V uvodu je dr. Gobbels podal pregled o dosedanjem poteku vojnih pohodov na vzhodu in zahodu in pri tem opomnil na odlično sodelovanje letalstva, mornarice in suhozemne vojske. Glede jugovzhodne Evrope je dr. Gobbels poudaril, da so stare mejne krivice popravljene s posredovanjem. Velike zmage našega orožja so dokazale, da je nemška oborožena sila danes najboljše vojaško sredstvo na svetu, kar velja pred-vsetri za vodstvo Nemčije, ki je prevzelo pobudo. Nemčija se je v tem letu velikih vojnih uspehov naučila čakati na dan, ko bo po temeljitih pripravah zadala nasprotniku odločilni udarec za končno svobodo Nemčije in osvoboditev vse Evrope od angleškega varstva. Svetovna sila se noče umakniti s svetovnega odra brez ogorčenega odpora. Ves svet dobro ve, da nočni poleti angleških bombnikov nad Nemčijo nimajo nobenega vojaškega pomena. Ti poleti služijo edino temu, da ljudem brez strehe, ki Živijo v Londonu, dajejo varljivo upanje, da mora Berlin ravno tako trpeti kakor London. Toda Berlin je dobil samo neko-lko praks, doeim London krvavi iz vpč žil. Žalostna je resnica, da se je moral angleški vojak postaviti v službo Churchillove propagande besedičenja, da bi ves svet dobil povsem napačno sliko o stvarnem položaju. Z lažjo o neodločenem letalskem boju poskuša Churchill zavajati javnost, da se ne bi zavedla stvarnosti. Ta čudovita propaganda je bila odkrita dne 9 novembra Po neki vesti agencije Reuter, naj bi angleško letalstvo spremenilo Mtlnchen v prah in pepel in to prav na dan tradicionalnega letnega zbora skupščine stare Naš prometni minister pri Horthyiu Budimpešta, 18. novembra. A A. Regent Hor-thy je danes ob 11 sprejel v avdijenci jugoslovanskega prometnega ministra inž. Besliča. Ob 13, uri je predsednik madžarske vlade Teleki sprejel ministra Besliča in se z njim dalj časa raz-govarjal. V prostorih hotela Ritz je bilo prirejeno svečano kosilo na čast ministru Besliču. Poleg drugih uglednih oseb so bili na kosilu predsednik jugoslovansko-madžarske gospodarske zbornice bivši minister Ka!ay in direktor direkcije madžarskih državnih železnic Štefan Horthy. Adam Pribičevič o potovanju patrijarha Gavrila Pred kratkim je srbski pravoslavni patriarh Gavrilo potoval po raznih krajih južne Srbije. O tem zdaj piše list »Seljačko kolo«, ki ga ureja Adam Pribičevič. List o tem potovanja mea drugim iako-!e pravi: »Časi so težavni za ves svet, tudi za našo domovino. Nihče ne more vedeti, kakšne težave še utegnejo nastati, Vsekakor pa je patriarh šel med narod zato, da se pokaže, kako tudi srbska pravoslavna cerkev stoji skupaj s svojim narodom in državo in kako bo na braniku našega splošnega narodnega blagra in vsega tistega, kar smo si v težkih časih v morju krvi in solza izvojevali, To se jasno vidi iz vseh njegovih govorov, ki jih je imel in ki jih jasno preveva trdna volja, da ne damo tistepa, kar je po zgodovini in žrtvah naše. Zato je patriarh tudi najprej šel v tiste kraje, ki smo za nje dali največ žrtev in ki so najbolj ogroženi.« Hrvatsko izseljevanje Sarajevski mesečnik »Napredak« prinaša članek o hrvatskih izseljencih, o katerih pravi, da se izseljujejo v najboljših letih, ko bi bili hrvatski domovini najbolj potrebni. Potem pa pravi: »825.000 izseljencev na nas, ki nas je 6 milijonov, je preveliko število, ker na vsakih 6 Ijuoi v domovini pride najmanj en izseljencc. Kako naj preprec naših krajev? V tem naj nas uči Nemičij.. Izseljevanje je treba preprečiti s tem, da bomo dvignili svoje gospodarstvo, da bomo meliorirali svoja zemljišča, gradili svojo industrijo v naših pasivnih krajih ter izvedli notranjo kolonizacijo.« škof dr. čekada odhaja v Skoplje Sarajevo, 18. nov. b. Pred odhodom sedanjega pomožnega škofa dr. Smiljana Čekade za rezidenci jalnega škofa v Skoplje so mu hrvaška katoliška in kulturna društva včeraj opoldne priredila poslovilno akademijo z zelo pestrim programom. Na pozdrave je pomožni škof odgovoril z lepo zahvalo in izjavil, da ne bo nikdar pozabil Bosne. Iz banovine Hrvatske Zagreb, 18. nov. b. Ban dr. šubašič je v spremstvu generalnega tajnika HSS Juraja Krnjeviča napravil svoje tretje potovanje po Hrvaškem Zagorju in Medjimurju. Obiskal je Klanjac, Desinič, Vinagoro in Krapino. Zagreb, 18. nov. b. Danes dopoldne je podpredsednik TISS dr. Maček sprejel predstavnih oddelka banske oblasti za trgovino, obrt in industrijo dr. Mirka Lamerja. Osebne novice Belgrad, 18. nov. m. Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni za pripravnike 9. skupine Franc Mikuš na okrožnem sodišču v Ljubljani. Dragotin Tomašič na okrajnem sodišču v Krškem, Jože Modec na okrajnem sodišču p Ptuju. Premeščeni sta Ana Babšek, pisarniška uradnica 9. skup., iz Trebnjega v Ribnico, in Avrelija žtrobelj iz Ribnice v Trebnje. Za zvaničnika I. skup. je postavljen na okrajnem sodišču v Rogatcu Gašper Zepan. Odpuščen je iz službe Anton Turk, pripravnik 9. skup. na sodišču v Murski Soboti. S kr. ukazom je imenovan za politično-upravnega tajnika 7. skup. Rudolf Mrzlikar. Napredovali so pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za prometna upravnika 5. skuj). Josip Lovrič in Viktor Treven, Anton Konjar za inšpektorja 5. skup., Milena Matjan za uradnico 7. skup. Za arhivarja sta imenovani Mara Babšek in Terezija Kalan. Belgrajske novice _ Belgrad, 18. nov. m. Naš poslanik v Bolgariji, Milanovič, po dvodnevnem bivanju v Belgradu odpotoval v Sofijo. rečimo nadaljnje izseljevanje iz položaju garde. V resnici pa medtem nad Miinchenom ni letelo nobeno anjleško letalo. Veliki naDad nemškega letalstva na Coventry je pokazal, kako ne. varno je izzivati Nemčijo. Na vse laži londonske plutokracije bo nemško letalstvo še naprej odgovarjalo, je zaključil svoj govor dr. Gebbels. Antonescu v Berlin Basel, 18. novembra, b. »Basler Nachrichten« poročajo, da bo general Antonescu v najkrajšem času obiskal Berlin. Bnkarešta, 18. nov. m. TCP. Ko se je vračal iz Rima, je prispel snoči predsednik vlade Antonescu na obmejno postajo Zomboljo, kjer so ,mu Pr'redili slovesen sprejem. Okrog postaje v Temcšvaru je valovila tisočglava množica in prirejala Antonescu navdušene ovacije. Sprejemu so prisostvovali tudi predstavniki ne^ške in italijanske kolonije. Antonescu je obšel častno četo legionarske straže, nakar so je odpeljal v Bukarešto. Minister za delo je izdal naredbo, da se morajo vsi člani legionarskega pokreta danes sestati pred železniško postajo k sprejemu generala Antonesca. Berlin. 18. nov. AA. DNB. Voditelji mladine norveške nacionalno-socialistične stranke se mudilo sedaj kot gostje Hitlerjeve mladine v Nemčiji, da bi se spoznali z delom nacionalno-socia-lističnega gibanja. Zemunska vremenska napoved: Oblačno z dežjem skoro po vsej državi. Ponekod bo pihal precej močan veter, po večini v južni, jugozahodni m zahodni smeri. Temperatura bo padla na zahodni polovici in v severnih krajih, nespremenjena pa bo ostala na jugu. Amerika že posega v Azijo Vojaška zveza med Ameriko, Anglijo in Siamom za obrambo vzhodne Indije — Singapur tudi ameriško oporišče — Razburjenje na Japonskem Tokio, 18. nov. AA. Domej: Po poročilih, ki prihajajo v Tokio, se zdi, da je bil med Siamom (Tajlandom) na eni in A n g I i j o na drugi strani dosežen načelen sporazum o sklenitvi tajne pogodbe med Anglijo, Severno Ameriko in Siamom. Zelo opažene so bile številne konferen. co v Bangkoku med ameriškim in angleškim poslanikom na eni m siamskimi pristaši anglosaške strujo na drugi strani. Trdijo, da je angleški poslanik odločno zahteval od siamske vlade, naj sprejme predlagani tajni sporazum s tem, da bo v nasprotnem primeru Anglija smatrala Siam za sovražno državo in bo začela blokirati njene obale. Trdijo tudi, da je siamski predsednik luang (baron) Bobipul Songram predložil angleškemu poslaniku besedilo sporazuma, ki bi temeljil na naslednjih štirih točkah: 1. Siam bo sodeloval z Anglijo in Severno Ameriko zaradi obrambe skupnih interesov. 2. Anglija in Združene državo Severne Amerike bodo podpirale, kolikor bo mogoče, zahteve Siama, da dobi nekdanje siamske kraje, ki so svojčas pripadali francoski Indokini, nazaj. 3. Razen tega, kar vsebujeta prva in druga točka, bodo Anglija in Združeno države še dalje v načelu priznavale nevtralnost Siama. 4. Anglija in Združene države bosta dali vojaško pomoč Siamu, če bi ga kaka tuja država napadla. V tem primeru bo Anglija poslala v Siam indijsko in malajske čete domačinov, dočim bo mornarica Združenih držav sodelovala pri obrambi siamskih obal. 5. Ameirka in Anglija bosta preskrbele Siamu vojaške potrebščine, pri čemer ne bodo izvzeta letala, orožje, mu-nicija in benrin. 6. Siam bo zagotovil intenzivno sodelovanje Kitajcev, ki v velikem številu žive tam. Trdijo, da je angleški poslanik Bir Crossby že izjavil ministr. predsedniku, baronu Songra-mu, da bosta Anglija in Amerika podpirali Siam glede obmejnih krajev Indokine, in da bo Amerika Siamu dala 20 milijonov dolarjev posojila. Singapur bi postal tudi pomorsko oporišče za ameriško brodovje. Razburjenje na Japonskem Tokio, 18 nov. AA. DNB. Japonski listi se bavijo s poročilom o možnosti sklenitve angleško-ameriško-tailandske (siamske) vojaške zveze. Ta vest je povzročila veliko pozornost v političnih krogih. »Jomiuri Šimbunt poudarja, da so odnosi med Japonsko in Tailandom (Siamom) zelo dobri, vendar pa bo morala v primeru, če bi se uresničili ti glasovi, japonska vlada izdati potrebne ukrepe za zaščito japonskih interesov. »Kokumin Šimbunc govzoii o novem ameriškem manevru in pravi, da tailandska vlada zelo verjetno ne ho pristala na sklenitev vojaške zveze z Anglijo oziroma s Severno Ameriko. List misli, da bo tailandska vlada hotela še naprej ohraniti najboljše odnose z Japonsko. Pooblaščena osebnost zunanjega ministrstva je izjavila, da japonska vlada nima nobenega uradnega obvestila o angleško-ameriških poskusih skleniti s Tailandom vojaški sporazum. Ista osebnost je izjavila, da japonska vlada raznim poročilom o tej stvari posveča vso pozornost. Čeprav japonski službeni krogi odklanjajo slehrni komentar h govoricam, da mislita Anglija in Amerika skleniti s Tailandom (Siamom) vojaški sporazum, pa dobro poučeno osebnosti v Tokiu pripominjajo, da se bo Japonska odločno uprla takim poskusu m. Te osebnosti poudarjajo med drugim, tla bi Tailand s sklenitvijo takšnega sporazuma prekršil pakt, ki ga je lani avgusta sklenil z Japonsko. Prckršilev tega pakta bi pomenila za Tailand samomor. Posamezni japonski politiki izjavljajo da je razumljivo, da poskuša Anglija delati zapreke Japonski v njenem življenjskem prostoru. Ako hI pa Anglija s leni paktom rada pomagala Tailan-du, da hj dobil nazaj izgubljene kraje, pa bi morala biti Anglija prva. ki bi vrnila obmejne kraje, katere jo nekoč vzela Tailandu. Amerika zanika Washington, 18. novembra, t. Associated Press. Na konferenci časnikarjev je pomočnik državnega tajnika, Suinner Welles, izjavil na vprašanje časnikarjev, če je res, da so Združene države Severne Amerike, Anglija in Siam sklenile medsebojno vojaško zvezo za obrambo Indije, odgovoril, da na teh poročilih, ki prihajajo večjidel iz Japonske, ni niti trohice resnice. Nova ameriška oporišča Washington, 18. novembra, t. Reuter. Anglija in Združene države Severne Amerike so se sporazumele, da bo Anglija Združenim državam odstopila še nekatera pomorska oporišča na Tihem morju in v Vzhodni Indiji. Vprašanje bo dokončno rešeno na konferenci, ki se bo sestala v Londonu. Pripravljalno delo se je že začelo. Kar se tiče oporišč ki jih je Anglija Ameriki že odstopila v Zahodni Indiji, to se pravi na atlantski obali, so večjidel že povsodi določeni kraji, ki jih prevzame Amerika, izuzemši na otoku Tri-nidad. kjer razgovori še trajajo. Na Ilcrmudih dobi Amerika oporišče v zahodnem delu kolonije, Na Bahamskih otokih dobi Amerika kot oporišče otok Jaguana. Na Jamaici dobi Amerika oporišče pri Portlandu na južni obali, kakšnih 20 km oddaljen od Kingsiona, nadalje Attito, ki je blizu pr? stanišča Parham na severni obali otoka. Na Santa Lucia dobi A merika velik otok, ki leži v severnem zalivu ter še nekatere dele obale, o katerih pogajanja še tečejo. V Angleški Gvajani pa dobi Amerika obrežje reke Marara od morja v globino 50 km ter ozemlje Essequibo, dalje na jugu. Angleško-nemška fronta Nad Anglijo Nemška poročila Berlin, 18. nov. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Letalske sile so bombardirale v noči od 17. na 18. november v vojaškem oziru važne cilje v Londonu in v južni Angliji, istotam industrijske naprave ter industrijske naprave v srednji Angliji. Ob vzhodni angleški obali je bila poškodovana ena trgovska ladja. Daljnostrelni topovi so metali granate na sovražni konvoj, ki se je ponoči poskušal približati britanski obali. Konvoj je bil razgnan, ladje pa so se zatekle v posamezna angleška pristanišča ob Rokavskem prelivu. Angleška letala so metala ponoči bombe na razne kraje v zahodni Nemčiji. Na neki železniški postaji so nastali požari, ki pa so bili hitro pogašeni. Bombe so padale tudi na dve pokopališči. V bojih nad Rokavskim prelivom sta bili sestreljeni dve angleški letali. Eskadrilja, ki jo vodi major v. Mulzahn je sestrelila dozdaj 501 sovražno letalo. Angleška poročila London, 18. nov. AA. Reuter: Včeraj ponoči so padle zažigalne bombe na mesta v severni Angliji. Požare, ki so zaradi tega nastali, so hitro pogasili, žrtev ni bilo. Pred zoro so sovražna letala metala bombe na mesta v južni Angin ji. Po dobljenih informacijah je bilo poškodovanih nekaj hiš. Žrtev je bilo malo. London, 18. nov. t. Reuter: Včeraj in ponoči je nemško letalstvo napadalo posamezne kraje Anglije nosamič. Skupinskih napadov je bilo le malo. Nočni napadi so bili malo obsežni. Najbolj je trpel Liverpool, na katerega so padale preavsem zažigalne bombe. Protiletalska obramba je zelo dobro delovala. Včeraj (v nedeljo) je sovražnik izgubil nad Anglijo 14 letal. Angleži so izgubili pet lovcev, toda 4 piloti so rešeni. London, 18. nov. AA. Reuter: Izdelan je bil podroben načrt, ki se nanaša na vse vrste sodelovanja med letalskimi in suhozemskimi silami angleške vojske. Po tem načrtu bo pri letalstvu organizirana nova vojaška ustanova, ki se bo imenovala »poveljstvo za sodelovanje med letalstvom in suhozemsko vojsko. Temu poveljstvu bodo dodeljene letalske eskadrile, ki se bodo vključile v sestav suhozemsse vojske. Glavna naloga novega poveljstvu bo v tem, da organizira, preizkuša in uri oddelke letalstva in suhozemske vojske za tesno sodelovanje med obema vrstama orožja. Za jk>-veljnika poveljstva za sodelovanje je bil imenovan letalski maršal sir Arthui Sarridan Barat. Skoda v Coventryju London, 18. nov. AA. Reuter: Neknadno so se zvedele o bombardiranju Coventrvja sledeče podrobnosti: Poleg mestne katedrale in starega kraljevega dvorca je porušena tudi knjižnica, pet kinomatografov, eno kopališče, dva velika hotela, dvanajst kavarn, ova kluba in eno uredništvo. Požar je uničil 8 trgovskih lokalov. Bombe so padale tudi na pokopališče. Topovski dvoboj čez Rokav London, 18. nov. AA. Reuter: Danes popoldne so se celo uro zaradi grmenja in eksplozij granat iz daljnostrelnih topov tresle hiše po mestih ob Rokavskem prelivu, ko je spet prišlo do neni.ško-angleškega artilerijskega dvoboja čez Kanal. Gosta mogla se je spustila kot zavesa čez morje. Kako je z živežem v Angliji London, 18. nov. t. AFI Glede, živežne preskrbe v Angliji so bili objavljeni v londonskem časopisju naslednji podatki: Svinjskega mesa. ki še ni pod nadzorstvom, pa kljub temu čedalje bolj primanjkuje. Klo- base izdelujejo dvoje vrst, ene, ki imajo tri četrtine svinjskega mesa, druge pa, ki imajo samo ove petini. Toda prva vrsta je že izginila iz prometa. Tuoi kuhana šunka še ni pod nadzordstvom in bi morala biti svobodno na razpolago, a vendar se le težko dobi brez mesnih kart. Mesarji sami jo z vednostjo oblasti držijo nazaj. Živalskega zdroba je pa v izobilici na trgu. Zajcev domače reje je v izobilju in stanejo do 1 šiling funt (12 din nekaj več kakor pol kilograma). Pure in gosi so v izobilju in stane funt 24 din. Svežih jajc ni. Uvoženih je dosti, toda so poo nadzorstvom in dobi vsaka oseba samo po eno jajce na teden. Jajce stane 4 din. Angleški zajtrk, to je pražena slanina z jajcem, se je torej spremenil. Jajc ni več, slanine pa dovolj. Zelenjave je na milo željo, kolikor je kdo hoče. Sadja je manj in stane en funt jabolk 10 do 12 din, hruške pa so po 4 din en funt. Krompirja je dosti in stane funt 3 do 4 din. Ribe so redke 1 in zelo drage. Rozin za božični puding je dosti j na zalogi. Nad Nemčijo London, 18. novembra, t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča: Naši bombniki so ponoči spet napadli važne vojaške cilje v Nemčiji. Glavni napad je bil na petrolejska skladišča in čistilnice v Gelsenkirchenu. Bombardirane so bile številne druge tovarne v Poruhrju. Druga skupina bombnikov je obmetavala z bombami zahodna pristanišča ter posvetila posebno pozornost Lo-rientu v francoski Bretanji, kjer ima sovražnik oporišče za podmornice. London, 18. nov. t. Reuter. Letalsko ministrstvo f>oroča, da je slalio vreme oviralo delovanje angleškega letalstva nad Nemčijo v preteklem tednu. Navzlic temu pa da so bili napadeni zelo pomembni cilji. Glavni napadi «0 bili na Mona-kovo, Turino. Milano, Berlin, Gdansk, Hamburg in Lorient. V preteklem tednu ie bilo 28 napadov na železniške postaje, 15 na razna petrolej"-ska skladišča in tovarne, 20 na različne tovarne za orožje, 4 na elektrarne, 70 na letališča, 32 na pristanišča in pomorska oporišča. V teh borbah je bilo uničenih samo 18 letal, sovražnik j)a je izgubil 8 letal. Na vsej albansko-grški meji se razvijajo hudi boji Italijanska poročila Nekje v Italiji, 17. nov. AA. Štefani: Službeno poročilo vrhovnega poveljstva italijanske oborožene sile se glasi: Včeraj so se na grški fronti razvijali napati in protinapadi, ki eo bili posebno hudi na odseku 9. armade Naše letalstvo je ob sodelovanju čet bom-bardiralo pota, železniške proge, sovražne položaje m topniške postojanke. Bombardranje ,e povzro- be'novP Vel;ka deIavn^t italijanskega le-čilo požare in eksplozije -ter so bile presekane pro- Ifi, B , ■ *t u x , • • 1 o ■ _______ t -t_1__»„jj t.__1 talstva napredovanja grških čet nt ovirala. Skupina lažjih grških enot, ki jim je poveljeval admiral Ha tih krajih vzhodno od Korče. Grške čete so zasedle nekatere strateško zelo pomembne točke. Te točke 60 grške čete zavzele navzlic sovražnikovemu odporu in delovanju letalstva. Italijansko letalstvo je bombardiralo mesta in vasi v notranjosti države. Človeških žrtev in gmotne škode ni bilo. Atene, 18. nov. t. Poročilo št. 21 grškega generalnega štaba poroča: Naše čete so na fronti ob metne zveze. Letalstvo je obstreljevalo tudi koncentracije čet. Eno naše letalo se ni vrnilo. Naše letalstvo je bombardiralo pristaniške naprave v Subi in aleksandrijsfcem pristanišču. Nekje v Italiji, 18. nov. Štefani: 164. poročilo glavnega štaba italijanske vojske se glasi: V teku včerajšnjega dne so 6e posamezni oddelki na grškem bojišču malo udejstvovali. Na področju Konice je bila uničena cela skupina sovražne konjenice. Naše letalstvo je ob tesnem sodelovanju s suhozemsko vojsko razvilo večkrat hude napade in je bombardiralo področje pri Kalibakiju in Konici ter uničevalo mostove in ceste. Razen tega 60 bile zadete obrambne naprave in barake. Nastali so hudi požari in eksplozije. Naši so obstreljevali • strojnicami sovražne mehanizirane oddelke in čete ter protiletalske postojanke. Druga naša letala so bombardirala oporišče Krf. Dve naši letali se nista vrnili. Eno sovražno letalo vrste »Blenheim« je bilo sestreljeno v bližini Sicilije. Posadka, ki je obstajala iz enega častnika in enega podčastnika, je ujeta. Naša letala 60 bombardirala pomorska oporišča v Sudanu in Aleksandriji. V Aleksandriji so zadela eno ladjo, ki je bila tam zasidrana. Ena kri-žarka tipa Leander je bila zadeta s torpedom enega naših letal o priliki, ko je hotela zapustiti aleksan-drijsko pristanišče V Severni Afriki «0 naša letala bombardirala železniško progo Fuka-el-Daba in železniško progo proti Marsa Matruhu. Sovražna letala so vrgla bombe na mesto Ben-ghaa in je bila ubita ena ženska ter en otrok, ranjenih pa ie bilo šest oseb, med njimi dve ženski in en otrok. Razen tega so bombe prizadejale škodo na stanovanjskih hišah. Bombe, ki eo padle na Bardio, niso povzročile škode. V italijanski Vzhodni Afriki je sovražna kri-žarka poskušala bombardirati pristanišče Moga-discio. Zaradi ognja naših obalskih baterij se je morala pod varstvom umetne megle umakniti. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno v bližini Rudol-fovega jezera. Gršk~ poročila Atene, 18. nov. AA. Atenska agencija: Snočno poročilo grškega vrhovnega poveljstva št. 20 pravi: Borbe te vodijo na vsej fronti v Epiru in hribovi- bados. je snoči zaplula v Otrantsko ožino in tamkaj pregledala položaj, Grške ladje so prišle do otoka Sasena, ki leži pred Valono. Grške vojne ladje nikjer niso opazile kakšnih sovražnih vojnih ladij ter so se zaradi tega vrnile v svoje oporišče. Angleška poročila o bojih Atene, 18 nov. t. Associated Press: Italijansko letalstvo je silno napadalo na obeh frontaah v Pin-duškem gorovju in pri Korči. Nekatera italijanska letala so s strojnicami napadala grške kolone, ki 60 napredovale. Grške čete so po zadnjih bojih nekoliko utrujene in pri njih tudi oskrba z živežem ne posluje dobro. Toda kljub temu so z velikim zagonom prekoračile reko Kalamos v Epiru in dosegle albansko-grško mejo. Pri Korči so italijanske čete napravile sTdit protinapad, ki je bil uspešen ter so Italija™ zasedli nekaj postojank na planini Moravi, toda grške čete so dobile v svoje roke nove vrhove še nekoliko globlje. Grško tojxiištvo je začelo bombardirati Korčo. Snoči se je po Atenah raznesla govorica, da so Grki že zasedli albansko mesto Korčo ter zaplenili mnogo vojnega materiala. Ta novica na me-rodajnem grškem vojaškem mestu do danes opoldne še ni bila potrjena. Albanski minister ubit Tirana, 18. nov. AA. Štefani: Albanski pravosodni minister Džafer Ibil, ki se je mudil v operacijskem pasu, je bil ubit. Kksplodirala je bomba, ki ga ie ubila. Kakor je bilo znano, je bil D/afer Ibil predsednik albanske skupščine, ki je sklenila priključitev Albunije italijanski kroni. Angleški »Blenheim« se je zrušil na tla v črni gori Belgrad, 18. nov. A A. Pooblaščeni smo, da objavimo sledeče službeno jioročilo: Davi ob Vje zadelo neko dvomotorno letalo vrste >Blenneira< v planino Veliki Garac, kota 1316 pri Danilovgraau v zetski banovini. Po udaru je letalo eksplodiralo in se je trup vnel ter popolnoma zgorel, tako da je ostalo samo ogrodje letala. I^i sedaj je ugotovljeno, da so bile v letalu štiri osebe. Tri trupla so popolnoma zoglenela, dočim je četrto ostalo celo. Vse bombe razen ene so eksplodirale, ko je letalo udarilo ob vrh Mttnicija za letalske strojnice je raztresena povsod naokrog. — Belgrad, 18. nov. O današnjem preletu tujih letal nad našim ozemljem poročajo uradno iz Pod-goricc: Davi okrog 3.50 sta dve letali neznane narodnosti preleteli našo mejo pri Ulcinju. Leteli sta čez Celinje in Podgorico. Naša obmejna straža je pravočasno opazila letali ter obvestila poveljstvo na Celinju in v Podgorici. Eno teh letal je ob 3.50 križaarilo nad Visoko Garčan, Prckornico in nad Danilovgradom. V tem trenutku je letalo pričelo dajati zelene in rdeče signale. Kmalu sc je zaslišala močna detonacija ter je ljudstvo iz okoliških vasi Danilovgrnda mislilo, da so padle bombe. Kmelje iz vasi Zagorača, ki so danes potovali v Danilovgrad, so našli na kraju, ki ga imenujejo Garač, popolnoma zgorelo letalo. Takoj jim je bilo jasno, da je to ti6to letalo, ki so ga videli ponoči. Prizor, ki se jim je nudil, je bil strašen. Poleg ogrodia zgorelega letala so ležala tri zoglenela trupla. Pilot, ki je bil v svoji kabini, je bil mrtev, toda ni postal žrtev požara. Kmelje so pohiteli v Danilovgrad ter obvestili oblasti Patrulje, ki so že vse jutro križarile po planini, so pohitele na kraj nesreče. Našli so ogrodje dvomotornega letala na planini Garčan, 150 m južno od vrha. Komisija je ugotovila, da je letalo angleško in je zgorelo zaradi padca in eksplozije bomb. Pri mrtvem pilotu so našli podatke, po katerih so ugotovili, da je letalo angleškega porekla. Drugo letalo, ki je preletelo našo mejo biizu Cetinja,- se je izgubilo, tako da o njem ni nič znanega. Črnogorci so popolnoma hladnokrvno sprejeli to nezgodo in prebivalstvo s popolnim zaupanjem zre v našo letalsko in protiletalsko obrambo ter brez strahu spremlja razvoj dogodkov. Afriško bojišče Kairo, 18. novembra. AA. Reuter. Vrhovno poveljstvo britanskih oboroženih sil v Kairu je objavilo danes naslednje poročilo: Na nobenem bojišču ni bilo danes dogodkov, ki bi bili omembe vredni. Lihrevillc (Afrika), 18. nov. t. AFI. Čete generala de Gauliea so vkorakale v Port (Jentile, ki je manjše pristanišče novejšega izvora v francoski koloniji Gabon. General de Gaulle je s tem gospodar vse kolonije. Manuel Azana umrl kot krist an Montauban, 18. nov. AA. Havas: Da bi naredil konec fantastičnim govoricam o smrti bivšega predsednika španike republike Manuela Azana, prinaša list »Katoliški bulletin« o tem sledeče podrobnosti, ki jih je dal montaubanski škof. Azana je bil težko bolan in je izrazil željo, da bi ga škof obiskal. Skof je večkrat prihajal k Azani, kateri ga je vsakokrat prosil, naj ga še obišče. Bivši predsednik španske republike je z veliko pobožno6tjo poljubil razpelo, ki ga je prinesel škof. Ko ga je 3 t. m. obiskal, je začutil, da se mu bliia konec. Ponovno je pozval škofa in prejel sveto popotnico in zakramente za umirajoče Ko je Azana umiral, so navzoči peli cerkvene molitve. Azanova gospa je zaprosila nato škofa, naj bodo pogrebne slovesnosti v cerkvi, toda na dan pogTeba ni mogla biti navzoča, pa so krsto s truplom prenesli takoj na pokopališče namesto da bi jo bili prenesli v katedralo. Gospa Azana je obiskala škofijo in se škofu zahvalila za njegovo skrb in izrazila obžalovanje, da je bil pogreb laiški (necerkven). TurčMa-Sovreti Curih, 18. nov. b. Iz Ankare poročajo, da tamkajšnji diplomatski krogi zatrjujejo, da bo v najkrajšem času turški zunanji minister Saradžoglu odpotoval v Moskvo, da -azjasni odnošaje med Turčijo in Sovjetsko Rusijo z ozirom na razne govorice o bližnjem preobratu v turški politiki. V Ankari poudarjajo, da so vsi ti glasovi pretirn-njeni. »Evropski petrolejski blok« Curih. 18. novembra, b. Iz Bukarešte prihajajo poročila, da so se sovjetski in nemški državniki v Berlinu, prav tako pa tudi general Anto-nescu in italijanski državniki v Rimu razgovar-iali o možnosti organiziranja evropskega petro-lojskega bloka. Po tem načrtu bi Sovjetska Rusija in Romunija preskrbovali osiščne države s petrolejem in sicer Sovjetska Rusija Nemčijo, Romunija pa Italijo. Kruh omejen v Vatikanskem mestu Rim, 18. nov3mbra. AA. DNB. V vatikanskem mestu je bila z današnjim dnem uvedena omejitev porabe kruha in makaronov. Vsak prebivalec v vatikanskem mestu dobi dnevno 300 gramov kruha in na mesec 2 kg makaronov. Izid preiskave o bombardiranju Bitolja Bombe so metala nehote in po pomoti italijanska letala Belgrad, 18. nov. AA Pooblaščeni smo objaviti naslednje uradno poročilo: Preiskovalna komisija, ki je raziskovala primer bombardiranja Bitolja od 5 .t m., je ugotovda, da so bile bombe, ki so padle na Bitolj, vržene iz letal italijanskega zrakoplovstva. O izidu ankete je kraljevska vlada obvestila 12. L m. italijansko vlado, ter jo prosila, da glede tega vprašanja tudi od svoje strani uvede preiskavo. Italijanska vlada je odgovorila dne 16. t. m., da so res nehote po pomoti italijanska letala bombardirala Bitolj, ter je izrazila obžalovanje zaradi tega dogodka. Istočasno je italijanska vlada dala načelni pristanek glede oovračila škode, prizadejane s tem bombardiranjem. Na ta način se bo po zaslugi prijateljskih odnojajev, ki obstoje med Jugoslavijo in Italijo, ta incident smatral za poravnan. ♦ Belgrad, 17 nov. AA. Dne 17. novembra zjutraj okoli 4 so letela tuja letala nad Bitoljem in Kiče-vom. Zaradi živahnega streljanja naše protiletalske obrambe in naših lovskih letal, ki so se takoj dvignila, so mogla tuja letala metati bombe samo v okolic« Kičeva in blizu dveh bližnjih vasi. Tuja letala so se hitro umaknila. Človeških žrtev nt bilo i/i ie KAmr, ripkai tvarne škode. Qj0Ap0>da>utvj0 Računski zaključek Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Iz računskega zaključka Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu za 1039 posnemamo naslednje podatke o našem socialnem zavarovanju, v kolikor ga izvršuje omenjeui urad na področju naše države: Število zdravnikov je naraslo od 1762 na 1867, obenem z dentisti vred pa od 1854 na 1955. Na enega zdravnika z dentisti vred je odpadlo leta 1938 385 članov, lani samo 369. Na področju ljubljanskega okrožnega urada je odpadlo na enega zdravnika 385 članov. Predpis vseh dajatev je znašal lani 694.9 (1938 681.7) milij. din, zaostankov pa je bilo na koncu lanskega leta 191.8 (1938 196.16) milij. din. Med gradbenimi deli je omeniti adaptacijo glavne zgradbe Radio Therma Laško, ki je stala 368.726 din. Omeniti je še, da so se začela tudi dela za zgradbo v Celju, ki pa še niso izkazana v tem poročilu. V teku poslovnega leta 1939 pa doslej so bila odobrena naslednja dolgoročna posojila: občini Sombor 4 milij. din, moravski banovini 20, občini Črnomelj 500.000 din na 20 let za dovršitev šole, drinski banovini 18, mestu Belgradu 36, Zagrebu 30, Sušaku 4, donavski banovini 20, dravski banovini 11 milij. na 40 let za zgraditev in ureditev bano-vinskih, bolnišnic, občini mesta Ljubljane 15 milij. dinarjev na 20 let za ureditev mestnih higienskih in zdravstvenih ustanov, mestu Varaždinu 2.5 in banovini Hrvatski 30 milij. din. Računski zaključki. Bolniško zavarovanje izkazuje v lanskem letu v primeru z letom 1938 povečanje dohodkov od 363.96 na 387.37 milij. din, toda istočasno se je namesto poslovnega presežka v znesku 2.13 milij. din za 1938 v letu 1939 pojavil poslovni primanjkljaj v znesku 11.84 milij. din. Izdatki te panoge so bili v letu 1939 naslednji (vse v milij. din, v oklepajih izdatki za 1038): hranarina 97.0 (91.4), porodniške podpore 13.44 (13.6), pogrebnine 3.1 (2.8), zdrav-uiški stroški 45.96 (43.2), apotekarski stroški 53.94 (49.37), stroški v bolnišnicah 44.6 (40.44), stroški kopališč in sauatorijev 25.74 (24.15), zobna nega 7.55 (5.1), stroški vzdrževanja ambulatorijev 14.23 (12.73), upravni stroški 51.54 (48.0), stroški samouprave 1.2 (1.17), stroški laične kontrole 2.8 (2.7), odpis inventarja 2.26 (3.2), obresti 3.8 (4.6), dotacija skladu za odpis neizterljivih prispevkov 9.2 (9.0), dotacije skladu za pokritje primanjkljaja 9.2 (9.0), razno 0.7 (0.5). Dohodki pa so bili naslednji: prispevki 368.8 (350.64), naknade 1.2 (1.27), obresti 2.3 (2.44), doprinos za zobno nego 2.16, razno 1.1 (0.6) milij. din. Pregled poslovanja po posameznih uradih kaže, da so bili lani aktivni samo uradi: Sušak, Banja Luka, Niš, Subotica iu Tuzla. V Sloveniji je znašal delicit bolniškega zavarovanja 1.5 milij. din. Primanjkljaj pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani je znašal 1.03 milij. din, dočim je bil za 1938 izkazan presežek v znesku 0.4 milij. dinarjev. Poročilo Osrednjega urada pravi, da so glavni vzrok temu preveliki izdatki za hranarino, tudi porodniške podpore so zelo visoke. Pri deficitu bolniške blagajne Trg. bol. in podp.- drnštva navaja Osrednji urad, da je temu iskati vzrok v visokih zdravniških stroških, nadalje v izdatkih za zdravila in za zobno nego. Sedaj ima tudi ta blagajna isto višino prispevka kot vsi drugi krajevni organi Osrednjega urada (od 1. januarja 1940 dalje). Sama bilanca bolniške panoge izkazuje povečanje bilančne vsote od 265.8 na 391.845 milij. din. Med aktivami je največja vsota zaostankov, ki znaša za vse panoge zavarovanja 191.8 (196.16) milij. din. Nadalje znašajo gotovina 3.3 (3.1), naložbe 19.5 (12.46), inventar 17.8 (17.06) milij. din itd. Med upniki je največji samo Osrednji urad za druge zavarovalne panoge z zneskom 150.2 (142.2) milijona, skladi pa znašajo 42.2 (35.7) in 24.94 (10.65) milij. din. Nezgodno zavarovanje izkazuje v lanskem letu 133.2 (127.35) milij. din dohodkov. Bilančna vsota je narasla od 502.8 na 547.3 milij. din. Poslovni presežek, ki je še leta 1938 znašal 2,469.222 din, se je zmanjšal na 41.503 milij. din. zmanjšalo pa se je tudi obenem nepokrito glavnično kritje na aktivni strani bilance od 71.8 na 69.3 milij. din. Čista imovina je narasla od 328.15 na 380.85 milij. din. Starostno zavarovanje izkazuje za lansko leto 152.7 (143.56) milij. din dohodkov, od tega na prispevkih 139.05 (137.3) milij. din. Bilančna vsota tega zavarovanja je narasla od 211.55 na 340.5 milij. din, do konca leta 1937 -zbrana imovina je znašala 72.2 milij., v letu 1938 119.8 in lani zbrana imovina 127.05 milij. din, tako da je imovina te zavarovalne panoge narasla na 319.1 milij. din, odnosno čista imovina od 166.5 na 295.04 milij. din. Med aktivi je nova postavka: nekrito glavnično kritje za rente poinorcev v znesku 1.33 milij. din. Pokojninski sklad uslužbencev Osrednjega urada izkazuje po računu zgube in dobička dohodkov 25.3 (18.75) milij. din. Toda v tem je že vpoštevan primanjkljaj, ki je znašal za 1939 5.22 milij. din, za 1938 0.33 milij. din, skupno za vsa leta 24.5 milij. din. Bilančna vsota je znašala lani 193.47 (175.4) milij. din. Bilanca centralnega poslovanja Osrednjega urada za zavarovanje delavcev izkazuje za 1939 naslednje postavke (vse v milij. din, v oklepajih postavke za 1938): Aktiva: gotovina 0.5 (0.56), denarni zavodi 183.9 (152.9), vrednostni papirji: nabavljeni do srede leta 1938 67.4, do konca 1939 189.87 (11.7), rezervirano za vložitev v 6% državno posojilo 36.1 (121.8), inventar in knjižnica 2.3 (2.3), stavbe in zemljišča in sploh investicije 243.5 (237.0), hipotekama in dolgoročna posojila 152.04 (64.2), dolžniki 11.7 (7.0) milij. din itd. Pasiva : delavske zbornice za gradbene sklade 6.06 (5.14), upniki 26.5 (2.85), sklad za pokritje tečajnih razlik 11.26 (12.5), imovina zavarovanja proti nezgodam 380.85 (328.15), imovina starostnega zavarovanja 295.04 (166.5), imovina pokojninskega sklada uslužbencev 168.95 (156.14) milij. din. Nadalje je še omeniti, da se je imovina skladov za dajanje večjih podpor lani zvišala od 9.1 na 11 milij. din, toda v Sloveniji se je zmanjšal od 3.3 na 2.95 milij. din. Likvidacijska imovina se je zmanjšala od 1.85 na 1.4 milij. din, sklad za kritje izrednih izdatkov jo narastel od 10.3 na 11.06 milij. din, sklad za odpis neiztirljjvih terjatev pa od 14.5 na 18.76 milij. din, od tega v Sloveniji od 4.36 na 5.55 milij. din. Skupno so vsi skladi narasli v lanskem letu od 52.4 na 67.16 milij. din. Zaostanki so se kot že omenjeno v lanskem letu zmanjšali od 196.16 na 91.8 milij. din, od tega v Sloveniji skupno od 28.0 na 26.945 milij. din, pri Okrožnem uradu so se zmanjšali zaostanki od 26.385 milij. na 25.453 milij. din, pri boln. blagajni TBPD pa od 1.668 na 1.492 milij. din. Iz pregleda izkazanih hipotekarnih in dolgoročnih posojil, ki znašajo skupno 152.04 milij. din, je razvidno, da znašajo posojila v Sloveniji: Ljubljani 10.5353, Tržiču 2.272, Bledu 0.338 in Črnomlju 0.493 milij. din, skupno torej 13.638 milij. din. Največje izkazno posojilo s koncem lta 1939 znaša 49.9 milij. din in sicer ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje. Seveda v teh številkah še niso vsebovana posojila iz leta 1940. Ob tej priliki je potrebno ugotoviti še važno dejstvo: banovina Hrvatska doslej še ni uveljavila novih predpisov o mezdnih razredih na svojem področju, to je torej na Hrvatskem, ostalo vse po starem. V današnjih časih bo morala tudi investicijska politika socialnega zavarovanja kreniti na nova pota. Kajti starostna preskrba našega delavstva, tekoče zavarovanje bodo vedno bolj trpeli pod posledicami stalno se zmanjšujoče kupne moči denarja. Če bo sedaj pretežni del povišanja premij zaradi novih mezdnih razredov pripadel rentnim panogam socialnega zavarovanja, je nujno potrebno, da se skrbi za tako naložbo imovine, ki bo tudi po daljši dobi dajafa dejansko zavarovancem čimvečje realne donose, ne pa neiz-premenjene po imenski vrednosti. Po se da doseči le s pametno investicijsko politiko, v kolikor državna gospodarska politika ne bo mogla preprečiti predvsem z denarne strani zviševanja cen in s tem zmanjševanja kupne moči denarja, torej njegove vrednosti. Ustanavljanje industrijskih konzumov Kot je znano, morajo v smislu uredbe o pre-skrbovalnih ustanovah vsa gospodarska podjetja, ki zaposlujejo nad 50 delavcev, ustanoviti v roku 10 dni svoje aprovizacije. Te aprovizacije se naj brigajo za preskrbo v podjetju uslužbenih delavcev in nameščencev s hrano in kurivom. Zaenkrat mislijo zgolj na preskrbo s krušno moko odnosno s pšenico in koruzo ter s kurivom. Obratni kapital za poslovanje teh konzumov naj dajo na razpolago podjetja. Rok za ustanovitev takih konzumov je torej 10 november, ker je bila uredba objavljena 9. novembra. Zveza industrijcev v Ljubljani je izrekla 6voje pomisleke proti splošni obveznosti ustanavljanja aprovizacij pri gospodarskih podjetjih, ker v mnogih primerih ustanovitev lastne aprovizacije ni stvarno potrebna, zla6ti tedaj ne, če v dotičnem kraju že obstoje nabavljalne zadruge, konzumna društva in slično, pri katerih 6e more delavstvo preskrbovati z življenjskimi potrebščinami. Tudi ni gotovo, da bodo mogle aprovizacije, ki bi 6e ustanovile pri gospodarskih podjetjih dajati delavcem in nameščencem življenjske potrebščine pod ugodnejšimi pogoji kot se dobe v redni trgovini. Končno tudi ni prezreti težaav glede obratnega kapitala, ki naj ga daio podjetja za. poslovanje aprovizacij na razpolago, kakor tudi ne težave glede vskladiščenja blaga. Zveza industrijcev je stopila v stik s kr. bansko upravo, ki je sklicala anketo z namenom, da se prouči najprikladnejSi način organizacije aprovizacij. Anketa je bila v soboto 16. novembra in na njej so predstavniki kr. banske uprave poročali, da bo banska uprava sistematično uredila organizacijo preskrbe za V60 banovino. Banska uprava je že ustanovila lastni prehranjevalni zavod kot vrhovno ustanovo za vsa vprašanja, ki 60 v zvezi s prehrano prebivalstva. Razen tega bodo ustanovljeni občin-ž . , 4425.-4485,— Ženeva 100 frankov a a a > , 1028.64—1038.64 Ljnbljana — svobodno tržišče: London t funt 216.86— 220.06 New York 100 dol. , , i a , t 5480.-5520,— Ženeva 100 frankov , a . , . 1271.10—1281.10 Ljnbljana — zasebni kliring: Berlin 1 marka • ■ ■ > a . > 17.72— 17.92 Belgrad — zasebni kliring: Solun 100 drahem .•>.»• 41.65-— 42.35 Curih. Belgrad 10.—, Pariz 9.55, London 17.12, New York 431, Milan 21.775, Madrid 40.—, Berlin 172.50 (reg. marke 50.75, trg. marke 32.50), Stock-holm 102.80, Buenos-Aires 101.50. Vrednostni papirji Vofna škoda: v Ljubljani 442—445 v Zagrebu 445.50 denar v Belgradu 444.50—445 Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98—100, agrarji 55—58, vojna škoda promptna 442—445, begluške obveznice 77—78, dam. agrarji 69.50—71, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 95—95 50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. posojilo 95—98. — Delnice: Narodna banka 6500 blago, Trboveljska 345—355, Kranjska industrijska družba 136 denar. Zagreb. Državni papirji: 7% invest, posojilo 98 denar, agrarji 55 denar, vojna škoda promptna 445.50 denar, begluške obveznice 78.50 blago, dalm. agrarji 71.50 blago, 6% šumske obveznice 71 blago, 4% severni agrarji 52 50 denar, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 95—% (95.50), 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 95 denar. — Delni-c e : Narodna banka 6450 blago, Priv. agrarna banka 192 denar, Trboveljska 350 denar. Sladk. tov. Bečkerek 675 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% Investicijsko posojilo 99.50—100, agrarji 58 blago, vojna škoda promptna 444.50—445 (446, 444.50), begluške obveznice 76.75 denar, dalm. agrarji, 69.50—69.75 (69.50), 6% šumske obveznice 69.50 denar, 4% severni agrarji 52—52.50, 8% Blerovo posojilo 101 denar, 7% Blerovo posojilo 94.75 denar (94.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 100.75 denar. — Delnice: Narodna banka 6.600 denar, Priv. agrarna banka 195 denar (195), Žitni trs Novi Sad. Oves, — bač. srem. 320—322.50, Rž, — bač. 335—337.50 ban. 332.50—335. — Ječmen,— bač. srem. 340—342.50. — Koruza, — bač. nova sušena pariteta Indjija 267—69, bač. nova sušena pariteta Vršac 266—68. Tendenca neiz-premenjena. Promet srednji. Živinski sejmi Metlika, dne 12. novembra. Dogon: 530 volov, 259 juncev, 237 krav, 312 prašičev, 34 glav jalove goveje živine in 2 teleti. Prodanih je bilo domačim kupcem: 137 volov, 52 krav, 131 prašičev, 43 juncev in 19 glav jalove goveje živine. V inozemstvo je bilo prodanih 42 glav goveje živine. Cene naslednje: voli I. vrste 8.50 din, II. vrste 6.50—7.50, teleta 9—10, junci I. vrste 7.25, II. vrste 6.50—6.75, krave I. vrste 7.50, II. vrste 5.75—6.50 in jalova goveja živina 7.50—8 din za kg žive teže. Mladi prašički za rejo od 190—350 din za g'a 'o. Pllij, 13. novembra. Dogon: 130 prašičev in 159 svinj. Prodanih je bilo 120 g'av. Cene: pršutarji 11.25—11.75 din, debele svinje 12—13 din in svinje za pleme 10—11 din za kg žive teže. Mladi prasci za rejo 90—190 din za glavo. Cene živini in kmetijskim pridelkom Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Brežice dne 10. novembra t. 1.: voli I. vrste 9 din, II. vrste 8.50, III. vrste 7.50; telice I. vrste 8 din, II. vrste 7, III. vrste 6.50; krave I. vrste 7 din, II. vrste 6, III. vrste 4-5; teleta I. vrste 10 do 11 din, II. vrste 9.50—10; prašiči špeharji 16—18 din, pršutarji 13—14 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 16—18, II. vrste 14—15 din, svinjina 22 din, slanina 25 din, svinjska mast 28 din, čisti med 24 din, goveje surove kože 14—16 din, telečje surove kože 12 din, svinjske surove kože 10 din za 1 kg. — Pšenica 350, ječmen 325, rž 300, oves 350, koruza 300, fižol 500-600, krompir 175, lucerna 120. seno 100, slama 75, jabolka I. vrste 1000 do 1200, II. vrste 600-800, III. vrste 500-600, hruške I. vrste 1200. II. vrste 1000, pšenična moka 500 do 850, koruzna moka 400, ajdova moka G00 din za 100 kg. — Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne 14 novembra i. 1. Bela pšenična moka 9 din, krušna moka 5 din, govedina 16 din, telelina 18-24 din, svinjina 16 do 20 din. ovčje meso 14 din. svinjska mast 28 din. sveža slanina 24 do 25 din, prekajena slanina 40 do 34 din. krompir 1.75 din za 1 kg. Sladko mleko 3 din za liter in iajca 10 komadov 20 din. Za zdravje našega rodu Ljubljana, v novembru 1940. Danes se v vseh državah posveča največja skrb temu, da se narodu vsako leto rodi čim več otrok, liazne države so že uvedle celo vrsto zakonskih predpisov o tem, kako zaščititi rod pred vsemi hudimi posledicami tistih pojavov, ki j»ri posameznih narodnih plasteh skušajo ovirali rodnost ter posegajo bodisi v zdravje matere ali pa še nerojenih otrok. Francoski državni poglavar maršal Petain je med vzroki, zakaj je Francija izgubila vojno, navedel tudi tega, da je Francija v zadnjih desetletjih imela premalo otrok. V Italiji dobe novoporočenci razna brezobrestna posojila, da si lažje zgrade svoj dom in vpostavijo pravilno družinsko življenje. Številne socialne odredbe ščitijo mladoporočence in številno družine v Nemčiji — in celo v Sovjetiji, kjer so nekaj let z anarhijo na tem polju skušali najbolj plodno razdirati osnove zdravega in poštenega življenja med ljudstvom, so v zadnjih letih morali izdati strožje odredbe proti razporokam in ločitvam, prav tako pa se začenja širiti tudi skrb za pravilno vzgojo otrok. Materam podporo — zaščito otrokom Vsak narod ima svoje napake in tudi svoje vrline in prednosti. Zato se mora vsak narod na svoj način pobrigati za zdravje svojega rodu in za lepšo bodočnost. Pogoj srečnega in zdravega obstanka pa so zdravi otroci in pa zdrav mladi rod, ki no dorašča v prevelikem pomanjkanju ter se tako že v mladosti izogne tistim klicam, ki najbolj globoko zarede sovraštvo v otroka in ga zagrene za vse življenje. Največja naša krivda je še zmerom ta, da se zlasti po vinorodnih krajih toliko otrok spočne v pijanosti. Naša velika nesreča je, da naše vinarske proizvodnje nismo znali tako organizirati, da bi našega vina ne ostajalo toliko doma in da bi se vsaj močnejše vrste vina lahko izvažala na primerne trge. Tako pa se je v zadnjih dveh desetletjih nad nas raztegnila še nesreča vsaj dveh velikih gospodarskih kriz — trgovina z vinom je stala ali pa se je razvijala pod tako slabimi pogoji, da se vina skoraj da ni splačalo prodajati. Ponekod virio sploh ni našlo