gosp dar i rtn šk m ê ar Izhajajo vsako sredo p poli. Veljajo v tiskarnicijemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za polleta 1 gld. 80 kr., za Četrtleta 90 kr posiljanepo posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol 2 gld. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr.nov. den » Ljubljani v sredo 26. avgusta 1868. Gospodarske stvari. Gotova pomoč zoper gosenice na želji. (Anthrax) in obstaja v tem > da glj postane č in gosta kakor kolomaz (smiř) ta strupena krí se vrže zdaj v možgane, zdaj v grlo in na ____x __1 - • ______1 • v 1 • • t • « To kar bodemo nasvetovali gospodarjem in gospo- JLV, UUUOUIU UCO V \j VKř V Mii v^^. ~ ^ r spodinjam v le-téh vrsticah, se ve da je za letos že vrat še ) zdaj na pij zdaj na vramco, zdaj na kožo in vrančni W|/VVHUJ » »Vi» » * ,-- ■ —--J ~ ^-----------0«Uj i-U U V lj <*J 1 , XV Li O ć prepozno ; al že leta 1844 so govorile „Novice" o nad- koža prešičja rdeča) itd druge dele in ima različna imena metljaji, kušarji, pereci ogenj (kadar je logah ki poljske pridelke naše doletijo po škodljivih i . • i • • j#I v y #1 • metuliih, kteri zaredijo mnogovrstnih požrešnih gosenic darja ošel nam je v roke zdaj sestavek českega gospo- 1 daj to Tako se pokaže zdaj tako, zdaj druga ime 9 daj drugo in dar j t 9 m ima 9 kteri isto pod naslovom: „da se pokončá beli in je zmirai nagi .i: tako-le: ^ - miraj ena, ktera izvira iz gori popisane krvi, kapusni ali željni metulj toliko škode po naredile, da mu tom au íioijm ixicbuij , potrjuje . ^^ ut Ybê4Kî* vas îmeia saj ene dukvo , ki sta jin „Lani so po več d e ž e 1 a, h gosenice zelju (kapusu) dr. Bleiweis in dr. Strupi dala na svitlo pod imenom Ko bi vsaka vas imela saj ene bukve, ki sta jih je cena silno poskočila. Živino zdravilst imeli bi posestniki zmiraj v 1 •! I 1 \/ Tudi letosjse je, kjer je bilo vreme v drugi polo- pravega svetovalca pri rokah — al žalibog! da se še zmiraj težko spravljajo potrebne bukve v hišo. Se vé oži- vici meseca julija (vélikega srpana) toplo in suho vilo belih željnih ali kap u s nih metulj e v (kapus- da same bukve niso "še * vselej zadosti nikov, Kohlmeissling so se 9 Pontia brassicae) sila veliko 5 ako 9 --«V , 0v»vj ÛC.UVDU, aav ni zivino- zdravnika pri rokah; vendar je včasih taka, da se tudi dike -koda arili, in one (metulj ke) sp potem na mlade sa- ^ bukvah kaj pametnega dá storiti. Tudi kdor ima dobi poduk v njih, ker našemu ance) položile jajčica, iz kterih lezejo gosenice da kmetje večidel ne vedó, kako se zare- kolikor jajo željne gosenice in kako bi se jim dalo mogoče, v okom priti. 9 Ko bi oni to vedeli, vedeli bi tudi 9 da gosenice u« ucžija jc wa> ov* j. ««m^ v Ut; II u uum; kasta jajčica, ktera babica belega zeljnega metulja vini hlad gotova pomoč in tudi najcenejša zoper da se skrbi za • . "i vi* _______ • . - « „Novice" prejšnjih let, listu je vselej skrb bila ne pisati le reči, ktere se danes beró, jutri pa lahko pozabijo. Pomoč sploh pri vsaki taki bolezni obstaja v tem Je ta čen in čeden svinjak ali da se da se razmečkajo rumen- dene bolna živina pod milo nebo; piti naj se daj v • Zl- j^/v^v* XXIAAV UVK/V j J/ a vi JJMJ OV/ £AL~~ dobra voda sama ali nekoliko okisana z j «j v* vMTj — ----o J O -----J vim ai x at vi ju at , uuuia vuua ocuxic* an uc&Ull^U UMoa po ubrejenji in to večidel meseca julija (vélikega jesihom ali kisli m sad j em, tudi kislo mlek srpana) na zadnjo stran vnanjih pereš sadike v 20 do 50 kupčkih položi. željne dobro. Hlad v je ijaku in hladna voda