Leto XXII., št. m CfriSfant) sfdb it« maja Ž94I Cena Din 2 — cent. 60 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen, burgova ul. — Tel. 34-92 ln 33-92. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 17.749. (ZKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima Unione Pubblicita Italiana SJL, Milano Izhaja vsak dan razen ponedeljka« Naročnina znaša mesečno 30.— Din* Za inozemstvo 50.— Din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon, 31-22, 31-23, 31-24, 31-25, 31-26. Rokopisi se ne vračajo. UNICA RAPPRESENTANTE per le inserzioni dal Regno dTtaUa e dairestero e l'Unione Pubblicita Italiana SJL,, Milano Combattimenti nell9 Africa Orientale Un grosso nucleo nemico sconfitto sni Home Bari — Bombardamento di La Valletta - A Tobruk aHondati altri due piroscaH a Qnartier Generale delle Forze Armate romunica in data di 27 maggio il seguente bollettino di guerra n. 356: Nella notte sul 27 nostri velivoli da bombardamento hanno attaccato la base navale di La Valetta (Malta). Nell'Afrira settentrlonale attlvita di ar-tlglieria particolarmente intcnsa sul fronte di Tobruk. Nostri reparti aerei hanno bombardato gli impianti logistici di To- bruk, provocando notevoli incendi. Durante il bombardamento aereo citato nel bollettino di ieri risultano colpltl e gravemente danneggiati altri due piroscafi. Nella notte sul 26 il nemico ha compiu-to una Incursione aerea su BengasL Nello Egeo aerei britannici hanno lanciato bombe su alcune localita delle Isole di Bodi e di Scarpanto. Nell'Africa orientale, nella zona dei La-ghl (Galla e Sidamo), nostre truppe hanno sostenuto combattimenti contro reparti ne-mici infliggendo loro notevoli perdite. Sul fiume Bari il mattino del 24 un nostro re-parto ha attaccato sconlitto un grosso nucleo nemico. Nella "Iona di Debra Tabor la pressione avversaria continua ad essere validamente contrastata dalle nostre truppe. Borbe v vzhodni Afriki Močna sovražna skupina poražena na bregovih Barija — Napad na La Valletto — V Tobruku potopljeni še dve ladji Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je 27. maja objavil naslednje 356. vojno poročilo: V noči na 27. maj so naši bombniki napadli pomorsko oporišče La Valletto na Malti. V severni Afriki je bilo delovanje topništva na fronti pri Tobruku zelo močno. Skupine naših letal so bombardirale voja- ške naprave v Tobruku in povzročile znatne požare. Pri letalskem bombardiranju, omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, sta bili, kakor je bilo ugotovljeno, zadeti in poškodovani še nadaljnji dve ladji. V noči na 26. maj je sovražnik z letali napadel Bengasi. Na Sredozemskem morju so angleška letala odvrgla nekaj bomb na kraje na otoku Bodosu in Skarpantu. Neprestani boji na Kreti Nemške čete so zasedle že več krajev - Šestnajst angleških tovornih ladij potopljenih BERLIN, 27. maja. Vrhovno vojno po-veljništvo je izdalo danes naslednje poročilo: Podmornice so potopile zapadno od Afrike 14 težko natovorjenih sovražnih trgovskih ladij s skupno 77.600 tonami. Na otoku Kreti napredujejo nemške čete po načrtu, in sicer po uspešnih bojih in so zasedle več krajev. Letalstvo je podpiralo te boje z uspešnimi napadi strmoglavcev na angleška oporišča, na zbiranja čet in šotore. Protiletalsko topništvo je sestrelilo nad otokom lovsko letalo tipa Hurricane. Južno od Krete je bil velik transportni parnik hudo poškodovan z bombami. Na vzhodnem Sredozemskem morju so nemška strmoglavna letala napadla močan angleški mornariški oddelek. Dosegla so 4 bombne zadetke težkega kalibra na matični ladji za letala in več bombnih zadetkov na dveh križarkah. V severni Afriki je bil zavrnjen krajevni angleški napad, ki so ga podpirali oklop-ni vozovi pri Sollumu. Oddelki nemških in italijanskih letalcev so uspešno posegli v boje. Po nizkem napadu na angleške topniške kolone zapadno od Dar-El-Hamre je imel sovražnik hude izgube. Nemška str- moglava letala so potopila pred Tobrukom dve trgovski ladji s skupno 9.000 tonami in poškodovala lahko angleSko križarko. Na morju okrog Anglije so uničila bojna letala 3000-tonski tovorni parnik in poškodovala veliko trgovsko ladjo hudo. Drugi, letalski napadi so bili včeraj in radnjo noč usmerjeni proti pristaniškim napravam na angleško in jugovzhodno obalo, posebno uspešen je bil razen tega napad na tovarno letalske industrije na angleški južni obali. Sovražnik ni niti podnevi niti ponoči priletel nad nemško ozemlje. Pri uničenju sovražnega trgovskega ladjevja zapadno od Afrike se je posebno odlikovala podmornica, ki jo vodi korvetni kapitan Schiitze, in ki je potopila 11 ladij s skupno 56.200 tonami. Z drznimi in uspešnimi izvidniškimi poleti nad Anglijo so se odlikovali posadki: 1. poročnik Meyer, poročnik Denner, podčastnik Husskonig in podčastnik Kiihne, ter 2. poročnik Vollert, višji narednik Kaasch, narednik Schvvager in podčastnik Hagtmeier. Beg kralja Jurija s Krete Izpovedi očividcev o napadu nemških padalcev in okoliščinah, v katerih je pobegnil grški kralj z ogroženega otoka Lizbona, 27. maja. d. O begu kralja Jurija s Krete objavljajo listi zanimive podrobnosti iz Kaira: Dva angleška častnika, ki sta bila v spremstvu kralja Jurija, sta podala nad vse zanimivo poročilo o napadu na Kreto in o doživljajih kralja Jurija, predsednika giške vlade in osebja angleškega poslaništva o priliki njihovega odhoda s Krete. General Heywood, šef angleške vojaške misije v Grčiji, je pripovedoval: Dne 20. maja so nemška letala ob zori hudo bombardirala Kreto. Ob 8. zjutraj smo opazili padalce, ki so se v velikem številu spuščali na področje južno-vzhodno od Kane je, transportna letala pa niso krožila le nad tem področjem, marveč so prodirala tudi proti jugu. Istočasno so se padalci spuščali tudi severno od Kaneje. Skušali so pristati v Malegi. Njihovo pristajanje je trajalo cele štiri ure. S strojnicami so obstreljevali mesto in okoliške gozdove. Do spopadov je prišlo naenkrat vse povsod. Polkovnik Blunt je pripovedoval, da je kralj Jurij stanoval v neki hiši na kmetih. ščitili so ga grški orožniki in oddelek novozelandskih čet, ki so sodelovale v borbi že od začetka vojne z bivšo Jugoslavijo. Motorji nemških letal so zbudili kralja, njegovega bratranca, princa Petra in predsednika vlade. Spočetka je vse kazalo kakor, da gre za hud letalski napad. Pozneje so opazili veliko število letal, ki so prihajala od severa, in tedaj so se vsi zatekli v rove. Ogromna letala so krožila nad hišami in kmalu so se iz njih pričeli spuščati padalci. Včasih je bilo videti po 150 do 200 padalcev v zraku. Iz letal so besno streljali s strojnicami. Odgovarjalo jim je protiletalsko topništvo in delno tudi vojaštvo s puškami. Tedaj so sklenili, da zapuste vas, ki je bila na taki točki, da je lahko dobro služila kot opazovalnica. Dogodki so se razvijali s tako brzino, da nazadnje ni bilo mogoče dobiti nikakega prevoznega sredstva. Odpravili so se v gore. in vzeli s seboj le to, kar so si mogli sami naprtiti. Na cesti, po kateri so odhajali, so opazili skupino padalcev, ki se je malo prej spustila nanjo. Kljub veliki vročini so se morali zaradi tega povzpeti 500 m visoko v hrib, skoraj vsakih 10 m pa so se morali vleči na tla, da jih ne bi opazila letala, ki so švigala nad njimi v vge smeri. Princ Peter je menil, da so letala letela tako nizko, da je lahko celo je sne razločil postavo topni čarja v njih. Nazadnje so vendarle prišli do neke pa- stirske koče, kjer so se odpočili. Od tam so odšli dalje do Penagije, odkoder je Blunt lahko telefoniral v Sudo in dosegel, da so bili podvzeti potrebni ukrepi, da so pozneje kralja spravili na varno. V noči od 24. maja se je kralj Jurij vkrcal in odpotoval z otoka. Njegovemu spremstvu sti se pridružila angleški poslanik sir Mi-chael Palairet in njegova soproga. V dveh dneh so se povpeli celo do 2.500 metrov višine. V neki pastirski koči so prespali izredno mrzlo noč. Tam je kralj zavžil nekaj hrane, kakršno so imeli angleški vojaki. Pot z vrhov je bila izredno težka. Celo noč so popotniki nazadnje čakali na prihod obljubljene ladje. Zanimivo podrobnost objavlja o tem begu tudi »United Press«, ki pravi da je kralj nazadnje milje svojega bega preja-hal na oslu, ki je imel na glavi vojaški šlem. Kralj Jurij o vzrokih svojega bega Rim, 27. maja. (Štefani.) Grški kralj Jurij je pred svojim umikom s Krete pozval grške čete k nadaljnjemu odporu ter je pri tej priliki izdal poseben proglas na grški narod. Kraljevi proglas pravi med drugim tole: »Dokler sem bil na Kreti ter si prizadeval organizirati vse še razpoložljive narodne sile, da bi domovini omogočil nadaljevanje borbe ob strani naših velikih zaveznikov, je neprijatelj začel z vojaškimi operacijami velikega obsega proti otoku. Po nekoliko dnevih ostrih letalskih napadov je prišla bitka za Kreto v kritičen stadij. Sovražnik je začel ofenzivo z četami, prepeljanimi na otok po zračni poti. Eden izmed glavnih ciljev nemških padalcev je bila hiša, kjer sem se nastanil s predsednikom vlade. Prvi padalci so v resnici pristali komaj par sto metrov od moje hiše in boj med njimi ter med branilci se je takoj začel. Ker me je glavno jedro sovražne sile odrezalo od naših čet, je bilo absolutno potrebno, da sem se umaknil ter s tem onemogočil sovražni načrt. Iz Penegije in Kaneje iz Tanisona, kamor sem se umaknil, da bi zasledoval razvoj bitke, mi je bilo še vedno mogoče vzdrževati stike z drugimi člani vlade in z vojaškim poveljstvom zaveznikov. Kasneje sem zvedel, da so se tudi vojaške in civilne oblasti zaman trudile priti v zvezo z menoj. V takem položaju sem se odločil, da se umaknem v hribe. S svojimi sodelavci sem pazno proučil polo- V vzhodni Afriki so naše čete v pokrajini jezer (Galla in Sidamo) vzdržale nekaj spopadov s sovražnimi oddelki ter jim prizadejale znatne izgube. Ob reki Bariu je neki naš oddelek dne 24. zjutraj napadel in premagal večjo sovražno skupino. Na področju pri Debra Taboru se nadaljuje sovražni pritisk, a se naše čete trdno drže. žaj in prišli smo do zaključka, da bi moja navzočnost ovirala pravilen potek naših vojaških akcij. Zato sem silno nerad sklenil, da zapustim Kreto, kjer naše čete in naši zavezniki še vedno z uspehom nadaljujejo borbo proti sovražniku. Otok Kreto zapuščam le začasno ter odhajam na britansko ozemlje, kamor me je povabila zavezniška britanska vlada. To je edini način, ki mi dovoljuje, da vršim svojo dolžnost v najvišjo korist naroda. Posvetil bom vso svojo delavnost službi ljubljene domovine. Prepričan sem, da je v velikem interesu vsega grškega naroda, da naša zakonita vlada sodeluje čim tesneje z britanska vlado. Ponosen sem na grški narod, prav posebno pa na prebivalstvo otoka Krete.