kupca. Tako so tudi po večjih kmetijah in posestvih često popili več vina, kakor pa bi ga sicer, če bi bile razmere na trgu urejene. Socialna beda se med revnejšimi sloji najlažje prenese in pozabi tedaj, če se hipci sreče kupujejo ali pa potapljajo v kozarcu cenenega vina. Ceneno vino ali pa alkohol pa se je ta leta prepogosto prodajalo po raznih vinotočih, ki jih po našem podeželju nikdar ni bilo toliko, kakor v zadnjih dveh desetletjih. Naš mladi rod, ki sedaj dorašča, bo še dolgo nosil znake teh neurejenih razmer na sebi. Telesna odpornost proti našemu dednemu sovražniku — alkoholu bo šiuka, moralna zavest pa bo majava in trepetlikava bolj ko pa vrba v vetru. Kdo bo sedaj v teh najtežjih letih in časih, ki se nam obetajo, mogel z vso vero graditi na ta rod. Po mestih in v delavskih okrajih je za noseče žene in matere še nekoliko poskrbljeno. Določbe socialnih uredb nekoliko ščitijo mlade matere — razne socialne ustanove skrbe za uradniške in delavske matere. Toda skoraj ničesar še ni storjenega za kmečke matere. Na kmetih, še ni nikjerinobonih ustanov, ki bi nadzirale ali pa pomagale mladini nosečim ženam in materam. Na kmetih gredo žene k zdravniku le v skrajni potrebi, tedaj pa je često že prepozno. Nekatere bolniške blagajne in zdravstvene ustanove po mestih in delavskih središčih imajo materinske posvetovalnice; tega še ni nikjer na deželi. Takih posvetovalnic, ki bi naj pomagale materam čim bolj. bi moralo biti med nami čim več. Sedaj v zimi se skuša skrbeti za to, da bi vsaka šola imela svojo šolsko kuhinjo; pri šolah bi naj Slomškovi družbi v pozdrav! V dneh 24. in 25. t. m. bodo prihiteli v Ljubljano slovenski učitelji in učiteljice, ki so organizirani v Slomškovi družbi. Prihiteli bodo zato, da dostojno proslave 40 letnico svoje kulturne organizacije, pa tudi zato, da bodo hkrati proslavili 140 letnico rojstva vzornika jim — A. M. Slomška. Je to dogodek, da ne moremo molče mimo njega. Štirideset let že zbira Slomškova zveza (družba) okoli sebe somišljenike in soniišljenice, raztresene po širni slovenski domovini, in to z namenom, da bi v slovenskem narodu ohranili krščansko in slovensko zavest, da bi zavladal po slovenskih šolah Slomškov duh, skratka, da bi bila šola religiozna. Ljubiti Boga, bližnjega, domovino ni doslej še nihče lepše učil, kot je to delal nepozabni nam Slomšek. Doslej še ni rodila slovenska mati sina, ki bi bil večji pedagog, kot je bil A. M. Slomšek, ki je posvečal vse delo, ves trud, vse veselje in trpljenje, vse svoje žitje in bitje — slovenski mladini in slovenski domovini. Dolgo let ga je priznavalo vse slovensko učiteljstvo za svojega vodnika, dokler ni proti koncu devetnajstega stoletja preko naših šolskih poljan zavel klic iz tujine: Živela svobodna šola, to je šola brez Boga, brez križa! Tedaj pa je vstala Slomškova zveza, vstali so učitelji in učiteljice krščanskega duha, dvignili so zastavo s križem, četudi je križ znak trpljenja — pa je tudi znak vstajenja! Štirideset let tedaj se že borijo za krščansko šolo, prenašajoči večkrat trpljenje, zaničevanje, zasmehovanje. Priznanje pa jim gre, ker doslej še niso položili zastave. Še drže na načelih, ki so jih pred 40 leti izpovedali: Bogu srce, mladini ljubezen, domovini zvestobo! Hočejo narodno in krščansko šolo in tudi tako učiteljstvo! Krščansko ne samo po imenu, temveč tudi po duhu in srcu. O tem priča njih glasilo, ki že 41 let piše in širi med učiteljstvom krščansko pedagogiko. Veri, vzgoji, pouku — jim je ideja vodnica vso 40 letno dobo in jim ostane tudi v bodočnosti. Učiteljski poklic zahteva jasnih pojmov in kdor jih nima, jih tudi drugim dati ne more. Ne pozabimo, da je poklic učitelja vzgoja, ki mora sloneti na načelih. Funda-mentalno načelo katoličanov pa je — verska krščanska vzgoja. Tako vzgojo hočejo slovenski starši, hoče jo pa tudi Cerkev, ki je prejela to pravico naravnost od Kristusa, ko je rekel: Pojdite in učite vse narode... šola je ali verska ali brezverska; srednje poti tu ni! Kdor ni z menoj, je proti meni. Hesnica je samo ena. Učitelji, ki so se oprijeli gornjih načel, bodo tedaj praznovali 40 letnico svoje organizacije in gre jim pozdrav vsega slovenskega naroda. Pa ne samo to, gre jim tudi zahvala za vso 40 letno težko borbo z življenjem, ki so jo morali prestajati v bojih za narodne in krščanske ideale. Dne 24. in 25. t. m. pn pohitimo v njih družbo, da ž njimi proslavimo ■10 letno borbo za krščansko šolo in 140 letnico rojstva očeta te šole, skušali uvesti tudi zdravniške posvetovalnico za matere na kmetih. Take posvetovalnice bi tako zelo podpirale matere, obenem pa bi se dala organizirati tudi pravilna zaščita otrok v okolišu. Število rojstev je v zadnjih dveh desetletjih padlo za tretjino Letno se rodi v Sloveniji približno 21 otrok na 1000 prebivalcev, kar da približno 25.000 rojstev na leto. V zadnjih dveh desetletjih po prvi svetovni vojni je rodnost pri nas padla za eno tretjino, največja pa je bila v letu 1921. Če bi se rodnost ohranila na isti višini kot je bila v letu 1921, bi Slovenci imeli danes 80.000 ljudi več. Med vsemi banovinami v državi je rodnost v Sloveniji najmanjša, v nekaterih banovinah pa je rodnost celo napredovala. Poleg toga, da rodnost pri nas nazaduje, pa je še umrljivost dojenčkov izredno velika. Na sto umrlih pride v naši državi 45 do 4(5 otrok, kar pomeni, da se vsaki drugi grob koplje za otroka. Med otroki pa pade skoraj ena tretjina smrtnih primerov na dojenčke med prvimi štirimi dnevi življenja. Velika umrljivost dojenčkov nas zopet opozarja na našo veliko rano, to je, da so zlasti po kmečkih in delavskih domovih rode otroci v pomanjkljivih okoliščinah in nezadostnih pripravah. Po naših delavskih in kmečkih domovih pa je še zmerom tako, da ni pri rojstvu dovolj zavarovan niti otrok, niti mati. Preveč porodov se še opravi doma. V zadnjih letih se je dvignil jiorast porodov v porodnišnicah za 110 odstotkov. Sedaj je stanje že tako, da se vsaki šesti porod v Sloveniji ojiravi v bolnišnici. To dokazuje, da se mlade matere vsaj za čas poroda rade zateko v bolnišnice, kjer so varne vsaj za čas poroda in otroške postelje. Največji dotok porodnic je iz Ljubljane, kjer se 90 odstotkov porodov opravi v bolnišnicah pod varnim nadzorstvom in oskrbo. Naše kmečke in delavske matere nujno rabijo prav isto pomoč in zaščito. Če bi 90 odstotkov naših delavskih in kmečkih mater iskalo zatočišča v edini ženski bolnišnici v Sloveniji, ki je v Ljubljani, bi to bilo nemogoče. Sicer ima bolnišnica v Mariboru porodniški oddelek, toda drugod po drugih bolnišnicah takih oddelkov še ni. Zdravje našega bodočega rodu zahteva od nas, da posvetimo tem vprašanjem največ pozornosti. Omenili smo samo nekaj problemov in nalog, ki so mogoče najnujnejše. Uadar lutpiie sredstvo proti bolečinam, prehladu ali hripi in zahtevate Aspirin pazite, da je vsak zavitek in vsaka posamezna Aspirin-ta-bleta označena z „Bayer"-]evinn križem. oom r*o MS«. 12» M 33. mtru oplave ni bilo že od 1. 1920. Narasla Savinja je prestopila visoke bregove in na dveh krajih razdrla banovinsko cesto tako, da je neprehodna. Posebno močno je poškodovana cesla pri Bevšeku in pri Igli. Včeraj dopoldne celjski avtobus sploh ni mogel peljali iz Solčave v Mozirje in naprej v Celje. Savinja je odnesla jez pri Rogovilcu, vendar ni napravila posebne škode pri žagah uprave Marijingrada. Prav lako je Savinja poplavila tudi okolico Ljubnega. Do 11 je bila največja, po tem času pa je padla za 60 cm. V Nazarjih je Savinja preplavila vse nižje predele iti vdrla v nekatere svinjake in gospodarska r>oslopja, iz katerih so rešili živino. Ogromne množine vode so so valile po vsej Savinjski dolini in na mnogih krajih poplavile • travnike in njive. Ker Savinja ni mogla sprejemati narasle vode številnih pritokov, so tudi ti poplavili nekatere kraje. V Celju je Savinja dosegla okrog 4 m nad normalo in dosegla že Ma-sarikovo nabrežje in park. Novo naraščanje Save Ljubljana, 18. novembra. O sobotnem katastrofalnem naraščanju Save v gornjem toku je bilo v necieljski številki jiodano izčrpno poročilo. V soboto po-jxildne in včeraj v nedeljo, ko jc vladalo čez dan še nekam brezdeževno in oblačno vreme, je znčela Sava od Jesenic tja do Brežic počasi upadati. Ves čas je včeraj vel topel jugoza-nadnik, ki je v gorah naglo tajni novi sneg. Ponoči so divjali po Gorenjskem hudi nalivi. Posledica je bila, da je Sava začela naglo naraščati. To od Jesenic proti Kranju in Litiji. Najnazorneje nam jx>da prav naravnost katastrofalno naraščanje Save jioročilo vodomer-ske postaje v Kranju. Tam je posta ja v soboto ob 10 dopoldne zaznamovala 140 cm nad normalo. V nedeljo je voda upadal Davi pa se je strašno dvignila. Davi ob 7 je Sava tam dosegla 240 cm nad normalo. Ogromne vode so se valile od Kranja proti Medvodam in nizdol. Tudi v Tacnu je vodomer zaznamoval visoko stanje. Davi od 6 oo 9 je tu Sava dosegla najvišje stanje, namreč 3.70 m nad normalo. Popoldne je pa Sava. ker je nastopilo srednje lepo vreme brez dežja, upadla za 45 cm. Od črnitč naprej proti Tomačevemu, Sv. Jakobu in dalje proti Zalogu se je Sava dopoldne razlila po poljih daleč naokrog, Je pra- vo jezero in električni daljnovodi stoje do 2 m globoko v vodi. Sava se je na levem bregu pri Ježici in čmučah močno razlila po ravnini. Vdrla je tudi v kleti rnznih stanovanjskih hiš in vil. ki so zazidane od transformatorske j>o-staje diilje. Med Stožicami in Tomačeviin ima posestnik Privšek veliko kurjo farmo. Ta je popolnoma znlita in stoji voda do 1 meter visoko. Voda izpodjeda razne drogove daljnovodov in jc nevarnost, da se podrejo. Zanimiva so poročila, ki so prispela iz raznih krajev ob Savi. Točno javljajo, kako je Sava od sobote naraščala in nato upadala in kako naglo se je ovigala danes dojioldiie. Tako javljajo vodomerske postaje: Litija: Vodno stanje Save davi ob 7 320 cm nad normalo. Zaradi hudega nočnega deževja Sava močno narašča. Danes ob 10.30 stanje /e 360 cm nad normalo. V soboto je Sava med 17 in 20 dosegla najvišje stanje 505 cm navl nor-niiilo, v nedeljo ob 9 je upadla na 285. Čez noč na zjutraj je narasla za 75 cm. Radeče. Danes ob 8 je Sava dosegla 3S0 centimetrov nad normalo. še vedno narašča. Ob lt je bilo že 450 cm n;to normalo, toliko, kakor v soboto dopoldne. Pri Krškem je Sava od snoči do davi narasla za 55 cm. Kritičen je položaj okoli Brežic in Čateža. Tam so vode ■čez noč narasle za 1.25 cm in še več. Laško. Savinja dnanes ob 8 že 220 rm nad •normalo. ob 10 256 cm. še vedno narašča. Dreta pri Rečici je narasla ia 00 cm v 12 urah. Ljubljanica je davi narasla pri Fužinah za 55 cm Popoldne je upadla. Ljubljanica počasneje narašča, kakor ^ava pri Zalogu. Bano-vinska cesta od Zaloga proti Lazaru je na več krajih jx>d vodo. Nekateri kmetje, ki imajo svoje hiše ob omenjeni cesti, so se morali seliti. Nasproti izlivu Ljubljanice v Savo se nahajajoči 5 mlini: Perlesov, Storlctov in Plcv-nikov so zaliti. V mlinih stoji voda do 1 meter visoko. Tuoi v hlevih je voda visoko in so morali živino odgnati na varno. Velika škoda v gorenjskem kotu Jesenice, 18. novembra. Od silnega deževja narasla Sava je povzročila veliko škode v gorenjskem kotu. Občinska ccsta z Jescnic proti Blejski Dobravi v Podmožaklji je za vozili promet začasno nesposobna. Ze nekaj dni na Gorenjskem neprestano dežuje. Od sobote ponoči, v nedeljo in ponedeljek je padla silna množina vode, tako da je gornji tok Save nenavadno narasel in postal deroč hudournik, ki je povzročil nenavadno veliko škode. Sava jc izpodjedla občinsko cesto v Podmožaklji, ki je edina prometna zveza od Dobrave, Vintgar—Bled in Gorij proti Jesenicam in je za promet nesposobna. Tako je tud« odnesla del lesenega mostu na Plavžu od mestne klavnice proti Kurji vasi. Podrla ie leseno brv čez savsko strugo, ki je bila edini prehod med Slovenskim Javornikom in blejsko in gorjansko okolico. Voda je podrla tudi nasip pri tovarni KID in zrušila večjo množino v kolobarje zvite železne pločevine, ki je bila v skladovnici naložena na nasipu in zdaj leži raztresena po savski strugi. Delavstvo je že na mestu pri občinski cest«, da bi zavarovalo nadaljne rušenje, ki bi lahko postalo usodno ea tamkajšnja poslopja, ki so povečini last delavcev. Danes še vedno dežuje. Splavarska nesreča v Radečah pri Zidanem mostu Narasla Sava, ki je zaradi neprestanega deževja prestopila svoje bregove, bi spet kmalu zahtevala svoj krvni davek od splavarjev, ki si z napornim in nevarnim delom služijo vsakdanji kruh. V sobolo, 1(5. t. m., zvečer sta po narasli Savi pripeljala iz Litije 28 letni Sotlar Henrik in 35 letni Knavs Karel splav, zbit iz samih hlodov, last lesnega trgovca g. Goricelna. Četudi sta že blizu Trbovelj nalomila eno veslo, sta se vendar še srečno izogibala nevarnih čeri in brzic v zasavski soteski. ,Toda pri Radečah — tik nad železnim savskim mostom — ju je v trenutku, ko sta hotela splav za-.ustaviti ali »prijematic, kot se temu pravi v spla-varskem slovarju — doletela velika nesreča, ki bi kmalu zahtevala dve smrtni žrtvi. Ko sta se namreč približevala bregu, nista mogla splavarja, ki sta oba doma iz Kadeč, upravljati splava zaradi teme, nalomljenega vesla in divje brzine narasle vode, dovolj oprezno in tako se je zgodilo, da se je pri »prijemanju« zlomilo splavarju Sotlarju še drugo veslo, nakar je močan val sunil prednji del splava v obrežne skale tako krepko, da se je splav razbil. Dočim je Sotlar Henrik zaradi ostrega sunka omahnil v deročo Savo. je ostal Knavs na razbitem delu splava, katerega je potegnil savski tok s seboj. K sreči je Sotlar dober plavač, zato se je mogel kljub opasnim vrtincem obdržati na vodi in s pomočjo nekega drugega splavarja izplavati iz mrzlih V angleški tovarni za tanke savskih valov. Toda dasi sam potreben okrepčila, je takoj zasedel kolo, da obvesti vaščane iz Šmarčne pri Kadečah — tam namreč se približa glavni lok čisto k bregu — in da z njihovo pomočjo rešijo ubogega Knavsa, ki se je zaman trudil, da bi se s preostalim delom splava rešil neprostovoljne vožnje. Smarčani se niso zbali nočne ure, ne hrumečih valov in so s čolnom pričakali pobegli splav, da rešijo z njega prestrašenega splavarja po deset-kilometrskcni nevarnem vodnem potovanju. Na vso načine so si prizadevali, da bi privlekli splav k bregu, a zaman. Končno so morali opustiti to drzno misel in se nekaj kilometrov nižje — pred drugim sevniškim mostom — zadovoljiti le s pogumno rešitvijo vsega premraženega in premočenega splavarja Knavsa; oslali del splava, ki se je še popolnoma razbil takoj za tem ob nosilnih stebrih drugega sevniškega mostu, pa so prepustili svoji usodi v gluhi noči. Hrabri Šmarčani in v nesreči udeleženi splavar Sotlar, ki je pokazal plemenito tova-riško dejanje, pa zaslužijo vsekakor toplo priznanje. Sreči in neustrašenosti naših splavarjev so moramo zahvaliti, da ni bilo smrtnih žrtev, zato pa naj bo la dogodek v živ spomin, da narasle vode pač niso primerne za splavljanje. KINO MATICA, tel. 22-41 Alarm na Sredozem. morju Mornarji treh narodnosti družno v tekmi, kdo bo bolje opravil plemenito delo . . ] Mojstrska režiia V gl. vlogi Pierre Fresnav' ljubljanski trgovci za zimsko pomoč Kakor so lansko leto ljubljanski trgovci z veliko vnemo in izredno požrtvovalnostjo sodelovali pri akciji za zimsko pomoč ljubljanskim mestnim revežem, tako so zastopniki ljubljanskega trgovstva tudi letos pričeli takoj sodelovati pri vseh pripravah za zimsko pomoč ter spet pokazali vso iskrenost svojega globokega socialnega čuta. V pripravljalni seji odbora za zimsko pomoč je zastopnik Združenja trgovcev v Ljubljani izjavil, da bo Združenje trgovcev z vsemi razpoložljivimi sredstvi drage volje sodelovalo pri akciji za zimsko pomoč ter pozvalo ljubljansko trgovstvo, naj daruje bodisi v denarju ali blagu edino mestni občini. Po tem hvnle vrednem sklepu ??VL.0.a "'kakor ni mogoče pričakovati, da bi ljubljansko trgovstvo jtfileg akcije za zimsko pomoč moglo podpirati tudi šc nabiralne akcije raznih drugih organizacij, društev, šol ter sploh kukršnih koli drugih prosilcev. Omeniti moramo tudi. da so tudi višji oblasti vse druge nabiralne akcije neza/eljcnc. Zato ponavljamo, da so prošnje kakršnih koli prosilrev pri ljubljanskih trgovcih zaradi tega velikodušnega sklepa Združenja frgovrev popolnoma neumestne, ker so vsi trgovci prisiljeni, da se ravnajo po frm sklepu svojega predstavništva ter odklanjajo vse druge prošnje. novice Koledar Torek, 19. novembra: Elizabeta, kraljica; Poncijan, papež. Sreda, 20. novembra: Feliks Valoašk.i spo. znavalec; Edmund. Novi grobovi t V Celju je v visoki starosti 84 let mirno v Gospodu zaspal gospod Jakob Inkret, bivši ključavničarski mojster in posestnik. Pokopali ga borlo v sredo ob 4 popoldne. t V Slovenskih Konjicah je umrl gospod Ignac Penič, posestnik, gostilničar iu mesar. Pokopali so ga včeraj poooltlne. t V Črnomlju je včeraj umrl gospod Josip Skubic, gostilničar in mesar Pogreli bo v sredo ob 2 popoldne na pokopališče v Vojni vasi t Na Ivančni gorici je umrl gospod Josip Zaje, posestnik, mesar in lesni trgovec. Pokopali ga IhhIo v sredo na /upneiu pokopališču na Krki. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice = Promocija. Na belgrajski medicinski fakulteti je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Rado Poljanšck, sin avto podjetnika iz 2 i r o v. Časti tamo. FRAMEF GRENCICA •f MS,,Š.; Bfi: 2M6S. od IB-.I« istOjt — Spremembe v potniškem prometu. Pričenši od torka, 19. novembra 1940 se stavita na progi Murska Sobota—Ljutomer zopet v promet potniška vlaka št. 8729 in 8720. Vlak št. 8729 odhaja iz Murske Sobote ob 10.22 in prihaja v Ljutomer ob 11. Vlak št. 8720 pa odhaja iz Ljutomera ob 11.02 in prihaa v Mursko Soboto ob 11.39. — Avtoprometna družba z o. z. v Ljubljani vljudno obvešča cenj. občinstvo, da z današnjim dnem začasno ukine vožnje na progi Ljubljana— Lukovica in obratno in sicer vožnje z odhodom iz Ljubljane ob 12.5 in z odhodom iz Lukovice ob 13.10. Ponovile redne vožnje bomo objavili zopet v časopisih. — ObCnl zbor društva organistov za ljubljansko škofijo v Ljubljani bo v sredo, dne 20. novembra. Kakor običajno bo ob 10 v stolnici sv. maša, nato zborovanie v Rokodcbkem domu, Komenske-ga ulica 12. Vsi društveni člani in prijatelji vljudno vabljeni. — Blagoslovitev križn ponesrečenemu loven. Z Blok nam pišejo: Že pred dvema mese-ccnia o zdravniku znružene zdravstvene občine Novo mesto s sedežem v Novem mestu z občinama Novo meslo in šmi-liel—Stopite. Prosilci morajo imeti pogoje zu sprejem v banovmsko sIii/Ik) v smislu S 3 zu-konu o uradnikili v zvezi s čl. I. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo — iu vsaj šest mesecev bolnične prakse iz porodništva in ginekologije. Prošnje naj se vfože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 25. novembru 1940 — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srra, proti kamnom sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostni, svežost. — Z.vadi priprav za ženilnino je nastal požar. Iz Trbovelj poročajo: Pri Zuperlovih pod Sv. Planino — poleg kmeta Jurharja — so v petek in soboto v peči veliko kurili, ker so se pripravljali za poroko najstarejšega sina. Hiša je bila še po starem preprosto zidana in imela čez podstrešje menda še lesen dimnik. Zato se je ob tej priliki vse vnelo in v soboto opoldne je izbuhnil požar. Ker je bila na podstrešju eolo krma, jo ogenj kmalu vse zajel Kar je bilo spodaj v hiši, so rešil i. Pod streho pa jo bila tudi ženska obleka in denar, kar je vse zgorelo Trboveljski gasilci so bili v najkrajšem času na mestu in so požar zadušili, a na hiši ni bilo kaj več rešiti. Par metrov proč pa jo stal Jurharjev, s slamo krit kozolec, in v«a sreča jo, da je ves čas veter vlekel v nasprotno smer, drugače bi tudi vse Jur-harjevo posetvo pogorelo. Zuperlova jo bila zavarovana za 15.000 din, škoda pa jo »eveda dosti večja. — Lahkomiselna mladina. V soboto popoldne se je pripeljala v Trbovlje neka Košnik pt> ebv&avi * Tovarna Tivar odpušča delavce. Zaradi pomanjkanja surovin bo tovarna Tivar v Varaždinu te dni odpustila okrog 600 delavcev in več uradnikov. V prvi vrsti bodo odpustili take, ki odpusta ne bodo prehudo utrpeli. Pazili bodo na to, tla bo otl vsake družine ostal v tovarni vsaj en član. Reorganizirali so tudi vodstvo tovarne. Za člana ravnateljstva sta imenovana Ervin Smutka, dosedanji tehnični višji uradnik, in pa dr. Vojko Durbešič, odvetnik iz Zagreba. * Jablane cveto. Iz Novega Sada poročajo, da so se pri sedanjem toplem vremenu razve-tele številne jablane. Na vrtu vrtnarja Karla l.oca se je jablana popolnoma razcvetela kakor spomladi. * Skrajšana pot Sarajevo—Split, Te dni je bila končana in izročena prometu cesta od Mokronoga čez Prozor in Ramo, ki veže Split s Sarajevom Ta ccsta je znatno skrajšala pot od Splita do Sarajeva, ker je za 45 kilometrov krajša od cc6te, ki pelje čez Livno, Bugojno in Travnik. * Po nedolžnem osumljenega kmeta pustili čez noč pretepenega in zvezanega na pokopališču. Že pred desetimi leti so izginili komati za konje kmetu Marku Perekoviču v Viduševcu pri Glini. Pe-rekovič ie osumil svojega soseda Adama Gajdeka, pa mu ni mogel dekazati tatvine. Poklical je orožnike in preiskal vso Gajdekovo hišo, pa ni ničesar našel. Leta so pretekla, Perekovič pa je vedno iskal prilike, da bi prisilil Gajdeka k priznanju, pa ni bilo nikoli ugodnega trenotka. Končno je Perekovič dobil pet kmetov, s katerimi se je dogovoril, da bodo ponoči vdrli v Gajdekovo hišo, ga zvezali in prisilili k priznanju. Res so vdrli v Gajdekovo hišo, pa ga niso dobili doma. Zvedeli so, da je v hiši nekega drugega kmeta. Perekovič in njegovi peteri tovariši so nato šli do hiše do-tičnega kmeta, se povspeli v prvo nadstropje, kjer Slavka, zaposlonn v tovarni »Metka* v Celju. Baje ima tu neko sorodnike. Videli so jo v družbi nekega fanta hoditi po cesti. V nedeljo opoldne pa je na cesti v bližini fotografa \Veisa vzela iz torbice stekleničko in Izpila strup in Sla naprej po cesti, a se ni vrnila prej kakor čez kako uro iin omahnila na eesli; prepeljali so jo v bolnišnico, a ni bilo zanjo nobene pomoči več. Kmulu jo v bolečinah izdihnila in so jo prepeljali v mrtvašnico. Govorili so. da ima neko neozdravljivo bolezen in da je prihajala iz bolnišnice, drugi so vedeli, tla je bila razočarana zaradi nekoga fanta. Stara je bila okoli 18 let. — Trije bratje ubijalci. Iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju: Žalosten primer se je dogodil v haloško-dravinjski župniji Majšperg pod Ptujsko goro. V noči na današnjo nedeljo sta zopet pela svojo krvavo pesem nož in kol ter izkopala grob 26 letnemu fantu. Delavstvo tekstilne tovarne »Vu-natcx« je imelo v soboto večer družabno večerjo v gostiln« Gajšek, vas Stogovci. Radi godbe so prišli tudi fantje od drugod. Ko se je ob predpisani uri gostilna zaprla, so šli udeleženci v noč. In okrog dveh zjutraj se je 200 m od Gajškove hiše, v smeri proti Staniči« vasi, zgodil pretresljiv zločin. Ubit je bil 26 letni domačin Franc Purg, po poklicu čevljar. Na štirih mestih jc bil zaboden (v prsa, hrbet in stegno), povsod smrtnenosno. Grozno dejanje so izvršili trije bratje, sinovi velikega kmeta v Stofmen, obči/m Makole. To so: Korošec Janez, Ludvik in Frirc (ki se mudi na vojaškem dopustu), Udeležen je bi! tudi Kovačič Janez iz iste vasi. Po uboju so ebežali domov. Pretresljivo je bilo, ko so že v zgodnjih urah prišli penje ptujjkogorffci orožniki, narednika Trifunac in Obrnd ter kaplar Bjelič. Domači so bili vsi v cerkvi, ko so jim odgnali nesrečne sinove. je sedel Gajdek z drugimi kmeti in večerjal. Ko so Perekovič m njegovi tovariši stopili v sobo, so takoj navalili na Gajdeka, ga izvlekli iz sobe in enostavno vrgli po stopnicah v pritličje. Pred hišo so ga začeli pretepavati in ga slekli do golega. Mož se je ves tresel od strahu in mraza, po njem pa 60 padali udarci, nihče si mu pa ni upal pomagali, ker so bili napadalci oboroženi. Nagega so nato odvedli Gajdeka na pokopališče in ga tam privezali k drevesu. Začeli so ga ponovno mučiti in iraraševati, komu je prodal komate. Nesrečni Gajdek je neprestano zatrjeval da nima niti pojma o tatvini, in je prosil, naj ga puste v miru. Kljub temu so ga mučili celih pet ur. Gajdek je postal ves plav od udarcev in mraza, iz ran pa mu je tekla kri. Večkrat se je onesvestil, pa so ga udarci spet spravili k zavesti. Ker od njega niso mogli izsiliti priznanja, so mučilci po kraiikem posvetovanju sklenili, da prenehajo z mučenjem, vendar pa naj Gajdek ostane do jutra zvezan na pokopališču. Nesrečni mož jc ostal sam in verjetno bi v mrzli noči raarznil, če ga ne bi po odhodu mučiteljev drugi kmetje odvezali in spravili domov Orožniki so napadalce aretirali in izročili sodišču v Petrinji. * Truplo lastne hčerke ukradel. Pred tlnevi je pripeljal 36 letni čevljar Mile Ivšič iz Slunja svojo hčerko Marico v Karlovec v bolnišnico. Deklica, ki jc obiskovala četrti razred ljudske šole, je zbolela za tetanusom in zdravniška pomoč je žal prišla prepozno. Ko so očetu sporočili, tla je hčerka umrla, je bil neutolažljiv in je zahteval, da mu izroče truplo hčerke, dn jo bo pokopal na domačem pokopališču. Ker je Marica umrla za nalezljivo boleznijo, njegovi želji niso mogli ustreči. V svoji globoki žalosti je oče prišel nn misel, tla bi ukradel truplo hčerko. Ponoči jo vdrl v mrtvašnico, vzel iz krste golo truplo hčerke in si jo naložil nn ramena. Z vrečo je pokril hčerko in je skušal priti iz mesta. Srečal ga je pa neki nanec, ki priti iz mesta. Srečal gu jc pa neki znanec, ki je še vreča zdrknila nn tla, se je znanec kar zdrznil ob pogledu, ki se mu je nudil. Obvestil je takoj policijo. Le s težkim trudom se je posrečilo obupanemu očetu iztrgati truplo. Ivšič je dobil hud živčni napad in neprestano joka. Ljubljana, 19. novembra Gledališče Drama: Torek, 19. novembra: »Tekma«. Red Torek. Debnt Josipa Borku — Sreoa. 20 novembru: »Lepa Vidu«. Rerl A. — Četrtek, 21. novembra: »Romeo in Julija«. Rod Četrtek. — Petek, 22. novembra ob 15: »Mali lord«. Mladinska predstava. Premiera, Izven. — Sobota, 23 novembra: »l epa Vida«. Izven. Opera: Torek, 19. novembra: »Fignrova svatba«. Rerl B. — Sreda, 20. novembra: »Car-mcn«. Red Sreda. Radio Ljubljana Torek, 19. novembrai 7 Jutranji pozdrav — 7 05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 lz čeških oper (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi —13.02 Opoldanski koncert Rad ork. — 14 Poročila — 14 15 Šolska ura: Zapojmo nekaj narodnih pesmi (II dekliška mešč. šola v Lj., vodi gdč. Marija Laharnar) do 15 — 18 Beethoven: Škotske pesmi za glas, klavir, violino in čelo. Izvajajo: gdč. Vida Rudolf, g prof. M Lipovšek gdč. Fr. Orni-kova, g prof Č Seldbaucr — 1840 Svet kovin (g. prof Miroslav Adlešič) — 19 Napovedi, poročila, objave — 19 25 Nac. ura — 19 50 Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar) 20 B, Smetana: Wallensteinov tabor (plošče) — 20.20 Scniller: Vi-flem Teli (člani Radijske igrabke družine — 22 Napovedi, poročila — 22 15 Večerni. koncert Radij orkestra. — Konec ob 23, Prireditve in zabave Basist Schiffrer bo pel samospeve Krekovo, Premrla. Adamiča, Balakireva, Rahmaninovn, Grečaninova, Rimski Korsakova, dalje arijo Wagnerja, Verdija in Bizetu. Spremlja ga pianist tir. Švara. Koncert bo 22. 1. m. v veliki Kilhnrmonični dvorani. Predprodoja: Knjigama Glasbene Matice. Izseljensko akademija bo dne 15. decembra 1940 ol) pol II dopoldne v Unionski »Korani. Akademija bo pod pokroviteljstvom g. bana tir. Marko Natlačena Slavnostni govor bo imel predsednik ljubljanske občine g. Juro Adlešič. Sooelujejo pevski zbori ljubljanskih srednjih šol. Ker je ravno v sedanjem času nujno potrebna skrb za naše rojake v tujini, upamo na vsestranski odziv, Frnnčišknnksa prosveta ponovi v soboto 23. novembra ob 8 zvečer v frančiškanski dvo-rnni Goldonijevo »Gostilničarko«, ki je žela ob prvi uprizoritvi velik uspeh in se je tudi kritika o njej pohvalno izrazila. Preclprodaja vstopnic otl četrtka nalje v trgovini Sfiligoj in v solioto otl 6 dalje pri dnevni blagajni. Cene običajne. Sestanki Naraščnjniki F. O. Ljnbljnna-mcsto, danes ob 18 sestanek na porti Frančiškanskega samostana. Starše prosim, da poskrbe. tla so naraščajniki, za ta sestanek določeni, sigurno udeleže! Ljubljana — Sv. Peter. Otl danes vsak torek otl pol 7 rlo pol S retlna telovadba na Poljanah. — Vodja naraščaja! Predavanja Ljudska univerza in Prirodoslovno društvo v Ljubljani. V naši predavalnici (mala dvorana Filharmonije, Kongresni trg) bo predaval v sredo dne 20. t, m. g. lektor tir. Nikolnj Pre-obraženski: Ob tridesetletnici Tolstojeve smrti. Predavanje v društvu Pravnik. V sredo, dne 20. t. m. ob 18 predava v dvorani št. 79 pravosodne palače g. univ. docent, dr. Stojan Bajič o temi: Mednarodni urad dela. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: tir. Piccoli, Dunajska 6; mr. Hočevar. Celovška ccsta 62 in mr. Gortus, Moste, Zaloška cesta. Poizvedovanja Našla se jo manjša vsota denarja v trg. Žibet, Prešernova ulica 38. Dobi se istotam. Moška zapestna ura se je izgubila otl Splošne bolnišnice do umobolnice, Poljanski nasip. Pošten najditelj se naproša, naj jo oil-tla proti nagradi v upravi »Slovenca« V ponedeljek dopoldne js bila najdena prod frančiškansko cerkvijo denarnica z manjšo vsoio denarja. Dobi se v upravi »Slovenca«. Jutru" in .Jutrovcem"! VII. Šele, ko sta bila zadnja dva moja članka spisana, mi je prišlo pred oči, kaj mi odgovarjata liberalna dnevnika. Odgovorili bi radi, a odgovoriti pametnega in stvarnega — nične morejo. Samo mojo osebo objedajo kakor ose hruško. Da bi se me »Jutro< otreslo, me hoče proglasiti za — norra, kateremu 111 vredno odgovarjati. Da naj se izkazom s spričevalom, da sem pri zdravi pameti, potem da mi bodo odgovarjali. Na to — tako mi povedo somišljeniki — jih lahko tožim in bodo obsojeni. Toda na sodniji no bom iskal svoje časti in no pameti. Ko bi bil »neprištevit«, kakor me hoče »Julro« slovenski javnosti predstaviti, bi pa ne bil v ječo obsojen. Ali norce obsojajo kot hudodelce? Odsedel som kot hudodelec pošteno sedem mesecev — ali vam lo ni dosii? Saj se moja pamet ali norost lahko drugače izkaže. Kaj bom jaz iskal spričeval in dokazoval, da sem pri zdravi painoli — vi mi do k a ž t te, dn nisem I Spisal sem nad 90 knjižic in nekaj večjih knjig — enn je prevedena v devet tujih jezikov — bil 22 lot urednik lista, ki jo izhajal v več ko H0.000 izvodih, in urednik štirih drugih listov. Dokažite mi iz vsoh teh spisov, ki so raztreseni po vsej Sloveniji v več ko sto tisoč izvodih, dokažite mi iz njih. da sem nenormalen ali mal-norl Mar knjige norcev, »neprištevitih«, prevajajo v tuje jezike: hrvatskega, poljskega, nemškega, italijanskega, francoskega, angleškega, madžarskega, esperanlo? Zares ni lepo, tla to naštevam; a moram, da pokažem, s kakimi »argumentu operirajo proti meni, ko mi drusega odgovoriti no morejo. Oprostite: v koliko jezikov so pa prevedeno vaše kejige. ki ste lako'bistro glave? Prosim, nn-štejte mi jih! Potoni pa poskusite dokazali moje nelogično skoko. abnormalnosti in blodnje! Ker mojih spisov nimate, ko verskonravnih reči no borolo, vam povom. tla jih lnliko dobite na lieejski knjižnici. Poskusilo! Uženite me! Na ta način pobija »Jutro« mole trditve in dokaze, ki držo kakor pribito Kar šo ni. pa še bo. Samo malo počaka jte i Novega Frlnučkovega Gu-stolna me imenuje, a resnosti moje razpravo o slovenskem liberalizmu s tem ne bo ubil in no oslabil. Sicer pa je to že stara metoda tistih, ki boljšega no znajo: kolikokrat so že za norce imeli može, ki so bili veliko bolj pametni, kakor sein jaz. Eden izmeti njih se je imenoval Kristus... O brošuri »Zločin nad domovino« pravi Jutro, da »je bila taka, da je vsakega pametnega človeka osvobodila odgovora. To je povedal že dr. Žerjav,« Ne boš »Jutro« 1 Žerjav ni rekel, da ni vredna odgovora, marveč je rekel — dobro sem si zapomnil: »Saj nismo neumni, da bi na tako odgovarjali.« Kaj se to pravi? To se pravi po vsej logiki: Odgovor nam bi bil v škodo, ali odgovoriti nič ne moremo, s Čimer bi so oprali. Namreč na očitke, na strašne očitke — zločina nad domovino! Nn mojo ponudbo ali predlog: dajte nam vi mir, pa vam ga bomo dali mi! na ta predlog pa odgovoriti niso hoteli, ker sovraštvo do nas in do cerkve hočejo imeti, ker brez tega ne morejo živeti. Tako »Jutro«. »Narod« pa pravi, da »mlatimo prazno slamo s takimi jadikovanji in modrovanji«. Potem pn mi daje lepe nauke: »Ali bi ne bilo bolj pametno, če bi se odkrito pomenili o podivjanosti, posurovelosti, pijančevanju, pretepih, ubojih in drugih takih žalostnih pojavih med našim ljudstvom, o katerem no tnoromo trditi, da hi ne bilo vzgojeno v verskem duhu. Poskusile poiskati korenine tega zla in pokažite f prstom na tiste, ki nosijo zanjo odgovornost.« — Nato odgovarjam: Ljubi »Narod«, jaz so borim zoper take žalostne pojave med našim ljudstvom, odkar Rom duhovnik, b^izu 50 lot. Koliko si pa ti storil v svojih 72 letih zojier take žalostne pojave?? V teh dolgih letih si nagromadil nezmerno blata in kamenja, s katerim si oinotal svoje poštene rojnke — lo ti boni še dokazal — za resnično izobrazbo naroda, zoper pijančevanje, podivjanost in posurovelost pa nisi storil nič. Koliko papirja ste v toliko letih vendar potratili in Črnila prelili. da ste napadali svoie rojake, ki vam niso nič žaloga storili, ampak branili samo svoie svetinje: vero našogn ljudstva in njegovo poštenje, moralno življenje. Ti pa si jih pri toni dolu samo oviral in jim polena pod nogo in nanjo motal. Kaj pa si delal ali pisni za srčno izohrazbo naroda? Povej, kaj! Kako boš pisal, ko jc sani nisi nič imeli Prav praviš: »Kaj nam pomagajo vse lope fraze, ko se pa pogrezamo v blato podivjanosti in zločinov: trije uboji na en dan!« (Kako trije? Poročate le o dveh. A sta dva dosti!) Zares, neskončno žalostno jo, to. A kaj pomagajo tvoje lepe besede, fraze, ko bi bil lahko slovenskemu narodu, po katerem se imenuješ, v toliko letih storil neizmerno veliko dobrega, pa si samo kuril sovraštvo med njim in smešil in grdil vero naših in svojih očetov, ki ga edina more varovali takih zločinov! To, to je, gospoda Jutrova in Narodova, kar jaz hočem s teini-le članki, h katerim ste me izzvali: da bi se v bodoče več tako neumno ne tratile naše narodne moči, da bi drug drugega pobijali, ampak da bi vsak po svoje, pa vendar vzajemno delali, da narod dvignemo iz t a ga »blata podivjanosti in zločinov« k pravi in resnični kulturi. Ne za mojo osebo mi ere — čeprav me »tnilu-jete« (!) — ampak za nnrod naš, ki se mi smili, ko ga vi razdvajate in kvarite. »Pokažite s prstom na tiste, ki nosijo za to odgovornost« — namreč zn uboje. Tako mi kličete. Češ »saj Je našo ljudstvo vendar versko vzgojeno«. Ne, ljubi moj Narod, naše ljudstvo ni versko vzgojeno. Vsaj ne dosti versko. Zakaj ne? Zato, ker naša šola ni verska. Zato, ker dve uri veronauka nn teden utoneta v vsem drugem pouku, ki ne ve nič o Bogu, nič o grehu in o čednosti. Zato jim po končani šoli verskih naukov skoraj nič v glavi ne ostane. Duhovniki fante vabijo k mesečni spovedi. In tisti, ki hodijo mogočno k spovedi, se ne po-bijajol Ali menite, da so tisti fantalinl, ki so se zad njo nedeljo pobijali in pobili, hodili mesečno k spovedi? Kako bodo hodili, ko se pa vi iz takih svetih reči le norčujete?! In sicer tako glasno, da to vsa Slovenija sliši, tudi mladina, in se po vaših »naukih« ravna. Kdo torej je bolj kriv ubojev: duhovniki, na katero vi saiiii s prstom kažete, nli vi?!... Tu, tu. »Narod« moj, so korenine zla! Ko bi fantje duhovnike poslušali, bi so no pobijali. Pobijajo se tisti, ki pridige ne poslušajo, ki mod mašo zunaj cerkve stoje ali še do nje ne pridejo — knkor ne pridete vi — vaši posnemavei. katerih cerkev je gostilna. »Duhovni zmerom prav liČe: ko bi jih ljudjo ubogali, bi bilo drugače.« Tako som slišal jaz že v domači hiši in to vam potrdijo vsi verni ljudje. — Res pa jc — to povem jnvno — tla so zoper alkoholizem doslej premalo storili. Z eno pridigo ua leto se ta grozna pošast, ki nam fante mori, ne prežene A vam, Narodovci, ki ste tako vneti za treznost, v tolažbo povem, da odslej dalje bo pa drugače, Skoraj eno leto v »Društvu treznosti« že pripravljamo kampanjo zoper lega sovraga. 20 sej smo za to doslej imeli. Duhovščina pa letošnjo jesen po vseh dekanijah pri svojih konferencah zboruje, premišljuje in se posvetuje, kn.j bi mogli storiti za streznjenje našega ljudstva. In jaz — če hočete vedeti — hodim po vseh konferencah in jim kličem: Bratje, čas .je, da iz spanja vstanemo! Prenurno smo doslej gledali razdejanje alkoholizma na našem narodu. Kvišku zdaj dežela vsa! Na boj zoper ljutega sovražnika! Da. la kampanja se bo v teku te zime pričela. Saj se je žol Vodslvo Fantovskih o Isckov je razposlalo vsem odsekom krepak poziv na odpor zoper alkoholizem in Jim za cel mesec predpisalo — abstinenco. To je brez dvoma velik korak nli alarm k tej borbi. Zdaj pričakujemo samo, da bo enak korak storilovodstvoSokola in vsem svojim članom predpisalo abstinenco za — recimo — mesec januar, ki bo za to najprimernejši, rja ne bo treba plesati I Samo da ne boste potem plesali v poslu, knr je še neprimerneje in gršo! Ker so s tem očitno rogate krščanskemu Čustvovanju, ki ima post za čas resnobe in pokore! S|)loh. vam tnornm povedati, ljubi liberalci, ki. kakor kaže, tega ne veste, tla plesati, skakati, vese-tjačiti in zraven seveda popivati v času, ko v vseh deželah okoli no vlnrla lako gor.ie, to je znamenje — srčne neizobraženosti Dokler bo naša gospflda srčno tako surova, tako brezčutna, da se veseli in skRČe. ko milijoni jočijo in jokajo, tako dolgo od preprostih ljudi nikar 110 pričakujte kaj boljšega! Toliko za danes o borbi zoper alkoholizem in surovost — v tolažbo in pomirjenje »Narodu«. Ko bodo končana ta pisma liberalcem, poleni tukaj v »Slovencu« šo kaj več o alkoholizmu. Kajti dva velika notranja sovražnika ima naša Slovenija: liberalizem in alkoholizem. Eden hujši od drugega. Oba nam narod versko-mnralno strašno kvarita. Zato je — pri vsej krščanski ljubezni — treba boja zoper oba Po načelu- zmoto pobija i to. zmotence ljubite! Pozdravljeni. mo|i ljubi liberalci! Se so bomo videli — pri Filipih! Vaš Janez. I 11UBIJ4NA Odlični češki film i®8 sv°)° Zgodbo o neomajni ljubezni in zvestobi težko ^m • H preizkušenega dekleta vzbudil splošno zanimanje občin- stva. Zato ne zamudite priložnosti, da si ga ogledate, |IkI1|3II3 dokler je še nn sporedu. irllllvIlJIlVtl KINO UNION tel. 22-21 Ob ie., io.m 21. uri 1 Samo še danes oh 16. in 10. uri veliki Hans Albcrsov film močne in prepričljive vsebine ter I SSrSSSrrtSi Izvršil sem povelje kr-V«-- | Ob 21. url poslovanje sagrebiklh „QRABANC1JAŠKV" I 1 Časnikarski koncert 1. decembra Kot vsako leto, bo tudi letos slovensko časnikarsko društvo priredilo dan 1. dec. zvečer svoj slavnostni koncert, s katerim bo počastilo narodni praznik zedinjenja. Letos, v tej stiski časa, ne bo prirejalo navadnega koncerta s plesom, temveč bo s pomočjo ljubljanske Filharmonije ter solopevke ge. Golobove priredilo velik simfonični, koncert, na katerem |)o Filharmonija pod vodstvom dirigenta gosp. Šijanca proizvajala velike skludbe Čajkovske-ga s sodelovanjem pianista rektorja Glasbene akademije K. Trosta. Na programu pa bo tudi izvirna simfonična pesnitev Blaža Arniča, »Za-pcljivec«, ki bo ta večer doživela svoj krst. To bo že druga veličastna pesnitev tega domačega glasbenega simfonika, na katerega smo že sedaj lahko ponosni. Med simfoničnimi deli pa j« zapela nekaj slovenskih skladb ga. Franja Golobova, ki se je vrnila iz Italije ter se s svojim čudovitim in kultiviranim glasom uvršča med največje slovenske pevke. Tako bo časnikarski koncert elitna glasbena prireditev velikega stila, vredna, da si vsak rezervira ta dan za ta veliki glasbeni dogodek, brez ozira za to, da je Novinarsko društvo sklenilo, oa ves čisti dobiček od koncerta kakor tudi posebno akcijo, ki jo bo začelo v z.vezi s koncertom, daruje ubogim ljubljanskim srednješolcem, za njih preskrbo preko zime. Tako bodo časnikarji pokazali, da v tem času mislijo resnično socialno ter se zavedajo resnosti jasa in razumevajo tudi težave s šolanjem nadarjenih a revnih dijakov, bodočih izobražencev slovenskega naroda. Zato — 1. decembra zvečer vsi na časnikarski veliki simfonični koncert v veliki dvorani Uniona. Socialne akcije za dijaštvo za Bežigradom Ljubljana, 11. novembra. Društvo »Dom in šola« na bežigrajski gimnaziji je odprlo zavetišče za dijake, ki se vozijo z vlakom in ki jih obe gimnaziji štejeta čez 300. Zavetišče je nameščeno v novi dijaški dvoranici še ne dograjenega Bežigrajskega doma. Dvoranica sprejme lahko okrog 200 dijakov, vse v njej je popolnoma novo, seveda prave opreme še nima in čaka dobrotnikov, da ji bodo pomagali do stolov, miz, kurjave itd. Obisk v zavetišču je bil takoj zelo velik in se je pokazalo, kako potrebno delo izvršuje »Dom in šola« in vsi, ki ga podpirajo, v prvi vrsti kr. banska uprava in Nabavljalna zadruga železniških uslužbencev. Dijaška kuhinja, ki jo »Dom in gola« vzdržuje m bežigrajski gimnaziji že tretje leto, izkazuje lete rekorden obisk. 115 zelo revnih dijakov je pro-filo za vsakdanji zajtrk in »Dom in šola« tri nikomur prošnje odbila. Vsak izmed njih dobi zjutraj skoraj pol litra mleka in velik kos kruha. Kdor ima opraviti z gospodinjstvom, ve, kako velike stroške to povzroča. Če ne bi bilo velikih dobrotnikov, v prvi vrsti agilne ge. podpredsednice društva Klare dr. Majcnove, bi bilo sploh nemogoče vzdrževati tako veliko socialno ustanovo, ki že dalj časa lojno odgovarja željam prosvetnega ministra gosp. dr. Korošca. Prav zato je pričakovati, da se bodo vsi prizadeti radi odzvali prošnji gornjega društva in pomagali še naprej vzdrževati prevažno delo, ki bi ob pomanjkanju sredstev moralo zapreti svoje lepe zajtrkovalne prostore v pritličju bežigrajske gimnazije. Poleg hrane v kuhinji ln zavetišča nudi »Dom in šola« še podpore najpotrebnejšim s knjigami, obleko, podporo v javnih kuhinjah in podobno. Starši premožnejših dijakov, ki jih je pa na tej gimnaziji zelo malo, čutijo dobro, da je v težkih časih treba več storiti za naš mladi rod. Posebno naj bi se javne ustanove in privatniki spomnili sedaj ob nastopajoči zimi, da je treba dijaštvu res izdatno pomagati. Društvu »Dom in šola« na bežigrajski gimnaziji vodstveno stojita ob strani ravnatelja III. in IV. moške gimnazije g. dr. A. Pečovnik in Fr. Sto-par, ki najdeta poleg svojih strokovnih poslov vedno še dovolj časa in smisla za revščino in lakoto, ki jo morajo trpeti njihovi dijaki. Socialne akcije za dijaštvo za Bežigradom odlično podpirajo visoki uradniki iz vrst staršev, ki s tem kažejo veliko socialnega čuta, prav tako mnogi profesorji obeh zavodov. Upajmo, da bo ob toplem in požrtvovalnem sodelovanju vseh poklicanih mogoče rešiti tudi |o zimo premnogega dijaka prezebanja in lakote in jih tako telesno in duševno zavarovati. Pomagajmo dijaštvu, saj dobro čuti, kdo je v težkih dneh zanj odpiral srce in roke. • 1 Pri zaprtju, motnji r prebavi — vzemite ?iutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. 1 Za god sv. Elizabete bo drevi v frančiškanski cerkvi po rožnem vencu ob 6 kratka pridiga, nato litanije. Člani in članice tretjega reda in karitativ-nih organizacij, pridite počastit svojo veliko vzor-nicol 1 Sestanek gg. katehetov bo v sredo, 2«. t. m., ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu. Predaval Ivo univ. prof. prelat dr. Franc Gri-vec o temi »Metooa nauka o Cerkvi«. Poskrbimo, da Ivo udeležba v častnem številu! 1 Krščansko žensko društvo obišče v 6redo 20. t. m. Lichtenthumov zavod. Zbirališče ob 3 na Ambroževem trgu. Članice vljudno vabljene! I Dramski odsek frančiškanske prosvete v Ljubljani je vprizoril na Martinovo nedeljo burko v treh dejanjih »Trojčki«, katero je iz nemščine prevedel g. Vodišek. Vsebinsko sloni vsa igra na komičnih zapletljajih, ki jih povzroči nenaden obisk bogatega strica iii njegove žene pri svojem lahkoživem nečaku, ki je stricu na vse mogoče lagal, samo da je od njega dobival denar za veseljačenje. Višek komike je v zadnjem dejanju, ko hoče stric na vsak način videti nefakovega prvorojenč-ka, pa se nenadoma pojavijo na odru trojčki. Bogatega in dobrodušnega strica Maslovca jc zelo dobro igral g. Zakrajšek, njegovo ženo gdč. Primatova, ki je sicer dobro rešila svojo vlogo, vendar nj bilo celotnosti v njeni igri. Naravnost odličen je bil nečuk Skubcc gosp. Šerjaka, malo šibkejši pa vendar zadovoljiljoč je bil g. Stojan Skubec, advokat g. Pusta. Ostale vloge so bile zasedene takole: Jelka Stojanova žena, gdč. Srčnikova, Pavla, njena sestra gdč. Pustova, katere glas je bil mestoma malo pretili, sluga, g. Božič, sobarica gdč. Šegova. Dobro se je izkazal g. Jeraša v karak-terni vlogi g. Babška, lastnika modne trgovine in g. šega kot zaljubljeni Italijan Pozanelli. Režiser g. šega se je potrudil, da je igra oo- bila skladnost in imela svoj tempo, ki je ko-miko le še povečalo. J. — I. 1 Za mestne reveže je poslala Zveza blagajniških zdravnikov v Ljubljani 200 din, pekovski mojster g. Ivan Piskar je za mestno kuhinjo v stari cukrarni podaril 35 kg kruha, prav tako za mestno kuhinjo najbednejših je pa 300 din nakazal g. A. V. Jovanovič iz Lavričeve ulice 8, a za vsesvetsko akcijo je neimenovan dobrotnik ljubljanskih revežev celo iz daljnega Biograda na moru v Dalmaciji poslal 100 din v 6pomin pokojnemu g. Vladimirju Štreklju. Mestno poglavarstvo izreka vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 V počastitev spomina g. Engelberta Fran-chettija je stalna velika dobrotnica mestnih revežev ga. Ivanka Vodnikova s Kolodvorske ulice spet za mestne reveže podarila 200 din. Mestno poglavarstvo izreka plemeniti dobrotmei posebno toplo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Kino Kodeljevo te/. 