odvrneta več- Po skušnjah je potrjeno, da navadno more en sam člověk in tudi otrok v eni minuti 200 jajčic zmeč- v eni uri 15.000 (petnajst tavžent) in v enem krat bolezen, da živina ne zboli ♦ in če zboli istega treba » JeJ je Zdravila so kati, tedaj dnevu 96 do 100.000 (sto tavžent). K večemu 10 oséb potreba, da za g° mrzlo vodó, in potem naj čkratno polivanje živine z se oriba do suheg tudi in če bi treba bilo, to delo puščati jim je treba in to zdatno puščati na repu dva- ali trikrat ponoviti, za 8 ali 12 gold, otrebijo zel-nikov iz kterih se prodá po srednji ceni zelja za 150 goldinarjev. ži- in usesi. Kadar se hoče bolezen vsesti na grlo, pomaga vini, ako se jej čmerike dá, da kozla, se vé da le toliko, kolikor čmerikovega prahů gré na špico noža. Pač se plača 4 in če tudi 12 gold, potrošiti, da se pri pere čem ognji pomaga tudi po celem životu jo reši za 150 gld. za prodaj, zraven pa še na cente perja, umivati z jesihom. Dokler kaj pijó, so kislikaste reči ki je živim kaj dobra piča. Tako piše kmetovalec iz Krumlov na Ceskem in vse je resnica, kar govori. Če tudi že letos prepozno, naj si naši gospodarji za uhó zapišejo ta nauk za druga leta in stari naj ga kakor kislo mleko, prav dobre; tudi se jim kuhinjske ali grenke soli dajati more. Kadar pa je živina že po bolezni zelo izdelana, naj se jej dá kafre, kolikor je gré na špico noža, kake trikrat na dan. — — ------ — ------^-------j o- Al vse to more pomagati w umu v povejo mladim, da jajčica zeljnega metulja pokončati začetku; kmalu je prepozno, ker brž se ostrupi če je pomoč hitro v 9 -. reši zelnike naše velikih nadlog. Prešicja bolezen. Dopis iz Podbrezij prosi „Novice" predno 9 naj mu po- vedale pomoč zoper bolezen, ki napada in mori prešiče. To isto smo slišali tudi iz Notranjskega. Al ni Čuda, da po hudi vročini, kije bila letos, se je vnela kužna bolezen , ki ni druzega kakor č r m kri in potem je prepozno Nikoli pa se taka živina ne sme zaklati, ogine, češ, da še ni crknila in je tedaj še za vžitek. eliko ljudi je že smrt storilo, ki so jedli tako meso. Bolezen je kužna; živina in člověk morata se je varovati, 28© Kako zrelim sadjem ravnati, in kako ga v peči po kruhu ali pa kadar ga je veliko j v obraćati korist. tacih sušilnicah, ki imajo od znotrej podolgovato peč, zgorej pa več lés, ki se od vseh strani dobro zaprè m Kdor ima veliko dobrega sadja, ima lepo zalogo, od same prave a ne prehude gorkote, ne pa v dimu. ki mu skoraj ravno toliko kakor žito zaleže. Če je nje- Olupljeno in izkoščičeno sadje , češplje i breskve, hru- govo posestvo blizo mesta, lahko se sadje v mesto prodá in veliko lepih denarjev za-nj dobi; če je pa daleč od mesta, se dá za dom in za prodaj mnogo pripraviti ali posušiti, ali za kisec, za vino, za žganje, za čežano itd. porabiti, Kdor pa hoče od sadja dobička imeti, mora vedeti, kdaj ga je čas obirati ali otresati in kako, in pa kako ga hraniti itd. Treba je presoditi, koliko se ga smé prodati; ktero zaleže več surovo, itd.? ške itd., tako posušeno, da je lepo rumeno, se kaj lahko in drago prodá. Tudi na solncu se dá tako sadje sušiti, in se v nezaduhlih in suhih shrambah več let dobro ohrani. Kako se dá sadje še obrniti? Tudi za žganje se dá porabiti, posebno češplje, ktero pa posu- breskve, hruške, ter slabe hruške in jabelka, najboljše lesnike. Zrele, pa ne še ugojene, se za vino lahko obr* t t « i t • t « % ima kteremu se nekoliko pravega vina přidá y da šeno pri hiši ali pa tudi za prodaj zaleže y Kdaj in kako sadje obirati