« Svojo poslanico je kralj zaključil z zahvalo vojski ter še er krat pozval branilce otoka, naj ohranijo pogum v težki borbi in naj bodo vedno prepričani v končno zmago.« Nemški komentar Berlin, 27. maja. s. Ne more se reči, da bi se bil grški kralj v tej vojni pogumno ponašal. Ko se je umaknil na varno, je izdal proglas na narod, v katerem ni niti sledu duha velikih grških tradicij. Nemški tisk komentira danes ta proglas in med drugim pravi >Borsenzeitung«, da je proglas izzvenel kakor žalitev grških vojakov, poleg tega pa kaže povsem one značilnosti, ki so lastne angleškim specialistom za sestavljanje take vrste dokumentov. Položaj na Kreti je moral biti prav hudo omajan, če je moral pobegli kralj opravičiti svoje sramotno zadržanje s tem, da je bil v smislu proglasa po nemških vojakih prisiljen romati iz kraja v kraj in umakniti se v gore, odkoder ni imel zveze ne s svojo vlado, ne z zavezniškim poveljstvom. Nesrečnež zagotavlja, da se je nadalje prepričal, da bi njegovo nadaljnje zadržanje na grških tleh samo oviralo vojaške operacije. Begunec ni mel poguma povedati svojim vojakom, ki so ostali na Kreti, da je njihov odpor izraz hrabrosti, da pa je zaman. Angleži, od katerih miloščine bo sedaj živel, dokler bodo nakazila Angleške banke še veljale v mednarodnem svetu, so mu dopovedali, da je njegova edina naloga ta, da spravi v red ostanke svoje vojske, ki naj bi znova krvavela, da bi tako krila njihov nadaljnji umik. Oklopnica »Bismark« podlegla sovražniku Berlin, 27. maja. d. DNB objavlja: Nemška bojna ladja »Bismark«, ki je v svoji prvi bitki s sovražnimi silami, čeprav so bile v premoči, potopila oklopno ladjo »Hood« to poškodovala bojno ladjo »King Ceoige«, je bila tedaj zadeta od granate na krmi, tako da je morala zmanjšati svcjc brzino. Torpedo, ki je bil 24. maja pognan proti bojni ladji »Bismark« z nekega letala pri nekem letalskem napadu, je prisilil ladjo, da je še bolj zmanjšala svejo brzino. Dne 26. maja je bila ladja, ki je bila izpostavljena neprestanim napadom sovražnika v premoči, 400 morskih milj zapadno od Bresta ob 21. znova zadeta od dveh letalskih torpedov, ki sta ji ur? čila krmilo in vijake. Ofc 23.40 tega dne je admiral Ltitjens pot-lal vrhovnemu vojnemu poveljstvu naslednje sporočilo: »Ladja se ne more več premakniti. Borimo se do zadnje granate. Živel vodja!« V borbi s sovražnimi vojnimi silami, ki so vedno bolj naraščale, se je »Bismark« berila, dokler ni 27. maja zjutraj podlegla ogTcmni premoči sovražnih sil. Novi ruski zdravniški izsledki Moskva, 27. maja. s. Akademija znanosti SSSR je imela včeraj v Moskvi svečano sejo. Akademik Speranski je poročal o novih sistemih zdravljenja raznih bolezni. Smernice, ki so bile podane v njegovem poročilu, omogočajo povsem novo zdravljenje difterije, malarije, tuberkuloze ln fie nekaterih drugih bolezni. Akademik Grigorijev je poročal o moderni sestavi meteoroloških napovedi, Visoki Komisar Eksc. Emilio Grazioli na obisku v ljubljanski splošni bolnici L'Alto Commissario in visita i provinciale di Lubiana Prouoavanje načrta za razširjenje in modernizacijo bolnice. —- Lo studio del progetto per Tampliamento e modernizzazione delTospedale Visoki Komisar k otroškem oddelku. — I/Alto Commissario nel reparto bambini della divisione chirurgica Imenovanje Pokrajinskega sosveta za Ljubljansko pokrajino Rim, 27. maja. Z dekretom Duceja, Ministra za notranje zadeve je bil imenovan na predlog Visokega Komisarja Ljubljan-nrstra za notranje zadeve, je bil imenovan terern so: dr. Marko Natlačen, rojen v Mavčah na Vipavskem 24. aprila 1886, odvetnik in bivši ban, Ivan Pucelj, rojen v Velikih Laščah, leta 1SS7, posestnik in bivši minister, msgr. dr. Matej Slavič, rojen v Bukovcih 27. januarja 1877, rektor vseučilišča V Ljubljani, Franc Heinrihar, rojen v Selcih, 29. febr. 1SS7, podpredsednik Zveze industrijcev, dr. Ivan Slokar, rojen v Mostarju 8. maja 1884, generalni direktor Zadružne-gespodarske banke in predsednik Zveze bančnih in zavarovalnih zavodov, Karel Kavka, rojen pri Sv. Pavlu pri Domžalah 22, oktobra 1897, stavbenik in predsednik Obrtne zbornice, Miloš Pirkmajer, rojen v Framu 15. no« vembra 1893, inženjer, dr. Josip Lavrič, rojen v Moravčah IS. marca 1903, generalni tajnik Kmetijske zbornice, Albin Smerkolj, rojen v Krminu, 2. febc. 1886, trgovec in predsednik Zveze trgovskih združenj, dr. Josip Basaj, rojen v Suhi št. 5 oktobra 1887, predsednik Zadružne zveze, Alojzij Sitar, rojen v Pišecah 24. maja 1506, trgovski nameščenec in zastopnik tigcvskih nameščencev, dr. Vladimir Valenčič, rojen v Trnovem pri Ilirski Bistrici 26. novembra 1903, zastopnik bančnih uslužbencev, Rudolf Krušič, rojen v Gaberjah 6. apr. 1898, mehanik in zastopnik industrijskia delavcev, Karel Regina, rojen v Drevčah pri Vu-zenic'. 12. februarja 1909, kmet in zastop« nik kmečkih delavcev. La nomina della Consulta per la Provincia di Lubiana Roma, 27 maggio. Con decreto del Duce, Ministro per l'interno, su proposta dell'Al-to Commissario per la provincia di Lubiana, č stata nominata la consulta della det-ta provincia nelle persone dei signori: Natlačen dott. Marco nate a Mavce (Vi-pacco) il 24-4-1886, avvocato, ex Bano, Pucelj Giovanni, nato a Velike Lasce nel 1887, possidente, ex ministro; Slavic dottor mons. Matteo nato a Bu-covci il 27-1-1887, rettore dell'universita di Lubiana; Heinrihar Francesco nato a Selca il 29-11-1897, vicepresidente dell'unione indu-striale; Slokar dottor Giovanni nato a Mostar 1'8-X-1884, direttore generale della Gospodarska banka e presidente dell'istituto ban-cario e asicurazioni; Kavka Carlo nato a Sv. Pavel (Domžale) il 22-X-1897, perito edile, presidente unione artigiani; / Pirkmajer Miloš nato a Fram 15-11-1893 ingegnere; Lavric dottor Giuseppe nato a Moravče il 18-IH 1903, segretario generale unione agricoltori; Smerkolj Albino nato a Cormonte il 2-II-1886, commerciante presidente della camera di commercio; Basay dottor Giuseppe nato a Suha il 5-X-1887, presidente dell-unione coperative economiche; Sitar Luigi nato a Pisece il 25-V-1906, comrnesso di negozio, rappresentante lavo-ratori del commercio; Valencic dottor Vladimiro nato a Trnovo di Villa del Nevoso il 26-11-1903, rappresentante lavoratori bancari; Krušič Rodolfo nato a Gaberje il 6-IV-1898, meccanico, rappresentante lavoratori dell'industria; Regina Carlo nato a Drevce di Vuzenica il 12-11-1909, agricoltore, rappresentante lavoratori dell'agricoltura. Izgredi v Bomba ju Kabul, 27. maja. d. čeprav je proti demonstrantom v Bombaju angleška uprava poslala na ulico svoje vojaštvo, se izgredi v nezmanjšanem obsegu nadaljujejo. Včeraj so se demonstranti na več mestih spopadli z angleškim vojaštvom, pri čemer so angleške patrule breobzirno streljale v skupino demonstrantov, ki so bili povsem brez orožja. Po došlih vesteh, je bilo včeraj zopet ubitih 21 domačinov, dočim je bilo 400 :U51 ljudi laže ali težje ranjenih. Nad Mdc idov je bilo aretiranih. V viharju ponesrečena ladja RJo de Janeiro, 27. maja. s. Pamik »Ata-laja« (555 ton), določen za prevoz premoga, je zašel na poti med Afriko in Južno Ameriko v hud vihar ter ni dal nikakih. vesti o sebi že od nedelje zvečer. Zadnje radijsko sporočilo je javljalo, da pluje ladja brez krmila in da zaman skuša spustiti na morje rešilne čolne^ Lv Alto Commissario airospedale A ciascun ammalato un letto separato — Doni ai bimbi e ad altri degenti bisognosi — I lavori dl ampliamento e sistemazione Lubiana, 27 maggio Ier! I* Alto Commissario l>Ecc. Grazioli ha iniziato una serie di visite alle istituzio-ni sanitarie ed altre della citta e provinca per rendersi personalmente conto delle condizioni materiali di esse e per loro tra-mite di tutta la popolazione slovena. Per primo l'Alto Commissario volle visitare l'ospedale delle cui gravi condizioni era gia stato informato giorni or sono. Durante la visita diede delle disposizioni del caso che provocarono una profonda impres-sione ai degenti e dirigenti dell»istituzione e suscitarono pure nel pubblico un senso di gratitudine e di commczione. Erano traseorsi ben poehi giorni dall'annessione della provincia alMtalia e dalle disposizioni del Duce in riguardo ai lavori pubblici che immediatamente dovranno essere ese-guiti, e gia PAlto Commissario si apprestd aževaln; industriji nevoljo in vsekakor slabem vpliva na duh vojske. New York, 27. maja. s. Predsednik Roosevelt je s posebnim proglasom odredil registracijo novega razreda za vojaško službo. S tem odlokom se morajo vsi ameriški državljani ki bodo do 1. julija tekočega leta izpolnili 21. leto, vpisati v vojaške naborne spiske. Ameriška sodba o angleški mornarici Nev York, 27. maja. d. Znani list »Pal Mai Gazette« ugotavlja, da je sedaj naj-n.anj kak ducat angleških vojnih ladij v popravilu v ameriških ladjedelnicah. Med tem' ladjami so matične ladje ter linijske ladje Zaupna poročila potrjujejo berlinske vesti o uspehih Nemcev v borbi z britanskim brodovjem v vzhodnem Sredozemlju. Angleške vojne ladje, ki so sedaj v popravilu v Ameriki, so bile poškodovane že pied bitko za Kreto. Seveda se poSiljajo v Ameriko samo take ladje, ki so močno poškodovane ter potrebujejo temeljitih popravil. »New York World Telegramm« ugotavlja v svojem uvodniku, da glavna nevarnost za angleško pomorsko gospodstvo ne prihaja od nemškega brodovja, marveč od nemškega letalstva, ki je po številu jačje kakor britansko. Kakor vse kaže, bo okoliščina, da so Angleži gospodarji morja, podrejenega pomena, pač pa bo važen izid boja v vzhodnem Sredozemlju med nemškim letalstvom in britanskim brodovjem. sNew York Post« je mnenja, da križarki »Bismarck« in »Tirpitz« sedaj že zelo blizu ogražajo ameriško obalo in se mora Amerika tega izpremenjenega položaja zavedati. Ameriška pomoč Angliji ne bo nagla Amsterdam, 27. maja. s. Predsednik avstralske vlade Menzies se je vrnil s svojega potovanja po inozemstvu v Sidney. Ob svojem prihodu je izdal poziv avstralskim političnim strankam, v katerem je med drugim govoril o ameriški pomoči, zatrjujoč, da trdno računa nanjo, vendar pa bo prišla šele po šestih mesecih. To razdobje mora Anglija še vzdržati s svojimi lastnimi silami. Zato je treba, da Avstralija v čim večji meri poveča svojo vojno industrijo in da se avstralsko prebivalstvo zaradi tega odpove vsem predmetom, ki niso neobhodno potrebni. New York, 27. maja. s. Kapetan Wicke-ry, vodja organizacije za pomorske gradnje Zedinjenih držav, je izjavil, da so izgube, ki so jih imeli Angleži v tem letu tako hude, da kljub pospešeni gradnji ladij Zedinjenih držav zlepa ne bodo mogle biti nadomeščene. Po drugem športnem svetu Sem in tja po športnih prostorih izven doma Razen glavnih športnih