41-64 mma Danes ob 20. uri Li Gospa Judita i Bette Daviš George Brent B Velika tragedija tisočkrat opevane, a večno- I lepe ljubezni mlade žene, ki žrtvuje svoje I zdravje za izvoljenega moža. Na nov, a še lepši način je obdelan problem: „Dama s kamel i jami". Ljubezen mladega Hardya Mickey Roonev, Judy Garland, Lcwis Stone Briljantna komedija, ki kaže popularno družino sodnika Hardya pred novimi preizkušnjami probujajočo se ljubezni; DANES ZADNJIKRAT! - ZNIŽANE CENE! 1 V vrtnarskem tečaju Podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana I. predava drevi ob sedmih v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici g. nadzornik Štrekelj Josip o Vzgoji posameznih vrst zelenjave v malem vrtu in sicer o kapusnicah in 6olatah. — Vstop prost. 1 Zagrebški šaljivi oder »Grabancijašev« v Ljubljani! Dva izvrstna zabavna večera v kinu »Slogi« danes in jutri vsakokrat ob 21. Zagrebški humoristi »Grabancijaši« 60 izvabili Zagrebčanom že potoke solza od smeha in duhovite zabave. Za dva dni pridejo tudi v Ljubljano. Danes in jutri bodo nastopili s svojimi najboljšimi točkami, vsak večer z drugim sporedom. Njihove šale, kupleti, njihovi šaljivi nastopi naj sprožijo tudi v Ljubljani 6alve gromkega smeha. V Ljubljano pride celotni »Gra-bancijaški« ansambel, reprezentanti humorja in smeha: Dejan Dubajič, Vlaho Paljetak, Jožo Lav-renčič, Vj. AIrič, Griinhut; dame pa: Pepica Varaž-dinska, Hercbergerieva Tri bagatele«, P. Šivica »Mikijev god« (6 delov). L. M. Škerjanca štiri mladinske skladbe: »Zimska«, »Pustna«, »Poletna«, »božična«, L. Osterca »Šest mladinskih skladbic, D. i Švaro »Miniatura«, St. Premrla »Dva otroška ple- | sa«, Mirce Sancinove »Uspavanko« ter »Otroške igre«, dalje C. 1'ieglja »Uspavanko«, V. Mirka »Blueta«, K. Pahorja »Dve arabeski«, A. Dolinar-ja »Scherzino«, J. Gregorca iArieta in kolo«, M. Tomca »Male variacije« ter M. Bravničarja »Con-tinuo«. Navedeni spored je prikazal najboljše klavirske skladbe, ki so namenjene najmlajšemu klavirskemu naraščaju, toda med temi tudi take, ki zahtevajo prav veščega tehničnega znanja, pač pa izvirajo iz otroškega sveta. V glavnem lahko rečemo, da sta bili zastopani najnovejša smer, ki ji je izhodišče osebnost in šola prof. Osterca ter starejša. Podrobne razpredelbe in ocene posameznih skladb mi ni mogoče navesti vsled pomanjkanja prostora. Omejiti se moram le na izvajanje pianistke, o kateri moram ugotoviti izredne sposobnosti v tehničnem in muzikalnem oziru. Njena tehnična izdelanost je vsestranska v posameznostih kakor v širokih zamahih. Že posamezni toni dobijo posebno barvo, ki daje celotni frazi neko estetsko zaključenost. Pianistka ima v tem smislu prav posebnost razvit čut za enotnost in povezanost: prehode iz visokega dis-kanta v srednjo lego in iz te v basovsko zna po svojstvenem tenkočutnem pojmovanju estetike tona tako spretno premostiti in vzdržati tudi barvno ter dinamično ravnovesje, da ima poslušalec vtis največje skladnosti. Ta, rekel bi, osnovna izvanredna pridobitev, ki je znak velike tehnične izvežt-anosti in smisla za kulturo tona v prostoru, ji je seveda v muzikalnem oziru največja opora. Pri grajenju je fraza jasna in zato tudi celotna poustvaritev nazorna in prepričljiva. Pianistko poleg toga odlikuje tudi smotrno vpo-rabljanje pedala, ki ga skoraj ni opaziti ali bolje ne moti, kar je v smislu težnje po plastičnosti popolnoma pravilno. Pianistka je v igri sveža, brez kakih subjektivističnih poudarkov, brez sentimentalnosti, njena poustvarjalnost je živa in prepričevalna. Le škoda, da sta koncert zamudili dve tretjini poslušalcev, ki so jih zaman čakali zevajoči sedeži. Njena igta pač ni zaslužila takega prezira. Zelo čudno je, da včasih polnimo dvorano manj vrednim tujim izvajalcem, domači daleko boljši pa morajo igrati — v praznino. Ali je morda slabša izvedba večja interesantnost kakor boljša kvaliteta domačih? sil. Predavanje o prof. Vebru (O priliki petdesetletnice.) Filozofsko društvo je počastilo petdesetletnico slovenskega filozofa in svojega predsednika g. prof. V e b r a s posebnim predavanjem g. dr. A. T r s t e n j a k a , ki je zelo jasno prikazal bistvo Vebrove filozofske stvaritve v vsej polnosti njene razvojne dinamike in nuje. Uvodne besede je spregovoril g. univ. prof. E. Spektorski. Poudaril je predvsem, da je prof. Veber pravi filozof, veš prežet s filozofskim erosom, filozof, ki ga 6peštujejo njegovi učenci kolegi in tudi tisti, ki se z njegovimi nazori ne strinjajo. Izrazil je svoje veselje, da mu more čestitati v imenu filozofskega društva kot predsednik društva za pravno filozofijo in sociologijo in kot človek, ki se sam za filozofijo zanima. G. predavate!' je najprej dosti obširno orisal predmetno teorijo, iz kater« je prof. Veber izšel. To je bilo potrebno zato, da je postal izrazitejši in razumljivejši Vebrov razvoj. Podčrtal je zlasti nekatere temelje predmetnoteorične miselnosti, kot so: doživljajska intenzionalnost, proučevanje predmetov glede na njih bivanje in pa predoče-valno vzporednost doživljajev in predmetov. Najznačilnejše je pač to, da za predmetno teorijo vesoljna predmetnost tako rekoč ne biva. Tudi Veber je zato sprva kot predmetni teoretik čisti fe-nomenalist. Zanimivo pa je, da Vebra ta predmetnoteore-tična brezbarvnost ni dolgo zadovoljevala. Že v njegovih prvih delih je v značilnem ospredju razmerje subjekt-objekt, ki v bistvu ni predmetno* teoretični problem. To razmerje je Veber vse bolj poglabljal, dokler ni zadel ob strogi analizi nekaterih psiholoških dejstev na sainodejavnost subjekta, kar mu je isto kot samobitnost, substanca, človeška družba. V človeški osebi je torej odkril prvo substanco. Ni še priznaval substancialne narave vnanjega stvarstva. V nada'jneni razvoju, ki pomeni njegovo tretjo fazo, ga je analiza dojemanja privedla v pravo ontologiio. Dojemanje je namreč dvojno: dojemanje akcidentalnega in dojemanje stvarnega. Bistveno določilo stvarnega dojemanja je, da ni predočevanje temveč zadevanje, to je neposredno dojetje. Je nevsebinskega značaja, ker je tudi stvarnost sama nevsebinska. Tudi vnanji svet je torej stvaren in stvarno različen. Ločiti moramo neživo stvar — rastlino — žival in človeka. Različnost je utemeljena v bitno različni dinamiki. Na mesto objektološkega gledanja je stopilo sub-jektološko, na mesto statičnega dinamično. Z nujnostjo je nastalo vprašanje odkod in zakaj. Ker velja v ontologiji načelo zadostnega razloga, se tudi Veber sprašuje po oni stvarnosti, ki je izvor obeh polov. V fenomalnega in stvarnega. To stvarnost imenuje: Bog. Dokler je bil profesor Veber predmetni teoretik, ni mogel do Boga, zakaj v predmetni teoriji sploh mesta ni zanj. In tudi danes Veber v fenomenalnem svetu zanika Boga. Če torej gledamo njegovo pot do Boga v luči njegove znanstveno-razvojne poti, tedaj ne najdemo nobenega nasprotja, temveč največjo doslednost. G. predavatelj je končal svoje zavzeto predavanje z ugotovitvijo, da je Vebrova filozofija udeležena na sekularnem reševanju naloge časa, ki je v tein, da človeštvo stvarnost vesoljstva prizna. Praktično sicer pozitivistično XX. stoletje z njo računa, filozofija pa se do danes ni nehala boriti proti Kantovemu subjektivizmu. Veber je s tem dvignil slovensko filozofijo na evropsko višino in želeti bi bilo, da bi Vebrova filozofija oplodila čim širše plasti slovenskega naroda. Shakespearova tragedija »Romeo in Julija« v mojstrskem prtvodu Otona Župančiča je pravkar izšla pri »Slovenski Matici« v Ljubljani v izredno lepi opremi. Kartoniran izvod velja za naročnike 30 din, v platno vezan izvod 45 din.' Omejeno število izvodov je vezanih v usnje (70 din). Ta knjiga je prva v zbirki »Vezana beseda«, ki jo je začela izdajati »Slovenska Matica«, in v kateri bo objavljala prevode klasičnih del v verzih. V prihodnjih mesecih izideta Sofoklejeva »Antigona« in »Kralj Edip« in izbor iz Lermontova. Meškovih Izbranih spisov I. zvezek bo izšel, kakor poroča založba »Pastir«, za Miklavža. Nove knjige. — V zadnjem času je izšlo nekaj knjig in so bile poslane uredništvu, o katerih pa zaradi pomanjkanja prostora še nismo mogli prinesti ocene. Meško: Mladim srcem. IV. zv. Moh. družba. Kramolc-Tomc: Pevska vadnica. Banovinska zaloga šolskih knjig. — Der grosse Duden. Bildvv8rter-buch. IV. zv. — Dr. Gligorije Bugarski-Zlatič: Sociološko politička študija javnog mnenja. Beograd. Metod Dolenc: Gorske bukve. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. — Anton Čadež: Življenje govori. — Štirideset let gluhonemnice v Ljubljani. — Poleg tega več brošur in časopisov. — Tudi odgovor Kluba neodvisnih umetnikov je moral danes izpasti. — Danes samo naznanjamo izid teb knjig. Misli znamenitih zdravnikov Zdravnik je samo pomočnik narave. * Pretirano pritrgovanje v hrani ima za posledico jetiko. Pretirano uživanje lahko povzroči sladkorno bolezen, raka in hipohondrijo. Zmerna hrana zagotavlja človeku dolgotrajno zdravje. * Mir je često najboljše zdravilo, življenje brez večjih skrbi najboljša dijeta, zmernost najboljii prašek za pomirjenje živcev. Vojaki delajo v romunskem poljedelstvu Po odredbi romunskega državnega poglavarja generala Antonesca bodo, oziroma so že to jesen v veliki meri uporabljali romunsko vojsko za poljedelska in druga kmetijska dela. V ta namen ne bodo samo dovoljeni vojakom dopusti do 30 dni, temveč bo dala vojska na uporabo tudi vozila in vprežno živino. Vojaška pomoč bo zlasti potrebna po zadnjem velikem potresu. Vojaška pomoč bo brezplačna, le veleposestniki bodo morali dati primerno odškodnino. Nečloveške žene v Filadelliji Policija v Philadelfiji je zasledila cel ženski »sindikat«, ki je skušal priti do denarja na najbolj nečloveški način, kar si je moči zamisliti. Dve članici tega »sindikata« sta z arzenom s.a-strujiili svoja dva moža. Kmalu je policija zasledila več takih primerov. Te ženske so hotele poceni priti do denarja na ta način, da 30 vplivale na svoje može, naj se dajo visoko zavarovati, Ob zadnjem potresu porušena stanovanjska hiša v Bukarešti. nato pa so jih zastrupile, da bi dobile zavarovalnino. Poleg teh dveh žen, ki sta bili obsojeni na smrt, je sodišče kaznovalo še štiri druge članice istega »sindikata« z dosmrtno robijo. ŠPORT Šport zadnje nedelje Tekme v slovenski nogometni ligi SK Ljubljana : SK Železničar 1:1 (0:0). Mars : Olimp 8:1 (4:0). SK Bratstvo : ISSK Maribor 4:0 (1:0). Amater : Kranj 4:1 (2:0). Tabela slovenske lige je zaenkrat takale: 1. Ljubljana 2. Železničar 3. SK Amater 4. Kranj 5. Mars 6. Bratstvo 7. Maribor 8. SK Olimp 11 7 2 2 44 : 20 16 točk U 11 10 10 11 11 11 23:10 15 32 : 24 15 21:20 11 27:19 10 22: 32 9 21 ; 31 8 1 0 10 10:44 Prvi razred: Svoboda : Moste 1:1. Korotan : Grafika 1:1. Hermes : Jadran 4:2. Juniorske tekme: Ljubljana : Svoboda 5:0. Mladika : Mars 6:1. Hrvatska liga Gradjanski : Slavija (O.) 3:0 (1:0). Tabela hrvatske lige: Concordia Gradjanski Hajduk HAŠK Split Slavija (O) Slavija (V) Željezničar SAŠK Bačka Prijateljska t< 2:1. 9 7 2 0 31:8 16 8 6 2 0 35:5 14 8 7 0 1 25:7 14 9 4 3 2 18:13 11 9 4 0 5 13:27 8 8 2 3 3 13:24 7 9 2 1 6 9:19 e 9 1 3 5 11:25 5 9 1 2 6 5:16 4 9 1 2 6 11:25 3 : Slavij a (V-) : Conco Srbska liga Jugoslavija : Jedinstvo 1:0 (0:0). BSK : BASK 10:1 (3:). 2ak : Jugoslavija (Jabuka) 4:0. Vojvodina : Bata 5:2. Gradjanski : Slavija (S.) 0:0. Tabela srbske lige: BSK Jugoslavija Zak Vojvodina Gradjanski Jugoslavija (J.) Slavija Bata Jedinstvo Bask Drsalna zveza je zborovala V nedeljo je bil v Belgradu občni zbor drsalne zveze kraljevine Jugoslavije, katerega so se udeležili zastopniki slovenske, hrvatske in srbske zveze. Na tem občnem zboru je bilo sklenjeno, da bo sedež zveze do prihodnjega rednega občnega zbora v Zagrebu, vrhovno vodstvo bo pa imela slovenska zveza. Od maja prihodnjega leta pa bo zveza dve leti v Ljubljani, dve leti v Zagrebu in dve leti v Belgradu. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Ivo Spevec, od Slovencev pa sta v odboru E. Betetto kot podpredsednik, Vodišek kot član upravnega odbora in Palme kot član nadzornega odbora. 11 9 1 1 43:11 19 11 7 1 3 22:13 15 11 5 2 4 20:25 12 11 4 3 4 23:22 11 11 4 3 4 18:22 11 11 4 2 5 19:25 10 11 2 5 4 27:25 9 11 4 1 6 18:20 9 U 3 2 6 12:19 8 11 1 4 6 * 14:34 6 1:0. Tekma se je odigrala Hamburgu. Kolesarji rešujejo spore V Celju so se sestali zastopniki slovenskih, hrvatskih in srbskih kolesarjev zaradi razmer, ki so nastale zadnje čase v na-šem kolesarskem športu. Celjski sestanek je imel namen, da se vsa nesoglasja in spori rešijo na miren način. Toda do rešitve kljub dolgotrajnim debatam in pojasnilom ni prišlo in so zato sklenili, da se v to svrho še enkrat snidejo omenjeni zastopniki in sicer v Ljubljani. Uspel nastop boksarjev v Mariboru V Mariboru je bilo prijateljsko srečanje med boksarji Maribora, Hermesa in Bratstva, obenem pa sta se pomerila Bratstvo in Maribor v dvoboju, v katerem je podlegel Maribor z rezultatom 0:5. V posameznih borbah so bili dosežem naslednji rezultati: Tehnični rezultati so bili sledeči: Kot prvi par sta se borila Antolin Štefan (ŽSK Hermes) : Cerin (ISSK Maribor), Zma- gal je v prvi rundi Čerin s k. o. Kot drugi par sta se borila Mariborčana Meglič Herbert in Guj-znik Mirko, zmagal je Meglič po točkah. Kot tretji par sta nastopila Majnik Maks (Bratstvo) : Vol. čiču (Hermes). borba se je končala po treh run-dah neodločno. V borbi med ISSK Mariborom in SK Bratstvom z Jesenic so nastopili sledeči atleti: Zupan Milan (B) : Janžek Franc (M), zmagal v prvi rundi Zupan k. o. Kot drugi par sta nastopila Razinger Lojze (B) : Švajger Aleksnader (M), zmagal je Švajger po točkah. Kot tretji par sta se borila Mitrovič (B) : Štrukel (M), borba | je končala neodločeno. __ Kot naslednji par pa sta nastvopila Franc Razen (B) proti prvaku male Antante Ipavcu Josipu (M). Zmaga je bila priznana Ipavcu zaradi preglobokega udarca, ki ga je Ražen nehote izvedel proti Ipavcu. Kot peti par je zmagal državni prvak težke kategorije Baloh Evstahije (B) : Drozg Ivanu (M), ki je moral v tretji rundi odstopiti vsled udarca, ki mu ga je zadal njegov nasprotnik nad levim očesom. — Sodnik pa jc v tretji rundi borbo prekinil ter proglasil Ba-loha za zmagovalca. Kot predzadnji par sta se borila Ažman Zvonko (B) : Pečenko Gorazd (M). Zmagal je v drugi rundi Ažman k. o. Kot zadnji par sta se še borila Senekovič in Čerin od ISSK Maribora. Zmagal je po točkah Senekovič. Po končanem tekmovanju so sestavili reprezentanco, ki se bo borila proti reprezentanci Hrvaške. Reprezentanco tvorijo sledeči atleti: v mušji teži: Cerin Boris (M.), perolahka: Meglič (M.), v velter: Majnik Maks (B.), v srednji: Mitrovič (B.) in štrukelj (M.), poltežka: Ipavec (M.), težka kategorija: Baloh (B.). Smučarski drobiž od tu in tam Vodja finske smučarske zveze, tako imenovani »smučarski general« Taune Aarre, je izjavil finskim novinarjem, da bo finska smučarska reprezentanca startala ne samo v Garimsch-Partenkir-chenu, temveč tudi na svetovnem prvenstvu v Cor-tina d'Ampezzo. Finci pa seveda računajo, da jim bodo Nemci vrnili obisk na njihovih smučarskih tekmah pri tako imenovanih »zimskih športnih dnevih v Lahtiju«, ki bodo od 28. februarja do 2. marca prihodnjega leta. Norveška smučarska zveza je izbrala novo vodstvo, v katerem je tudi znani skakač svetovnega slovesa Sigmund Ruud, ki zavzema važno mesto v tem vodstvu. Njegov brat Birger Ruud pa je smučarski učitelj; glavni njegov poklic pa je trgovina z norveškimi smučmi. Nemška smučarska zveza je odredila, da se morajo vse proge tako za smuk kakor za slalom pregledati od za to določene službene komisije še pred pričetkom tekmovanj. Ravno tako bodo pregledane vse skakalnice. V bivši Avstriji se bodo tudi letošnjo zimo vršile velike tradicionalne prireditve »Narodni smučarski dan«, ki je prejšnje čase spravil na noge na deset tisočev smučarjev iz bivše Avstrije, bo letos razširnjen na vso Nemčijo. V Bernu je zasedala švicarska smučarska zveza. Na čelu vrhovne uprave bo za sedaj ostal Paul Simon, ki bo pa odstopil, ko bo Lausanne prevzel vodstvo zveze. Smučarske tekme bo organiziral St. Moric v teku meseca februarja. Greuendelvvald je prevzel izvedbo tekme na 50 km ter organizacijo štafete. O priliki prihodnjega zasedanja zveze se bo že določil program za leto 1942. Vesti Športnih zvez. klubov In društev Slovenska kolesarska zveza — službeno. Redna seja Slovenske kolesarske zveze bo v sredo, dne 20. t. m. ob 19 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Pozivamo vse odbornike, da se seje brezpogojno udeleže, ker se bo razpravljalo o važnih zadevali glede konference vseh kolesarskih klubov. Tajnik. SK Planina: Težkoatletska sekcija ima treninge vsak ponedeljek od 7 do pol 8 v telovadnici I. Realna gimnazija, Vegova ulica (nasproti univerze). Vabljeni vsi stari člani. Sprejemajo se novi člani! Načelnik. ZFO Ljubljana-Sv. Jakob ima svojo redno telovadbo vsako sredo v telovadnici I. Realne gimn., Vegova ulica (nasproti univerze) od 8—10. Sestanki so vsak petek od pol 9—10 v Farni dvorani. Mladci in naraščaj imata svojo telovadbo ob sobotah od 6—8 isto tam. Sestanek pa imajo vsak petek od 6 do pol 8 v Farni dvorani. Prosim starše, da pošljejo svoje otroke. Bog živi! SK Planina — centralni odbor. Redni letni občni zbor kluba bo v petek, 22. t. m. ob 8 zvečer v prostorih Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Načelniki sekcij in odborniki se vabijo, da pripravijo do četrtkove seje (21. t. m. ob 20.30 v Akad. domu) svoja poročila. Članstvo kluba pa se vabi, da se udeleži občnega zbora v čim večjem številu. SK Planina — ženska sekcija. Oimnastični trening bo spet prihodnji petek točno ob pol 7 zvečer v telovadnici na štadionu. Isti dan ob 8 zvečer pa je občni zbor kluba v akademskem domu, katerega se korporativno udeležimo. Stcv. 266. Mati Roosevelta Obisk pri Rooseveltovih v „Franka" Vzgoja voditelja »Poughkeepsie ... Poughkeepsie .. .« kliče črn, ves spoten pomočnik postajnega načelnika cestne železnice. Le malo potnikov je izstopilo. Poughkeepsie, kraj z imenom, ki ga je težko izgovoriti, leži na bregovih Hudsona. Poldrugo uro vožnje i vlakom od Newyorka ima potnik za seboj, pa ima občutek, da se je naenkrat preselil na sredo južno-angleških vrtov. Med razsežnimi zelenimi livadami se bleste bele in rdeče hišice. Pred postajo Čakajo avtomobili in svečano napravljen kočijaž. Stopil je z voza, pobiral kostanj ter ga spravljal v svoje visok cilinder. Ko zagleda tujca, ga počasi in mogočno pozdravi: »H gospe Rooseveltovi? Prosim!« Kjer dolarski milijonarji sekajo drva Stari kočijaž si prižge pipo. Z bičem kaže na levo in desno. »To je Vanderbiltovo ... tam doli je srednjeveški grad, ki si ga je dal Van Beuren prepeljati iz Francije .. .< V prijetnem dimu kočijaževe pipe se ti zde deželski gradiči ameriških »gornjih tisočev« še prav posebno čarobni. Le v najjasnejših nočeh je videti na nebu daljni sij nad Newyorkom, ki žari iz morja luči tega velemesta. Ta pokrajina pa je že tako »evropska« kot še komaj kje v Ameriki. Zato ni čuda, da milijonarji radi prihajajo sem na zrak iz svojih kot mravljišča polnih pisarn po »cmyorških nebotičnikih. Tu sekajo drva, kopljejo po vrtovih in sade rože, kakor so delali njega dni njihovi predniki, ki so spustili sidra na »Mayflo-wer« ob ustju Hudsona. Tudi Rooseveltovi imajo posestva v Pough-keepsieu. Tam po zidovih in po železnih vratih, 6kozi katera je zdrčala naša kočija, je nekoč plezal mali Franklin Delano Roosevelt. Takrat še ni slutil, da ga tanke, brhke nožice ne bodo mogle več nositi, prav tako se mu ni sanjalo, da bo kdaj trikratni predsednik Zedinjenih držav, kar je v dosedanji zgodovini teh držav nekaj edinstvenega. Tam na koncu široke ceste je s trto porasla domačija Rooseveltovih. Kakor nekoč pred petdesetimi leti gospodari še danes v tem domu Rooseveltova mati. V največje veselje ji je, če jo od časa do časa obišče ljubljeni sin. Gospa Rooseveltova sprejema obiskovalce v temni, prijetno topli knjižnici. Oprava v domačiji Rooseveltovih je prav tako neamerikanska kot vsa okolica. Tu ne vidiš jeklenega pohištva, mrzlih, brezosebnih zbirk in tipičnih amerikanskih postelj. Na stenah pri Rooseveltovih vise stare rezbarije, prijetno modri akvareli različnih jadrnic in drugih ladij. »Tse to je zbiral Frank,« pripoveduje predsednikova mati, »in ta posnetek Mayflowerja na kaminu ie njegovo delo. Sam ga je izrezljal. Takrat mu je bilo dvanajst let in je bil podoben... počakajte prosim malo, vam ga bom pokazala.« Priletna gospa se hitro dvigne, stopi v sosednjo sobo, prižge luč in pred seboj imaš naenkrat petdeset, da, sto Rooseveltovih slik. Slike od njegove rane mladosti do danes. Tu je slikan kot majhen fantič, tam kot ženin na dan ropoke, tu zopet kot podtajnik mornariškega ministrstva, pa pred mikrofonom na dan prve izvolitve, na lovu, v plavalnem bazenu, kot kapitan na svoji jahti »Amberjach«. Na vseh slikah vidiš enega človeka, zmagovitega, nepremagljivega Roosevelta, ki je že tretjič na čelu države. Soba spominov in ljubezni Ta prostor, v katerem se nahajajo Roosevel-tove slike, je najljubša posest Hydeparka. Kot v svetišče zahaja predsednikova mama sem. Tu so shranjeni vsi spomini iz življenja njenega Franka, ki ga na vseh potih spremlja s tolikšno ljubeznijo. Le redko kdo sme stopiti v sobo, toda kdor je pri gospe James Rooseveltovi vreden te časti, mu odpre vse predale. V sobi boš videl star lok: »Z njim je Frank preganjal vrane.