129. stnilka.
1 Lirtllul, i ptnftljil, 9. jiiija 1913.
UVI. IbIo.

.Slovenski Narod' velja:
v Ljubljani ni dom dostavljen:
celo leto.......K 24-
poi leta......   t    . 12 —
*€trt leta     •   ••..,.   6 — jm mesec    ••••••    _    2*—
v upravniStvu prejeman: ćelo leto.   .  •  • 9   •   •   K 22*— pol leta  .••••••   , II"—
čctrt leta •   ......#   5%5O
na mesec     •   •••••    9    1*90
Dopisi na] se frankirajo. Rokopisl se ne vračajo. UrođnlAfroi SnaHova ulica *t- 5 (v prttHčja levo,) tel«fon *L $4.
Ufaa|a vtak daa tvtier liTzemftf nedelje ta prainlke.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po  16 vin,, za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali   večkrat   po 12 vin.   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t. d,
to je administrativne stvari
———   Poumeuia iievilka velfa 10 vinariev.    ——-^—
Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tl&ksrnau telefon it 81.
.Slovenski Narod' velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto......•   K 25'-
pol leta  .«•••••        • 13—
četrt leta     •   •••••        •    650
na mesec     ..«•«.        •    2-30
za Nemčljo: celo leto ...             .   .   K 30*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo ieto.......K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. UaravnUtvo (spodaj, dvorišče levo). Knallova ulica *t 5, teltfon st 89»
Moj gpeh.
Ne v lastno opravičbo in obram-!>o» temveč zgolj v pojasnilo zlobno zbegani in v zmoto zapeljani napredni javnosti zapišem te vrstiee.
Kaj se je zgodilo? Neka tuja nemška dama. ki je bila po lastnem priznanju do zadnjega časa zaupnica vodilnih krogov naše klerikalne stranke in kateri je blagor naše na-rodnonapredne stranke prav gotovo deveta briga, se je zatekla pod go-stoljubno streho »Slovenskega Naroda« ter je priobčila s polnim imenom in pod lastno odgovornostjo ciklus senzačnih razkritij izza kulis klerikalne stranke. V koliko ta razkritja odgovarjajo resnici, tega danes še ni mogoče konstatirati, ampak izzvene-la so v tako težka očitanja politične nepoštenosti na naslov deželnega glavarja in načelnika S. L. S.. da po splošni sodbi mora izpregovoriti zad-njo besedo o stvari pristojno sodišče.
V tem boju pa je zapadla ome-njena dama po mojem subjektivnem prepričanju v veliko napako na kvar resnosti njenih stvarnih političnih napadov. Prestopila je namreč brez vsake poirebe rodbinski prag deželnega glavarja in vlačila v politično debato gospo soprogo napadenca ter dozdevne pogovore povsem intim-nega značaja. Končno spozabila se je (četudi izzvana po skrajno perfidnih napadih »Slovenčevih« na njeno lastno rodbino) celo tako daleč, da je očitala deželnemu glavarju svoiečas-no denarno zadrego izza koncipiient-ske dobe (ki je bila žalibog prihra-niena le redkokomu izmed nas!), go-spej glavarjevi pa po mojem mnenju le častno svoječasno poučevanje glasovirja. Slednjič tuđi politično eksploatiranje povsem zasebne za-deve druge dame glavarjevega so-rodstva ni odgovarjalo mojemu okusu.
To je predzgodovina moje stran-karske veleizdaje. In sedaj priđe greh sam: Slučaj je nanesel, da je ob višku ravno navedene kampanje pra-znoval deželni glavar svojo petdeset-letnico. V zadnjih dnevih toli različ-no interpretovani zakoni družabne kurtuazije so mi velevali, da se tuđi kot zastopnik najskrajnejše opozicije v deželnem odboru ne izkliučim od čestitke na tem človeškem dogodku. Res je tuđi (vsaj ta vtisk sem imel),
da se je v danes po vsej krivici že histerični seji deželnega odbora z dne 31. pr. m. hotelo izrabiti priliko v izzvanje nekake maskirane politične zaupnice deželnemu glavarju. Nič manj pa ni res, da sem jaz ta po-skus — kar je končno samoposebi umevno — odločno odklonil, češ da je od moje sirani tuđi le senca take zaupnice izključena, da pa zvest svojim načelom, odločno obsojam zgoraj navedeni poseg v zasebno in rodbin-sko življenje deželnega glavaria. Stoprav, ko je v tem smislu tormuli-ral svoj znani predlog deželni odbornik grof Barbo, sklicuje se pri tem izreeno na svoje lastno strankarsko in nacijonalno opozicijonalno stališče in ko se je tuđi od strani većine izreeno priznalo povsem nepoHtičen značaj predloga, sem glasoval zanj tuđi jaz, kakor sem to pojasnil tuđi že v svoji izjavi z dne 4. t. m.
In kako je najradikalnejša napredna javnost sprejeia vest o tej ne-zaslišani veleizdaji? — V ponedeljek 2. t. m. priobčil je »Slovenski Narod« moj tozadevni deželnozborski referat in »Dan« ga je v torek 3. t. m. ponatisnil brez vsake pripombe, brez najmanjšega klicaja. Ta dan torej ni bilo še ne duha ne sluha o današnjem strašnem razburjenju. Pač pa je po-bralo to suho kost glasilo naše soci-jalnodemokratične stranke, ki iz po-polnoma umevnih razlogov seje ob vsaki priliki seme razdora v naše napredne vrste; zakaj v današnjih raz-merah je jasno, da bi stala ob grobu narodnonapredne stranke kot naj-bližji fidejkomisarični dedič jugoslo-vanska socijalna demokracija. Na-vzlic temu pa je biia tuđi v sredo in v četrtek še precej mirna duša naprednih Katonov v »Učiteljski tiskar-ni« in omejili so se zgolj na reprodukcijo »Zarjinih- hujskanj ter na kratke, kolikor toliko stvarne pripombe. Tedaj pa je posegel vines drug faktor, ki se mu je videla ugodna prilika za revanžo — pour Sado\va.
V petek je zlegel vDan« infem-no laž o moji zaupnici deželnemu glavarju, a tuđi ta dan sem bil v drugi koloni se »plemenit mož« in le »pre-sentimentalen in presenzitiver; v boju s klerikalno stranko. V so1 oto pa sem bil že edini krivec vseh dozdev-nih grehov napred. stranke v zadnjih šestih letih (menda ludi nad vi _• usod-nih in nesrečnlh septenibrskiii do-godkov?)    in jasno in odkrito me je
vprašal političen ialot, odet v togo naprednega sodnika, koliko sem pre-jel od klerikalne stranke za svojo najnovejšo  politično   galantnost?   in
da si je lažje izposloval gostoljubnost za to brezmejno infamijo v Franči-škanski ulici, je v isti sapi lagal, da zapeljujem kot deželni odbornik napredno občinstvo in zlasti učitelj-stvo, naj se vda klerikalnomu teroriz-"mu. Na taki podlagi se je potem or-ganiziral zoper mene ostracizem za-peljanih in zbeganih lokalnih političnih organizacij, katere pa je bilo treba preje še podkuriti s specijalno, ampak zelo neprevidno lažjo, da pri-tiskam na župana dr. Tavčarja, naj bi izvajal nad mestnim uradništvom nekak uradni pritisk in terorizam meni v prilog. V tem pogledu naj odgovori gospod župan sam, je-li je bila izpregovorjena med nama tuđi le ena sama beseda, ali pa senca take bese-de. Pa seveda — calumnia crescit eundo, in prav mogoče je, da se je že včeraj širila po Siški in v Mostah, in da se v tem trenotku že tiska vest, da kradem zlate ure in srebne žlice. — Saj je ceterum censeo že današnjega »Pneva« izreeno za^otovilo, da ljubljanski napredni voliiec raje voli svojega psa, kot še kdaj dr. Triiler ja!
Upam, da ne bp nikćar Dostavljen preo to alternativo ne ljubljanski in ne kak drugi napredni voliiec! 2e v petek 6. t. m. — tedaj še, predno je javno mnenje iz »Učiteljske tiskarne« nastopilo s težko artilerijo — sem dal na razpolago stranki v roke nje-nega načelnika dr. Tavčaria vse svoje mandate, kar sem jih prejel od stranke. Njemu, ki mi vidi v dušo in srce, pa se je zdel ta korak nepotrc-ben in neumesten. in stoprav na mo-jo opetovano odločno zahtevo je skli-cal v svrho odločbe sejo strankine-ga vodstva na sredo 11. t. m. — Bodi jasno! Pardona ne iščem in ne spre-jemam — od svojega načelnega stali-sča se ne umaknem niti za las. Sodba pristojnega strankinega sodišča se zamore glasiti edino le: Kriv ali ne-kriv — in tej sodbi se podvržem brczpogojno, tako gotovo, kakor gotovo ne grem pod giljotino kakega puntarskega pretorijanstva.
Z jasnim čelom in z mirno vestjo lahko zapustim politično pozorišče. In praznih rok. Kakor povsod. ka-mor me je postavila stranka, tako sem skusal tuđi v deželnem odboru izvrševati po svojih    slabih    močeh
nad vse težavno nalogo strankinega zaupnika. Mogoče, da nisem bil kos te] nalogi; ampak da nisem držal križem rok, to spričujejo nezaupnice poklerikaljenih mestnih občin, ki jih je većina deželnega odbora sama morala kliAti na pomoć proti meni. In če se hocejo sedaj pridružiti tem nezaupnicam tuđi naše napredne politične organizacije, tedaj jim tega ne morem braniti. Frepričan sem pa, da bo sila napred. misli zmagonosno ko-rakala tuđi preko take tragikomične epizode. In to me tolaži.
V Ljubljani, dne 8. junija 1913-Dr. Karei Triiler.
Zakoj se mu ustonosrifi
v Šiški noya ssfnostop
župnifa?
(Dr. Fran Novak.)
Morda zato, ker to zahtevajo pobožni Šišenčani v prospeh svojega verskega blagra, ker si želijo naj-bližje blizine očetov frančiškanov, ki naj bi župnikovali v Šiški in tako lahko z večjo močjo preganjali hu-dobne in pregrešne misli od šišen-skih ubogih duš? Kaj še! Le naiven človek bi utegnil to misliti.
Očetje frančiškani s škofom vred presojajo stvar z drugega sta-lišča.
V vlogi z dne 9. junija 1911, naslovljeni na deželni odbor vojvodine Kranjske, opisujejo frančiškani, kak-šne težave imajo s Šiškarji, ki se branijo dobrot lastne župnije v Šiški; da je ostal poziv na prejšnji ob-činski svet radi pritrdila k ustanovit-vi samostojne župnije brez odgovora, da tuđi gerent, ki je sledil razpu-ščenemu občinskemu svetu ni mo-gel doseči soglasne pritrditve pri-sednikov, skratka, da je v Šiški od-por proti samostojni župniji. Ta župnija pa je v Šiški po naziranju frančiškanov absolutno potrebna — in sicer radi kršćanske organizacije, katere se bo;*e liberaici in socijalni demokratje. Frančiškani prosijo tedaj dežeini odbor, naj zastavi ves svoj vpliv na to, da bo gerent izposloval soglasno pritrditev vseh pri-sednikov  šišenskih    za   ustanovitev
svoje župnije. Tako pravijo frančiškani !
Sedaj torej vemo, zakaj se tako mudi v Šiški za novo župnijo! Organizacije — ševe politične, proti libe-ralcem in socijalnim demokratom je potreba. To je važno, verske potrebe so postranskega pomena.
Deželni odbor je seveda vrhovni organizator klerikalne stranke proti liberalcem in socijalnim demokratom, — zato so frančiškani ubrali pravo pot in se obrnili na deželni odbor s prošnjo, naj vpliva na občin-ski zastop oziroma gerenta pri rešit-vi te zadeve, tedaj nikaka prosto-voljnost, ki bi bila v slučaju potrebe samo posebi umljivo podana, mar-več vpliv deželnega odbora na ob-činski zastop naj pospeši ustanovitev samostojne  frančiŠkanske  fare.
Deželni odbor je na to vlogo frančiškanov promptno reagirat in končno po raznih poizvedbah naročil gerentu dne 29. februarja 1912, nai zastavi gerent ves vpliv, da se doseže soglasen sklep prisednikov za pritrditev k ustanovitvi samostojne župnije. Pri seji, ki jo je na to gerent sklical, je gerent v istini zastavil ves svoj vpliv in izposloval pritrdilo treh navzočih prisednikov, — en prised-nik pa je od seje izostal in na to je gerent zmagonosno poročal deželnemu odboru, da se mu je posrećilo preskrbeti soglasno pritrditev k ustanovitvi samostojne župnije. Deželni odbor pa je poročal potem fran-čiškanom: »Smo že vse uredili, sedaj naj stori kompetentna cerkvena oblast korake za takojšnjo ustanovitev samostojne župnije.«
Frančiškani so skrbeli tuđi za ziat most, obetajoč Šiškarjem v za-devni vlogi na obč. svet, oziroma deželni odbor, da ne bo občina prev-zela nobenih bremen, ćeš, borno že vse na lastne stroške postavili in vzdržavali, župnišče, even. novo cerkev itd. Pod lastnimi stroški pa razumejo frančiškani, kakor sami pravijo: prostovoljne doneske, pod-pore itd. Plačal bo tedaj zopet Ši-šenčan, — lastno premoženje frančiškanov pri tem ne bo prišlo bržčas na dan. Seveda je tuđi gerent po naročilu deželnega odbora v svojem priirdilu prijel za to obljubo frančiškanov, češ, da z ozirom na obljubo frančiškanov in zagotovilo dež. odbora (kje je dal deželni odbor   tako
LISTEK.
Notapjeva sabija.
Spomini strahopetnega junaka.
Francoski spisal Louis d' Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k.
(Dalje.)
Ves svet ve, kako so šesti ar-madni zbor, ki ga je bil cesar posta-vil kot avant-gardo ob Essono, njegovi generali na podlagi dogovora med vojvodom Raguškim in zavez-niki, povedli v sredo sovražnih čet! Pozoren vsled besed, ki sem jih čul pri maršalu, sem odrekel poveljem ten izdajic pokorščino ter peljal celo svojo stotgijo nazaj v Fontainebleau, kjer se je nahajal cesar s staro gardo. Del divizije Lucotte je sledil temu izgledu, toda odpad armadnega zbora je zadal cesarjevi stvari zadni udarec, in Napoleon se je odrekel 6. aprila prestoiu.
Nič ne more opisati besnosti, ki je lomila Bucheryja. Vsi bivši dyor-jani, maršali, generali, pobočniki in pazi so zapustili Napoleona ter jeli obožavati vzhajajoče solnee. Cesar, ki je poznal Buchervjevo udanost, ga je sDreiel v službo kot ordonanč-
nega častnika ter dovolil meni, da sem starega tovariša spremil.
Blodila sva ćele dneve kakor sence po dvoranah zapuščene palače.
Kaj sem vendar storil dobremu Bogu, da imam dušo tako močno pri-trjeno na telo? mi je dejal Bucherv. Francija je pohabljena, naši orli so ponižani, moj cesar je padel, ali ne bi tisočkrat rajši umri?
Misel, končati si življenje, ga je preganjala in nisem vedel, kako bi ga pregovoril.
Pognal bi si krogljo v bučo, je dejal, toda le nekaj me zadržuje: želei bi, da bi s tem, da žrtvujem svoje pasje življenje, zamogel še kaj koristiti Napoleonu. Toda, kako naj se to zgodi, ko se ne bijemo več?