ali otresati? Bolj žlahno sadje se odtrga ali obere > nejo, dober okus, in ali in se eno leto, ali dve lahko hrani in dobro in še močno da se ne ostane. — Ravno tako se za kis (jesih) obrne še celó otisne in poškoduje, — u^iauuu vueo^, uuujg, ©-j— —-----j—? — — ------— ------7 — j- kadar je zrelo. Ne dosti zrelo niti ni dobrega pokusa dober jesih, ako je imelo sadje veliko sladkega (cukre- niti stanovitno, in tudi potlej ne zori, ampak zvene in nega) v sebi ostanki pa živali prav dobro zaležejo. Tef>ke gnjije, (jesih), nežlahno pa se otrese oboje gnjilo in zmrznjeno, ki se stlači in skisa, da je prav in za drugo ne zaleže razun za kakošen kis in take bolj borne hruške se v kaki posodi v vodi dolgo O t i • i iy t W ^ It W • • 1 V V V V 1 • • pa še ta ni prida. ohranijo; višnje, češplje pa vžganji; hruške, češplje in Kadar so peclji toliko suhi, da od debla nič več ne jabelka olupljene in v sladkori skuhane in dobro zave-potrebujejo, takrat je sadje zrelo. Naj prej se trebi samo, zane prijetno jed dolgo časa dajo, in več tacega. to je, piškavo odpada. Kadar pa zrelo in zdravo sadje začne samo rado z drevja padati, takrat naj se v suhem vremenu žlahno obere, nežlahno pa otrese, ne pa oprekljá, ker s prekljo se drevesu škoda stori in sadju. Narodne stvari Ce je sadja celó veliko, ne smé se vse kmalu otresati ) Odprto pisemce našemu slovenskemu narodu ampak za vrstjo y da se ali posuši ali pa prodá ; m da o Olikaiteiti Slovencu." se na kupih ne spari in ne gnjije; med tem se to, kar samo pade y pobira. Za odtrgovanje so potrebne dvo- yy Matica" naša, ktera skrbi za to, da tudi ljudstvo jate gredi ali lojtre, da visoko sežejo Kako se sadje hrani? Nektero sadje se ne dá dolgo hraniti, postavimo naše dobiva koristne bukve v roke, je kmalu spoznala da y v»« nimamo se ui wuYcai teljica stala na strani, da mu svetuje knjige ki bi člověku kot dobra prija- kako češnje, češplje, breskve itd. Tako se mora brž na korist porabiti, posušiti ali pa prodati. Nektero sadje Je mlad ,c* jLic* oii nui , ua uju ovgiujc , x\ao.w QâJ o ali star, samec ali oženjen, gospodar služabnik itd. v različnih okoliščinah in razmerah ktere pride, obnaša in vêde tako se ■^^■■■■■■■■■■■■■■^^^■^■■■l da-siravno zrelo, ni precej dobro, ampak mora se nekaj časa mladiti, pod streho na suhem, sapnem, pa ne na soln- da Je ali ali v Bogu všeč y čnem kraji rahlo naloženo, ne na kupe, da se ne spari in ne skazi. In tukaj se mora vsaki dan prebirati. Tište zimske hruške in jabelka, ktere dolgo trpé in ljudém prav, pa tudi njemu samemu koristno. ta namen je ravnokar na svetio dala bukve treba je posebno skrbno spraviti. Najprej v lepem koršnih drugi narodi že mnogo imajo, Slovenci enih — pa smo jih dozdaj še zmiraj pogrešali nujejo se „0 li kani Slovenec". y ka- razun ime- vremenu jih varno z reclji ali peclji obrati in v sapni shrambi na dilje na muhe postaviti, da se malo iznlapijo; v zaprtijah bi se skazile. Kadar zmrzovati , kjer ne zmrzuje, Lepa ta knjiga, spisana po izvrstnem pisatelj u slo- ni venskem J. Veselu v lepoglasnem jeziku našem prepis iz kake druge knjige, ampak izvirno delo je začne, varno prenesó se v shrambo in se ravno tako položé, da se jim dušek dá. Ali pa v zemljo se jama skopá in streha naredi, da mokrotě ako je Je brani; ako se tù sadje s suhim peskom zaspè boljši, ker tako se bolje ohrani, kakor pa na sapi. Nektero sadje pa ima svoj čas, da je ugojeno, potlej mu dober okus mine in ni več za shrambo. Tako sadje je treba poznati, da se 0 pravem času