« Svetloplav pramen las: »Frankovi prvi lasje.« Velik kompas: »Franku smo ga darovali za dvanajsti rojstni dan.« Sveženj naglo popisanih razglednic: »Ko je Frank prvič potoval...« Kup zvezkov: »Frankove šolske naloge...« Polna tople materinske ljubezni se skloni Rooseveltova mama h kupu Frankovih zvezkov. Iz one dobe so, ko se je učil francoski in nemški. Poleg francoske naloge o Lafontaineu vidiš spis pod naslovom »Das schone Saxenland«. Sacksen z x? Napaka je debelo podčrtana z rdečim svinčnikom. Leipzig z b? Tudi tu je rdeča črta. Ali je bil mladi Roosevelt kdaj v Evropi? Seveda je bil. Gospa Roosevelt ga je že v trinajstem letu peljala na veliko potovanje po Evropi. »On je moral dobro spoznati svet. Daleč preko Amerike mu je moralo zreti oko. To je bil naš namen in tO mu je dalo tudi premoč nad tolikimi političnimi tekmeci,« pripoveduje gospa Roosevelt. Zelo rada govori o njunem bivanju v Luzernu, o v dežju prebitem dnevu v Monakovem in o dolgem, lepem bivanju v Versail-lesu. Ure in ure ti lahko pripoveduje dobra gospa o svojem sinu. Tudi knjigo o njem je že napisala. Če jo vprašaš, ali so najodličnejše osebne lastnosti njenega sina morda materina dedščina, ti bo ponosno, a brez bahavosti odgovorila: Znana mi je Napoleonova mati gospa Leticija. Pripovedovali so mi, da so imeli v življenju uspehe tisti možje, katerih matere so imele veliko življenjsko silo v sebi. Mogoče ste že o moji življenjski sili kaj slišali — se smeje povpraša stara gospa, ki gre proti devetemu križu. In res je nenavadna svežost ter podjetnost predsednikove matere po vsej Ameriki znana. Ko ji je bilo sedemdeset let, je v Cherbourgu najela hitro motorno ladjo, da bi na morju ujela Hydeparka - Spomini na mladega - Rooseveltovi šolski zvezki prekomorski parnik, ki ji je ušel. Lahko si predstavljamo začudenje potnikov, ki so videli, kako se je stara dama na visokem morju povzpela na krov velike ladje. V čoln so ji spustili lestvo iz vrvi in starka je plezala po njej kot šestnajstletni mornar. Gospa Rooseveltova je tudi rada potovala z letalom. Bila je med prvimi ženami, ki so zaupale svoje življenje letalu. Ko nekoč ni bilo šest ur sledu o njenem letalu in so končno zvedeli, da je moralo prisilno pristati, ji je sin brzojavil: »Bravol Toda ne letaj več!« Mati pa sina ni ubogala, kakor jo tudi sin ni poslušal, ko mu je prepovedala plavati v Iludsonu. Leta 1932 je Rooseveltova mama poslušala volilne izide v hotelu Baltimore v Newyorku. Za letošnje volitve je dal Roosevelt napeljati v Hydepark posebno sprejemno postajo in ko je bila 5. novembra zvečer že zagotovljena »Frankova« zmaga, sta z roko v roki sedela v poltemni knjižnici edinstvena mati in njen edinstveni sin. Prestolonaslednica v izgnanstvu V Ottawi v Kanadi veCkrat vidijo priprosto oblečeno, mlado evropsko gospo, ki nakupuje v trgovinah po elegantnih ulicah. Samo izbrani okraski te mlade gospe, ki često vodi za roko majhno deklico, zbudijo pri človeku pozornost. Kdor bi njena pota bolj natančno opazoval, bi videl, da mladi gospe nevsiljivo sledila v primerni razdalji dva gospoda in se ustavita blizu trgovin, kjer gospa nakupuje. Ta moža sta nizozemska tajna policista, ki imata nalogo, čuvati nizozemsko prestolonaslednico Julijano, ki se je podala v Kanado, da tam v miru daleč od domovine pričakuje svojega tretjega otroka. Razen neke prijateljice, sobarice in potrebnega osobja za obe ?ima "'kogar pri sebi, Le njen stari zdravnik ji je sledil v pregnanstvo. Njena mati, nizozemska kraljica Wilhemina in njen mož, princ Bern-hard sta ostala v Londonu, Sovjetski zunanji komisar Molotov se poslavlj nister von a iz Berlina. Spremlja ga nemški zunanji ml-Ribentropp. Poroka z mornarjem, o katerem ni sledu Neko dekle v Bergenu na Norveškem je vložilo na obla>stva prošnjo za dovoljenje sklenitve zakona z nekim mornarjem, s katerim je bilo že dolgo zaročeno. Mnogo časa je že preteklo, odkar je mornar zopet odšel na pot po morju, od takrat pa ni več nobenega sledu o njem, nobenih poročil ni o ladji, za to dekle seveda ne ve, kje se sedaj njen zaročenec nahaja. Po norveških zakonih je možna poroka tudi brez navzočnosti ženina z njegovim zastopnikom, ako je dokazano, da je z dotičnim dekletom, s katerim naj bi se poročil, res sklenil zaroko in da zaroka ni razveljavljena. Če se bo dekletu posrečilo to dokazati, se bo lahko poročila s svojim zaročencem, čeprav niti ne ve, če je še živ ali ne. Franzozi pri kmečkem plesu pred nemškimi vojakL Pri ljudskem štetju v Turčiji cel dan nihče ni smel na ulico Oktobra je bilo ljudsko štetje v Turčiji. Za časa popisovanja ljudstva, ki je trajalo ves dan, razen uradnih oseb ni smel nihče iz hiše na ulico. Pozno v noč so bila mesta prazna. Na ulice so smele samo uradne osebe, ki so popisovale prebivalstvo. Vse ulice je blokirala policija na konjih. Po podatkih iz tega štetja ima prestolnica Ankara 156.000 prebivalcev. Od zadnjega štetja je narasla za 32.000 duš. Hiša v obliki krste V grofiji Devonshire na Angleškem stoji hiša, ki vzbuja redko pozornost. Zgrajena je namreč v obliki mrtvaške krste. Zanimiva je, kako je ta hiša nastala. Pred leti je neki mladenič zaprosil za roko lepega dekleta Njen oče ga ni maral in dekletu za nobeno ceno ni dovolil, da bi ga vzela. Rekel je celo, da bi jo raje videl v grobu kakor pri tem fantu. Ko je mladenič to zvedel, se ni prav nič po-mižljal. Hitro je dal zgraditi hišo v obliki mrtvaške krste. Ko je dekletov oče videl, da e fantova ljubezen tako močna, je popustil in mLda sta se vzela. Redek primer pozabljivosti V nekem mestu blizu Magdeburga se je napotilo večje spremstvo v cerkev h krstu novorojenčka. Ko so prišli v cerkev, so zapazili, da niso prinesli deteta, ampak so ga pozabili doma. Ni jim preostalo drugo, kot vrniti se domov po otroka. Našli so ga vsega objokanega. To je res redek primer pozabljivosti. Dotrpela je naša dobra, zlata mama Zajec Frančiška soproga nadzornika T. T. L. v p. Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 20. novembra ob 4 popoldne izpred hiše žalosti, Vodnikova cesta 80, na pokopališče v Dravlje, V Ljubljani, dne 18. novembra 1940. Žalujoči ostali Zamen;ava nemške kmečke mladine z osmimi državami Pred nekaj leti je organiziral nemški urad za prehrano v sporazumu z drugimi državami izmenjavo kmečke mladine. Mladina, ki živi nekaj časa v drugih državah in drugačnih razmerah, naj bi na ta način dobila vpogled v življenje drugih držav in v tuje delovne metode. Ta pobuda je imela precejšen uspeh. Nemčija je poslala svjoo kmečko mladino v sledeče države, ki so poslale v Nemčijo enako število svoje kmečke mladine: Danska, Švedska, Norveška, Finska, Le-tonska, Nizozemska, Italija in Madžarska. Tudi to leto so kljub vojni nadaljevali z zamenjavo, čeprav so se morali omejiti v glavnem le na dekleta. Trbovlje Zaprta je občinska cesta Klck - Sv. Planina na odseku od Kalca do Pečnika za vozovni promet. Na tem delu ceste bodo kopali jarek za vodovod. Cesta bo zaprta od 18. t. m. dalje do preklica. Zagorje 50 letnico je obhaja! te dni rudniški paznik g. France Bren. Jubilantu, ki svojega katoliškega prepričanja in življenja tudi pri svojem težkem in odgovornem poklicnem delu nikdar ne skriva, ampak se trudi povsod, da da poudarek katoliškim nazorom tudi v javnosti, iskreno čestitamo k njegovemu jubileju. Njemu in številni družini, ki jo tako lepo vzgaja z besedo in zgledom, pa želimo, da bi mu Bog naklonil še veliko let v zdravju in zadovoljstvu. Radeče pri Zid. mostu Meščansko šolo v Radeče! Petnajst let je že minilo, odkar so bile Radeče, ki so nad 700 let uživale vse tržne privilegije, povzdignjene v najmlajše slovensko mesto. In kaj se je naredilo v vseh teh letih, da bi dobil ta lepi posavski kraj izraz mesta tudi v resnici in ne le formalno na proglasitveni listini? Skoro vse, kar je izvršehih javnih del v zadnjih letih, je le plod banovinske iniciativnosti pod vodstvom hana dr. Natlačena, kateremu smo nad vse hvaležni za pozornost, ki jo izkazuje našemu slikovitemu predelu. A kje je naša lastna podjetnost in velikopoteznost kot n. pr. savski most, preureditev trga, po kateri so sloveli naši predniki daleč naokrog. Pred leli je bila ugodna prilika, da bi dobili v Radeče davčno upravo, toda nismo je znali izrabiti in to največ po krivdi takratnih zaspanih voditeljev. In v nadomestilo za zamujeno davčno upravo bi dobili sedaj, Ko je na najvišjem prosvetnem mestu naš narodni voditelj dr. Korošec, vsal meščansko šolo, za katere ustanovitev izpolnjujejo Radeče s svojimi sosednimi občinami vse predhodne pogoje, ki 6o za vzdrževanje take šole potrebni. Naj bi naši sedanji krjjevni politični zastopniki prevzeli akcijo za ustanovitev meščanske šole v Radečah v svoje roke in skupno z zastopniki sosednih občin proučili to vprašanje ter s tehtnimi razlogi skušali zainteresirali vodilne prosvetne oblasti, do vzamejo v pretres nujnost ustanovitve meščanske šole y Radečah l Celje c Seja okrajne organizacije JRZ za celjski okraj je bila v nedeljo v Celju. Udeležili so se jo vsi odborniki krajevnih organizacij, vodil pa jo jo senator g. Alojzij Mihelčič. Po pozdravu je govoril o političnem položaju in razmerah v Rusiji g. Avsenek. Na seji so tudi razpravljali o prodaji in izvozu hmelja ter prehrani prebivalstva v celjskem okraju. c Važen sestanek sprtih jugoslovanskih kolesarskih zvez v Celju. V včerajšnjem »Slovenskem domu« smo poročali o važnem sestanku sprtih kolesarskih forumov v Celju, kjer je prišlo vendar do sprave, oziroma do sklepa, da bo v kratkem ponovni sestanek v Ljubljani, kjer naj rešijo vsa sporna vprašanja. Vsaka zveza — srbska, hrvatska in slovenska — bodo določile za skupni sestanek po tri delegate. Tako je upanje, da se bodo vsa sporna vprašanja kmalu rešila v korist razvoja jugoslovanskega športa. e »Nenavaden človek« v celjskem gledališču. Jutri v sredo bo uprizorilo mariborsko Narodno gledališče ob 8 zvečer v Mestnem gledališču Sene-čičevo tragikomedijo »Nenavaden človek«. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi knjigarni. cO Portugalski in njenem korporarijskem redu bo govoril drevi ob 8 v Domu v Samostanski ulici na prosvetnem večeru KI'D g. ravnatelj Franc Gabrovšok. Vabljeni! c Celjski oktet priredi v soboto ob pol 9 zvečer v mali dvorani Celjskega doma koncert slovenskih pesmi, na kar cenjeno občinstvo že sedaj opozarjamo. c Nova grobova. Na Cesti na Grad je umrla 86letna vdova Novak Antonija, rojena v Resni-ku pri Konjicah, v bolnišnici pa 45 letni cestar Berghaus Ivan iz Pristave pri Mestinju. c Desno ključnico si je zlomil pri padcu s peči 11 letni Špiljak Anton iz Lise pri Celju. c Tatvina na Teharjih. V gostilni Kremžar Antonije na Teharjih pri Celju je ukradel pred dnevi neki delavec iz Celja iz posebne sobe 000 dinarjev in nato pobegnil. Jcscnovc hlode kupuje v vsaki količini in plača najbolje Prva Jugoslav. Industrija športskih potrepština n. Drucker, Zagreb, lllca 39 Iz Julijske Krajine Vode so narasle. V zadnjem našem vremenskem poročilu smo povedali, da živimo v megli in dežju. Neprestani dež zadnjih dni je povzročil, da so vode močno narasle. V soboto 16. novembra so po vesteh z dežele vse reke in njih pritoki dosegle izredno višino. Državna cesta med Kobaridom in Tolminom je bila deloma pod vodo. Pri Gorici je dosegla Soča višino kot le redko. Vipava jc poplavila vse obrežje in je bilo mnogo polja pod vodo. Bra-nica je narasla kot ne pomnijo. K sreči so vode počasi rasle in ni bilo nevarnih poplav. Rojstni dan Nj. Vel. kralja in cesarja. Dne 11. novembra je vsa dižava slovesno obhajala rojstni dan našega kralja in cesarja. Tudi v pokrajinskih središčih in drugih večjih krajih Julijske Krajine so bile lepe svečanosti, ki so izpričale ljubezen in vdanost ljudstva do sivolasega vladarja, ki je ta dan dopolnil svoje 71. leto. V goriški stolnici, kjer so se zbrali vsi vrhovi civilnih in vojaških oblastev, je nadškof Margotti pel slovesno sv. mašo in »Te Deum«. 40 tisoč lir so odnesli. Stroga zatemnitev vse dežele je zelo prikladna za brezvestne posle raznih dolgoprstih rokomavhov. Dan za dnem se slišijo vesti o večjih in manjših tatvinah. Tu zletijo piške in pute iz kokošnjakov, tam zginejo kolesa, drugod tožijo o nepovablje-nik ponočnih gostih, zopet kje so se pripetili vlomi v trgovine in obrate ali so bili zlikovci še pravočasno prenodeni, itd. Večinoma vsi primeri govore pa le o majhnih plenih. Samo pri dveh rokovnjaških podjetjih zadnjega časa so se zlikovci polastili večjih zneskov. V Gorici so tatovi vdrli v neko gostilno za gradom in odnesli 7 tisoč lir, v Trstu so pa ukradli v trgovini oblek »Italtessilc« 40 tisoč lir v gotovini. Nove župnije. Dosedanje kuracije Vedri-jan in Viplože v Brdih in Sv. Martin na Krasu so bile pred kratkim povišane v žup- n i in Hncorlon ii .. * _ i. i i i nije. Dosedanji dušni pastirji v teh duhovnijah so bili umeščeni kot župniki. Šempns na Vipavskem je dobil novega župnika. G. Hermenegild Srebernič. župni upravitelj v Soči in Trenti pod Triglavom, je bil 14. nov. umeščen za župnika v Sempasu na Vipavskem. Dosedanji šemparski župnik g. Miha Kragelj je stopil v pokoj. Novi župani. Za novega župana (podestA) v Cerkrem ie imenovan g. A. de Podesta, ki je že zdaj kot komisar upravljal to občino. Občina Dolenje v Brtlili, h kateri je priključena tudi župnija Mimik, jc dobila novega župana v osebi g. A. Canciuni. Za prefektur-nega komisarja na Colu na Vipavskem je imenovan c. Dominik Perissutti. Mati oglasi V malih »Klulh tal]« vsaka beaada I dla: teultovaoj»kl •Klani I din D«belu tlakane naHlovne besede •• računajo dvojno. NaJraaiiJBl ineaek u uiall orlu IS din. • Mali ■Klaal aa ulačujrjo takoj pri aarofilu. ■ Pri orlaHlh reklamnem »nagaja aa rafona enokolnnftka, I mm Tlaoka patltna Trativa po I dla. • Za pismene origuvora »leda ■milh i(lun treba prlloliti snamka. ilužbodobe Dva dobra pomočnika za pohištvo sprejme Cl-merman, Dev. Mar. Polje. čevljarskega pomočnika za popravljanje, s tedensko plačo 200 din, kateri se lahko priuči boljšega šlvanega dela, sprejmem. Josip šetlna, Zagreb v Proradovlčevl ulici št. S. Sobarico katera zna nekoliko šivati in Ima letno spričevalo, sprejme: Marija Mikllč, hotel »Metropol«, Ljubljana. Vprašati med 11 ln 12 uro. Žensko ali moško pisarniško moč s perfeklnim znanjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine v govoru in pisavi, slovenske in nemške stenografije ter strojepisja, sprejmemo. -Prednost imajo kandidat-je s prakso pri železarskih industrijskih podjetjih. - Lastnoročno pisane ponudhe s priloženo sliko 6 X 9 cm in opis dosedanjega udejstvova-vanja je nasloviti na: Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah. Krojaške pomočnike dobro izurjene, sprejme takoj v stalno službo »Oblačllnlca« Dotlnšek, Tržič, Gorenjsko. Prvovrstnega mizarja sprojme proti najboljšemu plačilu lzdelovalnlca pohištva Malenšek, Drav-lje. Mizarskega pomočnika dobrega, sprejmem takoj za pohištveno mizarstvo, škrbinc & Komp., Vižmarje, St. Vid nad Ljublj. Delovodja Podjetje za izkop porcelanaste gline Išče nadzl-ratelja. Ponudbe v navedbo zahtev v upravo »Slovenca« pod značko Samostojen« št. 17723. mm\ Priden in pošten fant krščanskih staršev — se sprejme v uk mizarske obrti. Oskrba v hiši. — Frane Polovšak, splošno mizarstvo, Skorno, Šoštanj. Za čevljarsko šteparico bi so rado Izučilo 18 letno deklo, pošteno ln pridno. Nastopi takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17540. (a. Prodamo Italijansko cvetje In jajca dobite vedno pri Baloh, Kolodvorska ul. 18. Telefon 89-66. Polnojarmenik 65 cm širine, še v pogonu prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 17493. Vinske moštnice Ima še vedno na razpolago drevesnica Koren, Mozirje. Prodam nakovala 30—60 kg ln poljsko kovačnieo z mehom, rabljeno. Istotam sprejmem vajenca. Rož-mane, kovač, Vrhnika. (1 Čitajte »Slovenca« + V globoki žalosti naznanjamo, da je naš dobri soprog, oče itd., gospod Josip Zaje posestnik, mesar in lesni trgovec po kratki bolezni umrl. — Pogreb nepozabnega rajnkega bo v sredo, dne 20. novemhra 1940 ob 10 iz hiše žalosti, Ivančna gorica, na župno pokopališče na Krki. Ivančna gorica, dne 18. novembra 1940. Žalujoča soproga Franja; Pepca, Milica, hčerki; Srečko, sin — in ostalo sorodstvo. II HflTB Ifflftft Vsakovrstno zlato b r 11 j a n t e tn srebro kupuje po najvišjih cenah A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8 Slamo za steljo kupi A. Sušnlk, Ljubljana, Zaloška cesta. Vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvellr, Ljubljana VVolfova ulica št. 8 Hlode smrekove, jelkove ln hrastove, kupim po najvišji ceni vsako množino. Plačilo takoj. Martlnec, lesna Industrija, Škofljica. 170.000 din posojila vknjižba na hišo na prvo mesto, iščem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Nujno« št. 17606. Kupuje - prodaja Hranilne knjižice bank in hranilnic ter vrednostne papirje po najugodnejših cenah BANČNO KOM. ZAVOD MARIBOR IEBEH Brezplačno zavojček Dostalovega toaletnega bisera na poBkušnJo. Uspeh po prvi uporabi. Koža obraza ln telesa ostane čista, zdrava ln mlada. Mozoljcl, ogret, nečistost obraza izginejo. Pošljite za stroške 8 din v znamkah. »Kemikalija«, Novi Saa 144. V apotekah, dro-gerljah originalni karton štirideset dinarjev. ■t- Umrl nam je po dolgotrajni bolezni naš nad vse ljubljeni, srčno dobri soprog, ata in svak, gospod Ignac Penič posestnik, gostilničar in mesar Pokojni je doživel 51 let ter je bil previden s tolažili svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v ponedeljek, dne 18. novembra 1940 ob štirih popoldne na pokopališče v Slovenskih Konjicah. Slovenske Konjice, dne 17. novembra 1940. Globoko žalujoči: Marija, žena; otroci in ostalo sorodstvo. Otroški Kotiček Mlhieve čudovite dogodivščine (149) Nato začne kričati, nakar pride velikanov sinček. Ko vidi, kaj se ie zgodilo, vzame žlico in vzame z njo Mihca iz močnika. Ubogi Mihec je bil podoben živi igrački iz testa. (150) Mihec je postal v deželi velikanov zanimivost. Vsakdo bi ga rad videl. Kot »čudežno člo-veče« bi postal lahko bogat vir dohodkov. Zato so začeli Mihca kazati na razstavah. »REALITETA« zavod za nakup ln prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani, Prešernova ulica 64, I. nadstr. Telefon 44-20 Travnik, njiva ln gozdne parcele, v večjih izmerah, ugodno naprodaj. Prilika za varno Investicijo ! Naslov v upr. »Slov.« pod št. 17720. Parcelo pod Rožnikom prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17597. (P Vnajcm ODDAJO: Trgovski lokal najmodernejše opremljen (elektrika, plin, vodovod, telefon, lastni WC), prikladen tudi za pisarno ali zastopstvo, takoj oddamo na Tyrševl c. 47 b. Inserirajte v ..Slovencu"! Umrl nam je ljubljeni in srčno dobri soprog, oče in tast, gospod Jakob Inkret bivši ključavničarski mojster in posestnik previden s svetotajstvi, v 85. letu starosti. — Pogreb nepozabnega bo v sredo, dne 20. novembra 1940 ob 16 iz mrtvašnice na okoliško pokopališče v Celju. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, 21. novembra ob 7 v župni cerkvi v Celju. Prosimo za tiho sožalje. Celje, Štore, Rogaška Slatina, dne 18. novembra 1940. Žalujoči rodbini: Inkret, Cvahte. Alphonse Daudets 95 Jakec Prevede) Fišer Franc Končno je Katarina odnesla vse z mize in postavila pred mlado deklico vročo vodo, sladkor in steklenico z dolgim vratom, polno žganja. Odkar je umrla njena stara mati je Cecilija pripravljala doktorju grog; poštenjak s to zameno ni bil prav nič na boljšem, kajti dekle je iz strahu, da bi grog bil premočan, oolivala neko lekarniško mešanico »v kateri je pa alkohola vsak dan manj«, lako je namreč gospod Rivals žalostno pridejal. Ko je postavil kupico pred svojega starega očeta, se je deklica obrnila k gostu: »Ali pijete žganje gosjK>4 Jakcc?« Doktor se je pričel smejati: »Ha, ha kurjač pa ne bi pil žganja! Česa se domisli to punčel... Ali ne veš, da ti reveži ml tega živijo. Lahko mu pripraviš grog teman kot le kaj, še vedno l>o zanj premalo močan « Ona je pogleaala Jakca žalostno in ljubeznivo. »Ali hočete?« »Ne. hvala lepa gospodična!« je dejal povsem tiho. skoraj sram ga je bilo. No, in če je s tem, da ie odrinil kozarec, doprinesel kakšno žrtev, mu je bila plačilo nema zahvala ženskih oči, ki jo razumejo samo tisti, ki j i in je namenjena. »Glej no, tudi ta se je spreobrnil!« je dejal prijazni zdravnik in s kislim obrazom pi lsvoj grog: pravzaprav je bil on le napol izpreobr-njenec, tako kot divjaki, ki samo takrat verujejo v Boga, kadar hočejo ustreči misijonarjem. _ Etiolski kmetje, ki so delali po svojih jx>-ljih in videli Jakcn, ki je popoldne odha jal od Rivalsa in z dolgimi koraki meril cesto, so najbrž mislili, da je znorel ali pa, r.a mu je doktorjev preobilen obed zmešal možgane. Mahal je z rokami, govoril sam s seboj, grozil s pestjo v zrak in bil videti močno razburjen, jezen, kar je bilo pri njegovi običajni otopelosti nekaj nemogočega. »Delavec!« je govoril trepetaje... »Delavec za vse življenje. Gospod d'Argonton ima prav. Ostati moram med vebi enakimi, ž njimi živeti in umreti, le [povzdigovati se ne smem. Preveč boli,« ?,e dolgo ni bil tako razburjen in živahen. Ta nova doživetja4, doslej nepoznani občutki, — vse to ga je mučilo in ga tiščalo k tlom. A na dnu vsega se je lesketala Cccili-jina podoba. Kako bleščeča, mila, lepa in čista je bila! Joj, ko bi ga bili šolali in vzgojili, ne pa dali učiti za delavca, če ga ne bi potisnili v slabo oružbo, bi bil zdaj mož, vreden te mlade deklice, dobil bi jo za ženo, samo njemu bi pripadal ta zaklad! Oh, če nato [»omisli... Moj Bog! .. Zakričal je v onemogli jezi kot brodolomcc, ki se zaman bori z valovi in vidi tik pred suho obalo, ki se koplje v soncu in kjer se sušijo razpete ribiške mreže. Prav ko je zavil proti Jelšovju, se je znašel pred materjo Šale. obloženo z butaro drv. Starka ga je pogledala z istim zlobnim nasmehom kot opoldne, ko je dejala: »Saj vem, da ga zdaj ne boste marnli!« Jnkca jc ta nasmeh vrgel kvišku in vsa njegova besnost, ki ni vedela, na koga se naj vrir.e, koga naj krivi za svojo nesrečo vsa ta besnost se jc razlila nad to onurno starko. »Ah! Kača,« je pomislil, izbijem ti tvoje strupene čeknne.« Tako grozen je bil videti, ko ga je starka zagledala, ko je šel proti njej, da se je ustrašila, odvrgla svojo butaro in se pognala v gozd kot stara koza. Zdaj ji je povrnil milo za drago. Tudi ona ga je nekoč tako podila. Stopil je par korakov za njo in nato obstal. »Saj sem neumen... ta ženska mi je končno povedala samo resnico... Cecilija me zdaj nič več ne mara.