V noči od 7. na 8. se je vojaški upor, ki ga je bil organiziral med svojimi bivšimi tovariši od gardnih grenadirjev in lovcev popolnoma po-nesrečil. Najboij divji so se izpreha-jali eno uro po Fontainebleauskih ulicah ter kričali: Živio cesar! Smrt izdajicam! Ko pa so uvideli, da je vsak nadaljni odpor nemogoč, so sli spat.
Buchery je postajal vedno bolj čemeren.
Naposled, dne 11. aprila zvečer nas je poklical cesar, ki se je bil pravkar poslovil od gospoda će Caulaincourta k sebi. Sertel je v fo-
telju in zdelo se je, da je zatopljen v mučne misli. Poleg njega na mizi se je nahajal njegov potni neseser, na pol odprt.
—  Prepozno spoznam vrle može, ki so mi udani.   je dejal z žalostnim nasmehom, in želei bi. da bi vam mo-gel izkazati svojo hvaležnost druga-če, kakor z besedami;    toda ne raz-polagam več s častmi,    denarja    ni-mam;    sicer    je pa vaju    nevreden. Morem vam pa ponuditi dokaz spo-štovanja,    za katerega    bosta imela, upam, več občutka.
Ponudil mi je zelo preprosto ro-ženo tabatjero, rekoč:
—  Vzemite in shranite jo v spo-min name. To je ona tabatjera, v ka-tero   seči s prsti si je štel avstrijski cesar v veliko srećo, ko me je prišel po bitki pri Austerlitzu prosit, da mu ohranim prestol.
Ginjen sem se zahvalil.
—  In ti,   veteran, je nadaljevalo njegovo   veličanstvo   ter   se obrnil proti Bucheryju, kaj pa naj tebi dam v spomin na tvojega generala?
—  Kaj   mi daste v spomin?   je vskliknil Bucherv ter začuđeno po-gledal,    torej me nočete vzeti seboj na otok Eibo?
—  Ne, ne, odgovori Napoleon in strese z glavo, ne morem, ne smem peljati nikogar tja . . . kamor hočem iti.   -
In zamislil se je zopet, pogled upri v kamin, kjer so ugašali ogorki.
—  Cesar    ima čuden obraz,    mi reče Bucherv, ne izpustiva ga iz cči.
Mahoma je dvignil Napoleon glavo, ter se obrnil proti meni.
—  Bourdonnois.    pripravite   mi kozarec vode s sladkorjem.
Šel sem k mizici ob vzglaviu postelje iskat podstavek, na katetem se je nahajala karafa, sladkornica in kozarec, ter ga prinesel na mizo k njegovemu veličanstvu in napravil zahtevano pijaco.
Cesar je vzel iz svoje pisalne miže malo steklenicico brezbarvne tekočine, ki jo je vlil v kozarec. V zrcalu sem videl, da je postal Bucherv svincenosiv.
Izpostavljen napadom sodrge, mučen, okrnjen od prostaških rok ... ne, ne, je zamrmral cesar. Hipoma je pograbil kozarec in rekel:
No, torej!
Nesel je kozarec k ustnam. kar plane Bucherv k njemu, ga zgrabi za roko in zakriči:
—  Stojte, sir! ter ga prisili,   da postavi kozarec zopet na mizo.
—  Kaj je to?   reče Napoleon   s skrajno    dostojanstvenim   obrazom, izgubljate li respekt?
—  Poslušajte sir, odvrne Bucherv   hropeč    in    iztegne    roko proti oknu, topovi grme v daljavi. Pri Parizu se bijejo.
—  To je nemogoče!
—  Ne motim se,    je    nadaljeval Bucherv,   ali ni res,    Bourdonnois?
Nisem mu ugovarjal.
—  Sicer pa, kdo ve? je odvrnil Napoleon, in šel je k oknu ter je od-prl na stežaj    in    pozorno    poslušal hrup.
Buchery je vzel kozarec, ga iz-praznil skoro v dušku, postavit zopet na mizo ter ga napolnil z vodo preden se je cesar vrnil.
—    Vedel sem,   da si se motil, ubogi Buchery, nama reče Napoleon, ko se vrne.   Nato je prijel s krepko roko za kozarec   ter   hlastno popil vsebino.
Ko je izpil, nama je dejal: Lahko se odstranita. Recita mojemu slugi, naj gre spat. Slekel se bom sam. Idi-ta gospoda.
Razleknil se je na šezlongi poleg okna.
—  Daj mi roko, mi je rekel Bucherv tiho.
Krčevito se me je oklenil ter me odved-el že ves trd in opotekajoč se.
Ko sva korakala preko predso-be, je potisnil svojo v klopčič zvito žepno ruto na usta ter zamolklo je-čal, ko pa sva prišla na stopnjišče je padel, kakor je bil đolg in širok na plošče, liki od strele udarien.
(Dalje prihođnjiS.)
Stran 3.
SLOVENSKI   NAROD.
129 štev.
zagotovik)?) ne ba šiškarjev zadelo nobeno breme.
Zakonitim potom je ustanovljena zaveza župljanov k pokrivanju stroškov župnije, kadar je enkrat taka župnija ustanovljena. Pobožna obljuba frančiškanov na tem ničesar ne izpremeni.
Notorično je, da postane v naši deželi kar naenkrat cerkev premajh-na, župnišče pretesno in župljani bo-do morali šteti svoj denar za take franČiškanske organizatorične potrebe in jih teh žrtev pobožna obljuba frančiškanov ne bo resila. Prosto-voljni doneski se bodo izpremenili v prisilne doneske: oblika pobiranja ne izpremeni na tem ničesar.
Šišenčani so proti sklepu geren-tovemiuki pritrjuje ustanovitvi žup-nije v Spodnji Šiški, vložili pritožbo na c. kr. upravno sodišče, češ. da gerent za take izjave in sklepe, ki imajo lahko trajne posledice za se-boj, ni kompetenten, ampak da ima o takih izjavah sklepati redno ustanovljeni občinski zastop.
Naj si tuđi upravno sodišče raz-sodi, da je bil gerent upravičen izdati tako izjavo, pritožnika sta v imenu ogromne većine šišenske storila svojo doižnost, da sta zahtevala od upravnega sodišča razsodbo, ali je bil gerent kompetenten za tako izjavo ali ne.
Upravno sodišče je pred leti raz-sodilo v nekem slučaju, tikajočem se Bukovine, da je gerentova kom-petenca omejena napram delokrogu občinskega zastopa. V predmetnem slučaju je po daijši razpravi dne 25. maja 1913 izreklo upravno sodišče, da publicira razsodbo dne 27. junija 1913 ob 10. uri dopoldne.
Pa naj bo, kakor rečeno razsod-ba upravnega sodišča slična oni za Bukovino, ali pa naj velja za Kranjsko druga interpretacija, Šiškarji se-daj saj vedo. da tiči v zatrjevanju cerkvenih organov, da jim je dušni blagor na srcu, veliko humbuga — organizacije, organizacije proti tem prokletim liberalcem ali socijalnim demokratom, ki so dr. Sustersiču onemogocili shod v Šiški, je potreba. Zato pomagaj Samuel. deželni odbor in gerent, dokler še teče tvoja služba!
Gerent je namreč v svoji vlogi na deželni odbor povedal tuđi to za-nimivo tajnost, da novi občinski zastop, kakor kaže, ne bo hotel podati zahtevane oblastvene izjave. Res je tako, današnji občinski zastop bi te izjave ne poda!. Tako se fabricira prosta volja Šišencanov!
Tisza.
Krvnik ogrskega parlamentarizma, kakor so nazivali ogrski opozicijski listi grofa Štefana Tiszo, je bil v soboto imenovan za Lukacsevega naslednika. Ni se izpolnila nada, da nastane po Lukacsevi demisiji nekako premirje. po katerem bi se še le definitivno uredile politične razmere na Ogrskem. Grof Štef. Tisza in ba-ron Josika kot predsednika obeh zbornic, sta bila v soboto sprejeta v Schonbrunnu ter obrazložila vladarju svoje nazore o situaciji. Ko se je Tisza vrnil od avdijence v ogrsko vlad-no palačo, je izjavil, da je dobil na-logo. sestaviti novi ogrski kabinet, ter pristavil: »Hočemo mirno iti po dosedanjem potu. Ne borno provocirali boja, toda nobenega boja se ne ustrašimo.« S padcem Lukacsa ni padla Lukacs-Tiszova politika. Ta politika se bo mirno tuđi nadalje vršila, čeprav je sodišče označilo vlad-no stranko kot skrajno koruptno.
Imenovanje grofa Tisze torei po-menja. da ostane na Ogrskem vse pri starem, da bo skoraj gotovo še sla-bejše nego je bilo. Tisza je najizrazi-tejši reprezentant madžarstva vr ogrski politiki, reprezentant aristokratič-ne domišljavosti, kateri gre edinole za to. da obdrži nadvlado svoje kaste. Tisza je voditelj zistema, ki gradi izključno na bajonetih in revolverjih oborožene sile. Vzgojen je v tradici-jah one madžarske aristokratične morale, ki smatrajo narod za smrađ-Ijivo maso. Za njega ne obstojajo široke mase njegovega lastnega naroda, tem manj pa ima, oziroma noče imeti zmisla za nemadžarsko ljudstvo, za Slovake, Hrvate, Romunce in Saksonce, ki tvorijo večino ogrskega prebivalstva, ki pa ječe v su-ženjstvu helotičnega vladajočega razreda. — brez pravic, brez šol, brez društev. Ime Tiszovo je postalo simbol krvniške politike. In v tem tre-notku, ko izgleda na Ogrskem, kakor da hoče izbruhniti državljanska vojna, se zdi ćelo mnogim Madžarom nevarno poverjevati človeku Tiszo vega značaja vodstvo državne moči v deželi. Ne samo ogrska opozicija, temveč tuđi njegovi lastni pri-vrženci ne smatrajo Tiszo za ono osebnost, ki bi mogla ustvariti na Ogrskem zopet mir in red. Tuđi Madžari čutijo, kam to dovede, če se bo na Ogrskem vladalo le z orožjem, in
da pomenja Tisza za ogrski parla-mentarizem začetek konca.
Ta osebna izprememba v vodstvu ogrske vlade pa bo učinkovala tuđi na Hrvatsko. Kraljevski komisar Čuvaj pojde in na njegovo mesto priđe novi ban, desna roka Tisze. li tega se lahko sklepa, kaj se zgodi, oziroma ne zgodi v Zagrebu, ki ga smatrajo madžarski politiki za bu-dimpeštansko filialko predvsem pri svojem irnperialističnem stremljenju k Adriji in Balkanu.
Z eno besedo: Na Ogrskem se nadaljuje politika madžarske nasilnosti.            _________
Đogodki na Balkanu.
Poslanička reunija.
Kakor smo že na kratko poro-čali.da poslaniška reunija v svoji zadnji seji ni zedinila o statutu za Alba-nijo. Reunija se je imela baviti s statutom, ki sta ga izdelala Avstro-Ogrska in Italija. Francija pa stoji na sta-lišcu.da je neobhodno potrebno, da to deželo najprvo temeljito preštudira mednarodna komisija. Za zdaj naj se ustvari za Albanijo le provizorij, ne pa definitivum. Tega stališča pa ne moreta sprejeti Avstro-Ogrska in Italija: 1. ker je potrebno, da se v deželi ustvarijo stabilne razmere; 2. ker sta Avstro-Ogrska in Italija prav posebno interesirani pri tem, da se definitivno urede razmere v Albaniji; 3. je ustanovitev definitivne države predpogoj za uvedbo urejene uprave v Albaniji.
Na dnevnem redu prihodnje seje poslaniške reunije so stedeče točke:
1.    Končno sklepanje o moči in porazdelitev orožnistva v Albaniji;
2.  nadaljevanje   pogovora  o   ob-mejitvi Albanije in pa glasovanje    o avstro-ogrskem predlogu. naj se od-kloni francoski predlog, da se provi-zorična uprava  dežele  nadomesti  z višjm komisarjem, in na] se izjavi, da se posadi na albanski prestol krščan-ski princ:
3.   formalna izjava, da ima Srbija pravico do železniške proge. ki vodi   skozi   Albanijo in do vporabe enega albanskega pristanišča:
4.    ustvaritev   mednarodne komisije    častnikov,   ki naj preštudira turško-bolgarsko mejo  Enos-Midija.
Zavezniki med seboj.
Iz Sofije poročajo, da se je tam baje vršil vojni svet, ki se je pečal izključno z bodočo vojno s Srbijo. Situacija se je v zadnjem času pooštrila. Gotovi krogi mislijo, da je vojna neizogibna.
Bolgarsko vojaštvo je zasedlo strategično važno visino Valandovo.
Oficiozni >Mir« piše k položaju: Dočim se Srbi branijo pogodbo iz-polniti ter izprazniti nesporna ozem-lja, oziroma v sporni zoni etablirati kondominij, in dočim so Grki zasedli kraje vzhodno od Soluna ter so Bol-gari umaknili svoje čete od Soluna pred Bulair, kar je povzročilo napade, je odgovarjala Bolgarska na ta izzivanja le z odredbami za obram-bo, na kar je bila prisiljena od za-veznikov. Če naj zdaj vendarle priđe do odkritega konflikta, tedaj odkianja Bolgarska vsako odgovornost.
Jugoslovanska koresponti enca, ki pa je, kakor znano, vse pre nego jugoslovanska, poroča iz Sofije Vo-jaške odredbe Srbije in Grške silijo Bolgarsko vlado, da izvrši obširne nasprotne priprave. Vlada ima podatke, ki nedvomno dokazujejo, da se pripravlja vojaŠko sodelovanje Srbije in Grške- Od 3. t. m. prevažajo grške železnice srbsko vojaštvo. Grška vojna uprava gradi utrdbe pri Ajva-lju, Langazi. Nigriti in Elvteriji, Srbija pa pošilja neprenehoma čete proti bolgarski meji in zbira armado pri Pirotu.
Sestanek balkanskih ministrskih predsednikov se je moral odgoditi, dokler ne bo rešena bolgarska vlad-na kriza, ker stoji Gešov na stališču, da vsled svoje demisije ne more za-stopati Bolgarske.
Bolgarska vlada je po svojih po-slanikih storila primerne korake v Atenah in Belgradu, da se prepreči-jo vsi nadaljni spopadi, ki zelo neugodno učinkujejo na razburjeno javno mnenje na Bolgarskem.
V   poučenih belgrajskih    krogih zatrjujejo, da se vrše ne glede na na-meravano     konferenco   ministrskih predsednikov pogajanja,   ki sicer še nišo dovedla do deftnitivnega rezultata, ki pa vendar utrjujejo nado, da se bodo spori mirno poravnali. Bolgarska vlada je pokazala, da je pripravljena   dovoliti   Srbiji   nekatere koncesije pri razdelitvi    osvojenega ozemlja.
V  srbskih vladnih krogih so trd-no    prepričani,    da se bodo sporna vprašanja med Srbijo   in   Bolgarsko mirno resila, ker ne verjamejo, da bi se Bolgarska zaradi    neopravičenih zahtev izpostavila nevarnosti.   Rav-notako upajo tuđi v grških merodaj-
nih krogih, da bo mogoče vsa balkan-vsa nasprotja mirno resiti.
Ronunska.