na prid obrne ; veči del jabelka so taka. Kako sadje sušiti? izdelano za potrebe naše domače. Ker pa knjiga ta more svoj namen doseči pride med ljudstvo na kupe, zato vabimo narod naš naj si jo kupi vsak, kdor zmore 50 kr. Zagotavljamo, mu, da bode vesel tega, kar si je kupil s temi bukvami in da mu bo sto- in stokrát povrnilo tište male kraj-carje, ki jih je za-nje dal. po Kadar je sadje dosti zrelo, naj se y posebno ne- Ker pa vendar človek rad vidi, kaj da kupi, damo svojim bralcem, ki „Olikanega Slovenca" niso přejeli kot udje „Matični", kazalo vsega te bukve, ki razpadajo kar obse- gaJ° na velika poglavja. žlahno, dá posušiti, pa tudi tisto žlahno, ktero se dolgo hraniti ne dá. zemc y Veliko ga, posebno češpelj, tepek, mu-breskev itd. Dolenci v dobrih letih nasušé Bogu. Prvo poglavje podučuje: Kako se vedimo proti Bogu gré vsa čast in hvala. y m potlej prodajajo. Najboljše, namesti v dimnih sušilnicah, gaje sušiti*) Kaže se v Posamesni nasledki pravega Pomen nábožnosti. Drugo poglavje: Kako se vedimo sami seboj. Da si dušne moči vsestransko izobrazuimo. 2. Ne vsem djanji in nehanji. češčenja Božjega. w w To je, zlasti pri češpljah, se zmiraj ena najvećih napak pri zanemarjajmo srca. Kako si dobimo tolažbo nas y da jih suae v dimu, od kterega dobo neprijeten duh in okus, ki v kupčiji ceno zmiraj za 2 gold, ali se več pri centu zniža. In vendar se ne odpró nekterim gospodarjem oči, čeravno vidijo, da se po sami gorkoti posušene Češplje zmiraj veliko draže prodajajo in čeravno vidijo včasih pred nosom ali saj ne deleč pri sosedu p a-metno nar ej ene susilnice, ki se za majhen denar napravijo. Vred. m pokoj. Skrbimo za zdravje telesa in duše. y srečo Ča- stimo se sami. 6. Druzih popolnost kako nas spodbada. Bodi si sam naj prije tnejši tovarš. Varuj se hi- navstva. zih ljudi T r e t j e poglavje: Kako nam je vesti se do dru Splošnj e opomb Clovek na svetu toliko veljá, kolikor si sam velj dá samostojen Ne připisuj sebi, kar je druzih Bodi popol 7 Ne Stanovitnega prijateljstva ne išči med neplemenitimi glasaj preveč svoje nesreće ali sreče druzih, da se povzdig sam Ne išči brez potrebe dobrot od druzih Bodi vselej premišlj Ne ponižuj prijatelje? in strastnimi ljudmí. Ali je res težko najti zveste Prijatelji v nesreči. Koliko smemo storiti za prijatelja? Ali naj tožimo prijateljem ne- presilno postrežlj ničen. 10. Bodi natančen, reden, priden bo preveč mar, kar delajo drugi ljudj Bodi mož beseda in vselej res- Ne bodi srečo? Kaj naj storimo, če prijatelj toži potrebo svojo? Prilizovanja med prijatelji ne sme biti 11 12 Naj ti «ivv» uuiv ui.i, pogumno po- věj mo in poslušaj mo resnico. 10. Bodimo spre vidni, če ne vljenji sprejemamo dobrote od prijateljev. 11. Kako ravnati bodi dosleden, imej dobro vest, pa ne spreminjaj se. da se prijatelji ne naveličajo drug druzega. } 12. Kako 13 Loči člověka od člověka v vnanjem vedenj 14 naj si dopisujemo z daljnimi prijatelji? 13. Nekteri Ne posmehuj se, ne nagajaj nikomur, ne straši po ne- ljudje nimajo prijateljev, le znance. 14. Kako ravnati, potrebnem. 15. Ljudje hočejo imeti zabavo; bodi vedno če se med prijatelje vrinejo prepiri in razprtije? 16 ne prazno besedovanj enak in jasen; o šaljenji učlj Pogo 17 18 preveč V 1 y 1JL \J €A>cJJLl \J wvgvviv W tfUj w» ^ ' • Ne prenašaj besede iz hiše v hišo 15. naj bodo pod- Kako pa, če šo nas prijatelji prevarili, ali smo se sami zasmehovanji. motili nad njimi? 16. Kako ravnati potem, ko smo spo- 19. ~~ ..............