dogodkov -zven doma. ki smo jih cd preteklt nedelje na Kratko zabeležili že v včerajšnji številki, bi bilo naknadno omen;ti še nekatere: Italijanski teniški igralci, ki s*-* cd petka do nedelje gostovali v Budimpešti v tekmah za podunavski pokal so to srečanje izgubili z 2:3. Ta rezultat je bilo treba skoraj že pričakovati brž ko se je končal double, v katerem sta v glavnem zaradi nerazpoloženosti Cucellija Italijana izgubila igro. Preostala dva singla ki sita bila odigrana v nedeljo, sta prinesla spet po eno točko vsakemu nasprotniku. Najprej je Cucelli zmagal nad Szigetijem v petih setih s 7:5, 6:8, 7:6, 4:6 in 6:3 V odločilni igri med Romancnijem in Asbothom sita b;li prvi igri precej izravnani. Romanoni je celo zmagal v prvem setu, potem pa je prihajala vse bel j do izraza premoč madžarskega prvaka, ki vsaj trenutno bržkone sploh nima enakovrednega partnerja v Evropi. Romanoni je moral klonit: po štirih setih s 6:4, 5:7, 1:6, 2:6. Turnir je v ostalem pokazal odličen tenis ;n je bi!' tudi zelo dobro obiskan. Med gledale* jt bil tudi državni upravitelj Horthy. V krožni dirki po Krasu je na 83 km dolgi progi zmagal Bruno Svetina :z Trsta, ki je prevozili progo v času 2:25 kar pomeni, da je dosegel povprečno hitrost 34.40 km na uro. Doseženi čas je terr boljši zaradi tega, ker je dirkače v tej dirk? močno oviral veter,. k; jim je na nekaterih mestih pihal naravnost v prsa. V Turinu so zdaj zbrane vse najboljše italijanske plavalke zaradi skupnega trenin- ga za letošnje zunanje nastope. Preteklo soboto so tamkaj priredili interni trening, na katerem so hotele zruš;ti nekatere italijanske rekorde, kar jim je tudi uspelo skoraj v vseh točkah. Tako je na 400 m prsno plavala Mafalda Prekop iz Trata 7:24.9, medtem kc- je bil prejšnji rekord Parodijeve 7:39.9. Na 300 m hrbtno je bila prav tako najboljša Tržačanka in sicer Marija Bertuzzi. ki je preplavala to progo v novem rekordnem času 3:15.4 (prejšnji rekord 3:17.7). Z rekordnimi poskusi so sc na tej prireditvi uspešno uveljavili tudi nekateri juniorji obojega spola. Pripovedka O športnem srcu Kakor marsikje, tako tudi pri nas še niso ut;hnili glasovi, češ da je šport škodljiv za razne organe, predvsem za srce, o katerem pravijo, kakor da bi imeli športniki posebna športna sn-ca. Kaj pa je prav za prav športno srce? O tem vprašanju so mnenja zelo deljena. Nemški profesor Parade je na to vprašanje odgovoril prav preprosto in opozoril, da smatrajo nestrokovnjaki za siportno srce ono, ki je v bistvu samo patološko. Zdravniki označujejo za športno srce tako, ki je zaradi športa nesposobno za intenzivno športno delo, vendar pa ni poškodovano. Zdravnik mora v takšnem primeru športnika stalno nadzirati, ker bi sicer res lahko pokvaril srce. Dunajsk'. profesor Risak je podrobno proučeval ta problem in ugotovil med drugim, da nekateri športniki pri treningih in tekmah res zanemarjajo svoj organizem, ker stremijo brez prenvsleka za vrhunskimi uspehi. Težko pretiravanje ima za posledico, da so človekove sposobnosti zmanjšajo ali pa zapuščajo trajne poškodbe. Zdravnik mora v takšnem primeru M časno prepovedati vsako izvajanje siporta. Takšno Stanje kažejo pri vsakem športniku razni nedvoumni znaki, motnje notranjega značaja pa se pokažejo kmalu tud; v organskih napakah. Cesto so s takšnim stanjem združene tudi težave v želodca in nerednost v krvnem pritisku, kar oboje je že zadnje opozorilo, da je treba vsak telesni napor opustiti. Zaradi tega v vseh naprednih državah zdravniki strogo nadzirajo športni, trening, ali z drugimi besedami, povsod tam sta športnik in športni zdravnik nerazdružlji-va tovariša, ki si medsebojno pomagata. Iz predsedstva Z. N. sodnikov: Obvezen plenarni sestanek vseh ljubljanskih sodnikov bo dne 30. maja v posebni sobi restavracije Slamič ob 20. Položaj v lesni stroki že enkrat smo na tem mestu poudarili zanimanje za nove poslovne možnosti v naši lesni stroki, kjer bodo posli gotovo naglo oživeli, čim se uredijo prometne razmere. Pri tem se moramo zavedati, da je lesna stroka najbolj aktivna panoga v gospodarstvu Ljubljanske pokrajine. Uki-njenje carinske meje med Ljubljansko pokrajino in ostalo Italijo predstavlja gotovo bistveno olajšavo za prodajo blaga na italijanska tržišča. Da pa se prepreči nekontroliran izvoz je bilo potrebno uvesti izvozna dovoljenja, ki jih po zaslišanju Zbornice za trgovino ta industrijo v Ljubljani izdaja carinsko ravnateljstvo Visokega Komisariata. Pričakovati je, da bodo v kratkem izdana potrebna izvozna dovoljenja, kar dnevno pričakujejo zainteresirani izvozniki. Trenotno pa je situacija na trgu še negotova, ker se blago še ne more odpremiti nit) v vagonskih pošiljkah, niti s tovornimi avtomobili. Za izvoz po železnici je prosta proga preko Karlovca, tako za odpremo na Hrvatsko ta za jadranske luke Split, Bakar ta Sušak ter preko Reke v Italijo, čim bodo izdana izvozna dovoljenja, se bo kupčija kar hitro razvila, kar bo tudi bistveno olajšalo finančno stran poslovanja v lesni stroki. Tvrdke nujno potrebujejo denarna sredstva za izplačilo delavcev ta uslužbencev ta sploh za redno obratovanje. V zadnjem času zahtevajo denarni zavodi od lesnih producentov in izvoznikov povračilo prej danih posojil in kreditov vendar tej zahtevi lesne tvrdke ne morejo ugoditi, ker imajo denarna sredstva investirana v gozdovih ta lesu. V tem položaju tvrdke seveda ne morejo misliti na to, da bi dobile nove kredite za nakup potrebnih količin okroglega lesa ta za kritje tekočih obratnih stroškov. Denarna sredstva pa so v tej stroki prav sedaj najbolj potrebna, ker se v naših krajih sečnja gozdov vrši po večini spomladi. Potrebni denar za nadaljnjo obratovanje mere lesno gospodarstvo v sedanjem tre-notku dobiti le z prodajo izdelanega blaga, zi'to bo nastopilo v finančnem pogledu olajšanje šele v trenotku, ko bo omogočen v večjem obsegu izvozni promet, kajti blaga je dovolj na razpolago. Precejšnje težave imajo lesne tvrdke trenotno z vozniki, ki dovažajo les iz gozdov na žage in skladišča, in sicer zaradi tega, ker je malo vprežne živine in ker trenotno ni na razpolago ovsa ali koruze za težke konje. Misliti bo treba tudi. da si podjetja za predelavo lesa zasigurajo potrebna mazila, kar je važen činitelj za redno obratovanje. Kakor doznavamo, je v zadnjem času mnogo novih interesentov zaprosilo za izdajo obrtnih listov za lesno trgovino v naši pokrajini. Ker so že obstoječe tvrdke v svojem poslovanju zelo okrnjene in ie pri mnogih ogrožena eksistenčna osnova, zlasti pri onih, ki imajo svoje premoženje vloženo izven Ljubljanske pokrajine, in da se prepreči nepotrebna prenasičenost, ki mora dovesti do likvidacij z vsemi ne-všečnimi posledicami, je verjetno, da ob-lastva zaenkrat ne bodo izdajala novih obrtnih listov. Kar se tiče kupčijske situacije, je treba omeniti, da je za tesani in rezani les sicer stalno povpraševanje, vendar ne pride do večjih kupčij, tako zaradi omenjene negotovosti, deloma pa tudi zaradi valutnih razmer. Mnogi prodajalci se tudi ne morejo odločiti za prodajo, ker si niso na jasnem, ali se bodo za izkupiček od prodanega lesa lahko še po stari ceni založili s surovino. Oglašajo se tudi interesenti za plemenit les, vendar tudi v tej panogi ne pride do večjih kupčij. Drv je dovolj na trgu. Ker pa so se stroški prevoza drv do železniških postaj precej povečali, deloma zaradi tega, ker zahtevajo vozniki večje plače in ker ni dovolj krmil, zato je računati z razmeroma višjo ceno. Ne glede na to pa je v interesu konzumentov, da se še v poletnih mesecih oskrbi j o z drvmi. Ker se mnogi ljudje prič-no zalagati s kurivom šele takrat, ko je zima pred durmi, je verjetno, da v jeseni ne bo lahko dobiti drv. V interesu konzumen-ta pa je tudi. da spravi v klet suho blago, ki je vedno cenejše kakor ono, ki se kupuje v jeseni. Vojno gospodarstvo Švice Švica je bila pred vojno bolj kakor katera druga država na/ezana na trgovinski promet z inozemstvom. Izvažala je predvsem industrijske izdelke in deloma proizvode živinoreje, da je lahko v inozemstvu kupovala primanjkajoča živila (žito, oljarice, krmila) in industrijske surovine. Sedanja vojna je prav zaradi tega hudo zadela švicarsko gospodarstvo. Zlasti sredi lanskega leta, ko se je vojna razširila na Sredozemlje, je Švica zabeležila ponovno občutno zmanjšanje zunanje trgovine, ker je bila odrezana od prekomorskih tržišč. Z velikimi napori so Švicarji skušali preusmeriti svojo zunanjo trgovino. To jim je v znatni meri uspelo, kar potrjujejo najnovejši švicarski podatki o zunanji trgovini. V prvem letošnjem četrtletju se je zlasti popravil švicarski izvoz, ki je po vrednosti dosegel lanski predvojni obseg. Uvoz. ki se je lani ogromno povečal, ker se je Švica skušala čim bolj založiti s pre-komorskimi živili in surovinami, pa je bil letos seveda precej manjši, kar je povzročilo zmanjšanje pasivnosti trgovinske bilance. V prvih treh mesecih t. 1. je znašal švicarski izvoz 327 milijonov frankov (lani 331, predi. 330), uvoz pa 447 milijonov (lani 614, predi. 398). Seveda je letos trgovinski promet s pre-komorskimi državami ponovno nazadoval, medtem ko se je povečala trgovina z evropskimi državami pri izvozu na 80%, pri uvoza pa na 90% celotne zunanje trgovine. Svic^ kaže v zadnjih letih velike napore, da poveča svojo kmetijsko produkcijo, zlasti produkcijo žita. Pred vojno je znašal odstotek samopreskrbe Švice z živili komaj 47%. 2e lani je švicarska zvezna vlada izdala obsežne ukrepe za povečanje svoje produkcije živil. Te dni pa je švicarski zvezni svet odobril nove obsežne načrte za melioracijska dela. s katerimi bodo pridobili nadaljnjh 32.000 hektarjev orne zemlje. Na tej zemlji bodo drugo leto že lahko pridelovali krompir, žito in krmila. Stroški za ta dela so predvideni v višini 160 milijonov frankov (2.4 milijarde din). K stroškom bo zvezna vlada prispevala 50 milijonov frankov, ostalih 110 milijonov pa bodo dali kantoni, občine in interesenti. Gospodarske vesti = Prodaja tekstilnega blaga, čevljev in mila na kupone v Hrvatski. Preteklo soboto je bila ukinjena zapora za nadrobno prodajo tekstilnega blaga, čevljev, mila in konzerv, ki jo je predpisala hrvatska vlada 30. aprila in je trajala 24 dni. Medtem so izvršili priprave za prodajo označenega blaga na potrošniške karte odnosno na kupone in individualne nakaznice. V soboto so bile v Zagrebu in v ostali Hrvatski ma-nufakturne trgovine zopet odprte. Prodajati pa se sme sedaj prizadeto blago samo na kupone odnosno nakaznice. = Zmanjšanje brezposelnosti v Franciji. Po lanskem vojaškem polomu je v nezasedenem in zasedenem delu Francije nastala huda brezposelnost. Spričo obsežnih obnovitvenih del pa je letos ta brezposelnost precej popustila. Francoski državni tajnik za delo je te dni izjavil, da se je število brezposelnih delavcev skrčilo od lanskih 1,500.000 na 400.000. = Ureditev prometa med Hrvatsko in Bosno. Ker je železniški most v Bosanskem Brodu porušen, je bil doslej ustavljen ves promet med Bosno in Hrvatsko. Kakor smo že kratko poročali, je sedaj ta promet deloma obnovljen, in sicer s prevozom blaga po čolnih iz Slavonskega Broda v Bosanski Brod in obratno. Po tozadevni od-i1 redbi, ki jo ie izdal hrvatski minister za domobranstvo, se zaenkrat sprejemajo na ta način le pošiljke živiL. in sicer vagonske pošiljke, pri čemer mora biti blago v zavojih ali zabojih z maksimalno težo 150 leg, ali pa komadne pošiljke do teže 100 kg. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 19.30 uri Sreda, 18. maja: ob 19.: Kovarstvo in ljubezen. Ljudska predstava. Izven. Izredno znižane cene od 14 din navzdol, četrtek, 29. maja: ob 19.30: Učenjak. Red četrtek. Petek, 30. maja- ob 15.: šesto nadstropje. Izven. Ljudska predstava. Izredno znižane cene od 14 din navzdol. Drevi ob 19. bodo igrali v Drami kot lji:dsko predstavo po globoko znižanih cenili od 14 din navzdol Schillerjevo dramo »Ti O VARSTVO IN LJUBEZEN«. V njej je udarno pokazana razlika med aristo- kratskim ta meščanskim svetom ter borba med poštenostjo ta kovarstvem koristo-lovcev. V igri bodo sodelovali Levar, Jan, Levarjeva, Mileva Boltar-Ukmarjeva, Pe-ček, P. Juvanova, Gregorin, Sever, Raztresen in Simčičeva. Režiser P. Malec k. g. Opozarjamo, da bo to zadnja uprizoritev te predstave v tekoči sezoni. »UČENJAK« je naslov Detelove veseloigre v treh dejanjih, v kateri bo igral Jan naslovno vlogo. Pisatelj je pokazal satiričen in zelo humoren način, kam privede mladega učenjaka mehanično uporabljanje frenologije. Za gledališko občinstvo, ki ljubi neproblematične igre. ki jim je gle.vni namen razvedrilo in smeh, je igra kako nalašč ustvarjena, živahni odziv, ki ga ima pri občinstvu, je najboljši dokaz, kako ugaja. Ljubeznivo in srčkano delce je Camasio-Oxilia veseloigra »BOG Z VAMI, MLADA LETA!«. Vsebinsko prikazuje življenje v študentovskem stanovanju, kjer živi mlad študent in kjer se shajajo njegovi prijatelji in prijateljice. Ljubezenska zgodba med njim in hčerko njegove gospodinje, tvori glavno dejanje. OPERA Začetek ob 19.30 url Sreda, 28. maja: ob 19.: Faust. Red Sreda. P. n. gledališke obiskovalce opozarjamo, da je odslej začetek vseh večernih predstav v Drami in Operi ob 19.30. — Začetek predstav, ki trajajo preko tri ure, pa bo ob 19., in to bo to vselej posebej omenjeno v gledališkem repertoarju in noticah * G—nodova opera »FAUST« spada med tista dela francoske muzikalne literature, ki uživajo veliko popularnost. Po prastari pripovedki koncipirani libreto, tvori učinkovito osnovo za invenciozno Gounodovo glasbo, ki je polna lepih arij, dvospevov in zborov. Zanimivo zamišljeni veliki balet je točka, ki prispeva k vrednosti predstave. Glavne partije bodo peli: Franci, Vi-dalijeva, Janko, Popov in Polajnarjeva. Dirigent: D. žebre. Režiser: C. Debevec. Načrti za inscenacijo po režiserjevi zamisli: ing. arh. F. Franz. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo drevi v sredo ob 19. uri za red Sreda. Prihodnja operna novost bo »DON KI-HGT« v režiji Roberta Primožiča, ki bo kreiral tudi naslovno partijo, z Betettom v partiji Sancha Panse in Kogejevo v glavni ženski partiji. Huda nesreča v kanadski letalski šoli Amsterdam, 27. rra ja. s. V kanadski letalski šoli Poolary se je neki letalski gojenec zrušil z letalom na letalsko lopo. Pri tem se je letalec ubil in zgorel, obenem pa je bila zažgana tudi lopa za letala ter je 7 aparatov zgorelo. Velik požar na Finskem Helsinki, 27. maja. u. V Lapni, 60 km daleč od Vase, je včeraj izbruhnil požar, ki je uničil 12 kmetij. Skupno je pogorelo 50 poslopij. Požar je izbruhnil v vaški cerkvi, ki je bila zgrajena iz lesa. Poginilo jc tudi večje število živine, škodo cenijo na 5 milijonov finskih mark. Helsinki, 27. maja. s. Strašni požar, ki je uničil vasi Tistenioki in Toparinmaeki blizu Lepte, je zahteval velike žrtve. Sto ljudi je zgorelo in vsa živina je poginila. Uničeno je mnogo pridelkov, opreme in orodja, škode je po najnovejših podatkih okrog 10 milijonov finskih mark. Občutno pomanjkanje tobaka v Angliji New York, 27. maja. d. Associated Press poroča iz Londona o občutnem pomanjkanju cigaret in tobaka. List pripominja, da je ta položaj zelo sličen položaju v Ameriki v času prohibicije. Prekupčevalci prodajajo za pretirane cene neznane znamke cigaret, ki so vtihotapljene iz Amerike in ki prižgane diše po zapaljenih preprogah. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so spremili našega Slavka Osterca 7 njegov poslednji dom. Vedno bom hvaležna preč. g. Berlecu za poslednjo tolažbo, gg. zdravnikoma dr. Volavšku in dr. Janešu, čč. sestram in strežnikoma za požrtvovalnost v pokojnikovih zadnjih urah. Zahvaljujem se g. rektorju Trostu, g. šturmu ta g. Bizjaku za poslovilne besede, dirigentu Maroltu in zboru. Prav tako se zahvaljujem za spremstvo g. ravnatelju Betettu, profesprskemu zboru, zastopnikom društev, ustanov, prijateljem, znancem ta učencem pokojnikovim ter vsem darovalcem cvetja. Moja zahvala pa velja tudi vsem tistim, ki se pokojnika s toplo mislijo spominjajo. LJUBLJANA, dne 27. maja 1941. MARTA OSTERC-VALJALO ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami spremili našo dobro mamico k počitku; častiti duhovščini, častitim sestram »šlajmerjevega doma«, gospodom zdravnikom to vsem odkritim prijateljem in znancem za toplo sočustvovanje, lepe besede ta krasno cvetje. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 28. maja ob 7. uri zjutraj v Frančiškanski cerkvi. Finkovi Obisk Visokega Komisarja v bolnici Po zaslugi Eksc. E. Grazioli ja se bo kritično stanje bolnice zboljsalo Ljubljana. 27. maja. Ducejeve odredbe glede preosnove zdravstven h razmer v Ljubljanski pokrajini se naglo in odločno spreminjajo v dejanja, ki jih vse naše prebivalstvo sprejema z enodušnim zadoščenjem in z iskreno hvaležnostjo. Stanje osrednje državne bolnice v Ljubljani, ki je toliko časa zaman klicalo po temeljiti remedu-ri, se bo nagloma popravilo tako, kakor zahteva kulturna višina našega mesta. Visoki Komisar naše Pokrajine Eksc. Grazioli, ki mu dolgujemo hvalo za uspešno posredovanje pri Duceju in čigar iniciativnost, podprta z živim zanimanjem za naše razmere, se uveljavlja v vseh smereh, je predvsem odredil, da ostane zdravstvena avtokolona v Ljubljani. Tako je dobila Ljubljanska pokrajina novo, gibljivo zdravstveno institucijo, ki bo zlasti v sedanjih časih velikega pomena za zdravstvene razmere med slovenskim ljudstvom. G. Visoki Komisar je v svojem uva-ževanju važnosti ljudskega zdravja šel še dalje. Med obiski, ki jih namerava izvršiti pri raznih institucijah naše pokrajine, je dal prednost ljubljanski bolnici Tako je izpričal posebno skrb za naibolj trpeče sodržavljane vseh, zlasti še siromašnih slojev. Njegov obisk v največji slovenski bolnici pa ni bil takšen, kakor smo jih bili vajeni poprej. Že z Ducejevo odredbo se je zadeva izgradnje in opreme kirurškega paviljona takoj zganila z mrtve točke. Začenjajo se dela. za katera je zagotovljenih šest milijonov lir. Drugi skupini zdravstvenih preosnov je zagotovljenih nadaljnjih pet milijonov lir. Nato pa pride na vrsto še tretja skupina. Tako se načrtno popravlja to, kar je bilo toliko časa sramotno zanemarjeno. V kratkem času, odkar spada Ljubljanska pokrajina v sklop Italije, se na enem najobčutljivejših področij narodnega življenja — v našem javnem zdravstvu — rešujejo najbolj pereča vprašanja hitro, brez slehernega biro-kratizma, tako rekoč na mestu samem. Obisk Eksc. Graziolija, ki je tudi s temi ukrepi izpričal svoje odlične voditelj-ske sposobnosti, je bil viden izraz novega razvoja našega zdravstvenega skrbstva. V turobnem ozračju bolnice, med tolikimi trpečimi ljudmi, je učinkoval kakor oznanjenje novega duha, ki ga vodi skrb za človeka. Človeška se-čutnost in modrost upravljanja sta se vzorno združili v osebi g. Visokega Komisarja. ki s pravično in odločno roko ureja naše razmere v blagor prebivalstva in v dobro skupne velike Države. V splošno bolnico se je pripeljal Eksc. gcs.pcd Komisar v družbi inšpektorja notranjega ministrstva Com. dr. Miecelija ob 16. Po kratkem pozdravu upravnika bolnice dr. Vladimirja Ferlana je želel g. Komisar, da mu razkažejo načrte boilnfskih objektov. Navzoči načelniki oddelkov ko-mis-ariata so tolmačili zazidalni načrt bolnice in projektirane povečave ter modernizacije. Gospod Komisar je zahteval, da ga odpeljejo predvsem v oddelke, ki so najbolj pomanjkljivi. Začeli so pri kirurškem septičnem cddelku. Visoki gest se je zanimal skoro za slehernega bolnika; povpraševal jih jc po njihovih domač;h razmerah, poklicih, rodbinah, kako preživljajo svoje rodbine, in pokazal mnogo sočutja za njihovo usodo. Najbcdnejše je obdaroval z denarnimi zneski, za kar so se mu bo!nik: iz srca zahvaljevali. Prav sočutno se je gospod Komisar zanimal za vojne poškodovance in za tiste, ki so se sami poškodovali z razstreliv:', poškodovanci, ki se jih ta čas precejšnje število zdravi v splošni bolnici. To so po večini še otroci, ki se niso zavedali nevarnosti eksploziv, s katerimi so se poigravali. K sreči, večina njih, ki so prišli po pomoč v ljubljansko bolnico, ne bo trpela hujših posledic za svoje življenje. Ciospcd Kom:sar je naročil, naj se obdarujejo tudi te žrtve vojne, ki jih je nezgoda zadela zaradi malomarnosti drugih, ki so nevarna razstreliva razmetali vsepovsod po deželi. Med obhodom po oddelkih so se odigravali prav presrčni prizori, ko so sc onemogli obdarovani bolniki zahvaljevali »gospodu doktorju«, ne vedoč, kdo je visoki obiskovalec. Ta pa jih je izpraševal o njihovi bolezn:", kako zdravljenje napreduje in zopet, kako so s hrano zadovoljni in kaj so jedli za kosilo. Bolnika, ki sta pravkar jedla solato z makaroni, sta zbudila njegovo pozornost, češ ali jima tekne tako sestavljena jed, kar sta oba veselo pritrdila. Mnog\ posebno starejši, so se z Visokim Komisarjem pogovarjali ital;jansko. Starcj;a gospa v ženskem oddelku je bila prav zgovorna. Čeprav ni vedela za visoki obisk, je Ekscelenco veselo pozdravila in prav živahno odgovarjala. Na vprašanje Visokega Komisarja, če ga pozna, je odgovorila: «Kako ne! Čeprav Vas nisem nikoli videla, vem da ste Visoki Komisar.« »Kako pa se pišem?