Ministrski predsednik Majore-scu je poslal poslanikom pri velevla-stih cirkularno noto, v kateri jih poziva, naj vladam sporoče, da je bila romunska vlada poverjena od parlamenta, naj izvede petrograški protokol, Čeprav njegova vsebina ne od-govarja priČakovanju dežele. Ob-enem naj poslaniki sporoče velevla-stim, da se romunska vlada spričo sovražnega postopanja zavezniških balkanskih držav druga proti drugi smatra za obvezano, da že zdaj spo-roci velevlastim, da Romunska v slučaju nove vojne ne more več ostati indiferentna._________
Slike iz vojne.
Napisal Mile P a v 1 o v i ć. Gospodar Mane.
Srbska vojska stoji pred Prišti-no. Borba je končana, sovražnik je strt in beži brezglavno.
V mestu je strah in trepet: pre-bivalci trepečejo, boje se nepričako-vanega pokolja s strani zaostalih Arnavtov, ki nišo pobegnili. AH kakor so v strahu Srbi, tako so zapla-šeni tuđi Arnavtje.
Prvaki in mestni odborniki so v poslopju udžumata (okrajnega glavar-stva) in se posvetujejo, kaj jim je storiti. Navzoči so Turki in Arnavtje.
Med njimi pa je tuđi ugledni me-ščan Mane. Srb je: mož premožen in skromen, miren, tih, agilen in okre-ten. On je bil edini, ki je znal obča-vati s turškimi oblastmi in objestni-mi Arnavti. V teških časih je on ved-no vedel najti izhod.
Turki so vznemirjeni, Arnavti besni, ali preplašeni. Posvetovanje napreduje zelo težko.
Srbska vojska je pred Prištino. z ene in z druge strani se lahko prelije reka krvi. A to bi bilo treba pre-prečiti. Vsaj ženske in otroke bi bilo treba spraviti v zavetje. Arnavti predlagajo beg: da zapuste mesto in vse svoje imetje. Toda vprašanje je: Kam naj krenejo?
Kdo naj vodi ženščad in malo *deco v tej strašni zimi? Vse bi pogi-nilo od mraza in glađu.
Dvigne se gospodar Mane in jim odsvetuje.
»Zakaj hočete, liudje božji, po-begniti? Ali vas kdo goni?«
>■ >Ce priđe srbski asker (vojak), bo vse nas poklala
Gospodar Mane se dostojanstveno dvigne in stopi na sredino prostrane dvorane.
»Čujte, možje, ne tako! Ne govorite tako! To se ne more zgoditi! Kri se tu ne bo prelivala. Ali ste vi nas poklali? Niste? Zakaj bi vas naj poklali? In kdo naj vas pokolje? Mi smo se tu rodili, tu smo skupno odrastli, vi z nami in mi z vami . . . tu smo se rodili, tu hočemo tuđi umreti, a tuđi skupno živeti.
Gledali smo vedno drug na dru-gega in se medsebojno podpirali, ljubili smo se in sovražili, a živeli smo skupaj in ostali skupaj.«
"»Asker (vojak) bo vse nas poklala se začuje bojažljiv glas.
Ne bo nas poklal, bratje, ako se udarno in ako se ne puntamo . . . Kdo ve, kaj se še lahko zgodi. Treba je, da branimo in ščitimo drug dru-gega.«
»»Kako naj to storimo?«« vpraša eden izmed turskih voditeljev.
»Evo, tako vam svetujem: Dajte vi nam svojo deco v naše hiše, a mi homo svoie otroke dali v vaše hiše in tako borno čakali na vojsko in naj bo to srbska ali turska. A naspro-ti pošljemo vojski štiri naše in štiri vaše zaupnike in jim mirno izročimo mesto. Nihče ne bo moril mirnih me-ščanov. Jaz se ne bojim ne srbske, ne turske vojske.
Poslušajte me, kaj vam pravim bratje: dajte svoje otroke v naše hiše, mi pa izročimo svojo deco vam v varstvo. Ako priđe srbski vojak v vaše hiše in hoče moriti, naj pokolje naše otroke ... mi borno vašo deco čuvali in ščitili.«
Beseda in predlog gospodarja Maneta sta imela uspeh.
Prištinski Turki in Arnavti so sprejeli predlog in so takoj izbrali odposlanstvo pred srbsko armado.
Drugega dne je srbska vojska prikoraka v Prištino.
Srbski otroci so pričakovali armado v arnavtskih hi šah, turski in arnatski pa so napolnili srbske domove ...
Štajersko.
Iz Maribora. Moška Ciril-Meto-dova podružnica obhaja letos 251et-nico svojega obstanka. Če pogledamo malo v zffodovino štajerskih Ci-
ril-Metodovih podružnic, opazimo, da ste se podružnici v Ptuju in Celju ustanovili že leta 1885. Prihodnje le-to (1886) se je ustanovilo na Štajer-skem kar 12 podružnic, dočim je sle-dil Maribor sele leta 1888. Opazova-lec takratnih žalostnih razmer se temu ne čudi. Edino naše važnejše društvo in shajališče »Slovanska Čital-nica« so Nemci preganjali in podili iz gostilne v gostilno, da kako sistematično delovanje sploh ni bilo mogoče. Pičla inteligenca se je Še sicer sha-jala, s širnimi krogi pa se pod tak-snimi okolščinami sploh ni moglo računati. Edino, kar še nas je takrat pokonci držalo, bila je edinost v našem, kakor rečeno, ubornem taborju. In tako je bilo tuđi delovanje nove naše podružnice takrat popolnoma omejeno. Obstajala je, ni pa mogla prirediti kakega javnega shoda, kake veselice, in če smo bili še tako na-vdušeni in imeli najboljšo voljo, prišla je le ožja družba, ki je imela tako-rekoč zvezane roke. Narodno življenje se je povzdignilo sele pozneje, ko nam je postavila »Posojilnica« lastno streho, Narodni dom. Paralelno z drugimi, večidel mlajšimi društvi, začela se je tuđi naša podružnica razvijati in je dosegla,posebno v zadnjih desetih letih. pozicijo, da je lahko vsak prijatelj našega obmejnega šol-stva ponosen nanjo. Najboljše delav-ne moči smo srečavali pod njenim okriljem, vsaka dama je bila ponosna, če je sodelovala ali vsaj kaj pri-spevala, ja, kar v trenotku smo nanosili skupaj grmado narodnega davka, če je bilo treba. Zalibog, da je bil ves naš dosedanji trud v Mariboru le de-loma v korist. Danes so — razmere druge: Ciril-Metodova družba je spoznala važnost naše severne pozicije v polni meri in obraća vso pozornost našemu šolskemu vprašanju. Ce se ni vse na mah doseglo in če sreča Ciril-Metodove družba never-jetne ovire, za to ne more nikdo; ustanovitev slovenskih šol se lahko še zavlačuje, a preprečila je ne bo no-bena moč. Dne 15. junija obhajamo 251etnico in slavimo naše prednike, ki so nam položili temeljni kamen našemu obrambnemu delovanju. Prepričani smo, da se snide takrat v Mariboru vse, kar ima zmisel za naše perece šolsko vprašanje. Torej, na veselo nasvidenje.
Iz Maribora. Poročali ste, da je utonil v Kristianovem kopališču če-trtošolec Vinko Razboršek. K temu tragičnemu dogodku. pri katerem so vrli slovenski starši izgubili nade-polnega sina, je treba še nekaj do-stavkov. Po nemških listih, v kate-ra pošilja policijska poročila mariborski poveljnik mestne policije g. Niesner se poroča. da je Vinko Razboršek utonil, ker ga je zadela srčna kap. Ali to ni prav nič dokazano. Trupla nišo dobili ter je torej obdukcija nemogoča. Vinko Razboršek je bil dober plavac in je klical, ko je prišel predaleč v Dravo, na pomoč. Če bi ga zadela srčna kap, bi ne mo-gel kričati. Mogoče je, da ga je prije! krč, da ni mogel plavati. Ali bila je rešitev mogoča, če bi kopališče imelo svojega nadzornika in pa pripravljen čoln. Toliko časa je bilo, da bi ga bii skoro rešil neki sošolec Slo-venec, ki je skočil v vodo in plaval za njim. Nekateri kopalci so čuli, da kliče Razboršek na pomoč in neki sirovi nemški dijak je kričal: »Ein VVindischer wird ersaufen.« — Vse to je gospodu Niesnerju neprijetno. Policija bi imela nadzorovati, da imajo kopališča rešilne čolne in pa kopališke paznike. A gospod Niesner se briga bolj za druge reci. Za to ni-ma časa. Od vsake kmetske hiše se zahteva, da ima mlake zavarovane, da ne bi kakov otrok zalezel tja in utonil. In če se zgodi kaka nesreča tam na kmetih na veliko žalost star-šev, takoj sta oče in mati obtožena. Pri teh podjetnikih pa, ki imajo sa-mostojna kopališča, ni popolnoma nič skrbljeno za varnost. O snagi pa imajo naša kopališča, mestno ne izvzemsi predpotopne pojme.
Drobne novice. Imenovan je pisarniski oficijal Matija Ivanuša v Ptuju za pisarniškega predstojnika pri mariborskem okrožnem sodišču. — IzŠmartnega ob Pak i. Frančiški, omoženi Dobrišek v Re-čiŠki vaši je njen brat Jožef Kumer izpipal sadnih drevesc v vrednosti več sto kron in jih uničil. Storil je to iz maščevalnoti, ker se je s sestro sprl. — I z C e 1 j a. G. Adam Lassnik je obhajal v nedeljo s svojo soprogo Elijo, roj. Sima, zlato poroko. — Za sanacijo falitne nemške posojilnice v Laškem trgu je graški Selbsthilfsverein obljubljenih 5000 K podpore že v gotovini iz-plačal. Sliši se, da sicer sanacijska akcija počasi in slabo napreduje ter da se je resno bati konkurza. — Iz Celja. Gozdarski pristav Ferdinand Knopf v Rogatcu je natihoma proda-jal iz gozdov svojega gospodarja kneza Windischgraetza les in mu napravil škode nad 1300 K. Zato je dobil pred   celjskim okrožnim sodi«
ščem dva meseca težke ječe. — Iz T r b o v e 1 j poročajo, da se je po-, novilo osem slučajev legarja, večino-ma pri ženskah. Pri otrocih na Vodah je pa precej slučajev škrlatice. — Blamirani ptujski denuncijanti. Pred nekoliko tedni so gotovi ptujski nemškonacijonalni ova-duhi denuncirali odv. kand. dr. Šala-muna od Sv. Lenarta v SI. gor. zaradi — veleizdaje. Govoril je bojda v neki ptujski kavarni veleizdajalske besed«. Kako utemeljena je bila ta denuncijacija, kaže, da je državno pravdništvo preiskavo ustavilo. In te umazane ovaduhe še »Stajerc« seve-da poveličuje! — Prestavljen je poštni kontrolor Ferd. Fulterer iz Maribora v Gradec.
KoFOšho.
Nesreča na paši. Na planinskem pašniku pri Kotorčah je padla čez visoko strmino lepo breja krava, last posestnika Franca Rieglerja, vredna 400 K.
Nesreča v pijanosti. Blizo Brež so potegnili iz nekega malega po-točka utopljeno starejšo žensko, ka-tere nobeden ne pozna. V njenem že-pu so našli samo steklenico za žga-nje. 2ena se ga je najbrže napila in padla v vodo.
Nepreviden avtomobilist je po-vozil pri Gospe Sveti dva dragocena lovska psa lovca pri K. Reichelcu. Oba psa ceni lastnik na 300 K.
Neopravičen sum. Pred krat-kem smo poročali iz Bistrice, da so odkopali pred dobrim mesecem umrlo enoletno deklico M. Steinerjevo, ker se je razširil sum, da je dekletce loletna služkinja Terezija B. usmrtila. Obdukcija je dognala, da je bil ta sum neopravičen in Ua je otrok umri naravne smrti.
Primorsko.
Podbrdo. V zadnji štev. »Nove-ga Časa , kjer popisuje mišljenja, značaj in delovanje raznih železni-čarjev, se predbaciva g. prožnemu mojstru nemčustvo. Pribiti je treba, da je dopisnik o tej osebi zelo slabo informiran. Resnici na ljubo je treba pripoznati, da je podbrdski prozni mojster naroden človek, ki se zave-da svoje slovenske narodnosti in je tuđi naročnik »SIov. Naroda«. Ravno tako je izkjučeno, da bi protežiral nemške delavce in čuvaje, ker sploh nima niti enega Nemca.
Zlet I. okrožja goriške sokolske Župe se vrši dne 15. junija v prijazne Crnice. Ta dan pokaže Sokolstvo I. okrožja goriške sokolske 2upe sad svojega dela v telovadnicah. Upamo, da prihiti dne 15. junija v Crnice vsa-kdo, ki čuti s Sokolom. Saj črniško Sokol, svest si velike sokolske naloge, vedno vrši svojo doižnost, bo-disi v telovadnici. bodisi zunanje. — Spored je zelo obširen.
Nove opominjalnice davčnih ura-dov goriških so trojezične in te opominjalnice se rabijo tuđi v čisto slovenskih krajih. Slovensko besedilo na teh opominjalnicah se glasi: »Vabljeni ste. da plačate od vročitve se opominjalniceu Svoje zaostan-ke ... dražbe Vaših pokretnin ali ne-kretnin ... za ovršne stroške ... Najmarina ... Vojnička taksa.« To se pravi naravnost norčevati se iz Slovencev in iz slovenskega jezika, in to delajo davčni uradi, kamor nosi slovenski davkoplačevalec svoje groše.
§ 305. Za danes je bila razpisana kazenska obravnava proti onemu slovenskemu potniku v Gorici, o katerem smo poročali. da ga je ovadil neki Nemec zaradi veleizdajskega govorjenja. Obravnava pa se ni vršila, ker so ovaditelj in dve priči iz-ginili neznano kam.
Oproščeni slovenski nabomiki. Pred okrožnm sodiščem v Gorici se je vršila obravnava proti medanskim mladeničem Blažič H, Sirk Al., Kline Al. in Srebrnič Fr., ki so bili obtože-ni, da so se zoprstavili lansko leto ob priliki nabora v Krminu občin-skima redarjema Ferlatu in Fainu, ki sta jim hotela odvzeti dva zastavi in sicer slovensko in cesarsko. Obenem je bil Blažič tuđi obtožen po § 305, češ, da je rekel: »Dol s Furlani!« Po dveurni raznravi je sodišče vse obto-žence popolnoma oprostilo.
Goriška porota. Prva razprava se bo vršila dne 23. t. m. in> sicer proti Antonu Siliču iz Šentpetra, ki je obtožen, da je ubil v noči na 23. aprila svojo mater. — Na vrsto priđe pri tem zasedanju znana afera Finšger - Rosina zaradi poneverb pri okr. šolskem svetu goriškem.
K samotnom stotnika Vlktorja Fritscha poročajo, da je izvršil sa-momor baje zaradi tega, ker ga je vojno ministrstvo vsled številnib slučajev zaradi njegovega brutalne« ga postopanja proti vojakom in posebno proti prostovollcem kaznovalo
12S. star.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
in so ga hoteli poslati v pokoj. Sa-momor je izvršil na Srednjem nad Ročinjem, ustrelil se je dvakrat v prsi. Truplo so prepeljali v soboto v Gorico, kjer ga bodo, ker so zdrav-niki izrekli, da je izvršil samomor y hipni zmedenosti pokopali z vsemi vojaškimi častmi.