~ " " " predolgočasno. v, «—-—----- — - ljaj vedno tistih povestic, ne govori dvoumno 20 sebičnosti Ne govori znali v prijatelju znanca? f) Kako naj se vedó go- 21 Ne po Ne rabi le pregovorov in navadnih izrazov. 23 trebna vprašanja 24 Pogovori o verskih rečéh 22 Nepo . 25 spodje in slugi med seboj. 1. Večina ljudi je primorana služiti. 2. Vendar priznavajo velikodušno rav- name. Previdno govori o slabosti druzih. 26. Ne klicaj v spo- ženega plačila. Varovati se je prevelike zaupnosti do poslov. Zakaj poslov ne zmerjajmo? ne utrgujmo jim zaslu- Kako zabranimo tatvino? Kako min neprijetnih reči. 27 molčečnosti. 28. Govorimo naj se vedó služabniki do gospodov? 7 živahno; o vnanji spodobnosti. 29. Nekaj nepři- se vedó sosedje? lično stojnosti v druščini in o dopisovanji Kako naj 30. Kako se oblači 31 pismih Svetujmo in pomagajmo tudi Ali so ta pravila res splošnja, ter postrežljivosti. sosedom in tistim, ki z nami v eni hiši bivaj o. naj se ravná vsak po ih? Kako se je vesti do ljudi razlicnega značaj Kako različni so značaj Castilakomni Neči murni žalj Prevzetni ali napuhnj ljudj Trmasti jezni in maščevanja želj 10. Zavidlj - ljudj Prepirlj Občutlj m Naglo Male Kako naj se vedemo do hišnih gospodarjev? 4. Mali prepiri v hiši naj se hitro poravnaj o. Ktere dolžnosti imata gostilnik in gost? Kako je bilo gostoljubje v starih, kako je v novejših časih? 2. Kako naj gostilnik skazuje gostoljubost? Kako naj se vede gost do gostilnika?v4. Zakaj je treba 11 Lakomniki 12 1 %J W 1/ W V V u u Nezaupni in čmerni. vedeti navadne šege pri gostijah? 5. Šege pri zajutreku. Nehvaležniki 13 Bahavci in širokoustniki. 14. Nesramni postopači in sitni rilizovalci. 15. Prepohlevni in prebojazlj ljudj eseli. 17. Pij 7 Prenapeti in sanjarski ljudjé 20. Brezbožniki in maloverci pol^tniki in sprideni ljudjé 16 18 Sege pri pojedinah in gostijah. 7. Šege v druščinah. Kako se je vesti do dobrotnikov? 1. Bodimo hvaležni za přejete dobrote tudi potem, ko nam dobrot- 19 Pobožni in hinavci. dobrotniku. nik več pomagati ne more. Ne prilizuj se preveč Kakošna bodi hvaležnost ďo huďobnih dobrotnikov. 4. O načinu, kako naj skazujemo dobrote, Kako *se je vesti v različnih razmerah življenja. in kako naj se vedemo s tistimi, kterim jih skazujemo. Kak med boj aJ se do ljudj 1 tarost pa različen značaj, različna odgoj Vedenje z vrstniki je najprijetnejše; otroški odgoji. Kako se je vesti d<* tistih, ki so posvetili življenje 7 drugo tudi tu mnogo in trpini. Kako ravnajmo s sovražniki Stari ljudjé naj ne motijo na lastna, mlada leta spremeni. naj se spominjaj rejših naj bode koristna mlajšim ne spoštujejo, kajti mlajši so premodri veselj S tarej Obhoj mlajših 7 žaljivcev in razžaljencev. Kako se je vesti do sovražnikov '^Oti uu auviiižiumuv, raZ- Kako z ljudmí, ki so drug sta Kako ljudj vedó mládenči do starčkov naj se se drugemu sovražni. 3. Kako z bolniki in trpini. 4. Kako z reveži in nesrečniki. 5. Kako z ljudmí, ktere tarejo se vedemo do otrok in čuti t med Kak Nekaj malega, kako naj aj se dó st boj otroéji in domovinski kakovo vedenje staršev do otrok je napačno Kako naj se vedó otroci do staršev dušná trpljenja. 6. Kako z zmotenci in padlimi ljudmí. D. Kako se je vesti z ljudmí razlicnega stanů. Velikaši. 1. Kakošna bodi obleka, ko obiščemo velikaša. 2. Vedenje bodi postavno in resno. 3. Bodimo silno previdni v pogovorih z velikaši. 4. Ne zaupajmo , Pazimo na vsako besedo d konski ljudj Kako naj se preveč prijaznim obrazom. Modra volitev je najgo- ktero govoré imenitniki. 