«, »GrazioH«, je prostodušno odgovorila žena. kar je med vso družbo zbudilo veselo razpoloženje. Tako je obšel gospod Visok: Komisar posteljo za posteljo, razgovarjajoč se z zdravniki, pa zopet z bolniki in gospa, ki je služila za tolmača, je biLa ves čas krepko zaposlena. Ko je g. Visoki Komisar zapuščal posamezne oddelke, je želel bolnikom, da bi nj:hovo zdravljenje čim hitreje napredovalo in bi skoro okrevali. Slike, ki jih ta čast nudi ljubljanska bolnica, posebno kirurški oddelek, so vse prej kakor razveseljive. Beda teh razmer je napravila na Ekscelenco najgloblji vtis. T *r>ra-v;čena je bila njegova za čuden ost. da je bolnica mogla toliko let vztrajati v takih •azmerah. Izjavil je, da je potrebno tak'-la-zmere, ki jih verjetno ni najti v nobeni drugi bolnici na svetu, takoj odstranit:'. Pogled na bolnike, ki so se po dva in dva drenjali v ozkih posteljah, zasilne poste- lje m gneča po sobanah, je zbudil v njem obilo sočutja, da je zatrdno odločil, odpravki čim najhitreje razmere, kakršnih menda ni nikjer drugod po svetu Ganljivi so bili prizori v otroškem oddelku. Naša bolnica je doslej desetletja hirala v beraštvu in se ni utegnila bngat; za to, da bi s kakimi razvedrili lajšala trpljenje tem nedolžnim bolnikom, ki mnogi Se niso dočakal: svojega prvega leta Tudi v tem oddelku je tesna s prostorom in si po dva delita otroško posteljo. Gosipoa visoki Komisar je naročil, naj takoj sestavijo seznam primernih igrač, ki jih bo kup:l za otročičke. Tako bodo tudi ti najmlajši stanovalci bolnice v najkrajšem Času deležni dobrote in sočutja Visokega Konvsar-ja. Pred odhodom iz kirurškega oddelka se je Ekscelenca porazgovarjal s krvodajalci in se posebno zanimal za njihov zaslužek, ki se je izkazal za takšnega, da je g. Visoki Komisar za vsakega določM svojo nagrado. Iz kirurškega oddelka je odšel Ekscelenca v gospodarske objekte, najprej v kuhinjo, kjer so pravkar pripravljali večerjo. Upravnik dr. Ferlan je pojasnil razredne razlike, kakor se kažejo pri hrani in cene, ki jih plačujejo bolniki. V shrambi za kruh je Ekscelenca pokusil kruh in pri- | pomnil, da je vse premalo zapečen, ker je tako vlažen, da se kar gnete. Za čudo do-I slej nihče ni našel vredno pokusiti kruh, namenjen bolnikom, šele po zaslugi obiska Visokega Komisarja bodo bolniki odslej prejemali okusnejši in užitnejši kruh. Nič ni ušlo zanimanju Ekscelence: hladilne naprave, shrambe živil, pralnica, sušilnica, desinfekcija itd. V internem oddelku so pričakali g. Visokega Komisarja vsi zdravniki, med katerimi je tudi nekaj begumev, ki so Eks-celenci povedali vzroke, zaradi katerih so morali zapustiti svoja mesta. V tem oddelku so razmere znosnejše kakor v kirurškem, čeprav so potrebne mnogih zboljšanj. Ker si g. Visoki Komisar nekatere ostale oddelke že ogledal pred par dnevi skupaj z Ekscelenco Ministrom Bottaiem, je želel, da se z vsemi spremljevalci sestane na kratko konferenco v pisarni. Tam je Visoki Komisar ponovno pregledal zazidalni načrt za povečanje in modernizacijo bolnice ter v podrobnostih pregledal vse proračunske postavke. Ko je prejel vsa potrebna pojasnila, je Visoki Komisar po kratki razpravi odločil, da mora v osmih dneh dobiti vsak bolnik svojo lastno posteljo. Za uresničenje teg* odloka, ki bo na mah odstranil najžalostnejšo desetletja trajajočo bedo naše bolnice, je določil ko- mialjo, ki bo prevzela potrebno žimo in naročila toliko postelj, kolikor jih bolnica potrebuje. Za vse je že določen potrebni denar. Prav tako energično je Visoki Komisar odpravil gnečo v kiruiških oddelkih. ,Vse srednje vrste ležišč po sobah morajo prenesti v novi paviljon kirurškega od delka, s čimer bo zaposlenim zdravnikom delo močno olajšano ter približano zahtevi, da imej vsak primarij svoj oddelek. Ekscelenca je obljubil, da bo skoro ponovil | svoj obisk v bolnici in tudi sicer najhitreje ukrenil, da se kriza ljubljanske bol niče čim prej odstrani. Vsi navzoči so bili takih zagotovil iz ust najvišjega predstav pika državnih oblasti v Ljubljanski pokrajini na moč veseli; saj so imeli priliko po njegovem vsestranskem zanimanju, toč nem vpogledu v splošno stanje ter njegovih hitrih in energičnih odločitvah se prepričati, da je le na ta način mogoče odstraniti dolgoletno kulturno sramoto, kakršno so predstavljale obupne razmere v ljubljanski splošni bolnici. "Vsi so bili tudi prepričani, da se je pri nas prvič zgodilo, da se je odločujoči faktor tako vneto zavzel za rešitev socialnega vprašanja in po svojih lastnih opazovanjih na mestu samem takoj zaukazal vse potrebne ukrepe, daleč proč od slehernega birokratskega poslovanja, kakršno nam je prešlo že v meso in kri. Pred svojim odhodom si je Visoki Komisar s spremstvom ogledal še upravne pisarne, ambulanco pa lekarno ter se povsod priiazno razgovarjal z osebjem. Ko je po dvournem obisku zapuščal bolnico in se poslovil, je zapustil trden vtis. da se je za kritično vprašanje ljubljanske bolnice zavzel mož, ki bo s človekoljubjem, trdno voljo in hitrimi ukrepi ustvaril to, česar drugi niso utegnili v teku dvajsejtih let. In to je v resnici mnogo! Vo/fi/ dnevi na Hrvatskem n. Bil je že svetel dan ko je nasprotnikova artilerja začela obstrelievati naše položaje. Naša jim je odgovarjala slabo. Kasneje sem zvedeL da smo imeli na cxiseku vsega eno baterijo (4 topove), ostalih 44 topov pa je bilo šele na potu k naro m jih je nasprotnik deloma uničil, deloma zajel. Srad: dopoldneva na Veliki četrtek, se nam je ogenj začel približevati ii£ okoli nas so začele padati prve granate. Bili smo popolnoma nezaščiteni, sredi redkega gozda, zemljišče pa je b:lo k sreč; valovito in s ceste popolnoma nepregledno. Mi v teku noči nismo tu skopali nobenih strelskih jarkov, ker tega nihče ni ukazal in ker so predstojnik4 z gotovostjo računali, da bosta 42. in 1(18. polk vrgia nasprotnika nazaj. Ko so začele padati granate okoli nas>, so se vojaki zgrniii okoli častnikov po vodih in poskali smo si zasilno zavetje za drevesi ter čakali povelj komandanta bataljona. Bilo je poldne, ko se je streljanje povsem približalo in sme s ceste naenkrat zaslišali brnenje motornih vozi L V prvem h pu smo mislili, da so dospele naše motorizirane edinice. toda krogle, ki so nam začele švigati okrog glav, so nas takoj poučile o resničnem položaju. Takrat jc tudi prišlo tega dne prvo in ed;no povelje komandanta bataljona: Umik! Spustili smo se v grapo pod nami in se nato vzpeli po novi strmini navzgor. Tu st- nas krogle z našega prejšnjega položaja obsu-le še bolj na gesto. Domnevah smo, da nas preganja nemška pehota, ki je prodirala takoj za tanki in nas odkrila dočim so tanki nadaljevali prodiranje po cesti, ne da bi nas odkril. čeprav je bilo do ceste komaj kakih 20 m. Zavest, da so nasprotnikove motorizirane edin:ce že pred nami — razločno smo slišali njihovo brnenje in streljanje — tik za nami pa že njegova pehota, je strla pr moštvu misoi na vsak odpor. Vojaki so začel' metati od sebe težjo opremo, zlasti puške-mitraljeze najboljše pehotno orožje in municijo. kmalu pa tudi ostalo opremo. Po gozdu so begali konji mitraijcsike čete, še natovorjeni z orožjem in mtnrcijo in se zapletali med drevje. Tako smo bili po kakem kilometru umikanja brez vsake možnosti, da bi mogli na kakem ugodnem položaju nuditi še cdpor. Čim so začele spet švigati krogle preganjalcev okoli ušes, se je moštvo k; smo ga častniki s težavo ustavili, razkropilo in nadaljevalo z neurejenim odstopanjem. Sredi popoldneva nekako smo se toliko oddaljili od preganjalcev, da nas njihove krogle niso več dosegle :n kmalu nato smo mogli ugotoviti, da nas nc preganjajo več. Svet je bil valovit. Spuščali smo se z višine v globeli in s teh spet vzpenjali na višine ter paz:li, da se nismo približali cesti, s katere se je še vedno slišalo streljanje in zamolklo brnenje večjega števila motornih vozil. Na kak odpoT ni bilo več misliti na tem odseku fronte Bili smo popolnoma razkropljeni. Od moje ed;nice je bilo z menoj komaj 20 vojakov, komandirja sem zgrešil v gozdu. Nameraval sem se do večera približati cesti in jo v teku noči preiti ter nato po Papuk planini in Psunju dospeti do Save, kjer sem upal, da najdem spet našo vojsko, ki bo branila prehod preko reke. V gozdu sem se proti večeru seše' slučajno z oficirji 42. polka, ki je bp o na-rodc/nsocialistične mkongresu v Niimbergu, ki ju je ustvarila Leni Riefenstabl Pr. drugi st-ranj je H't!er ob začetku vojne osebno odredil poveljstvom oboroženih si' naj da- Aereo italiano — Italijansko letalo i in volo sopra 1'Egitto — v poletu nad Egiptom Seznam Haydnovih del Dr. Jens Peter Larscn. lektor kodanjske-£a vseučilišča in znan proučevalec Hayd-na, je odkril seznam glasbenih del tega slavnega skladatelja, o katerem menijo strokovnjaki, da je bil sestavljen v začetku prejšnjega stoletja. Seznam navaja vsa Haydnova dela. Važnost te najdbe je v tem, da bo odslej znano vse skladateljevo delo in da se bo mogoče izogniti, da bi med to delo prišteval'" skladbe ki niso njegove in ki so mu bile v mnogih primerih naravnost podtaknjene. Odkod izraz npeta kolona"? Jeseni leta 1936. so se štiri kolone španskega generala Franca pomikale proti prestolnici, da bi jo zavzele. Bile so precej maloštevilne in neki oficir je podvomil, da bi se jim posrečilo zavzetje Madrida. General Franco pa je odgovoril: »Imamo še peto kolono... naše pristaše v mestu.« Po 32 letnem spanju se je prebudila Celih 32 let je neka ženska v Oslu nepretrgoma spala in šde te dni so jo mogli zdravniki zbuditi ;z tega sipanja. Ženska ki ji je ime Karolina Karlssonova, išče sedaj stikov z življenjem, ki se je v treh desetletjih do dna spremenilo. Pravi, da se ji vidi današnje življenje strašno čudno, tako čudno, kakor bi bilo kakšnemu prebivalcu lune, če bi padel na našo premičnico. Poiente attacco aereo — Silovit zračni napad contro una citta inglese — na angleško mesto Postajenačelnik Postajenačelnik v portugalskem kraju Pampilhosi je razkrinkal dva prevejena sleparja. V garderobi je odložil neki potnik dva kovčega, ki je enega izmed njiju, sicer precej majhnega, zavaroval za 8000 esku dov. Ko je poslal naslednji dan postrežeka po ta kovčeg, se je izkazalo, da ga ni vei. Potnik je nato zahteval, naj mu zavarovalnino takoj izplačajo. Dejali so mu, da jc treba opraviti prej razne formalnosti, ki bodo trajale nekoliko dni. S tem se je moral zadovoljiti. Postajenačelnik pa se nikakor ni zadovoljil s tem, da je kovčeg izginil, na svojo pest je stvar raziskoval dalje. Kmalu je dognal, da je dozdevno dragoceni kovčeg v hotelski sobi potnika samega! Policija je nato ugotovila, da je v njun popolna garnitura vlomilskega orodja. Kar se tiče drugega kovčega, ki je bil precej velik, so ugotovili, da se da oe-preti od znotraj — a vanj se je bil skril sleparjev pajdaš, mož zelo majhne postave. Ponoči je možak zapustil kovčeg, spravil vanj manjši, zavarovani kovčeg in samega sebe, naslednje jutro ga je postrež-eek, ki o stvari seveda ničesar vedel, odpeljal v kovčegu v hotel. Oba sleparja sedita za nuni o km. Manj pšenice v Zedinjenih državah Ameriški poljedelski minister VVickard je izjavil, da se je površina pšeničnih polj v letošnjem letu omejila na 11 milijonov hektarjev. To je 7 milijonov akrov manj nego lansko leto. Nazadovanje so povzročile težave s prodajo pridelka, ker je odpadlo mnogo evropskih trgov. Brezposelnost v Franciji Kakor je izjavil podtajmk francoskega ministrstva za delo Belin, se bo število nezaposlenih v Franciji v kratkem zmanjšalo za 140.000 do 200.000 ljudi, in sicer zavoljo pričetka javnih del, k; so> v načrtu. Vi-chyjska vlada namerava v' najkrajšem času rešiti tudi vprašanje delovnih ur in mezd. Upa, da ji bo uspelo plače prilagoditi cenam življenjskih potrebščin. trije tamkajšnji učitelji nepismeni. Pouk so vršil: samo ustno, učencem so pripovedovali zgodbice in podobno, samo da so ure prešle. Volk raztrgal §Q severnih felesssv V bližini jezera Kalsiona ob norveško-švedski meji so ubili velikega volka, ki je ta konec res zaslužil. Zver je v zadnjem času raztrgala nič manj nego 50 severnih jelenov in napravila tako rejcem t«h živali veliko škodo. Padel v dimnik Kmet Alfonso Spriano iz Valenze je šel na svojo streho popravljat dimnik, ki je bil nekaj poškodovan. Med delom se je udr-la opeka pod njegovimi nogami, mož je padel v dimnik in pristal sredi gostega oblaka saj na ognjišču v kuhinji. V padcu si je zlomil levo nogo in zadobil še nekaj drugih poškodb. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti najmanj tri mesece. Prebivalstvo Argesstimje Uradna statisitika, ki so jo sedaj objavili, poroča, da je imela Argentina ob koncu lanskega decembra 13,318.320 prebivalcev. Napram predlanskemu letu se je prebivalstvo pomnožilo za 186.041 duš. Buenos Aires šteje sam 2,386.103 prebivalce. ANI K Neka dama je rekla slikarju Menzelu: »Ali ste. ekscelenca, imeli kdaj sres tudi za ženske?« — »Ne, samo oči,« je odvrnil slikar. Radiotelegrafska zveza med Italijo in Irakom Glede na važne dogodke zadnjih časov na Bližnjem vzhodu je Italc-Rad:o otvoril občinstvu te dni neposredno' radiotelegrafsko' i službo1 med Irakom in Italijo, odroma med j Rimom in Bagdadom. Preko te direktne i zveze se oddajajo1 vse brzojavke med Itali- , jo in Irakom.- Podzemeljska železnica v Pragi V prvi polov o maja je odbor tehnikov izdelal načrt za podzemeljsko' železnico v Pragi. Ta železnica bo v bodoče sprejemala ves osebni promet v središču mesta. V kratkem bodo razpisali natečaj za zgraditev prvega odseka. Nepismeni učitelji Precej čuden rezultat je imel obisk nadzorne oblasiti šolam v perujskem mestu Aycuchu. Odkrili so namreč, da so bili »Otroci, zmagali bomo!« (Everybooškodovala od nesreče na letošnjem tekmovanju še nezaceljeno nogo. Simpatični športnici želimo skorajšnjega okrevanja. — 13 letni sin zidarja Vinko Kle-ščič iz Medvod je splezal na drevo in si pri padcu zlomil desnico. — Ludvik Demšar, 43 letni posestnik z Rakeka, je imel delo na cirkularki. Po nesreči mu je poleno spodletelo, tako da je nesrečni Demšar z roko prišel pod žago ki mu je odrezala prste na levici. * še zmerom dež. Letos se nad Ljubljano in njeno pokrajino kar noče nasmehniti pomladno nebo. Nekaj toplih dni v maju nam je že dajalo upanje, da je aprilski nered med nebom in zemljo že vendar pri kraju, pa smo se dodobra ušteli. Včeraj zjutraj je spet začelo rahlo pršiti in potem je po malem deževalo skoraj ves dsn. če padavine ne bodo ponehale, se mm obeta slaba letina. Iz Ljubljane u— Profesorski zbor juridične fakultete je poklonil Akademskemu podpornemu društvu znesek 700 din namesto venca na grob svojega člana blagopokojnega gospoda dr. Rada Kušeja. rednega univ. profesorja. Iskrena hvala. u—- Nova grobova. V visoki starosti 92 let je mirno v Gospodu zaspala vdova po tajniku Ljudske posojilnice ga. Ivana Grilce va, po rodu Bonačeva. Pogreb drage1 pokojnice bo v sredo ob 16. iz kapelice sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Po daljšem trpljenju je Bogu vdano preminil pisarniški ravnatelj v pokoju in hišni posestnik g. Franc Stenta. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo ob 17. uri Izpred kapelice zavetišča sv. Jožefa, Vidov danska 9, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnima blag spomin, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje! u— Maks Kurbos spet na odru. Po daljšem presledku bo pokazal svojo baletno umetnost Maks Kiirbos, ki je žel velike uspehe v tujini, zlasti v Franciji in še posebno v Ameriki, kjer je nastopal kot soloplesalec v znameniti baletni skupini Ballet Russe de Monte Carlo. V ponedeljek 9. junija bo v opernem gledališču z gospo Ireno in zborom izvajal več novih baletnih komadov, od katerih omenjamo zlasti bajeslovni balet »Ikarus«, ki ga je sestavil izvajalec sam po istoimenskem baletu ob spremljavi 13 tolkal. Dirigiral bo g. dr. Danilo Svara. Zanimiv bo tudi Foki-nov komični balet »Igruški« (Ruske igračke) in »Valse Piquante«, čigar avtor je Kurbos sam, efektno muzikalno spremljavo pa je prispeval profesor in komponist g. J. Bareš. Naj še omenimo pri nas že znana in priljubljena baleta »Valse triste« in »L'apres midi d'un Faun« (Faunov popoldan). Poleg naštetih bomo videli še več drugih zanimivih del lepe baletne umetnosti, ki ima pri nas že širok krog razumevaj očega občinstva. Na Kiirbosov večer že danes opozarjamo. u— Vladimir Jakič je najmlajši razstav-Ijelec na IX. umetnostni razstavi Slovenskega lika v palači Bate. Talentirani likovni umetnik se je rodil 19. novembra 1918 na Hrustovem pri Velikih Laščah. Imel je od vsega početka težko življenje, vendar je vse zapreke pogumno premostil in se posvetil študiju svojega poklica, do katerega je čutil živo nagnjenje že od otroških let naprej. Leta 1936 se je vpisal na kiparski atelje srednje tehnike v Ljubljani, kjer je delal pod vodstvom prof. Franceta Kralja, ki mu je bil vedno in povsod vzor in dober učitelj. Pri Kralju se je učil dve leti, nato pa je odšel v Beograd, kjer je ostal pet let. eno leto v umetniški šoli in štiri leta v na novo ustanovljeni akademiji Na sedanji razstavi se je prvič predstavil javnosti. Njegov Portret dečka iz marca zgovorno dokazuje, da smemo od njega pričakovati mnogokaj in da ima še bodočnost. Seveda kaže tudi Jakič značilne začetniške poteze, kar je neizogibno. Diči pa ga velik pogum in neugasljiva vera v uspeh in želja po čim večji izpopolnitvi Prihodnje leto namerava mladi umetnik, če mu bodo razmere dopuščale, na florentinsko akademijo. Jakič še nima svoje izgrajene poti. Ves pa gori za domačo zemljo in v to smer je v glavnem usmerjeno njegovo delo in njegovo stremljenje. u— Opozarjamo na koncert, ki ga priredi tenorist g. Slavko Lukman s sodelovanjem pianistke gdč. Erike Špeceve v Frančiškanski dvorani v soboto ob 19.30. G. Lukman bo zapel vrsto skladb italijanskih. nemških in slovenskih komponistov, gdč. Špeceva pa bo izvajala troje skladb Mozarta in Griega na klavirju. Občinstvo opozarjamo, naj si pravočasno preskrbi vstopnice. u— Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivsko frizerski lokali na binkoštno nedeljo dopoldne od pol 8. do 12. ure odprti, dočim bodo na binkoštni ponedeljek ves dan zaprti. Uprava združenja. (—) KINO SLOGA — Tel. 27-30 Danes ob 16., 19. in 21. uri MADAME BUTERFLY Maria Cebotari, Fosco Giachetti, Lu-cia Englisch, Luigi Almirante, Germana Paolieri u— Samo pri svojih trgovcih, kjer stalno kupujejo, naj kupujejo odjemalci ter naj ne hodijo po blago po vseh mogočih trgovinah, ker zaradi navala prav lahko pri tem ali onem trgovcu zmanjka dotič-nega blaga. Dosti strank si namreč na ta način zbira zaloge, zlasti pa se tega načina poslužujejo prekupčevalci, da lahko veri-žijo s tako zbranim blagom. Celo na mestni tržnici so zalotili mlekarja, ki si je tako zbiral zalogo surovega masla, da so drugi zanj kupovali zavitke po četrt kg. Kdor obleta vse trgovine in kupuje tudi samo po četrt kg, si v kratkem času že nabere precejšnjo zalogo, a drugi morajo ostati brez tega ali onega živila. Ljudje naj se torej ne pritožujejo, če pri trgovcu, ki jih ne pozna, ne dobe zahtevanega blaga, saj trgovec mora založiti svoje stalne odjemalce s potrebnimi živili ter jih obvarovati pred pomanjkanjem Trgovci odklanjajo kupce v interesu svojih stalnih strank in zato naj nikdo ne zabavlja, če ne dobi blaga v trgovini, kjer ni prej kupovaL Kdor išče blago pri tujem trgovcu, je že sumljiv zbiranja in kupičenja živil ter tudi prepovedanega prekupčevanja in veriženja. Zato opozarjamo gospodinje, naj se drže svojih trgovcev, trgovci naj pa tudi postrežejo v prvi vrsti samo svojim stalnim odjemalcem. u— Obnavljanje asfaltnih hodnikov. Mestna občina ljubljanska že več dni obnavlja asfaltne hodnike, ki so bili zavoljo velikega prometa že močno izrabljeni in kotanjasti, kar je bilo še posebno neprijetno o deževnem vremenu, ko so se napravile velike in globoke luže. Asfaltni hodnik na desni strani šelenburgove ulice je že v celoti obnovljen, prav tako na levi strani Miklošičeve ceste. V ponedeljek so začeli z obnovitvenimi deli na levem hodniku Prešernove ulice, kjer je asfalt tudi že močno obrabljen. Obnovljeni bodo vsi izrabljeni hodniki u— Naprava lahkih tlakov z uporabo domačega požlahtnjenega katrana po naših ulicah je že davno sklenjena stvar, da bi se rešili blata in nadležnega prahu. Ljudje pa morajo potrpeti, saj ob hladnem in deževnem vremenu sploh ni mogoče utrjevati tlakov s katranom, ker so ta dela mogoča in uspešna le ob popolnoma suhem in dovolj toplem vremenu. Sicer pa letos ne smemo v tem pogledu preveč zahtevati od mestne občine, ki je dobila polno novih, težko izvedljivih, a neodložljivih nalog. Pomislimo samo na prehrano! Prav tako pa morajo Ljubljančani upoštevati tudi visoko povišanje drugih stroškov. Marsikatero delo je sploh obstalo, Italijanski tečaj XXIV. KopaliSce S. K. ILIRIJA otvorieno Pretekli čas. Passato prossimo. Kakor slovenski pretekli čas »sta naredila« sestoji tudi italijanski »hanno fatto« iz dveh delov: pomožnega glagola v sedanjiku in preteklega deležnika. italijanščina ima dva pomožna glagola: avere in essere, sedanji čas teh glagolov smo se že naučili, oglejmo si še končnice preteklega deležnika in passato prossimo nam ne bo delal nobenih težav. Nedoločnik. trov-are najti trova-to najden vendere prodati vestire obleči finire končati Pretekli deležnik, venduto prodan vestito oblečen finito končan Pretekli čas s pomožnikom avere. 1. ho trovato sem našel, -a, -o 2. hai trovato si našel 3. ha trovato je našel 1. abbiamo trovato srno našli, -e 2. avete trovato ste našli 3. hannp trovato so našli 1. ho avuto sem imel, -a, -o 2. hai avuto si imel 3. ha avuto je imel 1. abbiamo avuto smo imeli, -e, -a 2. avete avuto ste imeli 3. hanno avuto so imeli Pretekli čas s pomožnikom essere. 