Občinske volitve v Trstu. Vče-raj so se vršile v Trstu občinske volitve. Boj je bil hud. Slovenci so se bili proti treni sovražnikom, proti Lanom, Nemcem in socijalnim demokratom, ki so napeli vse moči, da stro slovensko moč. Natančne podatke o številu oddanih glasov in o številu glasov, ki so jih dobili posa-mezni kandidati prinašamo med br-zojavkami.
Zavedne slovenske učenke. La-ški plakaterji so hoteli v soboto na-lepiti na slovensko solo v Trstu sra-motilen lepak proti Slovencem. Slučajno je prišlo mimo več slovenskih učenk, ki so lepak strgale s slovenske sole, češ, da Lahi nimajo pravice Iepiti svoje lepake, se najmanj pa tako sramotilne na zasebno sloven. last. Plakaterji so odšli, ne da bi izvršili svoj zlobni namen. Med tem se ;j nabralo okoli odločnih slovenskih ^eklic kakih 100 laških pobalinov, ki so deklice dejansko napadli. De-Viice so zbežale v solo, laški poba-Vni so drli za njimi ćelo v vežo, kjer ra jih je neljubo sprejel šolski sluga z netlo in jih napodil.
Ponesrečen parnik. Parnik ^Sultan«, last družbe »Dalmacija- pod vodstvom kapitana Tadina je trčil približno dve milji od Visa v neko znano zelo nevarno skalo. Parnik je :obil težko poškodbo. Z vso paro je pnplul vendar srečno nazaj v prista-r,šče. Komaj se je dobro usidral, je u drla v notranje prostore voda in .arnik se je v kratkem potopil. Moštvo, ki je bilo na parniku, se je resilo, resili so tuđi skoro vse blago, -azen par zelo velikih sodov. Iz Trsta ic odplul takoj včeraj parnik Tripko-vichev »Belrore - s potrebnim materijalom, da dvigne potopljeni parnik. Marogasti legar. Kakor smo že poročali, je obolelo na Llovđovem rarniku »Vorvvarts« več oseb na ma-r »gastem legariu. Bolniki so v infek-. iski bolnišnici v Trstu. Nekaj mor-arjev parnika pa je ušlo. Tako so zsledili enega v Dalmaciji, kamor se c pripeljal s parnikom ^Dubrovnik . V Dalmaciji se je izkrcal, oble-žal je bolan in čez nekai dni umri. Parnik »Dubrovnik« so poslali vče--a] v Trst v pomorski lazaret, da ga :esinficirajo.
Požar    na    podvodnetn    čolnu. ?red nekaj dnevi je izbruhnil ogenj - podvodnem čolnu    III. pri    Pulju. "lila je velika nevarnost za čoln, ker pričelo goreti v blizini shrambe za itrolej.    Po večurnern naporu    podičilo se je moštvu ogenj pogasiti. ! !^enj je nastal vsled stika električka toka.
Gad je pičil v Materiji v Istri 16-
nega dečka Ivana Gregoriča. Ker
:„ dobil fant prepozno pomoč se mu
stanje tako poslabšalo, da so ga
orali  pripeljati v tržaško  bolnišni-
-■"> in je malo upanja, da bi okreval.
Dbčni zbor „Glavne pašo-
jilnice".
Včeraj    se    je v vrtnem salonu
^tela Lloyd vršil občni zbor >Glav-
:  posojilnice<, ki je bil precej do-
rro obiskan. V imenu likvidacijskega
dbora je poročal predsednik Višni-
f-ar o sedanjem stanju posojilnice in
" delovanju odbora. Iz njegovega po-
ročila posnamemo sledeče:
Posojilnica, ki je dne 8. januar-a 1911, tedaj pred ravno 2 letoma in -   meseci. tedaj    sklenila likvidacijo, reje danes 472 članov. Pravd zaradi anstva je bilo 14, izmed katerih dve e ništa rešeni,   druge   so končane. •\ogoče je, da še nekateri odpadejo, '<-. računati    smemo z vsaj 460 elani. Med njimi je pa mnogo nesolventnih n osobito ni člana z glavnimi deleži o 200 kron,   ki bi mogel plaćati po /akonu in pravilih nanj spadajoči pri-t)evek. Med člani imamo mnogo dr-avnih, avtonomnih in drugih urad-nikov, kateri bodo prispevke plače-vali po obrokih več let.    Ako mislijo umiiki,   kakor je sklenil upniški odbor v četrtek, dne 5. t. m., da se kon-^a konkurz do konca t. 1., je to mne-'e pač preoptimistično. Tako gladni ne pojde. S tem pa morajo raču-niti ćlani, da se konkurzno postopa-nje bliža svojemu koncu. Položaj je zelo   resen in težaven.   Splošna de-narna kriza pomeni za >Glavno< dru-<i konkurz. Realiziranje konk. mase ie zelo težavno. Za posestva ni kup--a.    Upniškemu    in  likvidacijskemu >dhoru se rado očita, da zavlačujeta onk. postopanje. To očitanje pri ta-težavnem konkurzu, ki je povzro-mnogo pravd, ni utemeljeno. Kaje drugod? Na Dunaju je prišel v »nktir*     >Nussdo.rfer   Soar-   und
Vorschussverein« že pred 11 leti, a še danes ni popolnoma končan. Ustanovila se je posebna družba, ki se je poravnala z vlagatelji, ki iz konk. mase nišo ničesar dobili. Videč, da s preganjanjem članov ničesar ne dosežejo, so se vsi poravnali s 30 do 50 odstotki. Pri nas je to laglje, ker dobodo vlagatelji vsaj delno pokritje iz konk. mase.
Ker je poravnava v interesu obeh strank, mora priti do tega. Pomisliti je, kako težko je danes dobiti denar in le za visoke obresti in da so zlasti člani »Glavne« izgubili ves kredit.
Upravitelj konk. mase je pri raz-pravi upnikov poročal, da znašajo vloge 3,720.000 K in da je dosedaj iz-terjano okroglo 400.000 K. Ako se iz-terja še kakih 200.000 K ter uvažuje-jo upravni stroški, pridemo do konč-nega primankljaja 3,200.000 K. Da tega zneska ne morejo plačati za-družniki, je popolnoma jasno.
Likvidacijski odbor je pred otvoritvijo konkurza izračunil pri-mankljaj na okroglo 1,200.000, ker je račun i I s tem, da je Pavšlerjev dolg 1 milijon kron popolnoma izterljiv, da se bodo pri Mudniku, Megliću, itd. izterjale izdatne vsote sicer du-bijoznih terjatev.
Likvidacijski odbor je spomladi 1911 predložil obširno utemeljeno prošnjo na c. kr. ministrstvo za državno podporc ali vsaj brezobrestno posojilo. Posebna deputacija je bila pri minist. predsedniku, fin. ministru in pri zadevnih sekcijskih načelni-kih. Navzlic temu se je prošnja odbila. (Ogorčenje.)
O poročilu predsednika se je razvila obširna debata, katere se je udeležilo več članov, ki so risali njihov obupni položaj in soglasno poudarjali potrebo poravnave in tuđi državne in deželne pomoći. Ako je vlada dala podpore zadrugam na Štajerskem, Koroškem, Primorskem in drugod, je tuđi nam ne srne odreci. Velja naj enaka pravica za vse.
Po daljši debati se je soglasno sklenilo bistveno sledeče:
Likvidacijski odbor se poobla-šča ter se mu naroča, da nemudotna prične s poskusi poravnav z vlagatelji. Vlagateljem se ponudi 30 odstot-kov njihovih terjatev z obrestmi vred do placila in sicer najkasneje do 1. juJija 1914 s pogojem, da se od-povedo pravici po končanem konkurzu izterjevati svoje terjatve od posa-meznih članov izvrsilnim potoni. Drugo pokritje iščejo pri konk. masi.
Likvidacijski odbor sestavi čim-preje mogoce preračun prispevkov, katerih pa zazdaj ni nalagati tištim članom, katerih nesolventnost je dokazana ali notorična.
Odbor se v kratkem obrne do vseh članovr ter jih vpraša, koliko bi prostovoljno prispevali za delno pokritje primankljaja, kedaj bi prispevke plaćali in kako poroštvo bi dali za to. Stopi tuđi v dotiko z denarni-mi zavodi v Ljubljani, pod kakimi pogoji bi dovolili potrebni kredit, da se plačajo upnikom dogovorjene vsote. Strogo izkjučeno je vsako strankarsrvro. Med člani in vlagatelji so pristaši vseh političnih strank na Kranjskem, ki imajo pa v gospoda r-skem oziru enake interese.
Likvidator Ig. Firm iz Zagor i, o katerem se že nad eno leto ne ^ o, kie biva, se odstavi.
Poleg sedanjih likvidatorjev v:^. Višnikar, dr. Ivan Oražen, Iv. Gr -belnik, dr. Kukovec in Ivan Mikuž c soglasno izvrolijo v odbor gg. dr. Vinko Gregorič, dež. primarij in po-sestnik, iMakso Lilleg. c. kr. višji davčni upravitelj, dr. Oton Fettich-Frankheim, odv. kandidat, dr. Rudolf Marn, c. kr. fin. koncipist v Ljubljani.
Slovenskim rodoljubom!
Odbor »Podpornega društva za slovenske visokošolce v Gradcu«   je
lansko jesen razposlal p. n. društve-nikom in drugim slovenskim rodoljubom svoje petnajsto letno poroči-lo. v katerem opisuje nazadujoče gmotno stanje društva ter prosi imo-vito slovensko občinstvo, naj se spo-minja sovenskega, večinoma v siromašnih razinerah živečega dijaštva na Graških visokih šolah in naj pod-pira z radodarno roko dobrodelni namen našega narodnega društva.
Naš poziv žalibog ni hnel zaže-Jenega uspeha. Poslani prispevki so ćelo precej zaostali za lanskimi, dasi vedno narašča število potrebnih in gmotne podpore res vrednih visoko-šolcev. Vsled tega gleda odbor otož-nega srca v bodočnost, ker se boji, da bo moral podpore še bolj krčiti ko dozdaj ali jih popolnoma ustaviti.
V tem kritičnem položaju se ob-rača podpisani odbor pred vsemi do ttstih gospodov ki jih je svoje dni podpiralo naše društvo ali drugo podobno društvo, in do vseh rodolju-bov. ki ilm   koiička1   pripuca   njih
ffmoino shw}e. z Iskreno prošnio, na) bi stopili med podpornike našesa društva in se sa spominjali o vsaki priiiki.
V Gradcu, meseca juni-ja 1913.
Podporno društvo za slovenske  visokošolce v Gradcu.
Za odbor:
Prof. di. M. Murko,
nam. tajnika.
Dr. Fr. Žižek,
predsednik.
Denar se pošilja po priloženi če-kovnici poštno - hranilničnega ura-da ali pa po poštni nakaznici dru-štvenemu blagajniku gospodu Vik-torju J. Kranjcu, c. in kr. generalma-jorju v p. Gradec, Korosistrasse 1. Kdor noče podpirati društva, naj od-da poslano čekovnico v istem za-vitku na^pošto z napisom: retour Gradec Štajersko.
Dnevne vesti.
+  Zanimivosti iz  »Preporoda«.
Piše se nam: Prišla mi je slučajno v roke zadnja številka »Preporoda«. Ker tega glasila še nikdar čital ni-sem, se me je polotila radovednost, da bi enkrat prišel do pravega spo-znanja, kajti ti prerojenci, mladi možje.pravzaprav hočejo. Pričnem s prvim člankom, ki nosi napis: »Jugo-slovanska nacijonalna ideja. (Bilanca desetmesecne propagande.)^ Tukaj čitam: »V kratkih potezah hočem skicirati glavne misli našega (prepo-rodnega) gibanja. Bruhnilo je to gibanje na dan kot vulkan z mladostno močjo in silovitostjo. Tisoč let se je razžarevalo jedro pod mogočnim pritiskom- In v blagoslovljenem trenutku je izbruhnila na dan v tisoč letih razžarena vulkanska lava in se razlila preko domovine. Lava se je raz-tegnila na široko in se polagoma ohlaja. Zabit, postaran človek (— se. dr. Tavčar —) bo videl le žarečo maso.« Prijel sem se za glavo, ter pričel premišljati, da li nis-.*m deset mesecev spal, ker vendar tega slo-venskega Popokatepetelna niti za trenotek nisem opazil, ko je bljuval svojo žarečo lavo preko slovenske domovine. No pa sem menil, zapiši-mo ta vulkanski izbruh na rovaš mla-deniške domišljije, in čitajmo dalje. Clankar piše: »In kadar premišlju-jem dejstvo, da se je dala slovenska inteligenca tako preslepariti, da poG krinko nacijonalizma faktično poma-ga Nemcem svoj slovenski narod po-nemčevati in degenerirati, dobim strahovit gnjus pred vsem, kar se imenuje domoljubje, narodno vstaje-nje, naša gesta. Že kdor to premišlju-je, bo razumel jeremijade prijatelja \r. F. Brzina. Izliv so ogorčene duše, poetične po obliki, po vsebini pa tako realistične, da brez pomisleka trdim, da so tište besede nekaj najlepšega, kar se je kdaj zapisalo v slovenskem jeziku. (Saperlot in jaz nesrečnik sem moral prezreti »tište besede«!) Slovenski literati in pesnikovači sol-zavih in kilovih čustev se bodo sicer prezirljivo nasmehnili. toda prišel bo čas, ko bo inasa jugoslovanskega naroda potrdila tište jeremiiade, in ne bo pes povohal večine solzave in kilovc roezije, ki se ii pravi slovenska literatura.« — Čujmo! čujmo! sem si mislil, ter se podal ves obupan pod spomenik pred frančiškansko cerkev.Tam zgoraj so se odstavljene-mu Prcšernu solzile oči, da si jih je zaman brisal ob dolge lase nad njim sedeče Muze. Revež je bil ravnokar prečital zadnjo številko kamniškega > Preporoda ! Revni ta kilovec! Namreč Prešeren! Da ne bo kdo na Preporod- mislil! — Pozneje pa sem prišel do prepričanja, da samo ob sebi smešna stvar — res ne more biti nevarna! Sedaj tuđi jaz verujem, da >Preporod< prav čisto nič neva--ren ni.
4- »Dan« skuša zopet hujskati, in sicer na ta način, da zaseja neza-upljivost med vodstvo napredne slovenske stranke in pa med ljubljanska politična društva. Tuđi ta poskus se ne bo posrečil, ker je preneumen. Omenjena društva so važen faktor naše organizacije; če bi pa poskušala koštanj za »Dnevovce« iz žerjavice brskati, bi se to prej kot ne tuđi po-Tiesrečilo. Ta društva so močna, ker so del naše stranke. Če pa bi skušala na lastno pest nastopati, bodo pač razdirala. koristnega pa ne bi mogla ničesar zgraditi. V Ljubljani je težko politično življenje, in kdor posluša svojo pamet, nam bo pritrdil, da bi morali z razsodnostjo, edinostjo in medsebojno lmbeznijo do bodočili mestnih volitev utrjati svoje pozicije, da dobimo v mestnem zastopu večje število glasov. Če pa mislijo gotovi elementi, da se bo ta uspeh dosegel z medsebojnim glodanjem in ubijanjem — potem je polom neizogiben, in tuđi politična društva, in naj bi do-sti več vpliva imela, nego ga imajo po nekaterih okrajih danđanes, nas ne bi mogla resiti.