7 toviša zastava prihodnje sreče 2 Zakaj Velemožev ne vprašujmo zakoni srečni da ravno so bili sklenj marsikteri po vzrokih njihove žalosti, ne vrivajmo jim svéta. brez sleka v mladosti? 3. Kako naj se vedeta zakonska, da přemi- Ne ponujajmo stave višemu, pa je tudi ne sprejemajmo si bosta vedno ljuba in draga Beseda z velikaši bodi krotka. 9. Stojimo, dokler se potrebno za srečo zakonsko. 5. Prikrivaj Dobro gospodarstvo nam ne ukaže sesti. 10. Nekaj o poljubovanji. 11. Kako nesrećo ) se vesti Kak je mogoče i kako je vesti v velikih nadlogah se ti s krasnim spolom Ženske , če nas spremi velikaš do vrat. 12. Kako po-gosto obiskujmo imenitnike. 13. Kako se je vesti ž njimi na očitni ulici. 14. Kako, če se srečamo. 15. Kako imajo naraven čut, da spoznajo vsako malo nepristoj- odhajajmo iz sobe. nost ali prisilj Manjši. 1. Bodimo vljudni do Smešno je gospém, če se mladeneč vetrasto nižih ljudi; spoštujmo jih, tudi vpričo viših, iz čistega vede kritosrčni, pa pohlevni gospé ljubijo zabavo Bodimo od namena. Priljudnost bodi pametna in razumna. 2. niti o učeno stih niti o političnih rečéh Naj se ž njimi ne govori Ne zaupajmo preveč ljudem, ki nimajo više odgoje. Ne sodi o lepoti ali nelepot Ne prevari manjšega od tebe člověka. Varuj se neotesanih, neolikanih tako slab, da ne bi mogel nič odreci. izrazov. Kako se je vesti pri plesu in igri Ne ni prevelika omika. sladkaj se preveč, da mladih deklet ne premotiš in ne- so stanovi malo ločeni med seboj. srecnih ne storiš. e) Kako naj se vedó prijatelji, zasluži spoštovanje. Ne bodi Za niže ljudi Dandanašnji Zakaj duhovnik Duhovniki so krotki in priza- Duhovniki. volitvi prijateljev v mlajših in starejih letih Zakaj je treba prijateljstvu enake starostí stanů nesljivi. Zaničevanje duhovstva množi vnemarnost enacih misli in sposobnosti ? , enacega Zakaj imajo do vere. 5. Kaj so duhovniki koristili nam Slovencem. Učenjaki in umetniki. o ta li u j jul civili uiioii iu oj/vuvmuvoti • imaju kjl j u u ^ uj «» i iu w imenitni in bogati ljudje tako malo čuta za prijateljstvo? o svojih predmetih. Učenjaki radi govoré Nekaj predsodkov o učenjakih * 7 kterih se varujmo. 3. Umetniki hočejo dopasti. 4. Kako naj ravná mladi umetnik in pisateH. 5. Srečni so tisti, ki občijo s pravimi umetniki. e) Kazlični stanovi. 1. Vojaški stan. 2. Uradniki. 3. Trgovci. 4. Navadni meščanski stan. Ce trto poglavje: Kako se je vesti do neumne živine. 1. Ne trpinči nikdar živali. 2. Ne ljubi jih bolj kot svojega bližnjega. Naj potuje tedaj „Olikani Slovenec" po slovenskem 3vetu, naj širi pravo vnanjooliko ter naj bode tudi lepo zrcalo notranje omike! Movenci! V starodavnih časih bili so naši preddedje sloboden in samsvoj narod. Kadar je bilo treba se posveto vati v občinskih rečéh, zbirali so se pod milim nebom v senci košatih lip, pogovarjali se, izrekli brez strahu svoje želje in potrebe in tako dosegli po mirnem potu, česar so si želeli in potřebovali. Prišli pa so žalostni časi za nas slovenski narod, — propal je v sužnost in v sto- in stoletnih stiskah skoraj da ni popolnoma po-ginul. Zgubil je vse zaupanje do samega sebe, nosil potrpežljivo naloženo mu težko breme, in v neki za-spanosti in malomarnosti si še ni upal misliti, kako bi si poboljšat svoj težavni stan in rešiti se težkega jarma, ki ga žuli. Po tisoč letih imamo zdaj sopet postavno pravico, zbirati se pod milim nebom in posvetovati se v vseh stvaréh, ktere se nam potrebne in imenitne zdijo; naše sklepe pa smemo naznanjati visoki vladi, da tudi ona pozvé, česar