« Tistega večera ni nič jedel; ni zakuril, niti ni prižgal luči. Vsedel se je v kot v jedilnici. ki je bila edina soba. v kateri je prebival in v katero je znosil nekaj pohištva, raztresenega po vsej hiši. Oči je imel uprte v steklena vrata, za katerimi se je belila lahna megla lepe jesenske noči in premišljeval. »Cecilija ne mara več zame.« Sumo to mu je ves večer bilo v mislih. Ne mara gn več. Saj ju je res vse ločilo. Prvič, ker je bil delavec in orugič... strašna beseda mu je prišla na ustnice »nezakonski«. Prvič v življenju mu je prišlo to na misel. Dokler je bit še otrok, mu je bilo kolikor toliko vseeno, saj mu njegova okolica nikdar ni tega zlonamerno omenjala, saj je Jakec živel med ljudmi, ki so bili kaj mnlo natančni, če jx)inislinio na druščino »izpodletencev« in potem na delavski razred, kjer revščina opraviči vse grehe in kjer so družine z nezakonskimi otroki številne kot malokje Ker ni nikdar slišni govoriti o -svojem očetu, se zato s temi mislimi tudi nikdar bavil ni; presneto malo je občutil, da mu manjka te dobre roke. Bil je kot gluhonem, ki nič knj mnogo važnosti ne polaga na to, da mu manjkata dva čuta, ker se pnč ne zaveoa njihove prave koristi in ugodnosti. Vprašanje njegovega rojstva gn je zdaj zanimalo bolj kot vse drugo Ko je Sarlota povedala ime njegovega očeta, ie ostal popolnoma miren ob tem nenadnem odkritju; toda v tem trenutku bi jo rad' izpraševal, ji iztrgal podrobnosti in celo priznanje, da bi si ustvaril točno sliko o svojem nepoznanem očetu... Markiz de 1'Epan?.., Ali je bil v resnici markiz? Če ni bila to zopet kakšna nova domišljija teh kurjih možgan, tako udarjenih na naslove in plemstvo? Ali je pojK>lnoma res, da je umrl? Ali mi ni njegova mati mogoče zato tega rekla, da ji ni bilo treba pripovedovati kakšne zgodbe v ločitvi, razooru, da bi ne bilo trebH pred njim zardevati? ln v slučaju, da ta oče še živi, ali bo toliko plemenit in pripravljen, popraviti svoj greh, ter mu dati svoje ime? »Jakec, markiz de 1'Epan!« Sam sebi si je ponavljal ta stavek, kot da bi s tem naslovom Ceciliji bil kaj bližji. Ubogi deček ni vedel, da vsi nn-slovi sveta ne pomenijo nič v primeri z usmiljenjem, ki tako gane pravo žensko srce, tako, da se odpre in vzljubi. »Pisal bom svoji materi,« je pomislil. Toda to kar je hotel vprašati, je tako težko izgovoriti, tako kočljivo in zapleteno, da je sklenil, da l>o sam poiskal Sarloto, da l>o z njo govoril na svoj način, kjer beser.e ne bodo zadostovale, mu bodo oči pomagale, da bo čisto mirno, nehote tako med besedami poskusil od nje dobiti priznanje in zvedeti resnico Na nesrečo pa ni imel dovolj denarja za vožnjo po železnici. Mati bi mu sra že morala poslati, pa najbrž na to ni mislila. »Prava reč!« si je dejal, »ko sem bil star enajst let, sem to pot prehodil peš. Isto bom storil tudi sedaj, čeprav sera še nekoliko slab.« In res je naslednjega dne znova Drehodil to strašno pot: in če «c mu ic zoela tokrat manj dolga in manj grozna, je bila pa zato toliko bolj žalostna. Urednik: Viktor Cenčič Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič Izdajatelj: inž. Jože So dja 1 IJUBI14NA Časnikarski koncert 1. decembra Kot vsako leto, bo tudi letos slovensko časnikarsko društvo priredilo dan 1. dec. zvečer svoj slavnostni koncert, s katerim 1xj počastilo narodni praznik zedinjenja. Letos, v tej stiski časa, ne bo prirejalo navadnega koncerta s plesom, temveč bo s pomočjo ljubljanske Filharmonije ter solonevke ge. Golobove priredilo velik simfonični, Koncert, na katerem |>o Filharmonija pod vodstvom dirigenta gosp. šijanca proizvajala velike skladbe Čajkovske-ga s sodelovanjem pianista rektorja Glasbene akademije g. Trosta. Na programu pa lx> tudi izvirna simfonična pesnitev Blaža Arniča, »Za-peljivec«, ki bo ta večer ooživela svoj krst. To [io že druga veličastna pesnitev tega domačega glasbenega simfonika, na katerega smo že sedaj lahko ponosni. Med simfoničnimi deli pa l>o zapela nekaj slovenskih skladb ga. Franja Golobova, ki se je vrnila iz Italije ter se s svojim čudovitim in kultiviranim glasom uvršča med največje slovenske pevke. Tako bo časnikarski koncert elitna glasbena prireditev vfe-likega stila, vredna, da si vsak rezervira ta dun za ta veliki glasbeni dogodek, brez ozira za to, da je Novinarsko društvo sklenilo, oa ves čisti dobiček od konccrta kakor tudi posebno akcijo, ki jo bo začelo v zvezi s koncertom, daruje ubogim ljubljanskim srednješolcem, za njih preskrbo preko zime. Tnko hodo časnikarji pokazali, da v tem času mislijo resnično socialno ter se zavedajo resnosti časa in razumevajo tudi težave s šolanjem nadarjenih a revnih dijakov, bodočih izobražencev slovenskega naroda. Zato — t. decembra zvečer vsi na časnikarski veliki simfonični koncert v veliki dvorani Uniona. Kino Kodeljevo te/. 41-64 Danes ob 20. uri Gospa Judita Bette Daviš George Brent Velika tragedija tisočkrat opevane, a večno-lepe ljubezni mlade žene, ki žrtvuje svoje zdravje za izvoljenega moža. Na nov, a še lepši način je obdelan problem: „Dama s ka-melijami". Ljubezen mladega Hardya Mickey Rooney, Judy Garland, Lewis Stone Briljantna komedija, ki kaže popularno družino sodnika Hardya pred novimi preizkušnjami probujajoče se ljubezni. DANES ZADNJIKRAT! - ZNIŽANE CENE! I 1 Za god sv. Elizabete bo drevi v frančiškanski | cerkvi po rožnem vencu ob 6 kratka pridiga, nato ; litanije. Člani in članice tretjega reda in karitativ-: nih organizacij, pridite počastit svojo veliko vzor-i nicol 1 Sestanek gg. katehelov bo v sredo, 20. t. m., ob pol 8 zvečer v Rokodelskem domu. Predaval bo univ. prof. prelat dr. Franc Gri-vec o temi »Metooa nauka o Cerkvi«. 1'oskr-biino, da lx> udeležba v častnem številu I 1 Krščansko žensko društvo obišče v sredo 20. t. m. Lichtenthumov zavod. Zbirališče ob 3 na Ambroževem trgu. Članice vljudno vabljenel 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-JOSEF« grenčice. I Dramski odsek frančiškanske prosvete v Ljubljani je vprizoril na Martinovo nedeljo burko v treh dejanjih »Trojčki«, katero je iz nemščine prevedel g. Vodi.šek. Vsebinsko sloni vsa igra na komičnih zapletijajih, ki jih |>ov-zroči nenaden obisk bogatega stricu in njegove žetie pri svojem lahkoživem nečaku, ki je stricu na vse mogoče lagal, snino da je od njega dobival dcnnr za vesel jačen je. Višek komike je v zadnjem dejanju, ko lioče stric na vsak način videti nečakovega prvorojenč-ka, pa se nenadoma pojavijo nn odru trojčki. Bogatega in oobrodušnega strica Maslovca je zelo dobro igral g. /.akrajšek. njegovo ženo gdč. Priinatova, ki je sicer dobro rešila svojo vlogo, vendar ni bilo celotnosti v njeni igri. Naravnost odličen je bil -čuk Skubcc gosp. Šerjnka, mulo šibkejši pa vendar zadovo'1 jujoč je bil g. Stojan Skubcc, advokat g. Pusta. Ostal% vloge so bile zasedene takole: Jelka Stojanova žena, gdč. Srčnikova, Pavla, njena sestra gdč. Pustova, katere glas je bil mestoma malo pretih, sluga, g. Božič, sobarica gdč. Šegova. Dobro se je izkazal g. Jeraša v karuk-terni vlogi g. Babškn, lastnika modne trgovine in g. Sega kot zaljubljeni Italijan Pozanelli. Režiser g. Šega se je potrudil, (ia je igra oo-bila skladnost in imela svoj tempo, ki je ko-miko le še po večalo. J. — I. 1 Za mestne reveže je poslala Zveza blagajniških zdravnikov v Ljubljani 200 din, pekovski mojster g Ivan Piskar je za mestno kuhinjo v stari cukrarni podaril 35 kg kruha, prav tako za mestno kuhinjo najbednejših je pa 300 din nakazal g. A. V. Jovanovič iz Lavričeve ulice 8, a za vsesvetsko akcijo je neimenovan dobrotnik ljubljanskih revežev celo iz daljnega Beograda na moru v Dalmaciji poslal 100 din v 6pomin pokojnemu Socialne akcije za dijaštvo za Bežigradom Ljubljana, 11. novembra. Društvo »Dom in šolat na bežigrajski gimnaziji je odprlo zavetišče za dijake, ki se vozijo z vlakom in ki jih obe gimnaziji štejeta čez 300. Zavetišče je nameščeno v novi dijaški dvoranici še ne dograjenega Bežigrajskega doma. Dvoranica sprejme lahko okrog 200 dijakov, vse v njej je popolnoma novo, seveda prave opreme še nima in čaka dobrotnikov, da ji bodo pomagali do stolov, miz, kurjave itd. Obisk v zavetišču je bil takoj zelo velik in se je pokazalo, kako potrebno delo izvršuje »Dom in šolaj in vsi, ki ga podpirajo, v prvi vrsti kr. banska uprava in Nabavljalna zadruga železniških uslužbencev. Dijaška kuhinja, ki jo »Dom in šolat vzdržuje na bežigrajski gimnaziji že tretje leto, izkazuje letos rekorden obisk. 115 zelo revnih dijakov je pro-rilo za vsakdanji zajtrk in »Dom in šolat ni nikomur prošnje odbila. Vsak izmed njih dobi zjutraj skoraj pol litra mleka in velik kos kruha. Kdor ima opraviti z gospodinjstvom, ve, kako velike stro-bke to povzroča. Če ne bi bilo velikih dobrotnikov, v prvi vrsti agilne ge. podpredsednice društva Klare dr. Majcnove, bi bilo splph nemogoče vzdrževati tako veliko socialno ustanovo, ki že dalj časa točno odgovarja željam prosvetnega ministra gosp. dr. Korošca. Prav zato je pričakovati, da se bodo vsi prizadeti radi odzvali prošnji gornjega društva in pomagali še naprej vzdrževati prevažno delo, ki bi ob pomanjkanju sredstev moralo zapreti svoje lepe zajtrkovalne prostore v pritličju bežigrajske gimnazije. Poleg hrane v kuhinji in zavetišča nudi »Dom in šolat še podpore najpotrebnejšim s knjigami, obleko, podporo v javnih kuhinjah in podobno. Starši premožnejših dijakov, ki jih je pa na tej gimnaziji zelo malo, čutijo dobro, da je v težkih časih treba več storiti za naš mladi rod. Posebno naj bi se javne ustanove in privatniki spomnili sedaj ob nastopajoči zimi, da je treba dijaštvu res izdatno pomagati. Društvu »Dom in šolat na bežigrajski gimnaziji vodstveno stojita ob strani ravnatelja III. in IV. moške gimnazije g. dr. A. Pečovnik in Fr. Slo-par, ki najdeta poleg svojih strokovnih poslov vedno še dovolj časa in smisla za revščino in lakoto, ki jo morajo trpeti njihovi dijaki. Socialne akcije za dijaštvo za Bežigradom odlično podpirajo visoki uradniki iz vrst staršev, ki s tem kažejo veliko socialnega čuta, prav tako mnogi profesorji obeh zavodov. Upajmo, da bo ob toplem in požrtvovalnem sodelovanju vseh poklicanih mogoče rešiti tudi to zimo premnogega dijaka prezebanja in lakote in jih tako telesno in duševno zavarovati. Pomagajmo dijaštvu, saj dobro čuti, kdo je v težkih dneh zanj odpiral srce in roke. g. Vladimirju Štreklju. Mestno poglavarstvo izreka vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpirani h. 1 V počastitev spomina g. Engelberta Fran- chettija je stalna velika dobrotnica mestnih revežev ga. Ivanka Vodnikova s Kolodvorske ulice spet za mestne reveže podarila 200 din. Mestno poglavarstvo izreka plemeniti dobrotirici posebno toplo zahvalo tudi v imenu podpiranih. 1 V vrtnarskem tečaju Podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana 1. predava drevi ob sedmih v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici g. nadzornik Strekelj Josip o Vzgoji posameznih vrst zelenjave v malem vrtu in sicer o kapusnicah in solatah. — Vstop prost. 1 Zagrebški šaljivi oder »Grabancijašev« v Ljub-lianil Dva izvrstna zabavna večera v kinu »Slogi« danes in jutri vsakokrat ob 21. Zagrebški humoristi »Grabancijaši« so izvabili Zagrebčanom že potoke solza od smeha in duhovite zabave. Za dva dni pridejo tudi v Ljubljano. Danes in jutri bodo nastopili s svojimi najboljšimi točkami, vsak večer z drugim sporedom. Njihove šale, kupleti, njihovi šaljivi nastopi naj sprožijo tudi v Ljubljani salve gromkega smeha. V Ljubljano pride celotni »Gra-bancijaški« ansambel, reprezenlanti humorja in smeha: Dejan Dubajič, Vlaho Paljetak, Jožo Lav-renčič, Vj. Afrič. Griinhut; dame pa: Pepica Varaž-dinska, Hercbergerjeva in Regina Dalmado, torej 8 članov. Vsak večer bo na 6poredu 10 efektnih točk. Vstopnice so v predprodaji pri blagajni kina »Sloge«. Cene vstopnicam so kljub ogromnim stroškom zelo zmerne, tako da se te hpredstav udeleži lahko vsakdo. Kdor se hoče pošteno zabavati in nasmejali, na| pride drevi v kino »Slogo«. 1 V Kotoru najdena ura. Mestno poglavarstvo Kotor je sporočilo ljubljanskemu mestnemu poglavarstvu, da je pred kakima dvema meseccma neki mladi par iz Ljubljane tamošnjemu policijskemu stražarju prijavil, da je gospa izgubila uro. Stražar je med tem izgubil gospejin naslov, 6edaj je pa kotorski juvelir mestni policiji sporočil, da mu jc nekdo prinesel majhno uro večje vrednosti s pre-trganim trakom na prodaj. Kotorsko me6tno poglavarstvo sedaj zares kavalirsko išče lastnico najdene ure tudi v Ljubljani ter po Sloveniji s pripombo, naj lastnica navede podrobnejše podatke in opis ure, da ji mestno poglavarstvo izgubljeno uro takoj vme. Hkrati pa kotorsko mestno po-glavaretvo tudi pripominja, da juvelir zahteva zakonito najdenino. 1 Plašče kradejo. Na univerzi se sedaj preccj pogosto ponavljajo tatvine plaščev, kar je razumljivo, saj so marsikje obešalniki kar na hodnikih. Tako je bil tudi s hodnika ukraden dežni plašč iz balonske svile Džambazovu Nedeljku, vreden 750 dinarjev. — lz predsobe pa je drug tat odnesel dežni plašč iz temnomodrega blaga, vreden 400 din, Miiller Mariji. mumm Kal j@ novega v stolnici? Zanimiv izprehod po notranjščini svetišča - Prenovitve se bližajo zaključku, potrebno pa je še marsikaj i . Maribor, 16. novembra. Izprehod po notranjščini mariborske stolnice je danes izredno zanimiv, posebno če ima izpreha-jalec takšno vodstvo, kakor ga je imel »Slovenčevt reporter, kateremu je razkazoval do sedaj izvršene prenovitve njihov projektant in vodja teh del ing. arh. Mušič, ki se žal poslavlja sedaj od Maribora ter odhaja na svoje novo službeno mesto v Ljubljano, pa bo prihajal tudi od tam nadzorovat dela v stolnici in okrog nje, ker se bodo še nadaljevala po njegovih načrtih. Pri takšnem ogledu se vidi, da je v stolnici v razmeroma kratkem času izvršeno ogromno delo, da pa je preostalo še veliko stvari, ki jib bo treba izvršiti. Pri vstopu v stolnico skozi glavna vrata se odpre pogled na restavrirane romanske arkade na severnem in južnem zidu glavne ladje. Povezanost med vsemi tremi ladjami je sedaj dosti tesnejša in imamo občutek, da je ta troladijska slopna bazilika v svojem spodnjem ustroju čisto romanska. Očiščeni gotski služniki lepo harmonirajo s svetlimi stenami ter prehajajo v zelo živahen rebrovit gotski strop. Čudno, koliko svetlobe v glavno ladjo skozi razmeroma majhna okna tik pod stropom in kako prijetno se ta svetloba razdeli po vsej ladji. V glavni ladji je prvi par novih lustrov že obešen. V tej ladji bodo namestili še štiri nove lestence, sedem jih pride v stranske ladje, štirje pa na kor. Lestenci so izdelani po načrtih arh. Mušiča ter bodo še letos montirani ter bodo podajali nekoliko prazni notranjščini cerkve živahen poudarek v zlatu. V višini oken imajo lestenci sv. Duha, ki se blesti tudi še v mraku od zadnje svetlobe, ki pada nanj skozi okna. Nekako v sredini dolžine so lestenci prekinjeni z liturgičnimi emblemi, ki poživljajo preveliko in pusto višino cerkve. En lestenec je izdelala mariborska tvrdka Tralnik, drugega pa ljubljanska tvrdka Bratje Zmuc, vse ostale pa bo napravil Tratnik. V os baročnih križnih kapel pa so nameščeni stari, deloma baročni cehovski lestenci. V sredini visi nekoliko dvignjen lestenec, ki ga je v 17. stoletju daroval mesarski ceh — volovska glava je znak poklica darovalcev. Lestenec pekovskega ceha ponazoruje kresta, kovaškega ceha pa obesek, ki predstavlja kovaški izdelek. Presbiterij je opremljen z novimi pozlačenimi svetili nad korarskitni klopmi ter z novimi pozlačenimi reflektorji, ki razsvetlujejo strop. Zelo pa še motijo v presbiteriju nekateri predmeti, predvsem nogogotski škofov prestol in sekularni spomenik tik glavnega oltarja. Načrt za nov prestol je že narejen ter je želeti, da bi bil čimprej izveden, prav lako tudi, da bi se omenjeni spomenik odstranil. Okna, ki so iz emporija nad zakristijo Šaljivi oder zagrebških ,»Grabancijašev «« gostuje samo danes in jutri vsakokrat ob 21. uri v dvorani kina Sloge, oba večera z različnim, pestrim in zabavnim sporedom I ■ Dve url smeha do B Edinstvena piliika za vso n Vstopnice si zasigurajte v pred- V tolzl Vsak veter V Ljubljano, da se enkrat od f prodaji pri blagajni kina Sloge! ■ 10 različnih to tki ■ sna piav pošteno nasmeje l ■ »««■■■■■■■■■■■■■■■■■■■11111 lili I MMBBB—I Odlični češki tilm Skušnjava je s svoio zgodbo o neomajni ljubezni in zvestobi težko preizkušenega dekleta vzbudil splošno zanimanje občinstva. Zato ne zamudite priložnosti, da si ga ogledate, dokler je še na sporedu. KINO UNION fcl. 22-21 Ob 16., 19 in 21. uri Samo ie danes ob 16. in 19. uri veliki Hans Albersov film močne in prepričljive vsebine ter velike tehnične vsebine: ■______ _ _ — ■ ■_ KINO SLOGA, tel. 27 30 IZVrSlI SCItl POV£ljO Sessa,t- Ch"'»ojišča. Grki še nadalje skušajo premukniti bojno črto, katero močno drži italijanska vojska. Italijanske čete one-mogočujejo (irkoin, da bi dosegli cesto, ki jo hoče ooseči grško vrhovno poveljstvo. Medtem ko so bile včeraj krvave borbe na vseh sektorjih, so danes operacije na obeh straneh nekoliko šibkejše. Posebno ostra l>orbu je bila sredi planine Morovo. Grška pehota sc je snoči okrog devetih z vso silo vrgla na položujc italijanske vojske. Močno je prišla do izraza italijanska obramba, ki je dobro ocenila položaj ter se močno utrdila sredi planine. Čeprav je teren zelo težuk in tc/ko prehoden, so ga vendur močno utrdili, Italijani so v srednjem oelu planine Morovo zgrudili utrdbe /. betonsko podlago, tako da jih tudi najniočnej-u akcija težkega topništva ne more razbiti. Če IkkIo grške čete hotele znv/eti te položujc, bodo morale nupredovati med ognjeni težkegu topništva. Pripravljeni bodo morali biti na velike žrtve. Krvavi boji so danes bili 2100 m visoko. \ sako napredovanje jc zvezano z ogromnimi napori na tej višini, ker jo ponoči strašen mraz. Italijansko in grško poveljstvo sta morali svoje čete preskrbeli s toplimi zimskimi oblekami, da bi se borbe mogle uspešno nadaljevati. Po poročilih, ki smo jih dobili, so se pri grških četah pojavile v tem pogledu velike težave, ker grško poveljstvo prej ni polagalo na obleko svoje armade nobene pozornosti. Grške čete so dobile toplo zimsko obleko šele včeraj. S toplo zimsko obleko je grške čete j)odprla tudi Anglija in je opozorila grško poveljstvo, da brez zimske obleke ne more izpostavljali svojega vojaštva takim naporom. Italijanske čete so dobile toplo zimsko obleko že mnogo prej. Snoči se je v naših obmejnih mestih močno slišala kanonada na sektorju Ivanj planine in Zvezde. Obe strani 6ta obdržali svoje položaje, ki sta jth zasedli včeraj. Iz tega je razvidno, da se na tem delu bojišča položaj ni niti malo spremenil. Grška pehota je večkrat napadla italijan-ske položaje, toda je bila zmerom zavrnjena od italijanskega težkega topništva. Na levem krilu proti Levku je prišlo danes do obojestranskega streljanja težkega topništva. Boji na srednjem sektorju so se začeli z veliko hitrostjo že snoči. Pehota je skušala prodirali. Prišlo jej do množinskih spopadov. Večkrat je prišlo do bojev iz neposredne bližine. Boji so trajali do 5 zjutraj. Nenadoma je na srednjem delu planine Morovo prišlo do zatišja, medtem ko so jc boj na desnem in levem krilu okrepil. Okrog 2.30 so boji na zahodnem delu Morove postali še ostrejši ier so trajali do 5.30. Aktivnost v zraku je bila slabša. Obe strani sta napravili več poletov ter skušali priti do svojih ciljev. Ob II je v bližini planine Morovo prišlo v zraku do obračunavanja med letali. Po poročili s tro-ineje, so bili zračni boji zelo ostri. Po brnenju motorjev se je moglo ugotoviti, da je v boj poseglo večje število letal. Do boja je prišlo nenadoma. Eskndre bombnikov so spremljali lovci, ki so jih varovali. Italijanskim lovcem se je posrečilo pregnati gršku in angleška letalu, ki so letela proti Lerini, medtem ko so se italijanski bombniki vrnili nazaj na svoja letališča. Po poročilih, ki smo jih dobili, so Italijani ujeli več grških vojakov, Grki pa večje število italijanskih. Letalski boji nad Anglifo London, 18. nov. AA. Reuter: Letalsko ministrstvo je izdalo poročilo, v katerem pravi, da so bili današnji napadi slabši. Nekaj bomb je padlo ob vzhodni obali in na nekatera mesta v grofiji Ksscx in Kent. Bilo je nekaj človeških žrtev in poškodovanih nekaj zgradb. V teku današnjega dne je sovražno letalstvo i/vršilo dva manjša napada na London in vrglo bombe, ki so povzročile manjšo škodo. Tudi človeške žrtve so bile majhne. * V G brattarju Madrid, 18. nov. AA. Štefani: Po vesteh iz Iu Linee v Gibraltarju izseljujejo civilno prebivalstvo iu smejo v Gibraltarju ostati samo vojni obvezniki. Prav tako sc je izvedelo, da se je z oboroženimi motornimi čoini ojačilo nadzorstvo nad gibraltarsko obalo. Ameriška letala za Anglijo Ncw York, 18. nov. AA. Reuter: Dva velika bombnika tipa »Douglas« sta priletela v Ncxv Vork. To so prva letala tega tipa od skupine najmanj 30 letal, ki jih bodo to dni odpremili v Anglijo. List »Newyork Times« piše, da so letalu tega tipa v vsakem pogledu boljša in močnejša od' vseli drugih letal, ki so jih Združene države poslule v Anglijo, Obtoženi francoski državniki pred vrhovnim sodiščem Ženeva, 18. nov. AA. DNB: Kakor je bilo že sporočeno, so po aretaciji in zamenjanju prostorov v gradiču Chazcron oremestili Daladiera, generala Gamelina in Leona Bluma v Bourassole, kjer je že bil bivši letalski minister Guy le Chambre. Ta ukrep pomeni samo nadaljnji razvoj v postopku vrhovnega sodišča v Ryonu. Pri tej priliki je podal francoski pravosodni minister pregled dosedanjega dela vrhovnega sodišča. V glavni preiskavi je vrhovno sodišče obtožilo drugega za drugim bivšega ministra Pierrea Cote, Guy la Chambrca, Daladiera, Bluma in Gamelina. Septembra je bil izdan ukaz za aarctacijo Pierrea Cota, ki je bil na begu, vendar pa je bil aretiran dne 21. septembra po povratuu iz Amerike Vsi aretiranci so obtoženi, da so nemarno izvrševali svoje dolžnosti ali pa so zanemarjali organizacijo državne obrambe in s svojo politiko oškodovali državo. Francoski pravosodni milj nister poudarja ludi potrebo, da se vzporedno s tem sodn>m postopkom začne še drugi postopek, ki naj bi obsegal krivdo bivšega ministraa Mandela, kateri 6e je bil pregrešil proti zunanji varnosti države. Kakor ie znano, se je Mandel junija izkrcal v Maroku z ladje »Masiglia«, razen tega pa so dognane nepravilnosti pri razdelitvi fondov, s katerimi je razpolagal kot kolonialni minister, dalje pa je tudi špekuliral na škodo francoske valute. Drugi vzporedni postopek je naperjen proti Paulu Reynaudu, ki jc še vedno v gradiču Chazeronu. Z njim sta obtožena tudi njegov bivši kabinetni šef in njegov pomočnik, ki sta konec iunija prenesla v Španijo 26 M milijonov frankov, katere je Reynaud imel lik pred svojim odstopom na razpolago kot poseben fond. KULTURNI OBZORNIK f Prof. Franc Josef Ddlger Katoliško zgodovinsko vodo, nc samo nemško, je tri tedne po smrti Alberta Ehrharda zadela nova huda izguba. Dne 17. oktobra je v Schvveinfurtu za ledvično boleznijo umrl profesor Franc Jože! Dolger, vodilni raziskovalec odnosov krščanstva do antične religiozne in profane kulture. Pokopan je v svojem rojstnem kraju. Dan, preden je izpolnil 61. leto, ga je Gospod poklical k sebi. Ddlger sc je rodil 18. oktobra 1879 v Sulz-bachu ob Maii|U blizu Aschalfenburga. Na bogoslovni fakulteti v Wiirzburgu je študiral bogoslovje in dosegel doktorat. Leta 1902 je bil posvečen za mašnika. Wiirzburška fakultela mu je prisodila nagrado za zgodovinsko-dogmatično monografijo o zakramentu sv. birme, katero je Albert Ehrhard sprejel v zbirko teoloških študij dunajske Leonove družbe (1906). Ehrhard je spoznal izredno nadarjenost mladega učenjaka in ga spodbudil, naj se loti problemov starega krščanstva in njegovih odnosov do antične kulture. Dolger je nasvet sprejel, se z največjo vztrajnostjo in temeljitostjo poprijel tega študija in ga postavil na najširšo, a prav tako solidno in zanesljivo podlago. V Rimu, kjer se je bavil z arheologijo, in na študijskih potovanjih je spoznaval arheološko gradivo; metodična izvežba-nost, nenavadno poznavanje stare krščanske in poganske literature in trema sodba, vse to je obetalo najlepše uspehe. Prvi sad teh študij jc bila monografija o eksorcizmu v starokrščanskem krstnem obredu (1909). Na elemente krstnih obredov je obračal svoj pogled tudi v naslednjih letih, ko so ga zanimala že druga vprašanja. Leta 1910 je objavil — tedaj že privatni docent dogemske zgodovine v Wiirzburgu — prvi zvezek svojega največjega dela »Ichthys«. Temu zvezku jc dal podnaslov: »Ribji simbol v zgodnjem krščanskem času.