4- Sela eksekutivnega odbora narodno - napredne stranke, ki je bila razpisana na 11. junija, se je, ker je nekaj gospodov ta dan odsotnih, pre-uesla na petek, dne 13. juni ja.
4- Rim proti Slovanom. Rim ni bil Slovanom nikdar posebno naklonjen, toda svoje mržnje proti Slovanom si ni nikoli upal čisto javno in odkrito kazati. V zadnjem času pa se je tuđi to spremenilo in sedaj piše že nekaj let iz Vatikana močan pro-tislovanski veter. — Znano je, da je narneravala Srbija vzpričo dejstva, da je v balkanski vojni pridobila tuđi kraje, v katerih živi tuđi nekaj katolikov, skleniti z rimsko stolico konkordat. Med drugim je zahtevala, kakor svoječasno Crna gora, da se v katoliško bogoslužje v Novi Srbiji uvede staroslovenski cerkveni jezik. Ker je rimska stolica pred leti isti zahtevi Crne gore ugodila, se je splošno pričakovalo, da bo v tem oziru ustregla tuđi Srbiji, to tem bolj, ker je od te koncesije sploh od-visen konkordat. Toda mržnja proti vsemu, kar je slovansko, se je v Vatikanu v zadnjem času tako ukoreni-nila, da raje vatikanska gospoda spravlja v nevarnost ves konkordat, kakor da se ustreže Srbiji glede njene želje, da se uvede v katoliško bogoslužje v Srbiji staroslovenski jezik. Zato je rimska kurija zahtevo po staroslovenskem bogoslužnem jeziku kratkim potom odbila, priznava-joč s tem, da se ji ne gre toliko za verske, kakor za politične interese. Vatikan bo raje brez konkordata s Srbijo, kakor da bi dovolil, da bi se v katoliških cerkvah po novi Srbiji rnolil bog v staroslovenskem jeziku!
-r Iz dežeinega odbora. Prcd-log dežeinega odbornika dr. Triiler-ja, naj se ugodi prošnji »Dramatične-ga društva« za neodpovedno prepu-stitev dežeinega gledališča do 1. aprila, se odkloni. Ostane torej pri dosedanjem sklepu, da je gledalište društvu na razpolago le proti deželni cenzuri in odobritvi osebe ravnatelja od strani dežeinega odbora. — Muzejskemu društvu se dovoli 3000 kron brezobrestnega posojila. — Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju in v Gradcu se dovoli podpore vsakemu po 400 kron. Predlog dr. Trillerja za zviša-nje podpore vsaj dunajskemu društvu, ni prodrl. — Za tečaj prosto-voljne zdravniške službe učiteljskih abiturijentinj se dovoli kredit 600 K. — Prošnja društva deželnih usluž-bencev za brezplačno zdravniško pomoč se bo po možnosti uvaževala ter se bodo v to svrho izvršile potrebe poizvedbe. — Zgradba blej-skega vodovoda se odda, ako polje-delsko ministrstvo temu pritrdi, naj-nižjemu ponudniku stavb. svetniku Karlu Kressu v Pragi za 450.151 K. Delo mora biti dovršeno do konca leta 1914. — Za most ob deželni me-ji čez Reko na cesti Košana - Materija obveze se dežela prispevati tre-tinjo stroškov, ki jih bo imela nositi občina Košana. — Vdovi v službi po-nesrečenega okrožnega zdravnika dr. I n d r e se prizna polna zakonita pokojnina.
4- Občina ljubljanska je tožila Dolenjske železnice radi neveljavno-sti sklepov zadnjega izred-iega ob-čnega zbora. Trgovsko sodišče na Dunaju je v ti zadevi razpisalo prvo razpravo na 19. junija 1913.
+ Iz deželne bolnišnice. Cesar je primariju v deželni bolnišnici v Ljubljani dr. Emilu B o c k u podelil naslov višjega zdravstvenega svet-nika.
—  »Slovanski klub«  priredi    za svoje elane izlet    v    novosvobojene kraje na Balkanu in sicer    v    drugi polovici meseca avgusta.    Oni. ki se žele udeležiti, naj  se prijavijo klubu do 1. julija.    Na poznejše priglase se ne bo oziralo. Udeležiti se ga bodo mogli le člani kluba.
—  Naša umetnost.   V soboto je bila otvorjena lepa, velika razstava slik in kipov v umetniškem paviljonu g. R. Jakopiča. Kakor že opetovano, so tuđi to pot   naši    umetniki dokazali, da bi imeli pravico do bolj-šega življenja in večjega razumeva-nja, kakor ga    uživajo v    splošnem. Naj  bi  se že    slovensko    občinstvo naučilo ceniti    po    zaslugi    domaća umetniška dela ter naj bi pridno po-sečalo razstavo.    Razuntega pa   naj naše požrtvovalno občinstvo podpre svoje kulturne delavce še    na    drug način: kupuje naj srečke   umetniške loterije.    Zrebanje je nepreklicno   1. julija t. L, srečk je pa še   dovolj   na razpolago.
—  Pod turnom št. 6.    V sobotni številki je bila priobčena precej obširna ocena ravnokar otvorjene Slovenske umetniške  razstave.    V    tej oceni se nahajajo nekatera mesta, ki bi moga voditi do napačnega sklepa-nja glede mojega obnašanja nasproti razstavljajočim umetnikom.    Zato si dovoljujem podati sledeča pojasnila: Slike gospoda S. Magojiča sem spre-
jel za razstavo le z njegovim sporazumom, brez kakih dvoumnih name-nov in ne ozirajoc se naprigovarjanja kake tretje osebe. Ker pa je mogoce iz navedenega Članka, kaj podobne-ga domnevati, se zavarjujem že y naprej proti vsakemu takemu poni-ževalnemu tolmačenju. Sploh sem sprejemal vse razstavne predmete edino le v sporazumu s posameznimi razstavljaici in uredil razstavo po svojem naziranju in le s sodelova-njem tovarišev, računajoč s predmeti, prostori in sredstvi, ki so mi bili na razpolago, brez kakih po-stranskih namenov. Končno še ome-njam, da se med razstavljalci ne na-haja ime Mesesnel, kar je razvidno iz  kataloga. — Rihard  J a k o p i č.
—  Pri otvoritvi umetniške razstave se je    prodal    Dolinarjev    kip »Egipčan ,  nadalje  Perhavčevi  sliki »Križ pod lipo« in »Na Krasu«. Upa-mo, da se najdejo še nadaljni posne-movalci.
— Razstava »Jugoslovanska žena« preložena. Splošno slovensko žensko društvo je sklenilo že lani, da priredi letos poleti na čast poset-nikom vsesokolskega zleta razstavo »Jugoslovanska žena«. Ker je sokolski zlet odgođen in je letosnje leto sploh polno križ — denarnih in političnih —, je odbor »Splošnega slo-venskega ženskega društva« sklenil, da preloži razstavo »Jugoslovanska žena« na prihodnje leto. Slovenke, ki so že nabirale razna narodna dela za to razstavo, naj blagovolijo svoje požrtvovalno delovanje nadaljevati ter prihraniti vse za 1. 1914.
—  Nogometna tekma.    Včerajš-nja nogometna tekma je končala tako, kakor smo pričakovali. Zmagali so Hrvatje,četudi z malenkostno raz-liko 2:1. Kakor doslej vedno Hrvatje, se je tuđi tokrat    izkazalo    moštvo Gradjanskega  športkluba kot    brzo, odločno in požrtvovalno moštvo, ka-teremu manjka samo še boljše tehnike in kombinacije, da se ne    pospne na višje mesto. Nasprotno  pa  Ilirija včeraj ni bila spočetna v svoji običajni formi  in  se je sele    polagoma razvila, posebno    v    drugi    polovici igre, ki je sicer končala    neodločno. Igra spočetka tuđi ni bila    tako    živahna, kakor proti koncu, ko je bila v marsikaterih fazah    razburljiva in morda ćelo oštra in gotovo skoz-inskoz zanimiva.    Občinstva je   bilo razmeroma dovolj in    kakor    kaže, pridobiva med ljudstvom vedno več zanimanja. Med občinstvom smo zapazili tuđi gospo Županjo dr. Tavčar j e v o , gosp. dežeinega poslan-ca dr. Novaka in več druge naše inteligence. —    Po tekmi so    imeli tekmovalci družabni večer v    »Na-rodnem domu«, na kar so se   gostje vrnili s ponoćnim vlakom    nazaj    v Zagreb.
—    C. in kr. vojno   ministrstvo izreklo je c. in kr. nadporočniku pri 14. pespolku v   Linču   gosp. Franju K e 11 e j u  ob   priiiki   imenovanja  c. in kr. stotnikom za njegova izborna dela v različnih vojaških strokah priznanje, ter ga odlikovalo z znakom: »Signum laudis«.
—    Iz naredbe    ministrstva    za javna dela z dne 7. maja 1913 glede civilnih tehnikov.   § 1. Razdelitev in naslov.    Po državi avtorizirani privatni tehniki, v bodoče imenovani v skupnem    civilni tehniki,    se dele v naslednje kategorije: a) Civilni inže-nirji za gradbenstvo (ceste,    mostove, železnice in druge podobne stav-be; b) civilne inženirje za arhitekturo in stavbenstvo; c) civilne inžiner-je za strojništvo; d) civilne inžinerje za elektrotehniko; e) civilne inženirje za ladjedelstvo in ladijsko    stroj-stvo; f) civilne inženirje za kulturno tehniko (talne melioracije, vodne in cestne zgradbe); g) civilne inženirje za šumarstvo; h) civilne inženirje za tehnično kemijo;    i) civilne   zemlje-merce.    Po potrebi, zlasti v slučaju nadaljnih izpopolnitev studijske organizacije visokih sol tehničnih smeri, se bo povzročilo z naredbo,    po za-slišanju    inženirskih    komor    izpre-membo pričujočih   kategori},    eventualno njihova označba, ali vpeljavo nove kategorije civilnih tehnikov.
Na   naslov   zelezniške   uprave.
Prijatelj našega lista nam piše: Pe-ljal sem se včeraj zjutraj s svojo mamo proti Kamniku; na postaji Homec sva hotela izstopiti. Ker pa sta dve osebi isti čas vstopili, nisva mogla takoj izstopiti. Ko je hotela mati ravno stopiti na tla, je vlak potegnil in mati je padla k sreči postrani; če bi padla nazaj, bi prišla ravno pod voz. Ker na vsaki postaji pocaka vlak saj eno minuto, bi bilo prav tako tuđi tukaj potrebno, da ljudje Iahko vstopi-jo in izstopijo.
Obisk Kadilnikove koče na Gotici je letos nenavadno ugoden. Do včeraj je bilo na Golici 421 turistov, lansko leto do istega dne pa samo 210. Krasno vreme in divna flora z obsežnim razgledom na kranjsko kakor tuđi na koroško stran vpliva na turiste z očarljivo silo.
Stran 4.
-   SLOVENSKI   NAROD.
129. štev.
Razkritje  spomenika.   Dne   15.
Junija letos odkriie litijsko učiteljsko društvo spomenik svojemu bivšemu članu pokojnemu učitelju Fr. D e l-c o t u na Sveti Gori. Pokojnik je bil vri tovariš, za to naj ne manjka no-benega, kdor le more sploh na Sveto Goro. Kakor se čuje, namerava prirediti ob te] priliki litijska planinska podružnica svoj izlet na Sveto Goro.
Trg Velike Lašče. Cesar je do-volil, da postane vas Velike Lašče trg.
Iz Mokronoga. Pred par dnevi je Šel vlak iz Trebnjcga v Mokronog. ob progi se je pasla na travniku kobila z žrebetom. Ko je vlak dal znamenje za odhod je žrebe prihitelo do stroja ter teklo neprenehoma ob progi poleg stroja skoro do postaje »Mirna«. Ker je bila le nevarnost, da se tekmecu ne pripeti nesreća, so vlak ustavili ter dali žrebe nazaj go-spodarju. ki je ves izmučen prisopi-hal za vlakom. Nekateri trdijo, da je žrebe spoznalo lokomotivo za svojo pohlevno mater; drugi zopet, da je mlada žival napravila tekmo z mo-kronoškim vlakom, ki je končno ob-stal ter je mlada žival dosegla prvi rekord.
Tržaska inženirska komora. Naredba ministrstva za javna dela z dne 14. maja 1913 (XXXIX. kos, 87), ki tolmači zakon o inženirskih ko-morah z dne 7. aprila 1913, določuje v § 1., da se ustanavlja za kronovi-ne: Dalmacijo, Kranjsko, Istro, Gori-ško in Gradišćansko ter Trst, dokler si te dežele ne osnujejo svojih ko-mor, skupna inženirska komora s sedežem v Trstu. Komorno naeel-srvo obstoja iz 9 čanov* in 4 namest-nikov. Za volitev se razdeli komora v 3 nacionalne sekcije: italijansko, slovansko in nemško. Vlada bo pozvala vse civilne tehnike, da se tekom 14 dni izrečejo, kateri sekciji hočeio pripadati. Poznejše menjave volilne sekcije nišo dovoljene. Za volitve za prvih 6 let se določuje, da voli italijanska sekcija 5 članov na-čelstva in 2 namestnika. slovanska 2 člana in 1 namestnika in nemška isto-tako 2 člana in 1 namestnika. Po 6 le-tih bo ministrstvo, ako se že preje ne razdeli komorno okrožje, izdalo nova določila o volilnih sekcijah. Vsaka voliina sekcija voli njej določene iunkcijonarje iz celote komornih članov. Revizorje in njih namestnike volijo vsi elani skupno. Voljeni mo-rajo pripadati različnim strokovnim kategorijam. Voli se lahko tuđi pismeno, to pa velja samo za elane, ki ne stanujejo v Trstu. Take glasovni-ce je pošiljati v zaprti kuverti, ki mora biti označena z uradno štampi-lijo dotičnega tehnika, narnestništvu v Trst do en dan pred volitvami. Na-mestništvo odda na dan volitve zapne glasovnice predsedniku skup-ščine. Nadomestovanje pri volitvah ni dovoljeno. Skupina voli le tedaj samostojno, ako je pri volitvah za-stopanih vsaj V4 vseh glasov (gla-sovnic)! Sicer voli celota, toda samo člane dotične sekcije, ki ni dovolj za-stopana. Načelništvo voli iz svoje srede predsednika in prvega in dru-gega podpredsednika. Ti trije funk-cijonarji morajo pripadati različnim volilnim sekcijam. Izvzemši volitve, postopa komora enotno. Ako fungira kot častni ali disciplinarni sod, pred-seduje predsednik ali podpredsednik iz dotične nacijonalne skupine. — Tržaško namestništvo je bojda ukre-nilo vse potrebno, da se prve volitve cimpreje izvrše in komora konstituira.
Kinematograf »Ideal«. Danes zadnje predvajanje krasnega spore-da z učinkovito dramo »Grehi oće-tov«, v glavni viogi slovita umetnica Asta Nielsen. — Jutri nov spored z dramo »Maskirana Ijubezen« v glavni vlogi Hennv Portcn. V petek ve-likanski film Dantejev »Pekel«, ki se bo predvajal skozi 4 dni pri vseh predstavah. — Cene radi ogromnih nabavnih stroškov malenkostno zvi-šane.