1. sono arrivato sem prišel 2. sei arrivato si prišel 3. e arrivato je prišel e arrivata je prišla 1. siamo arrivati smo prišli 2. siete arrivati ste prišli 3. sdno arrivati so prišli sono arrivate so prišle 1. sono stato sem bil 2. sei stato si bil 3. e stato je bil e stata je bila 1. siamo stati smo bili 2. siete stati ste bili 3. sdno stati so bili sono state so bile Oglejmo si nekoliko pobliže pomen preteklega deležnika, kadar stoji sam, brez pomožnega glagola, in kadar je v zvezi z njim. Venduto pomeni prodan (trpni pomen), una časa venduta prodana hiša, toda ho venduto la časa prodal sem hišo. Zapomnmo si torej dobro to-le: kadar ima deležnik preteklega časa pri sebi pomožni glagol, tvori z njim enoto in se prevaja s slovenskim deležnikom na -1, -la, -lo. pa tudi glagol avere (ho, hai, ecc.) ne smemo v tem primeru prevajati z imeti (imam, imaš itd.), temveč z biti (sem, si je itd.) Velika večina glagolov se sprega s potrebnega cementa in drugega gradiva, ker ni mogoče niti za drag denar dobiti Navzlic vsemu temu bo pa mestna občina letos popravila še asfaltne hodnike v Prešernovi in Šelenburgovi ulici ter dokončala nekatera že lansko leto začeta dela, na novo pa pride na vrsto Vegova ulica in zgornji del Emonske ceste do Zoisove ceste, naposled pa tudi Turjaška ulica pred palačo Vseučiliške knjižnice. Zaradi naraščanja cen in pomanjkanja gradiva pa niti za naštete ulice in ceste danes nikdo ne more jamčiti, da bi bili utrjene in urejene po dosedanjih načrtih in sklepih. Drobiž iz Hrvatske Maršal Kvaternik je obiskal Eks. generala Ambrosia. Pretekli teden je prispel v Karlovec hrvatski vojni minister maršal Kvaternik in obiskal Poveljnika druge Italijanske armade generala Ambrosia. Po pregledu italijanskih čet sta imela visoka vojaška dostojanstvenika dolg razgovor, ki se je tikal predvsem razmejitve in predaje po italijanski vojski zasedenega ozemlja Hrvatski. Povišanje po smrti. Poglavnik je brata maršala Slavka Kvaternika, vrhovnega poveljnika hrvatskih vojnih sil, podpolkovnika Petra Kvaternika zaradi junaškega zadržanja v borbi za neodvisnost hrvatske države, v kateri je izpolnil svojo dolžnost in tragično padel, po smrti povišal v generala. pomožnim glagolom avere. Essere imajo 1. vsi povratni glagoli (9. lekcija): lavarsi — mi sono lavato, -a umil, -a sem se, lagnarsi — non si e la-gnato, -a ni se pritožil, -a, ricor-darsi — vi siete ricordate spomnile ste se; 2. nekateri neprehodni glagoli, ki značijo premikanje iz kraja v kraj: en-trare — sono entrato sem vstopil, an-dare — sono andato sem šel. venire — sono venuto sem prišel, arrivare — sono arrivato sem dospel, (ri)tornare — sono ritornato sem se vrnil, partire — sono partito sem odpotoval, salire —■ sono salito sem šel gor, scendere — sono sceso sem šel dol, ustavil sem se (v hotelu), cadere — sono caduto sem padel, uscire — sono uscito sem šel ven (iz hiše); 3. glagoli, ki se sicer spregajo z avere, kadar dobe obliko povratnega glagola: ho lavato i bicchieri, mi sono lavato le mani. Deležnik s pomožnim glagolom essere se ujema z osebkom v spolu in številu, z avere ostane navadno neiz-premenjen. Vaja. Prevedi sledeče stavke, neznane besede išči spodaj: Perche avete mentito? Chi ha di-menticato l'ombrello? Quando e anda-ta via la cugina? Abbiamo fumato mol-ti sigari e molte sigarette. Antonio ha comprato qualcosa di bello, ha com-prato bei guanti ed un bel cappello, sono molto a buon mercato. Non hanno cercato quei guanti, rna hanno cer-cato e trovato quelli del padre Perche non hai voluto imparare la lezione? Non abbiamo potuto trovare Famico. Mi sono abbonato al giornale. Zakaj niste pojedli te juhe? Ker (perche) ni gorka. Oni tujci (gostje) ~>iso plačali niti vina niti mesa, plačali niso sploh nič (nulla). Iskali smo bratove rokavice in našli smo sestrine (one od sestre). Ste si preskrbeli potni list? Navadili smo se na (a) brezmesne dni. Čakali smo dve uri, a taksi ni nrišel. Danes se nisem mogel naučiti lekcije, bil sem bolan. Kaj ste kupili? Vocaboli: lagati men tire, dimentica-re pozabiti, 1'ombrello dežnik, andare via oditi, la cugina sestrična, fumare kaditi, comprare kupiti, il guanto rokavica, cercare iskati, imparare (na)-učiti se, il giornale časnik, procurarsi preskrbeti si, il passaporto potni list, avvezzarsi navaditi se, l'ora ura, oggi danes, ammalato bolan. Proverbi: Chi troppo vuole, niente ha. Nessuno (nihče) puo dare quel che non ha. Chi la vuol allesso e chi ar-rosto (okusi so različni). Slovaški poslanik predal svoje poveril-rrfce. V ponedeljek opoldne je slovaški pooblaščeni minister Karel Murgaš predložil poglavniku v okviru svečane avdijence svoja poverilna pisma. Poslanika je spremljal k dr. Paveliču poslaniški tajnik dr. šulik. Svečani avdijenci je prisostvoval tudi državni tajnik za zunanje zadeve dr. Lorkovič. Za regulacijska in osuševalna dela. Hrvaški službeni list je objavil dekret, s katerim se ustanovi posebna direkcija za regulacijska in osuševalna dela. Vlada bo poskrbela, da bo imela direkcija na razpolago določeno obratno glavnico. Direkcija bo že v najkrajšem času pričela delovati. Madžarski glas o neodvisni Hrvatski. Zagrebški poročevalec polslužbene »Buda-pest Ertesit« pravi v svojem poročilu, da se je mednarodna situacija neodvisne hrvatske države razčistila v trenutku, ko je član Savojskega doma sprejel krono kralja Zvonimira. Ta sprememba, ki je nastala v razvoju položaja južnovzhodne Evrope, predstavlja pomemben napredek nasproti, novemu evropskemu redu. Italijansko-nr-vatski sporazum jasno ureja odnošaje med obema državama. Hrvatski narod se zaveda dejstva, da je poglavnik sestavil svojo vlado v znamenju neodvisnosti Hrvatske, kakor jo je zajamčil Rim, kar omogoča hrvatskemu narodu, da tudi on sodeluje pri obnovi Evrope. sam si je še za življenja postavil neminljivega z največjo svojo književno tvorbo. Prav resnični in docela umestni so torej stihi Jakoba Zupana o Valvasorju: >čast Kraj'ne on trobi po svetu okrog, čast. njemu v grobi, bod' hvaljen zanj Bog!« Alojzij Potočnik. Italijanski glas o naših umetnikih G. comm. Carlo T i g o 1 i, ki je priobčil v >Piccolo di Trcste« vrsto simpatičnih člankov o Ljubljani in o pojavih in vprašanjih njene Pokrajine, je objavil v »Popolo di Trieste« z dne 26. t. m. daljši članek »Una Mor tra a Lubiana di p:ttori e scul-tori sloveni«. (članek je v zvezi z otvoritvijo reprezentativne razstave v Jakopičevem paviljonu ter pomeni lepo in častno priznanje razstav! jajočim slovenskem umetnikom. V štirih dvoranah paviljona — piše odlični tržaški novinar — ki se imenuje po nestorju ljubljanskih umetn:kov, slikarju Jakopiču, je zbranih kakšnih sto del štirinajstih slovenskih umetnikov, kiparskih vn sili-karskih del, k: kažejo v splošnem globoke značilnosti velike italijanske šole, čeprav se pri katerem posameznem umetniku ali v nekaterih izrazih pojavlja malce vpliva francoske umetnost' zadnjih petdesetih let. Večina slikarjev in kiparjev, izvaja pisec nadalje, je v študijske namene prepotovala Italijo in te izkušenosti se ustrezajoče njihovi občutij:vosti m prilagojeno slovenska mu duhovnemu karakterju razodevajo v njihovih delih. Nekateri razstavljajoči umetniki so po rodu iz Julijske Benečije, kjer so študirali :'n delali, udeležujoč se krajevnih in mednarodnih razstav. Nekatera izmed njihovih najbolj reprezentativnih del so v italijanskih muzejih. Predvsem omenja g. Tigoli Franceta Gor-šeta, navaja njegove stike z Italijo, ter pravi & njegovih osmih delih, ki so razstavljena v Jakopičevem pavMjonu, da so učinkovit fcsraz njegove umetniške osebnosti, ki zapušča čiste in neposredne vtise. V Gorici rojeni Boris Kalin se je izoblikoval v šoli italijanskih kiparjev m njegova dela, ki kažejo v poglobljeni obliki tankočutna lirična čustva, dokazujejo, v kolik5, meri se je njegova osebnost razvila pod vplivom velike italijanske šole. Njegov brat Zdenko, ki jo v Sloveniji na glasu kot najboljši portretist, je takisto kipar rafinirantga r/bčutja; njegove figure razodevajo močno značilnost in sensibilnost, ki daje umetniku znatno višino. Nato omenja g. TigoF kiparja Putricha, ki j« po bivanju v inozemstvu iti po razvoju sk&zi razne stilne izkušenosti na poti od anatom ičnega formati i zma k najbolj yz-raznm področjem sodobnega kiparstva. Prehajajoč preko Fr. Smerduja k slikarjem, se zaustavlja najiprej pri Maksi mu Sedeju, znanemu po uspehu, ki si ga je pridobil na beneški Biennale in ga označuje kot umetnika, ki išče bolj kakor plasitcno oblikovanje lirični in čustveni izraz oblikovanih predmetov. Zelo zanimiv slikar jo Miha Maleš, rahločutni estet in umetnik širokih možnosti ter rafinirane sensibilnostj. Njegovi lesorezi razodevajo v prav originalni obliki izredno občutljivega duha in sodijo med najbolj umetniške grafične pojave v Sloveniji. Pisec omenja, da je neko Maleaevo sliko kupil na rimski razstavi Minister Ciano. To časti je bil deležen tudi G. A. Kos, silikar zelo bogate palete, čigar dela označuje posebno obvladovanje barvnih akordov, k: imajo čisto oseben značaj. Stane Kregar, ki je bil v slovenski umetnosti predstavnik surreaLizma, se sedaj približuje dekorativna figuralnemu stilu. Zelo živahen kolorst je Mušič, ki se posebno odlikuje po bleščečih barvah. Ob koncu omenja in označuje g. Tigoli se Nikolaja Omerso, Marija Preglja, Olafa Globoč-nika in Evgena Sajcvica ter sklepa: V celoti izraža razstava prav dobro to, kar morejo nuditi posamezni razstavljalci, obenem pa daje sintentično in zadosti popolno podobo celotnega stanja slovenske umetnostne proizvodnje. Zapiski KAČIČ IN BOLGARSKA ZGODOVINA PrejeH smo 66 strani in 8 tabel obsegajoč! spis bolgarskega znanstvenika Jordana Trifonova »Zografskata blgarska isto-rijac, ki je izšel tik pred novo balkansko vo.no kot 60. knjiga zbirke »Spisane na Blgarskata Akademija na naukitje i iz-kustvata.