mi Slovenci želimo. Že je bil tak shod, prvi slovenski tabor, 9. avgusta t. 1. v Ljutomeru. Zbralo se je nad 7000 ljudi, in izrekli so svoje želje in misli zarad pravic, ktere gredó tudi našemu slovenskemu narodu. Da pa to, kar je sklenil prvi slovenski tabor v Ljutomeru, pri vladi še več veljave ima, treba je, da tudi v drugih slovenskih krajih se zbere ljudstvo, in odkritosrčno in brez strahu izreče svoje želje. Zatoraj so pod tem vabilom podpisani možje skle-nili, Vas, drage rojake, sklicati na dan 6. septembra t. 1. v Žavec, da bi se tam pod milim nebom pogovarjali in posvetovali, česar nam je treba, da se nam bo za naprej bolje godilo, kakor do zdaj; — da bi se tam posvetovali in pogovarjali, kako da bi se ravnopravnost našega naroda, ktera nam je v §. 19. državnih osnovnih postav vnovič od presvitlega cesarja zagotov-ljena, djansko izpeljala. Pride naj vsak, komur koli je mogoče. Več ko je ljudstva zbranega, večo veljavo imajo sklepi. Posebno pa vabimo in kličemo Vas slovenske rojake savinske in škalske doline; vsaj eden naj pride iz vsake hiše in hišice, da vas bo na tavžente in tavžente. Kažite, da niste zaspanci in da vam je mar za vaše pravice. Na noge slovenski možje! Pomagajmo si sami. Ce si ne pomagamo sami, nam ne bo nihče pomagal na tem svetu. Zdramimo se! Delaj mo! Zjedinimo se! Se enkrat Vam kličemo : Pridite iz vseh hiš in iz vseh vesi, posebno celjskega, gorno-grad-skega, vranjskega, šoštajnskega, laškega, ko-njiškega, kozjanskega in šmarskega okraja. Pridite na dan 6. septembra 1868 ob treh popoldne v Žavški trg k slovenskemu taboru! v ' V Anton Zuža, posestnik, župan in okrajni odbornik v Zavcu, France Roblek, posestnik, okrajni in občinski odbornik v Zavcu, Ernest Sirca, trgovec, okrajni in občinski odbornik v Žavcu, France Žuža, posestnik in okrajni odbornik v Žavcu, Jože Zigan, posestnik in občinski odbornik v Žavcu, Dragotin Žuža, posestnik in občinski odbornik v Žavcu, J. Hausenbihler, posestnik in občinski odbornik v Žavcu, Avg. Senica, posestnik in občinski svetovalec v Žavcu, Anton Žuža, posestnik in mesar v Žavcu, Vincenc JaniČ, posestnik in občinski svetovalec v Žavcu, Andrej Pirnat, posestnik v Levcu, Anton GrabiČ, posestnik in mlinar v Teharjih, Mihael Vizjak, posestnik in občinski svetovalec v Teharjih, Andrej Gor šek, posestnik in župan v Petrovčah, P. Golavšek, posestnik in župan v Grižah, Ivan Žuža, rudarski lastnik v Grižah, Jakob Ješovnik, posestnik in župan na Véliki Pirašči. France Vratarič, župan in posestnik v Vojniku, Anton Jaklič, posestnik in občinski odbornik v Vojniku, Franc Kotnik, posestnik na Frankolovem, Jože Lipuš, posestnik in svetovalec višnje-veske občine, Janez Jamnik, posestnik in občinski svetovalec pri Novi cerkvi, dr. Gustav Ipavec, posestnik in zdravnik v Št. Jurji, Miklavž Ripšl, posestnik in zdravnik v St. Jurji, Žveglar, posestnik pod Rifnikom, Hren, posestnik v Hrušovcu, J. Zdolšek, posestnik v Porgoiji, dr. Janko Srnec, odvetnik v Kozjem, Franc Šentak, posestnik in okrajni odbornik na Vranskem, Gašper Som, posestnik in župan na Gomilskem, Andrej Elsbaher, trgovec na Laškem, Franc Orožen, posestnik in trgovec na Laškem, J. Žnidaržič, zdravnik na Laškem, Jernej Kačič, posestnik in župan pri sv. KriŠtofu, J. Kajtna, posestnik in občinski odbornik pri sv. Kristofu, France Skaza, posestnik in načelnik okraj. zastopa v Šmarj I J J. Zdolšek, posestnik in župan na Ponkvi, Jakob Spende, posestnik in načelnik okr. zastopa v Gornjem gradu. France Fišer, posestnik in