Dantejev »Peke!« v kinematografu »Ideal«. >Arbeiter Zeitung^ od 20. rnarca 1913 piše: Kinematograf si je osvojil svet in marsikatero gle-dališče Nemčije in drugih držav se je moralo vpogniti napredovanju kinematografa in mu odstopiti prvenstvo. Sloviti pesniki pišejo le za kino in svetovnoznani umetniki - igralci služijo le njemu. Od navadnega filma povspele so se žive slike do umetno-sti. To smo videli včeraj, ko se je v »Elite - kino«, Wollzeile, pred po-vabljenim občinstvom predvajala Dantejeva »Nebeska komedija«. Kra-sen film, za katerega izvršitev je milanska filmska družba potrebovala nad dve leti, se je predvajal poldrugo uro pred neutrudljivimi očmi gledal-cey. Potovanje Danteja v družbi Vir-gilija po deželi groze in strahu smo videli v krasnih slikah, ena lepša od druge, deloma v pogorju, deloma na vulkanskih tleh Italije. Kazni »grešni-kov« kakor jih je videl Dante v pe-sniškem snu in kakor   jih   opeva v
svojih verzih, ožive v kinematografu, kateri nam kaže, kako se priliz-njenci, oderuhi, skopuhi, lažnjivci itd. pokore v podzemlju, ki ga je iznašla Dantejeva fantazija. Dantejevo potovanje po podzemlju nam kaže kinematograf v kakih 60. tehnično dovršenih posnetkih. Mnogo dela in truda je stal ta film in mnogo sodelovalcev se je moralo pridobiti. A sedaj je delo popolno ter se bo predvajalo tuđi na Dunaju. Kakor vsi italijanski umetniški filmi, ie tuđi ta mojstrsko insceniran. Cetudi večina občinstva premalo pozna dela Danteja, je ven-dar odobravati, da se omogoči vpo-gled v eno največjih pesnitev tuđi širšim krogom. — Ta velezanimiv film si je pridobilo tuđi ravnateljstvo kinematografa »Ideal« v Ljubljani in se bo predvajal od petka 13. do nede-Ije 16. junija pri vseh predstavah. — Predstave se vrše ob 3., pol 5. 6., pol 8. in 9. — Cene so radi ogromnih nabavnih stroškov, (za 4 dni 1200 K). nekoliko zviŠane.
Samomor. Snoči okrog 10. ure se je na Tržaški cesti na dvorišču hiše št. 24 ustrelil Vinko Kosirnik, kljuČarski pomočnik, rojen 1. 1890. v Ljubljani in sem pristojen. Zadel se je v srce in bil takoj mrtev. Povod samomoru je bil neki domač prepir. Njegovo truplo so prepeljali v mrt-vašnico k Sv. Krištofu.
S trga. Danes dopoldne so pri-peljali na trg prve domače češnje z Orlega. Prodajali so jih liter po 30 vinarjev.
Prosveta.
»Glasbena Matica«   v   Ljubljani
javlja tem potom svojim članom. Ju so društvenikom namenjene muzikalije za leto 1912/13 izšle ravnokar v tisku. Društveniki dobijo letos za u kron dva zvezka slovenskih izvirnih muzikalij. Prvi zvezek obsega na 19 tiskanih straneh jako lepe tri samo-speve za sopran s spremljevanjem kiavirja. ki jih je zložil Oskar Dev: Pastirica, Kangliča, Snegulčica. — Drugi zvezek, ki je namenjen slovenskim mladim k'oslarjem pa na 11 straneh »Album 25 slovenskih narodnih za gosli prirejenih pesmi s spremljevanjem kiavirja.« Delo sta priredila vijolinska učitelja 2iga Polašek in Josip Vedral. Partituri druge£a zvezka je priložen tuđi vijolinski glas za igralca. — Cena za Devove sa-mospeve znaša za nečlane 5 K, za Album 25 pesmi za gosli pa 3 K, po-Samezni vijolinski glasovi se še po-sebe? dobivajo po 30 v. Kdor pa prt-stopi kot član k »Olasbeni Matici« dobi oba zvezka za članarino 6 K. Razpcšiijanje muzikalij dosedanjim članom se te dni prične: ljubljanskim elanom po društvenem slu^i, izvenljubljanskim pa po poverjenikih v kraie, kjer obstoje, kjer pa pover-jenikov ni, na osebni naslov po pošti. Za leto 1913/14 se nameravajo izdati »71ata kanglica-, dr. A. Schwaba, »Slovenske koroške narodne pesmi«, ki jih ie nabral gosp. Zdravko Švi-karŠič in Še druge muzikalije, o kate-rih bo odbor »Glasbene Matice« v kratkem sklepah Odbor »Glasbene Matice^ prosi, da ostaneio vsi dose-danji člani društvu zvesti. vabi pa glasboijubne Slovence s; oh, da pri-stopijo k »Olasbeni Mati-i- kot pod-porni Člani. Prijave ^e pošiljajo »Olasbeni Matici« lahko no dopisnici. Želeti je. da bi vsi ^'lasboljubni »Slovenci« pristopili kot Člani k »Glasbeni Matici* in z letno članarino 6 K podpirali kulturno delovanje »Glasbene Matice«.
Razne stvari.
* Redlova afera. Zaradi Redlove afere je prišel v kritičen položaj tuđi poveljnik 8. voja in poveljujoči general v Pragi pl. Giesl, brat avstro-ogrskega poslanika na Cetinju. Giesl je bil svoj čas šef evidenčnega biroja v general-nem Štabu in predstojnik Redla, ki je bil takrat še stotnik. Giesl je Redla povsod in vedno silno protežiral in ga porival vedno navzgor. Giesl je zahte-val tuđi kot poveljnik 8 kora, da se imenuje za generalnega štabnega šefa njegovega kora Redi. Tako se je tuđi zgodilo. Vsled tega leti nanj veliko krivde in raznega sumničenja in skoro gotovo je, da bo moral Giesl v kratkem zapustiti svoje visoko mesto, katero mu je podelil cesar. General Giesl ima za sabo jako lepo karijero. Bil je tuđi adjutat pokojnega prestolonaslednika in priča strašne drame, koje žrtev je bil prestolonaslednik. Pri hišni pre-iskavi v Redlovem stanovanju so našli 17.000 K denarja in zalogo uniform in civilne obleke. Poleg tega so dobili več jako finih fotografičnih aparatov, ki se navadno niti ne prodajajo. Ti aparati so opremljeni z električnimi reflektorji, tako da se fotografira ž njimi tuđi v temi. Redi je vporabljal aparate za fotografinje avstrijskih utrdb. HiŠna preiskava pa ni mogla dognati da bi bil imel Redi sokrivce med ČAstniki.
*  Vohunttvo med vojakl in med
dattniki. Iz Krakova poročajo, da sta bila obsojena včeraj v Krakovu dva vohuna in sicer neki brivski pomočnik in njegova ljubica. Istočasno s to ob-ravnavo pa se je vršila tuđi obrav-nava pri vojaškem sodišču proti pešcu 13. pešpolka Šzapaku in proti topni-čarju Basimku, ki sta bila z zgoraj omenjenim parom v zvezi. Obsojena sta bila tuđi dva vojaka in sicer prvi na 5 let, drugi na 5 mesecev ječe. —
V  kratkem se  bodeta vršili v Krakovu dve   zelo   zanimivi   in   zelo   značilni vohunski obravnavi.    Na   vrsto   priđe namreč oni prefrigani ulanec 3. polka Ivan    Rachwal,    ki   je    ukradel   ćelo strojno   puško in jo poslal na Rusko. Pošiljatev so   ustavili na meji.    Rach-wal ima tri   sokrivce,   ki   so   mu  pri tem   predrznem   podjetju pomagli. —
V   drugem   slučaju,   ki   je   tuđi   zelo zanimiv in   značilen,   pa   nastopita v glavni    vlogi    dva    mlada   poročnika Boszcizvk   in   Rud.   Pručver,   ki    sta stopila  za  časa  zadnje krize v službo Rusije.    Ta   dva sta napadala vojaške tsraže, fingirala napade na smodnišnice in   razne   utrdbe,   pri  tem sta pa objekte fotografirala.   Dolgo časa so za-man iskali zagonetne napadalce, končno pa jih je pripeljala na pravo sled ena manšeta. Manšeta je izdala enega poročnikov, in kakor hitro je bil izdan eden, so prijeli kmalu   drugega.    Poročnika sta svoje   dejanje   pripoznala.
*  Tragična   posledica   „Titani-cove"  katastrofe.    S   parnicom   „Ti-tanic"  se  je peljala  tuđi   mlada orno-žena  Francozinja   Brenvs  iz Bethune. Po katastrofi „Titanica"  je našel njen mož ime svoje žene na listu onih po-potnikov, ki so se potopili. Žaloval je za svojo ženo in se je preselil v Pariz, da   bi   lažje   pozabil   žalostno izgubo.
V   Parizu   pa   se   je   zaljubil   v   neko mlado dekle,  vzel  jo  je  k sebi in se naselil ž njo   v   nekem   malem   kraju nedaleč   od Pariza. — Živela   sta   vec mesecev   zelo   udobno   in   zadovoljno. Pred par   dnevi   pa  je Brenvs   zvedel, da njegova   žena   ni mrtva,   da   se je resila in da ga neumorno išče po ćeli Franciji.    Ko je mož to zvedel,  se je tako   prestrašil,   da   je   sklenil   sporazumno s svojo ljubico, da izvršita samomor. In res je že drugi dan Brenys svojo   ljubico   ustrelil štirikrat.   Dekle je   obležalo   mrtvo.    Nato   je   ustrelil naše dvakrat Zadel se je obakrat, toda poškodbi sta lahki. Nato pa se je hotel obesiti na svoje naramnice.    Toda v tem  trenutku  so  vdrli v stanovanje sosedi   in  so   nesrečnega moža resili. Odpeljali  so ga  v Pariz v bolnišnico, kjer ga  je  našla  njegova žena,  ki je ostala takoj pri njem    in mu marljivo streže.    Ćela stvar priđe  pred pariško poroto.
*  Stavka na Dunaju. Na Dunaju so pričeli stavkati zaradi zvišanja plač slikarski     in     pleskarski     pomočniki. Delodajalci so jih  izprli.
Telefonsko in brzojavna popočila.
Občinske,    oziroma     dežeinozborske volitve v Trstu.
Trst, 9, junija. (Izvirno poroči-lo.) Trst je včeraj zopet pokazal, da slovenska stvar ob sinjem Jadran-skein morju polagoma, a nevzdržno napreduje in da ni več daleč čas, ko bo tuđi na tržaških okopih veselo zaplapolala ponosna slovanska in slovenska trobojnica. Slovan gre na dan in Slovence stopa naprej! To dokazujejo   tuđi   včerajsnie   volitve.
t. V I. okraju v okolici (Škedenj, Sv. Marija Magdalena Zgornja in Spodnja) je bilo vseh volilcev 2184; glasovalo jih je 1832. Slovenski kandidat Anton Miklavec je dobil 1158 glasov. socijalni demokrat Pe-tejan 373. Italijan Lueatelli 205. Iz-voiien ]e bil tore] slovenski kandidat Miklavec s 580 glasovi većine.
2.  V II. okoliškem okraju (Rocol, Katinara, Lonjca. \ rdela, Kolonja in Konkonel) je bilo volilcev 3375, glasovalo pa jih je 2282.
Slovenski kandidat dr. Just P e r t o t, je dobil 1068 glasov, socijalni demokrat Kopač 654 in Italijan Angelo Pirich 536 glasov. Potrebna je ožja volitev med slovenskim kandidatom dr. Pertotom in socijalistom Kopačem.
3.  V III. okoliškem   okraju (Ro-jan, Oreta, Barkovlje, Sv. Križ, Prošek, Kontovelj, Opčine, Bane, Treb-Če, Padriče, Gropada in Bazovica) je bilo volilcev 2967, voliio jih je 2966.
Slovenski kandidat dr. Ferdinand Černe je dobil 1585 glasov, drugi slovenski kandidat Štetan Ferluga pa 1622, socijalna demokrata Pittoni 574 in Sedmak 506, italijanska kandidata dr. Rusconi 464 in Pagliaro 519 glasov.
Izvolfena sta bila slovenska kandidata dr. Cerne in Ferluga.
4.  V I. mestnem   razredu    (Sv. Vid) je bilo volilcev 1871, glasovalo pa jih je 1380.
Slovenski kandidat Ivan Š k e r-j a n c 300 glasov, socijalist Nicolao 43iv Italijan Braidotti pa 578 glasov.
Potrebna Ie ožja voiltev med i talijanskim nacijonalcem in socijalistom.
5. V II. mestnem volilnem okraju (Staro mesto) je bilo volilcev 2097, glasovalo pa jih je 1578. Slovenska kandidata Mihael Herva-t i n in Josip MarinkoviČ sta dobila po 75 glasov, socialna demokrata Cerniutz 523 in Pitz 498, Italijana Parenzan 829 in dr. Valerio 884 glasov. Izvoljena sta bila Italijana.
6. V III. mestnem volilnem okraju (Novo mesto) je bilo volilcev 1963, glasovalo pa je 1631. Slovenska kandidata dr. Otakar Rybaf in dr. Edvard Slavik sta dobila 483, oziroma 471 glasov, socijalista Ga-spari (Slovenec) 382 in Perez 389, italijanska kandidata Arch in Bonetti pa 642, oziroma 660 glasov. Potrebna ?e ožia volitev med slovenskima in italiianskima kandidatoma.
7.  V IV. mestnem okraju (Nova mitnica in Skorija) je volilcev   3364, voliio pa jih je 2770. Slovenska kandidata dr. Ferdo Ćerne, Fran Kravos in Anton Muha so dobili 687, oziroma 638 in 670 glasov,   socijalisti   Barba Oherghichin      Petejan      (Slovenec) 597, 593 in 589 glasov,   Italijani    dr. Aro, Gherbetz in Troier    pa    1247, 1169 in 1173    glasov.    Potrebna   je ožja volitev med slovenskimi in ita-Hjanskimi kandidati.
N. V V. mestnem okraju (Sv. Jakob in Carbola) je bilo volilcev 5296, glasovalo pa je 4300.
Slovenski kandidat je so dobili: Makso Cotič 435, Josip Kolb 435, Fran Kolnik 436 in dr. Jos. Wilian 441 glasov;
socijalisti: Fr. Blasizza 1178, Jos. Podgornik (Slovenec) 1158, Senigaglia 1179 in Simonetta 1172; Italijani pa: Banelli 2257, Comici 2087, dr. D' Osmo 2127 in Gridelli 2088.
Izvoljeni so Italijani.
8.  V VI. mestnem   okraju   (Sv. Jakob in Carbola   je    bilo    volilcev 4873, glasovalo pa jih je   3854.   Slovenski kandidat je    so    dobili:   prof. Matko Mandič 914, Peter Može 897, Ernest Volane 898 in dr. Jos. Wilfan 903 glase;
Socijalisti: Chiussu 1377, Pittoni 1436, dr. Puecher 1374 in Doff-Setta 1377, Italijani pa: Bianchi 1141, Debin 1083, Trampuš 1081 in Viez-zoli 1097.
Potrebna je ožja volitev med Italijani in socijalisti. Ožje volitve bodo v četrtek, dne 12. junija. Socijalisti so že sklenili, da se ne udeleže ožje volitve v onih okrajih, kjer si stoje nasproti slovenski in italijanski kandidat je!
Osebna dohodarina.
Dunaj, 9. junija. V soboto se je razglasilo, naj se za prvo pol-letje zapadla osebno dohodarina plača le v visokosti polovice davka, ki je bil za I. 1912. predpisan. Odpust reservnih pomorščakov.