* Fris J. Trifonova obravnava anonimno zgodovino Bolgarov, ld poteka iz 18. stoletja in ki jo zgodovinar V. Zlatarski imenuje Zografska, ker je bila spisana in odkrita v Zografskem samostanu. Iz te razprave, ki je zanimiva predvsem za Bolgare, posnemamo za slavistične študije interesantno dognanje, da se je anonimni bolgarski zgodovinopisec močno naslanjal na znano delo Andrija Kačiča-Mio-žiča »Razgovor ugodni naroda slovinskoga«. J. Trifonov razglablja na s aneh 4 do 32 vpliv te knjige na pisca »Kratke zgodovine bolgarskega naroda« iz Zograf-skega samostana. O omenjeni knjigi frančiškanskega patra Kačiča Miošiča pravi književni zgodovinar Branko Vodnik, da je bila prva hrvatska splošno narodna knjiga, ki je bolj kakor katero koli delo dubrovniško-dalmatinske-ga pisca vplivalo na narodni preporod. V primorskih krajih je bila dolgo časa celo v preprostih hišah čislana in čitana prav kakor Sv. pismo. »Razgovori ugodni naroda slovinskoga« so kronika dogodkov slovinskega naroda od Aleksandra Velikega, ki je bil Kačiču Miošiču slovinski kralj, vse do njegovega časa. Kačiču je zgodovina vrsto junaških dogodkov, ki jih opisuje delno v prozi, delno pa v vezani besedi; slednja se po desetercu in dikciji naslanja na narcKino pesem. Saj je bil Kačič po rodu iz kraja, kjer se je še danes ohranila narodna pesem. Svoje delo je namenil, kakor sam pravi, »za siromahe težake i čobane, koji latinski ne znadu«. Bilo je potem takem izrazito ljudska knjiga in je tako ostalo. Kačič je bil zvest podložnik beneške republike. V svojih pesmih ne prikriva tega pozitivnega odnosa do države sv. Marka in njenega »privedroga dužda mletačkoga ali »principa«. V uvodu pravi, da bo lahko bralec primerjal nekdanje in sedanje življenje »naroda slovinskoga« ter spoznal »čestito, mirno i rajsko stanje, u komu se nahodimo sada pod krilom privedroga principa«. Njegovo stališče je umljivo glede na tedanje razmere. Značilno in zlasti danes zanimivo je stališče tega frančiškana, pesnika in zgodovinarja iz 18. stoletja v vprašanju narodnosti. Kačiču Miošiču so Slavoncl, Dalmatinci, Bosanci itd. razni narodi istega »slovinskega« jezika; zanj ni važen narod (kar je razumeti v pomenu: ljudstvo, ker takrat še ni bila znana na- cionalna ideja v današnjem smislu), marveč jezik. Kačičevo »slovinstvo« je ideja jezikovnega edinstva in zgodovinske skupnosti vseh južnih Slovanov. S te strani pomeni razprava J. Trifonova značilen donesek k proučevanju medsebojnih kulturnih stikov in vezi. Kaže nam v posebno prepričevalni obliki, kakšen vtis je napravila Kačičeva, v Benetkah natisnjena in v znamenju republike sv. Marka 1 1756. izišla knjiga »Razgovor ugodni naroda slovinskega« na neznanega bolgarskega meniha, ki je v zografskem samostanu, pod vlado Turkov, premišljeval o vekoviti usodi bolgarskega naroda. Ta zgodovinopisec je bil prav kakor Kačič prepričan o jezikovni skupnosti narodov različne politične usode in zgodovinskega razvoja na vsem ozemlju Kačicevega »slovin-stva«. Spis Jordana Trifonova utegne potemtakem zanimati tudi nebolgarske slaviste. Rumunska glasba. V inozemstvu je romunska glasba do malega neznana, kar pa ni čudno, če vemo, da je nje zgodovina sorazmerno kratka. Njen sodobni razvoj je odločno pod vplivom zapadne glasbe, zlasti nemške in francoske, pri vsem tem pa kaže še nekak folklorističen značaj. Mnogi sodobni rumunski skladatelji si celo za velika simfonična dela izbirajo motive iz ljudske glasbe. Najbolj znana romunska skfladatelja sedanjosti sta Stan Gole-stan in Georgij Enescu. Slednji je ustanovil nacionalno nagrado za glasbo, ki jo je prvi prejel Stan Golestan. Pomenljivi skladatelji so nadalje Pavel Constantinescu, Alexandrescu, Jova. Mihalovici in nenavadno nadarjeni, v nemško klasični tradiciji izšolani Dino Lipatti. HALI OGLASI GENE MALI OGLASOM SO par za besedo, Din S.— davka sa vsak ogla* ln en it nuno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi ln ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din S.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Val ostali oglasi se zaračunajo po Din L— za besedo, Din 3.— davka ga vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje n-slovov »r1-—v za enkratno oblavc ->crias» nir ?n — Službo dobi Par gospodičen in gospodov «lobi stalno nameščenje. Ponudbe in po možnosti slike poslati na oglasni odd. Jutra pod »Veselje do dramatike«. 10189-1 Starejša poštena ženska ki Ima veselje do opravljanja živine in vrta, — dobi mesto. Poizve se Start trg 32. 10214-1 Čevljarskega pomočnika ln šteparico takoj sprej-ir.em. Drmaž Josip, Večna pot št. 29. 10185-1 Zaslužek Gradbeniki! Kdo ima material, da bi ml sezidal enonadstrop-no hišo, takoj za pošteno plačilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Temelji že izkopani«. 10198-3 Smokve za žganjekuho po Jako ugodni ceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10193-3 Prodam Pisarniška oprava pisalne mize, pulti, omare, stoli ln drugo poceni narrodaj. Naslov v vseh poelovalnlcah Jutra. 10227-6 Nova jedilnica Dražba lesa Začasna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra štev. 24-1., bo prodala na Javni dražbi dne 17. junija 1941 ca 1630 plm tesanih tramov fco vagon Straža. Pojasnila ln tiskovine so na razpolago prt gornji upravi in prt šumski upravi v Straži pr'. Novem mestu. 4010-15 Kapital Vojno škodo Enosob. stanovanje v centru ali blizu oen-tra išče mirna, točno plačujoča stranka za 1. ali 15. junij. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod značko »Zakonca brez otrok«. 10220-21a Dvosob. stanovanje na periferiji, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna stranka«. 10201-21& Sobo po možnosti z oskrbo, išče upokojenec. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra stranka«. lim3-i3A Italijanski drž. uradnik išče sobo v centru, po možnosti tudi s hrano. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Miren stalen«. 10187 iža __kupujemo in prodajamo kompletna, 8-sedežna ta- Rudolf Zore, LJubljana, koj naprodaj. Din 20.000. Dolenjska cesta 48a. 10196-12 Lepo spalnico temno, proda — Krže Franc, mizarstvo, Vrhnika. Ogleda se v zalogi v Ljubljani, Prečna ul. 6 10186-12 Izgubljeno Prosim da se dotlčnl gospod, kateri si je Izposodil kolo znamke Presto št. 1330562 pred Mestnim domom danes med pol 9. do pol 10. uro dopoldne, da ga odda na isto mesto ali pa Staničeva ulica 8t. 17. 10232-28 Gledališka ulica 12. 10222-16 Stanovanje Enosob. stanovanje majhno, oddam dvema odraslima osebama za 1. junij v štrekljevi ulici 9 poleg Tivolija. 10231-21 Stanovanja Solnčno sobo ln kuhinjo iščem za tričlansko družino. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepo suho«. 10206-21a MRBAHOVEC „Planinka" zdravilni čaj za čiščenje, proti slabi prebavi ln za spomladansko zdravljenje se dobi tudi v Italiji pod Imenom: „SteIla Alpina" Zastopnik: Farmacia Mlzzan, Trieste. „Stella Alpina" 11 te medicinale purgante contro 1' indigestione e per la cura ln primavera si trova in tutte le farmacle della Provincia dl Lubiana pure col nome dl td „Planinka" produzlone esclusiva della Farmacia L. Bahovec, Lubiana. (Si parla ltaliano) Prodajalko za trgovino v Ljubljani, Iščemo. Znanje slovenskega in italijanskega jezika. Ponudbe v italijanskem jeziku z navedbo starosti, prejšnjih službenih mest ln zahtev na Soc. An. Elu-troluse, Trieste, Via XXV ottobre 11. 10203-1 Kopalnega mojstra starejšega ki zna plavati ln govori italijansko, — sprejmemo. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kopalni mojster«. 10999-1 Uradnik mlad, inteligenten, z znanjem srbohrvaščine in nemščine, v pisarniških delih v praksi kot ekspeditor, delovodja in Izplačilni uradnik, ter z znanjem vseh drugih pisarniških del. išče zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Zmožen uradnik«. 9967-2 Gospodična z znanjem italijanščine in pisarniških del, išče primerne zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Vestna 500«. 10216-2 17 letno dekle Išče službo natakarice v boljšem lokalu, v bilo katerem mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »17-letna«. 10224-2 Vajenci (ke) Vajenca za fino obrt izdelovanje okvirjev, sprejmem. — Obersnel Pavel, Ljubljana VII, Vodnikova 89. 10208-44 Pouk Učitelj diplomiran iz italijanščine, Išče zaposlitve kot inštruktor. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učitelj italijanščine«. 10205-4 INSERIRAJ V „JUTRU"! Blagajna železna, večja, ognja varna, poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10228-6 Preproga naprodaj. Ogleda se od 11 .ure dalje prt Omer-za Tyrševa c. 6, I. 10197-6 Kupim Fotopotrebščine aparate, radio, kolesa nova ali rabljena itd. — kupim. Plačam takoj. — Ponuditi: Fototehnika, Vošnjakova 4. 10212-7 Preproge perzijske, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Preproge«. 10223-7 Kolesa Damsko in moško kolo tovarniško novi, najboljše italijanske znamke, za zelo nizko cano naprodaj. Generator delavnica, Tyrševa 13, (Figo-vec), levo dvorišče). 10226-11 Pohištvo Kupim spalnico dobro ohranjeno ln kuhinjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Takoj spalnica«. 10229-12 Spalnico in kuhinjo ugodno prodam radi od-potovanja. Pokopališka ul. 14, Moste. 10217-12 Moderno spalnico dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spalnica«. 10188-12 Posest •BEAIITETA« pos«»toa posredovalnica v Ljubljani j« saao • PREŠERNOVI ULICI 54 Naiproti glavna polt* Telefon 44 - 20 Vsako nepremičnino v Ljubljani ln njeni okolic kupimo. »Realite-ta«, Prešernova ulica 54, I. nadstr., nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Dve parceli radi nujnosti zelo poceni prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »20.000 ln 60.000«. 10211-20 Dve do trisobno stanovanje s kopalnico ln prltlkll-nam, iščem na periferiji. Mirna, solidna stranka. Ponudbe z navedbo plače na ogl. odd. Jutra pod »Periferija« 9651-21-a Dva starejša gospoda samca, aktivna državna uradnika, iščeta stanovanje dveh sob in kuhinje v Ljubljani ali bližnji okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dva samca«. 10225-21& Enosob. stanovanje išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali pozneje«. 10221-21a Vse oglase za naslednjo številko .JUTRR" sprejema oglasni oddelek lutra nepretrgoma dnevno do 14 Sobo odda Prazno sobo z uporabo kopalnice od-v vseh posloval. Jutra, dam gospodični. Naslov v vseh posloval. Jutra. 10219-23 Dve lepi sobi oddam v centru. Naslov v vseh posloval. Jutra. 10218-23 Veliko sobo dobro opremljeno, z eno posteljo oddam boljši osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 10215-23 Opremljeno sobo ln kuhinjo aH sobo štedilnikom Iščem v bliž nji okolici Ljubljane. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna, stal na stranka«. 10202-23a Sobo lepo opremljeno, s posebnim vhodom, event. z dvema posteljama — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center« 10207-23a I Opremljeno sobo s prostim vhodom oddam takoj eni ali dvema osebama. Staničeva ul. 19, I. nadstr., družina Vetrih. 10204-23 Sobe išče Opremljeno sobo z uporabo kopalnice — iščem v moderni hiši ali vili. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Stalen miren«. 10230-23a Kdo kaj ve o Josipu Vagaja, ki Je služIl vojaški rok v Sarajevu, 8. četa. 2. djačkl bataljon, šola rezervnih pešadijskih oficira, se ga lepo naproša, naj pr.ni povračilu stroškov t poroči na ime Vag\