« Katoliški in nekatoliški strokovnjaki so sprejeli delo s toplim priznavanjem; poudarjali so »čudovito obsežno gradivo,« ki ga je avtor obdelal, »presenetljivo porabo literature in napisov« in naglašali, da je pisatelj »bistroumen, trezno previden, strogo znanstven, metodično odlično izšolan delavec.« Prvi zvezek ie bil kmalu razprodan, davno, preden je izšel drugi zvezek. Leta 1928 je izšla 2. pomožna izdaja. Naslednje leto je Dolger izdal nadaljno študijo o krstu: »Sphragis, starokrščanska označba krsta (1911). Leta 1912 je Dčilgerja poklicala teološka fakultela v Miinstru na Vestfalskem na sto-lico cerkvene zgodovine. Drugo leto 6vojega bivanja v Miinstru je uredil zbornik o Konstantinu Velikem in njegovi dobi. Zbornik je izšel ob 1600-letnici Konstantinovcga milanskega razglasa (313) in ob zlati maši rimskega arheologa prelata de Waala. Najobsežnejši prispevek v zborniku je bila urednikova temeljita študija o Konstantinovem krstu in njega problemih. Leta 1919 je dal na svetlo verstvenozgodovinsko študijo o krstni obljubi z naslovom »Die Sonne der Gerechtigkeit und der Schwarze.« Leto 1920 je prineslo obsežno študijo o molitvi in petju v starem krščanstvu z naslovom »Sol salutis«; v njej je posebej pojasnil običaj, da so se pri molitvi in liturgiji obračali proti vzhodu. Leta 1925 je izšla 2. izdaja. Po več nego desetih letih je Dolger nadaljeval svojo publikacijo o ribjem simbolu. Leta 1922 je izdal 2. in 3. zvezek s podnaslovom »Sveta riba v antičnih verstvih in v krščanstvu.« Drugi zvezek obsega tekst (656 strani), tretji pa ilustrativno gradivo na 104 tablicah. Zopet je preteklo šest let, da je izšel 4. zvezek Ichthysa, ki je prinesel na 189 tablicah »ribje spomenike v zgodnji krščanski plastiki, slikariji in drobni umetnosti « Razlaga tega gradiva je začela kot peti zvezek Ichthysa izhajati leta 1932 v snopičih, ki jih je do letos izšlo 5 (po štetju 8, ker je nekaj dvojnih). V teh snopičih pa je na nadaljnjih tablicah objavljeno novo arheološko gradivo. Hvala, ki je je bil deležen prvi zvezek, gre v morda še večji meri naslednjim. Leta 1927 je Dolger sprejel vabilo breslavske univerze in ondi zasedel stolico stare cerkvene zgodovine in patrologije. Ostal je pa samo dve leti. Ko je šel Albert Ehrhard v Bonnu v pokoj, so izpraznjeno stolico ponudili Dolgerju. Leta 1929 se je preselil na novo mesto. Istega leta je začel izdajati svoj čctrtletnilk »Antika in krščanstvo. Kulturno- in verstvemozgodovinske študije.« To je bil res njegov časopis, kajti v njem je objavljal samo svoje daljše in krajše študije Do letos je izšlo pet zvezkov (letnikov) pf> več ko 300 strani in šestega pol. Na okroglo 1900 straneh je natrpanega neverjetno mnogo najrazličnejšega vzorno obdelanega gradiva. Nedavno je Dolger osnoval novo zbirko prispevkov k verstveni in cerkveni zgodovini, ki ji jc dal naslov »Theophaneia«. Doslej sta v njej izšli dve monografiji, Lani ob šestdesetlctnici so učenci, prijatelji in častilci Dolgerja poklonili zbornik s čestitkami in znanstvenimi Tazpravami, katerega so naslovili »Pi-sciculi« (ribice). Letos ob eno in šestdesetletnfci je neutrudljivi raziskovalec starega krščanstva ležal na mrtvaškem odru. Z njegovo smrtjo je vprav v njegovi ožji strok/ nastala velika vrzel. Zapu* s!il je ogromno nabranega in še neobjavljenega gradiva, pa tudi več učencev, ki bodo delali po njegovem zgledu in njegovem duhu. F. K. Lukman. Koncert ge. Marte Gsterc-Vaijalo Prejšnji ponedeljek, dne 11. t. m. je »Društvo jugoslovanskih avtorjev« (UJMA) organiziralo svoj prvi koncert v vrsti drugih, ki jih pripravlja še za v bodoče. Na tem koncertu je gospa Marta Osterc-Valjalo izvajala mladinske klavirske skladbe domačih avtorjev: Brede Sčekove »Božič«, L) Cvetka »Sorsatino« v treh stavkih, Petra Liparjd »Tri bagatele«, P. Šivica »Mikijev gode (6 delov). L. M. Škerjanca štiri mladinske skladbe: »Zimska., »Pustna«, »Poletna«, »Božična«, L. Osterca »Šest mladinskih skladbic, D. Švare »Miniatura«, St. Premrla »Dva otroška plesa«, Mirce Sancinove »Uspavanko« ter »Otroške igre«, dalje C. Pieglja »Uspavanko«, V. Mirka iBlueta«, K. Pahorja »Dve arabeski«, A. Dolinar-ja »Scherzino«. J. Gregorra »Arieta in kolo«, M. Tomca »Male variacije« ter M. Bravničarja »Con-tinuo«. Navedeni spored je prikazal najboljše klavirske skladbe, ki so namenjene najmlajšemu klavirskemu naraščaju, toda med temi tudi take, ki zahtevajo prav veščega tehničnega znanja, pač pa izvirajo iz otroškega sveta. V glavnem lahko rečemo, da eta bili zastopani najnovejša smer, ki ji je izhodišče osebnost in šola prof. Osterca ter starejša. Podrobne razpredelhe in ocene posameznih skladb mi ni mogoče navesti vsled pomanjkanja prostora. Omejiti se moram le na izvajanje pianistke, o kateri moram ugotoviti izredno sposobnosti v tehničnem in muzikalnem oziru. Njena tehnična izdelanost je vsestranska v posameznos'ih kakor v širokih zamahih. Že posamezni toni dobijo posebno barvo, ki daje celotni frazi neko estetsko zaključenost. Pianistka ima v tem smisiu prav posebnost razvit čut za enotnost in povezanost: prehode iz visokega dis-kanla v srednjo lego in iz te v basovsko zna po svojstvenem tenkočutnem pojmovanju estetike tona tako spretno premostiti in vzdržati tudi barvno ter dinamično ravnovesje, da ima poslušalec vtis največje skladnosti. Ta, rekel bi, osnovna izvanredna pridobitev, ki je znak velike tehnične izvežbanosti in smisla za kulturo tona v prostoru, ji jo seveda v muzikalnem oziru največja opora. Pri grajenju je fraza jasna in zato tudi celotna poustvaritev nazorna in prepričljiva. Pianistko poleg tega odlikuje tudi smotrno vpo-rabljanje pedala, ki ga skoraj ni opaziti ali bolje ne moti, kar je v smislu težnje po plastičnosti popolnoma pravilno. Pianistka je v igri sveža, brez kakih subjektivističnih poudari.ov, brez sentimentalnosti, njena poustvarjalnost je živa in prepričevalna. Le škoda, da sta koncert zamudili dve tretjini poslušalcev, ki so jih zaman čakali zevajoči sedeži. Njena igia pač ni zaslužila takega prezira. Zelo čudno je, da včasih polnimo dvorano manj vrednim tujim izvajalcem, domači daleko boljši pa morajo igrati — v praznino. Ali je morda slabša izvedb;, večja interesantnost kakor boljša kvaliteta domačih? sil. Predavanje o prof. Vebru (O priliki petdesetletnice.) Filozofsko društvo je počastilo petdesetletnico slovenskega filozofa in svojega predsednika g. prof. Vebra s posebnim predavanjem g. dr. A. T r s t e n j a k a , ki je zelo jasno prikazal bistvo Vebrove filozofske stvaritve v vsej polnosti njene razvojne dinamike in nuje. Uvodne besede je spregovoril g. univ. prof. E. Spektorski. Poudaril je predvpem, da je prof. Veber pravi filozof, veš prežet .s filozofskim erosom, filozof, ki ga speštujejo njegovi učenci kolegi in tudi tisti, ki se z njegovimi nazori ne strinjajo. Izrazil je svoje veselje, da mu more čestitali v imenu filozofskega društva kot predsednik društva za pravno filozofijo in sociologijo in kot človek, ki se sam za filozofijo zanima. G. preda vatel' je najprej dosti obširno orisal predmetno teorijo, iz katere je prof. Veber izšel. To je bilo potrebno zato, da je postal izrazitejši in razumljivejši Vebrov razvoj. Podčrtal je zlasti nekatere temelje predmetnoteorične miselnosti, kot so: doživljajska intenzionalnost, proučevanje predmetov glede na njih bivanje in pa predoče-valno vzporednost doživljajev in predmetov. Najznačilnejše je pač to, da za predmetno teorijo vesoljna predmetnost tako rekoč ne biva. Tudi Veber je zato sprva kot predmetni teoretik čisti fe-nomenalist. Zanimive pa je, da Vebra ta predmetnoteore-tična brezbarvnost ni dolgo zadovoljevala. Že v njegovih prvih delih je v značilnem ospredju razmerje subjekt-objekt, ki v bistvu ni predmetno-teoretični problem. To razmerje je Veber vse bolj poglabljal, doklen ni zadel ob strogi analizi nekaterih psiholoških dejstev na saniodejavnost subjekta, kar mu je isto kot samobitnost, substanca, človeška družba. V človeški osebi je torej odkril prvo substanco. Ni še priznaval substancialne narave vnanjega stvarstva. V nadaijuem razvoju, ki pomeni njegovo tretjo fazo, ga je analiza dojemanja privedla v pravo on to log i i o. Dojemanje je namreč dvojno: dojemanje akcidentainega in dojemanje 6tvarnega. Bistveno določilo stvarnega dojemanja je, da ni predočevanje temveč zadevanje, to je neposredno dojetje. Je nevsebinskega značaja, ker je tudi stvarnost sama nevsebinska. Tudi vnanji svet je torej stvaren in stvarno različen. Ločiti moramo neživo stvar — rastlino — žival in človeka. Različnost je utemeljena v bitno različni dinamiki. Na mesto objektološkega gledanja je stopilo sub-jektološko, na mesto statičnega dinamično. Z nujnostjo je nastalo vprašanje odkod in zakaj. Ker velja v ontologiji načelo zadostnega razloga, se tudi Veber sprasuje po oni stvarnosti, ki je izvor obeh polov. V fenomalnega in stvarnega. To stvarnost imenuje: Bog. Dokler je bil profesor Veber predmetni teoretik, ni mogel do Boga, zakaj v predmetni teoriji sploh mesta ni zanj. In tudi danes Veber v fenomenalnem svetu zanika Boga. Če torej gledamo njegovo pet do Boga v luči njegove znanstveno-razvojne poti, tedaj ne najdemo nobenega nasprotja, temveč največjo doslednost. G. predavatelj je končal svoje zavzeto predavanje z ugotovitvijo, da je Vebrova filozofija udeležena na sekularnem reševanju naloge Časa, ki je v tem, da človeštvo stvarnost vesoljstva prizna. Praktično sicer pozitivistično XX. stoletje z njo računa, filozofija pa se do danes ni nehala boriti proti Kanlovemu subjektivizmu. Veber je s tem dvignil slovensko filozofijo na evropsko višino in želeti bi bilo, da bi Vebrova filozofija oplodila čim širše plasti slovenskega naroda. Shakespearova tragedija »Romeo in Julija« v mojstrskem prt vodu Otona Župančiča je pravkar izšla pri »Slovenski Matici« v Ljubljani v izredno lepi opremi. Kartoniran izvod velja za naročnike 30 din, v platno vezan izvod 45 din. Omejeno število izvodov je vezanih v usnje (70 din). Ta knjiga je prva v zbirki »Vezana beseda«, ki jo je začela izdajati »Slovenska Matica«, in v kateri bo objavljala prevode klasičnih del v verzih. V prihodnjih mesecih izideta Sofoklejeva »Antigona« in »Kralj Edip< in izbor iz Lermon-tova. Meškovih Izbranih spisov T. zvezek bo izšel, kakor poroča založba »Pastir«, za Miklavža. Nove knjige. — V zadnjem času je izšlo nekaj knjig in so bile poslane uredništvu, o katerih pa zaradi pomanjkanja prostora še nismo mogli prinesti ocene. Meško: Mladim srcem. IV. zv. Moli, družba. Kramolc-Tomc: Pevska vadnica Banovinska zaloga šolskih knjig. — Der grosse Duden. Bildworter-buch. IV. zv. — Dr. Gligorije Bugarski-Zlatič: Sociološko politička študija javnog mnenja. Beograd. Metod Dolenc: Gorske bukve. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. — Anton Čadež: Življenje govori. — Štirideset let gluhonemnice v Ljubljani. — Poleg tega več brošur in časopisov. — Tudi odgovor Kluba neodvisnih umetnikov je moral danes izpasti. — Danes samo naznanjamo izid teb knjig. Misli znamenitih zdravnikov Zdravnik je samo pomočnik narave. * Pretirano pritrgovanje v hrani ima za posledico jetiko. Pretirano uživanje lahko povzroči sladkorno bolezen, raka in hipohondrijo. Zmerna hrana zagotavlja človeku dolgotrajno zdravje. * Mir je često najboljše zdravilo, življenje brez večjih skrbi najboljša dijeta, zmernost najboljši prašek za pomirjenje živcev. Vojaki delalo v romunskem poljedelstvu Po odredbi romunskega državnega poglavarja generala Antonesca bodo, oziroma so že to jesen v veliki meri uporabljali romunsko vojsko za poljedelska in druga kmetijska dela. V ta namen ne bodo samo dovoljeni vojakom dopusti do 30 dni, temveč l>o dala vojska na uporabo tudi vozila in vprežno živino. Vojaška pomoč bo zlasti potrebna po zadnjem velikem potresu. Vojaška pomoč bo brezplačna, le veleposestniki bodo morali dati primerno odškodnino. Nečloveške žene v Filadelfiji Policija v Philadelfiji je zasledila cel ženski »sindikat«, ki je skušal priti do denarja na najbolj nečloveški način, kar si je moči zamisliti. Dve članici tega »sindikata« sta z arzenom zastrupili svoja dva moža. Kmalu je policija zasledila več takih primerov. Te ženske so hotele poceni priti do denarja na ta način, da so vplivale na svoje može, naj se dajo visoko zavarovati, Ob zadnjem potresu porušena stanovanjska hiša v Bukarešti. nato pa so jih zastrupile, da bi dobile zavaroval, nino. Poleg teh dveh žen, ki sta bili obsojeni na smrt, je sodišče kaznovalo še štiri druge članice istega »sindikata« z dosmrtno robijo. ŠPORT m šport zadnje nedelje Tekme v slovenski nogometni ligi SI< Ljubljana : SK Železničar 1:1 (0:0). Mars : Olimp 8:1 (4:0). SK Bratstvo : ISSK Maribor 4:0 (1:0). Amater : Kranj 4:1 (2:0). Tabela slovenske lige je zaenkrat takale: 1. Ljubljana 2. Železničar 3. SK Amater 4. Kranj 5. Mars 6. Bratstvo 7. Maribor 8. SK Olimp 11 7 2 2 44:20 16 točk 11 11 10 10 11 11 11 23:10 15 32 :24 15 21:20 11 27: 19 10 22 - 32 9 21 31 8 1 0 10 10 : 44 Prvi razred: Svoboda : Moste 1:1. Korotan : Grafika 1:1. Hermes : jadran 4:2. Juniorske tekme: Ljubljana : Svoboda 5:0. Mladika : Mars 6:1. Hrvatska liga Gradjanski : Slavija (O.) 3:0 (1:0). Tabela hrvatske lige: Concordia Gradjanski Hajduk HAŠK Split Slavija (O) Slavija (V) Željezničar SAŠK Bačka Prijateljska tekma: Slavija (V.) : Concordia 2:1. 9 7 2 0 31:8 16 8 6 2 0 35:5 14 8 7 0 1 25:7 14 9 4 3 2 18:13 11 9 4 0 5 13:27 8 8 2 3 3 13:24 7 9 2 1 6 9:19 5 9 1 3 5 11:25 5 9 1 2 6 5:16 4 9 1 2 6 11:25 3 Srbska liga Jugoslavija : Jedinstvo 1:0 (0:0). BSK : BASK 10:1 (3:). Žak : Jugoslavija (Jabuka) 4:0. Vojvodina : Bata 5:2. Gradjanski : Slavija (S.) 0:0. BSK Jugoslavija 2ak Vojvodina Gradjanski Jugoslavija (J.) Slavija Bata Jedinstvo I3ask Tabela srbske lige: 11 11 11 11 11 11 11 11 11 11 * 1 1 1 3 43:11 22:13 20:25 23:22 18:22 19:25 27:25 18:20 12:19 14:34 19 15 12 U 11 10 9 9 8 6 Nemčija : Danska 1:0. Tekma se je odigrala pred 30.000 gledalci v Hamburgu. Drsalna zveza je zborovala V nedeljo je bil v Belgradu občni zbor drsalne zveze kraljevine Jugoslavije, katerega so se udeležili zastopniki slovenske, hrvatske in srbske zveze. Na tem občnem zboru je bilo sklenjeno, da bo sedež zveze do prihodnjega rednega občnega zbora v Zagrebu, vrhovno vodstvo bo pa imela slovenska zveza. Od maja prihodnjega leta pa bo zveza dve leti v Ljubljani, dve leti v Zagrebu in dve leti v Belgradu. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika Ivo Spevec, od Slovencev pa sta v odboru E. Betetto kot podpredsednik, Vodišek kot član upravnega odbora in Palme kot član nadzornega odbora. Kolesarji rešujejo spore V Celju so se scrtali zastopniki slovenskih, hrvatskih in srbskih kolesarjev zaradi razmer, ki so nastale zadnje čase v našem kolesarskem športu. Celjski sestanek je imel namen, da se vsa nesoglasja in spori rešijo na miren način. Toda do rešitve kljub dolgotrajnim debatam in pojasnilom ni prišlo in so zato sklenili, da se v to svrho še enkrat snidejo omenjeni zastopniki in sicer v Ljubljani. Uspel nastop boksarjev v Mariboru V Mariboru je bilo prijateljsko srečanje med boksarji Maribora, Hermesa in Bratstva, obenem pa sta se pomerila Bratstvo in Maribor v dvoboju, v katerem je podlegel Maribor z rezultatom 0:5. V posameznih borbah so bili doseženi naslednji rezultati: Tehnični rezultati so bili sledeči: Kot prvi par sta se borila Anlolin Štefan (ZSK Hermes) : Čerin (ISSK Maribor). Zma- gal je v prvi rundi Čerin s k. o Kot drugi par sta se borila Mariborčana Meglic Herbert in Guj- j znik Mirko, zmagal je Meglič po točkah. Kot tret I ji par sta nastopila Majnik Maks (Bratstvo) : Vol. čiču (Hermes). borba se je končala po treh run-dah neodločno. V borbi med ISSK Mariborom in SK Bratstvom z Jesenic so nastopili sledeči atleti: Zupan Milan (B) : Janžek Franc (M), zmagal v prvi rundi Zupan k. o. Kot drugi par sta nastopila Razinger Lojze (B) : Švajger Aleksnader (M), zmagal je Švajger po točkah. Kot tretji par sta se borila Mitrovič (B) : Štrukel (M), borba | je končala neodločeno. Kot naslednji par pa sta nastvopila Franc Ražen (B) proti prvaku male Antante Ipavcu Josipu (M). Zmaga je bila priznana Ipavcu zaradi preglobokega udarca, ki ga je Ražen nehote izvedel proti Ipavcu. Kot peti par je zmagal državni prvak težke kategorije Baloh Evstahije (B) : Drozg Ivanu (M), ki je moral v tretji rundi odstopiti vsled udarca, ki mu ga je zadal njegov nasprotnik nad levim očesom. — Sodnik pa je v tretji rundi borbo prekinil ter proglasil Ba-loha za zmagovalca. Kot predzadnji par sta se borila Ažman Zvonko (B) : Pečenko Gorazd (M). Zmagal je v drugi rundi Ažman k. o. Kot zadnji par sta se še borila Senekovič in Čerin od ISSK Maribora. Zmagal je po točkah Senekovič. Po končanem tekmovanju so sestavili reprezentanco, ki se bo borila proti reprezentanci Hrvaške. Reprezentanco tvorijo sledeči atleti: v mušji teži: Cerin Boris (M.), nerolahka: Meglič (M.), t j velter: Majnik Maks (B.), v srednji: Mitrovič (B.) I in Štrukelj (M.), poltežka: Ipavec (M.), težka ka- ' tegorija: Baloh (B.). Smučarski drobiž od tu in tam Vodja finske smučarske zveze, tako imenovani »smučarski general« Taune Aarre. je izjavil finskim novinarjem, da bo finska smučarska reprezentanca startala ne samo v Garimsch-Partenkir-chenu, temveč tudi na svetovnem prvenstvu v Cor-tina d'Ampezzo. Finci pa seveda računajo, da jim bodo Nemci vrnili obisk na njihovih smučarskih tekmah pri tako imenovanih »zimskih športnih dnevih v Lahtiju«, ki bodo od 28. februarja do 2. marca prihodnjega leta. Norveška smučarska zveza je izbrala novo vodstvo, v katerem je tudi znani skakač svetovnega slovesa Sigmund Ruud, ki zavzema važno mesto v tem vodstvu. Njegov brat Birger Ruud pa je smučarski učitelj; glavni njegov poklic pa je trgovina z norveškimi smučmi. Nemška smučarska zve,za je odredila, da se morajo vse proge tako za smuk kakor za slalom pregledati od za to določene službene komisije še pred pričetkom tekmovanj. Ravno tako bodo pregledane vse skakalnice. V bivši Avstriji se bodo tudi letošnjo zimo vršile velike tradicionalne prireditve. »Narodni smučarski dan«, ki je prejšnje čase spravil na noge na deset tisočev smučarjev iz bivše Avstrije, bo letos razširnjen na vso Nemčijo. V Bernu je zasedala švicarska smučarska zveza. Na čelu vrhovne uprave bo za sedaj ostal Paul Simon, ki bo pa odstopil, ko bo Lausanne prevzel vodstvo zveze. Smučarske tekme bo organiziral St. Moric v teku meseca februarja. Greuendehvald je prevzel izvedbo tekme na 50 km ter organizacijo štafete. O priliki prihodnjega zasedanja zveze se bo že določil program za lelo 1942. Vesli športnih ?vez klubov In društev Slovenska kolesarska zveza — službeno. Redna seja Slovenske kolesarske zveze bo v sredo, dne 20. t. m. ob 19 v kavarni Vospernik, Stari trg 34. Pozivamo vse odbornike, da se seje brezpogojno udeleže, ker se bo razpravljalo o važnih zadevah glede konference vseh kolesarskih klubov. Tajnik. SK Planina: Težkoatletska sekcija ima treninge vsak ponedeljek od 7 do pol 8 v telovadnici I. Realna gimnazija, Vegova ulica (nasproti univerze). Vabljeni vsi stari člani. Sprejemajo se novi člani! Načelnik. ZFO Ljubljana-Sv. Jakob ima svojo redno telovadbo vsako sredo v telovadnici I. Realne gimn., Vegova ulica (nasproti univerze) od 8—10. Sestanki so vsak petek od pol 9—10 v Farni dvorani. Mladci in naraščaj imata svojo telovadbo ob sobotah od 6—8 isto tam. Sestanek pa imajo vsak petek od 6 do pol 8 v Farni dvorani. Prosim starše, da pošljejo svoje otroke. Bog živi! SK Planina — centralni odbor. Redni letni občni zbor kluba bo v petek, 22. t. m. ob 8 zvečer v prostorih Akademskega doma na Miklošičevi cesti. Načelniki sekcij in odborniki se vabijo, da pripravijo do četrtkove sčje (21. t. m. ob 20.30 v Akad. domu) svoja poročila. Članstvo kluba pa se vabi, da se udeleži občnega zbora v čim večjem številu. SK Planina — ženska sekcija. Gimnaslični trening bo spet prihodnji petek točno ob pol 7 zvečer v telovadnici na štadionu. Isti dan ob 8 zvečer pa je občni zbor kluba v akademskem domu, katerega se korporativno udeležimo.