Dunaj, 9. junija. Uradno se raz-glaša, da se odpuste vsi v aktivno službo vpoklicani rezervisti vojne mornarice na trajen dopust in se že prihodnje dni premeste v neaktivno razmerje. Prvo mornariško poveljstvo se opusti in postavi se normalna in reservna eskadra. Prvi bo poveljeval podadmiral Njegovan, drugi pa Bari.
Zeppelin  na  Dunaju.
Dunaj, 9. junija. Danes zjutraj ob 4. se je grof Zeppelin dvignil s svojo zračno ladjo iz Baden-Badena ter odplul proti Dunaju. Ob 2. pop. se je pojavil nad Dunajskim mestom in nato krenil proti Schonbrunnu, da se pokloni cesarju. Takoj 'potem od-pluje v Aspern na tamkajŠne letišče. Enotnl  češki  klub.
Praga, 9. junija. „Narodni Listytt zopet konstatirajo, da žele mladočehi ustanovitev enotnega državnozborskega kluba za vse eventualitete in ne samo za trenotne, efektne operacije. Po si-tuacijskih poročilih drugih Čeških Hstov tuđi ni razpoloženje za ustvaritev enotnega kluba ugodno in so šance za tak klub skororo breznadejne. Tiszin kabinet.
Budimpešta, 9. junija. Grof Tisza je s pogajanji glede sestave novega kabineta že gotov. V novi kabinet stopi jo vsi stari Lukascevi ministri. Portfelj notranjih del prevzame Sandor, portfelj ministra na dvoru pa bivši skupni finančni minister baron Burian. Jutri bo novo ministrstvo imenovano, v četrtek se že predstavi poslanski zbornici.
Dežeinozborske volitve na Moravskom.
Brno, 9. junija. Splošne volitve v moravski deželni zbor so se včeraj pričele. Volitve so se vršile v splošni kuriji, ki šteje 20 mandatov, med temi 14 čeških in 6 nemških. Dosedaj so bili izvoljeni 3 češki klerikalci, 2 nemška nacijonalca in 1 češki socijalist. Ako priđe med češkimi agrarci in češkimi socijalsti, kakor se je nadejati, do kompromisa, potem ne priđe v deželni zbor noben klerikalec več.
Hrvaška kriza.
Budimpešta, 9. junija. Minister Josipovich je izjavil, da se je z ozirom na dogodke na Ogrskem odgodila re-šitev hrvaške krize do jeseni. Za sedaj ne bo imenovan nobeden ban, marveč bo podban Unkelhauser provizorično vodil banske posle do jeseni. •             *
Dogodki na Balkanu.
Napetost na Balkanu.
Dunaj, 9. junija. Poročila iz Bel-grada slikajo balkansko situacijo silno pesimistično. Srbske javnosti se polasča velika vznemrijenost zaradi zavlačevanja bolgarskega odgovora na srsko noto. Kakor se poroča, še ni bila demisija Gešovega kabineta sprejeta in se sploh še ne ve, kdaj bo končana ministrska kriza. Srbski politiki sploh dvomijo, da bi prišlo do Ostanka balkanskih ministrskih predsednikov v Solunu. Govori se, da je Bolgarska spoh opustila misel, da bi se sklicala v Solunu ta konfe-renca. Zato se v Belgradu naglaša, da Srbija raje riskira oborožen konflikt, kakor da bi še nadalje trpela pod negotovostjo političnega položaja.
Kakor se zatrjuje, je vojvoda Putnik izdelal na željo ministrskega predsednika Pasića obsežno in podrobno strokovnjaško mnenje o položaju, oziroma o izgledih eventualne bolgarsko - srbske vojne. Vojvoda Putnik je mnenja, da ]e srbska ar-mada, oprta na grško, mnogo moč-nejša in zmage sigurnejša, kakor bol-garska. Poudarja pa, da se mu zdi iz vojaških ozirov potrebno, da se vojne operacije čim najbolj    pospešijo.
—  Snoči je krožila v Belgradu vest, da je ministrski predsednik Pasić od-ločen  demisijonirati in  rekonstruirati kabinet, da bi se v eventualnih za-pletljajih lahko opiral na vse    politične stranke v državi. Z druge strani pa se zatrjuje, da bo mesto Pasića stopil na krmilo vlade Stojan Nova-ković. Vse te vesti pa so dosedaj še nepotrjene. dasi se kolportirajo v re-snih političnih krogih. V istih krogih se govori, da hoče Srbija na bolgar-ski odgovor čakati samo se do pri-hodnje srede, potem pa postavi Bolgarsko pred fait a compli, s tem, da proglasi aneksijo v vseh,  po srbski armadi okupiranih pokrannah.   Vse-kakor se smatra ta teden za odloči-len in velekritičen.
Sofija, 9. junija. V soboto se !e vršila pod predsedstvom Gešova seja ministrsega sveta, na kaieri se je razpravljalo o odgovoru bolgarske vlade na srbsko noto. Odgovor je že sastavljen: Bolgarska odklania kategorično srbsko zahtevo po reviziji zavezniške pogodbe !n terja, da Srbija to pogodbo do pičice izpolni. — Kdaj bo ta odgovor izročen Srbiji, še ni gotovo. Bolgarska vlada se je obrnila na Rusijo, da li bi bila pripravljena, nasvetovati Srbiji, da re-signira na revizijo zavezniške pogodbe z Bolgarsko in nemudoma izroči vse nesporno ozemlje v Makedoniji Bolgarski. Govori se, da bo Bolgarska izročila svoj odgovor na srbsko noto sele, ko bo ruska vlada odgovorila na gori navedeno vprašanje. Takrat bo tuđi rešena ministrska kriza.
—  »Bolgaria«, glasilo dr. Daneva, iz-favlja, da je demisija    ministrskega predsednika  Gešova neprekliena.
Mirovna pogajanja razbita.
London, 9. junija. V soboto se je vršil na čast mirovnim delegatom obed, katerega se je udeležil tuđi kralj Jurij. Kralj je izrazil svoje zadovoljstvo, da se je sklenil mir in da so prenehale sovražnosti, ter svari pred novo balkansko vojno, ki bi pomenjala pravcati zločin proti človečanstvu. Po obedu so imeli mirovni delegati konferenco. Srbski delegat Pavlcvić je stavil kompromisni predlog, naj se vsa sporna vprašanja prepuste ureditvi med posamnimi državami in se doda mirovni pogodbi dodatni protokol, ki vsebuja v samo enem paragrafu splošno formulo za ureditev vseh spornih vprašanj med posarneznimi balkanskimi državami in Turčijo. Delegati se nišo mogli zedi-niti in so odgodili sejo na danes. Med tem pa so dobili srbski delegati iz Belgrada nujen poziv, da se nemudoma vrnejo v domovino. Zato se seja danes ni mogla vršiti. Kdaj se bo vršila nova seja je negotovo in neznano
Bolgarsko stališče. Sofija, 9. junija. Poluradno glasilo „Mir* izjavlja, da je ni bolgarske vlade, ki bi dovolila v revizijo srbsko-bolgarske zvezne pogodbe. List se pritožuje nad nasilstvi, ki jih baje iz-vršujejo srbske oblasti nad bolgarskim prebivalstvom v Makedoniji in napo-veduje, da bo bolgarsko-makedonski komite poslal v ti stvari posebno spomenico velesilam,
Vojaška konvencija   med   Srbijo in Grško.
Petrograd, 9. junija. Nekateri listi vedo, da se je sklenila med Srbijo in Orško vojaška konvencija, ki je že gotova.
129  Stev.
SLOVENSKI   NAROD.
stran o.
Društvena naznanila.
l2redni občni zbor „Slovan-skega kluba" bo v ponedeljek 16. t. m ob 8. zvečer v posebni sobi re-stavradje pri »Zlatorogu".
Pomladna veselica Slavčeva. Društvo „Slavec« je priredilo v nedeljo popoludne na vrtu in v dvorani hotela .Tivoli* veliko pomladansko veselico. Ze okoli 4. ure popoludne so se začeli zbirati gosti, in kljub temu, da je včerajšnje krasno vreme izvabilo iz Ljubljane nebroj izletnikov, je bila udeležba povoljna. Vrt in dvorana sta bila lično okrašena. Igrala je popolna Filharmonija. Najlepša točka je bila pevski nastop, pri katerem je pokazal .Slavec" zopet svoje vzorne moči in sile. Pevci so bili dobro razpoloženi ter so peli dobro. Peli so Pahorjevo „Naša zastava" in „Je pa davi slanca padla", Žirovnikov „Prišla bo pomlad", Devovi „Tarn kjer lunica" in „Še ena" in Zajčevi „Ružica i slavulj" in „Crno-gorac Crnogorki". Po izvajanju pev-skega sporeda je zavladalo med veselim in lepim igranjem Filharmonije živahno veselje po celem vrtu in dvorani. Polniti se je začelo plesišče, vrteti <e je začel vrtiljak in vesele skupine so se porazdelile po šotorih in po celem veseličnem prostoru. Ljubke gospodične so prodajale cvetje in srećke, po čemer so obiskovalci radi in pridno segali. Veselje je trajalo dolgo v noč in društvo si je lahko v svesti, da je nudilo občinstvu res lepo in zabavno pomladansko veselico.
Slavje SOletnice narodne čitalni-ce v Kranju. Kakor smo pred kratkim poročali. se bo vršilo to slavje dne 6- iulija. Čujemo, da vlada že veliko zanimanje za to prireditev tuđi v raznih krajih izven Krania. Ob vsaki važni priložnosti je hitela narodna citalnica v Kranju, da se udeleži z lepoštevilnim zastopstvom, ter pokaže - svoje simpatije, bodisi kakemu društvu, bodisi kakemu kraju, ali pa rokaže svojo naredno zavest s pri-sotnostjo pri odkritju spomenikov, ali pri pogrebih slavnih mož. In sedaj Čujemo, da se pripravljajo razna dru-<va iz bližnjih in daljnih kraiev, da pohite na dan slavja v Krani ter isto-tako izkažejo svoje simpatije kranjski čitalnici in mestu Kranju kot ta-kemu. Jako velika udeležba se nam obeta predvsem iz Ljubljane. In temu se ne čudimo. Saj je bila ravno Ljubljana tista, katero je posetila či-tahiica v Kranju v silno velikem šte-\ ilu ob vsakem veselem ali sveča-iem dogodku ter je ni zapustila tuđi v njenih težkih časih, kajti na korist -*o potresu oskodovani Ljubljani ie priredila eitalnica enega svojih naj-epših koncertov. Vočigled blizine asa, ko se bo vršilo slavje in voči-Jed tega izvanrednega vsestranske-^a zanimanja za prireditev izven Kranja. rase v Kranju samem hitenje '< pripravami z veliko nervGznostjo. Razni v to svrho voljeni odseki in pododseki so preobloženi z delom. v prvi vrsti seveda damski odsek. Posebno vneto pa pripravHata nevski n dramatični odsek veliko slavno-stno predstavo na predvečer slavno-<unega dne.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 5. junija: Juri Smrečnik. de-\avec, 5-3 let. — Daniel Koprivec, re-;enec, 2 dni.
Današnji list obsega 6 sirani.
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastrrina in tisk »Narodne tiskarne
Lilijskomlečno   milo s konjičkom
Bergmanna JI Co.f   Dččin n. I—
ostane prejkoslej neđosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujcjo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po >$0 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod.
Meisaroiošično poročilo
Viiiaa attf utjtm ttt-2
Sretaji mirni tlak 7S« atm
	Cm ___^ van ja	Stanje Hrt-■etrt w mm	Su «3   u. *» a i— —	| Vctrovi	Nebo
7. »» 8.	2. pop. 9. ZT. 7.zJ.	7384 739*7 740-3	1    15-0 i    15-8	\ sr. jvzh. brezvetr. j si. svzh.	dež oblačno del. jasno
n 9.	2. pop. 9. zv. 7. «j.	7389 7374 737*4	22*6 181 13*8	sr. jvzh. si. szah. s). jvzh.	jasno 9 •
Srednja predvčerajSna temperatura 153#, norm. 168* in včerajšna 18-6 , norm. 16*9°. Pad«vina v 24 urah 1*6 mm ia 0*0 mm
Naprednjakl.
•p*ataiialto m pri vsak! arilUd
„Narodnega sklada"
in nabirajte prispevke zanj! Borzna   poro6ila.
L|aM|auka »Kreditna banka v Ljubljani".
Uftfil kuti 4au)tk« Mcic 9. jaiiji Iflj
■•■•»•■I »a»lr|l. 4V# majeva renta    .... 4*2*', srebrna renta .... 4«, ivstr. kronski renta   .   * 4«/. o*r.                            .   . 4", kranjsko deželno poso)tlo !•/, k. o. čei'ie dež. banke   . Sreffce Iz 1. 1860 •',    ;   . „     „   M1864.   .   .   ;   . »     nnkm...... „     zemelfske !. iidije   . H.    ..      . w     ogrske htrK>teČne  .   . M      dan. komunalne     . M     avstr. kreditne  .   .   . „     I|ab!jan$ke   .   .   ,   . H     Bvttr. rdeč. kriis   t   . „    bazilika    ..... „     terike...... i jubtfanske kred^ne bftnke   . Avstr. kredltne^a zavada .   . Dunajske bančne družbe .   . Južne železnice..... Drfovae ideznke   .... AloliK. Wmtaw    ,   .   .   •   . CcŠke steđkon« družbe   .   . Zivnostesvfce tMnke.   •   .   • Valu ta). Cekini.....:   :    . Franki........ Lire........ RabiH-    ...•-•••	82-30 8530 82 6(3 81-45 87'— 457 — 660 — 289 — 279 — 243 — 233 — 475-— 475 — 6450 55 — 32 — 26 — 230"— 410 — 62^25 509-— 12440 714 60 95050 343-— 264-25 11 42 ■ 117 90 !    95-70 J    9325 252 75	1 BI Iftfl 1     8250 85-50 1     82 80 8165 94-50 88 — 469 — 299-— 289 — 253~ 243 — 485 — 485 — 69 50 59 — 36 — 30 — 232-50 415-62325 510 — 125 40 715 60 95150 346 — 265 25 11*47 118*20 P5 90 934S 25375
Zahvala.
Za presrčne dokaze odkritega sočutja, ki so nam došla povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene sestre, svakinje, tete in sestrične, gospodične                    2056
Otilije Valenta
se tem potom najpresrčnejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem darovateljem krasnih vencev in vsem onim, ki so prerano umrlo spremili v tako ogrom-nem    številu   k  večnemu    počitku.
Ljubljana, dne 7. junija 1913.
talnjoči ostali.
Potrt« unik
se  pod   dobrimi pogoji  sprejme
pri veliki domaći, že mnogo let najbolje uvedeni   zavarovalnici   za   življenje. —
2042                 Ponudbe na
pofttni  prodal  it   82. Ljubljana.
VDZnlKI!
Odda se vožnja
3(XX)   kubičnih    metrov    okroglega   in
tesanega   lesa   iz   gozda   na   kolodvor,
po dobrih  potih.            i%7
Vprašanja na upravništvo »SI. Naroda«.
Hsrođna knjigama u Ljubljani
priporeča siodeče knjige:
Aleš i« Razora. rvoavnesžan^sal
Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin. s pošto 20 vin. več.
Atila  T? Fm fini    Romanca. Naoisal illlld V  LimUHl.   Ant. ASkerc. Cena
broš.  I  K 40 vin., vez.  2 K 40 vin.,  £
pošto 10 vin. več.
Brodkovski odvetnik. ^;
ĆeŠki spisa! V. Beneš-Š;:nnavsky. Cena broš. 1 K 50 v.f vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Cez trnje do sreče. Rg^,
F. Senčar. Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 2K?0 vin., s poSto 20 v več.
frrph    IH    QlTlph    Zabeljene in oso-
niče. Zbrai Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več. flfteitnil   ^aliai«    Humoristično-sa-
bospou Ziauar. tiriCne in reSne
sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco, Cena bro?. 80 v.   s pošto   10 vin. več.
ftncmnd   Rnrfik     Humoristično-sa-IJUopUU JJUUC&.   tirične   In   resne
sličice iz seianjosti. Spisal Luigi Calco.
Cena broš. 70 vin., s pošto 10 vin. več.
ITi«ali    1Watia»7    Zgodovinski roman. IVidlJ    Jidl\dL. spisa| Fran Remec
Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s pošto 20 v več.
Lepi striček.  (Bel-ami).
Roman. Francoski spisal Guy de iVlau-passant, prevel Oton Župančič. Cena broš 3 K 50 v., vez. 4 K 70 v., s po^to 20 vin. več.
Ljubesen in junaštva stra-bopetnega praporščaka.
Zgodovinska povest Cena broš. 80 vin., vez. 1  K 60 v, s pošto 10 v več.
Ljnbezen Končanove   .".
IT1ot»o Zgodovinski roman. Spisal ZLldlU. Fr. Remec. Cena broš. 1 K "0 v, y_z.   2 K 50 v,  s pošto  20 v več.
Lihera nos a malo. S
roman. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš.
1   K ¥)yf vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. več.
Mr*1i    ln-Pll    Roman za mladino in od-C411    lUlU. rasle.   Angleški   spisal   F. H. Burnett. Cena broš.  1 K 60 v,  vez.
2  K 60 v, s pošto 20 v več.
W|ha    Socijalen   roman   iz Ijubljanskega
lUlilđ. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena
oroš. 1  K 20 v, vez. 2 K, s p^to 20 v več.
Najhnjši sovražniki ^
Murn k. Cena 60 vin , s pošto 70 vin.
Narodni   kataster   Ko-
itn&ira   Spisal Ante Beg. Cena 60 v, lUOAC. s pošto 70 v. UUblllJliUdll. Cena 70 v, s pošto
80 vin.
0 službeni pogodbi X<nih
kov in drugih delojemalcev v podobnih stu'bah. Cena 50 v.f s pošto 10 v. več.
flhrtni   roil   drž-   zakonika   št.   89   z IIU1IIII ICU dne    16.    avgusfa    1907. Cena  1 K , s pošto 20 vin. več.
Osnovni nanki o narod-nem gospodarstvu. f*?£$:;
Cena 3 K, s pošto 3 K 20 v.
Opatov praporščak. zvi°fk°r
roman. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 KbOv, vez. 2 K 70 v, 8 pošto 20 v več.
Pravljice  za mladino s
dilrami 'Prevodi čeških in hr-dU&ailll. vaških pravljic.) Cena vez. 5 K., s pošto 30 vin. več.
Prava ia neprava ljube-
■7on Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena «CU. broS. 1 K 60 v, vez. 2 K50 vin., s pošto 20 v več.
PrQm*in?inoi    Novela. Spisal   Franc
riCllldlJdllLl.  Remec.    Cena    broš.
60 v , vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v. več.
Vlio^i    cmOVi    Ruski   spisal   Leonid J4UCU1   OillClI. Andrejev,preložil Vladimir  Levstik.  Cena broš.  1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več.
Rienzi  zadnji  tribunov.
Zgodovinski roman v dveh deSih. Spisal Ed\vard Lytton-Bulwer. Cena broš. 4 K., vez. 5 K 20 v., s pošto 30 vin. več.
CanVin    Slike   iz   pariškega    Življenja. Ua|liIU    Francoski spisal Alphonse Dau-
det, prevel   Oton Župančič.  Cena broš.
2 K-, vez. 3 K , s pošto 20 vin. več.
Skrivnost biše št 47. mRa°n
Angleški spisal 1. Storer-Ciousten. Cena broš 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več.
Skušnjave  Tomaža  Kr-
mO7ii9Vp1ra    Spisal   Sepetavec,   2
UlCZilJdVtJ&a. 2vezka.Cenabroš.2K
40 v, vez. 3 K  20 v, s pošto 30 v več.
Strahovalci  dveh  kron.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. ♦ K, s pnšto 30 v več.
OltUd    liCVlbd. Oblak. Cena broš. 60 v, vez. 1  K 60 v, s pošto 10 v več.
Slovensko - nemška meja
na Koroškem.BffcaenXeo5.
1  K 40v( vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
Stiri ril^tp cliirP   ^lovek, Pevka Olin rUblkC bli&U. Hudournik    in
Rendezvous.) Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 vt s pošto 10 v več.
fThfl    in    dllh    Po'ludno znanstvena
UUU    1U    SlUIL razprava.   Spisal  dr.
dr. Jos. Rakež. Cena 20 v, s pošto 30 v.
TTnflina   Povest. Francoski spisa! Andrć UUUlU<t. Jheuriet. Cena «>0 v. s pošto 1 K.
Ustoličenje koroških voj-
trnri Spisal Ante Beg. Cena 30 vin., »UU   s pošto 40 v.
Vaška kronika. feS jfj^:
losti. Spisal Ivan Lah. Cena broš. 1 K 70 v. vez.  2 K 70 v, s pošto  20 v več.
V nara vi Izbrani spisi Frana Erjavca, Uđi a VI. uredil dr. G. Sajovic. Cena
1  K 20 v. vez. 1 K 70 v, s pošto 10 v več.
V štndentovskih ulicah.
Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v vcČ.
Zadnji rodovine Benalja.
Roman iz kranjske preteklosti. Spisal Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 vin., vez.
2  K 30 v, s pošto 20 v več.
Zbrani spisi Josipa Jar-
jtilto U zvezkov. Cena vsakemu l/ll»d. Zvezku broš. 1 K 20 v, vez. 2 K s pošto 20 v več. (Zveiki III., Vili. in XI. so razprodani.)
Narodna knjigama ima v zalogi ludi vse drugo slovenske knjige ter posije na zahtevo najnovejii ■    - tf                      cenik ćele zaloge.                      13       u
V fllijMMI pri Tp«hl v bodoči  »avstrijski  Rivi eri« — v blizini  miramarska gradine in kolodvora je pod ugodniml plačilnimi P^ffOlI
nm prodaj posestvo
v obsegu nad 22000 kv. m., zaokroženo, nad 12000 kv. m. vinogradov z naj-boljšimi trta mi (vina »prosekar«), s sadnimi vrtovi, vila z 8 sobamt, krasen razgled na morje. — Naslov povc upravništvo »Slovenskega Naroda«.         2058
Po Hajnižjei poolilašieDifl Hjesovega
teiln kralj, apostolska Velitaortia.
c. kr. državna loterifa
za skopne vofaške dobrodelne namene.
Ta imm lsteriia cbsega 21.146 dobitkov v gotovini v skapnem zoesks 625.000 kioo.
Glavni dobltek znasa 200.000 K.     ,9n
w Zrebanje bo javno oa Điinaju 3. jnlija 1913. - Srećka stane 4 K. -»■
Srečke se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju, 111., Vordere Zollamtstr. 5, v loterijskih nabiralnicah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralni crteži za kupce srečk zastonj. — Srečke se pošljejo post. prosto.
CM c. kr. g«neralnega ravnateljstva za državne loterije.
-      ■       =-----■    -------(Oddelek za državne dobrodelne loterije).                      -----
St.  13900.                                                                                                       2059
Razglas za dobavo drv.
Mestni magistrat  ljubljanski   potrebuje za kurja,vo svojih uradnih pro^ storov in od njega oskrbovanih zavodov
im3 zdravih bukovih io W liti drv
insprejema za njih dobavo ob uradnih urah  pismene ali ustne ponudbe do 25. junija 1913.
Dobavo drv bo izvršiti do 15. septembra   1913.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 3. junija  1913.
Prva gorenjska  1636
kolika obrt v Radoiti.
(Izdelki   državnih   učnih   delavnic).
Moderno pleteno pohištvo, vrtna za-slonila, popotne in kupejske košare, cvetlična in stojala za dela, obsežni solnčni stoli, zaklopni stoli,  vlaknaste
preproge, kopalni čevlji. Vse porabnostno in luksusno košarištvo.
Raspis.     ~
(pri Besenčanu in pri Presničevem mlinu) na Okrajni cesti LitijaKresnice
na 4286 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale  potom javne  ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali dopla-čila v odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalae vsote naj se predlože
do 23. junija t. 1. ob 11. dopoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, do-poslati je zapečatene z napisom: „Pcnudba za prevzetje građbe mostov pri Besenčanu ia Presmčevem mlinu na okr. cesti Litija-Kresnice".
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozoa ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Ražen tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
DeŽelni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo po* nudbeno razpravo.
Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled ob uradnih urah v de^ želnem stavbnem uradu, Turjaški trg Št 4.
Od dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 4. juoija  1913.
r^alc^arji, zaljtcuajtc
v lastnem   interesu  nemudoma  brezplačno in poŠt-
nine prosto prvi slovenski pravkar izišli
bogato ilustrovani cenik 1913
za kolesa in posamezne dele.
Poglejte ga pažljivo ali pa se osebno prepričajte v naših trgovinah   in   uvideli   boste,   da   vodimo   prvOVTStUO
blago  po  na|niilih,   brezhonhurenčnih  oenah.
Karei taraeraik i Ko.. Liobliana. Dunaiska cesta 9-12.
istaka trunu s liltsi, aittrji. ivtioiikiii ii pmmniii iiii, mbiulu iikma ii |anU.
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
129 štev.
Hizhe cm!
Imstl ntan n Mlhi ii iodit|i Haga za Juuto okleke!
Zahtevajte vzopcb !

Mari pošten delavec
z dobrimi izpričevali, ki je sposoben izvrše-▼ati male poprave pri sodih, tuđi če je oženjen se sprejme. Plača po dogovoru. Ponu-dbe na  tvrdko
Josip. Rossi, Zagorje ob Savi.
flMltll i Ljubljani
Sarlovska cesta štev. 28
obstoječe iz hiše z dobro idočo go-stilno, hleva, vrta in travnikov se ceno proda. HiŠa je posebno pripravna za mesarsko obrt, ki nadi vse udobnosti. Ve£ se poizve ravnotam.                 1829
Slatini čaj znamka „Sladio".
•• . ■ 50 ° o prlhranka tuđi na nUe-JVTlJ kn In sladkorjn In O-usen zaitrk, iožlno dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo sladni čaj, Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevame. — Je 2a polovico cenejši. Dr. pl Trnkoczvjev sladni čaj ima ime Sladio in je vedno _f ftf I k°U priljubljen. Povsod l.'*kg za-JlvL • voj 60 vin. Tuđi pri trgovcih. Po pošti posije najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkćczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-7Jtr_> uia I kćczv ; Schonbrunnerstrasse 6UI 4VJ5 I §t. 109, Josefstadterstrasse št. 25, Radetzkyplatz št. 4. V Gradcu: Sack-strasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdk Trnkćczvjevih, istotako ugodne sod-be zaupanja vrednih oseb.
Dr. Diehlovo perilo
s= Mai« lajirijetiejii ii najmodernelse bioieaiino perilo (oi Trikoi).
Samo   en   poizkus   in   priljubilo   se  Vam   bode
Edina zaloga za Kranjsko:
J.  KETTE,  LJUBLJANA
Franca Jožefa cesta štev. 3.
Specijalna modna in športna trgovina za gospode in dečke.
Najboljši gumi podpefniki sedaojosfi!
__________                (gosp. trgovci velik popast)                _______
trgovina usnja na  drobno in debelo      1994
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 21/23.
T«-!«*<_»___ *e« 96.                       Telefon »tm »&•
Novosti za dame: usnje za modne čevlje v vseh barvah
(zlata, srebrna, višnjeva,   bakrena, ze.cna itd,   pošljem   Viorce  na vpog e )
pozor vrtnarji in gostilničarji!
Na prodaj so          1887
stavbne parcele
v blizini pokopališča pri Sv. Križu, Cesta med hmelniki v Ljubljani. Pojasnila daje
Fr. Kunaver, kamnosels Istctam.
Kavama/^
Oosfilna
Flori] anska ulica št, 0.
Prva Ha Štedionica u Gospića
daje v najem svoj
sestoječ iz 15 sob, jedilnice s 4 stran* skimi prostori in kopalnice počenši od 1. oktobra 1913. — Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo Prve Ličke Štedionice v  Gospića,  Hrvačko.
2004
Priporoča se
ANTON ŠARC
trgovina s perilom, pralnica in likalnica
Ljubljana, Selenburgova ulica 5.
874
1 poštni zavitek
(3 kg netto) ::     popolnoma naravnega      ::
ina iz malin
posije franko po poštnem pov-zetju za K 5 "60 c. kr. dvor ni založnik   lekarnar   G.  PicCOli,
LI ubijana, Kranisko. Pošilja
se tuđi v sodćkih in v sterili-=== ziranih steklenicah. =
—l^_^_V—■————■———IMIP—■—«■■——*—H^——HI^Hi—MV——~^—>o»^————*——_i_a_^H__H__i
Vizitnice
v elegantni obliki priporoča
Narodna tiskarna.
„!si klobuk! ?ešno ? žalost. — Popravila s° sp^jemaio io točno \\vMw.
Priporoča se solidna tvrdka
modni 5alon
damskih  in   otroških   slamnikov w  najnovejših | obliksh,   vseh   vrst   in   raznih   športnih   čepić.
parija Qotzl
Židovska ulica štev. 8.
ZiiDćDja naručila „ razpcJiiiaio z oUratno pasto.
e—i
I  "
li"
s'
«3 |
TEHN1CN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE
Centrala: Ljubljana, Mesl/eva cesta št, 26 (poleg plinarne). — Podružnice: Gorica, Trst, Zagreb.
Beton * zelezobeton * mostovi * stropi * dvorane * zazidki turbin.
Strokovna izvrsitev vseh vrst načrtov * prevzetje zgradb * .• tehnična  mnenja.
Vodovodi * električne centrale * tur-bine * mltni * sage * .v.V opekarne in  ;;::
moderne   apnenice.
* * *
Obisk   strokovnih inženirjev na željo.
Jadranska banka fllijalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
Delniftka glavnica K 8yOOO.OOO.
HvahM zvm- _ A-Mrffco.  s
HakasOa ▼ -jmi-ko _ akredlfl-L
Eapnje In prodaja rredaostee papiri« (rente, xa»ta-_a plima, delalee, sreike Itd.) — ¥alate la devize. — Preaese === k Tseai trebali
»priMM ¥lo§« um _ra-ll_e k|_ttce tor mm Ur* bi teko« racu.   373
Oforestovanje od dne vložitve do dne dviga.
■mI-1 iaw«k plate Mudu Iz sw«ftfa.
Eakomptirai menlce, devize in faktore. — Zavaravanje vredn. paplr|ev proti kvrznl izgabL — Revizija irebanja ■reck bresplač-O. — Bemboars-kredltt. Borzna narocUa. — Inkaso.