župan v Gornjem gradu. Jožef Mikuš, posestnik in okrajni odbornik v Gornjem gradu, J. Žehel, posestnik in trgovec v Gornjem gradu, Jur Logar, posestnik in občinski odbornik v Šolcpahu, Jože Prek, posestnik in župan v Lučah, Lovro Setej, posestnik in krčmar v Lučah, Sebast. Mesesnik, posestnik in občinski odbornik v Šolcpahu, J. Stamcer, posestnik in trgovec v Rečici, Anton Jeraj, posestnik in župan v ReČici, Janez Lipoid, župan in drž. in deželni poslanec v Mozi rji, Jožef Lipoid, posestnik in občinski odbornik v Mozirji, A. GoriČar, posestnik in občinski odbornik v Mozirji. Janez Vivod, posestnik vvGornjem Doliču, J. Vošnjak, posestnik v SoŠtajnu, Jožef Rak, župan in načelnik okr. zastopa v Velenji. dež. poslanec, M. Kavčič, posestnik in trgovec v Št. Jurji, Moric Ripšl, trgovec v Celji, dr. France Bratkovič v Celji, J. Toplak, hišni posestnik v Celji, France Kapus, trgovec v Celji. Rodoljubi ! 1 C. kr. deželna vlada je potrdila pravila društvu za brambo národnih pravic. Na tej podlagi se tedaj sme pričeti delovanje njegovo. Namen društvu je: braniti in vresničevati pravice slovenskega naroda, vzlasti popolno národno enakopravnost v vseh razmerah javnega življenja. Da-siravno se gledé na blagi ta namen samo po sebi misliti more, da vsak roják naš, vsak prijatelj naroda našega in domovine naše, in sploh vsak poštenjak, ki vsacemu ljudstvu privošci, kar ljudstvu gré, z misli in srcem stoji v vrsti našega društva, vendar se mora to ljudoljubno sočutje pokazati s tem, da se rodoljubi vpišejo v društvo, da, tako zastopano po obilih udih, stopi častitljivo in mogočno pred svet. V to ime pošilja Vam, Slovenci! osnovalni odbor to pismo, ktero Vas uljudno vabi, da stopite v kolo národnega društva. Potezaje se za pravice naroda slovenskega je njega duševni in materijalni blagor društvu glavni cilj in konec. Vse tedaj, kar spada v obširno to okrožje, bode skrb društvu našemu. Zato bode obraćalo svoie oči na šole, urade in v obče javno življenje, — v ob- cinske in deželne zastop na gospodarske in obrt UlUS&tS ILL UCíiCIUC UCkQb\JU*š) - ua* ^uo^uuaioag iu UUlf nijske zadeve, sploh na vse, kar zadeva srečo ali nesrećo naroda našega. Dolžnost mu bode tam pazi dokler bodo solnce, mesec in zvezde. Tri sto ev Mar ne veš. da tudi sijala policajt. r----______«___^ aluu--». čenju národnih pravic, — in ovirajo blagostan ljudstva, pa ima na pol ogrnjen rdeč plašč 1 __J!____ J Ji — i /v A n/% * ____oft^o Sûri rvArt»! aH (( da se tudi narod probudí v to, da se poprime vpelj strašen pogled. hu! to vam je koristnih naprav, ki ga peljejo do prave više ; vsegdar krščanske omike in mu lajšajo življenja bremena Da pa se bodo izvedele želje in potrebe naroda, sklicevali se bodo društveni občni zbori pa tudi ljudski shodi (tabori) pod milim nebom, in to, kar se bode skle // J -----------, — V Srce se mi širi neizrekljivega veselja 9 nilo v tacih očitnih skupščinah, ne pri zaprtih vratíh, seauje aaije Marica — „da vas ta ftajdufc prosi, da izročilo se bode ali v obliki naznaniia ali prošnje ali mu dovolite enkrat z vami samo za trenutke kratek „Kaj? strašen? — Budálo! krásen je, prekrasen ! ako pomislim, kako ličen more biti v svoji romantični hajduški opravi" —- odvrne zopet Milica. sami grozi pozabila sem vam povedati" >9 ne aprtih vratih, seduje dalje Marica da vas ta hajduk prosi be- da pritožbe deželnemu zastopu ali vladi Karkoli pa bode delalo društvo, v vsem mu razgovor. on«ouv; mu ua vaui xsj aaj ne bi storil ta strahoviti človek. Ojmene! kako me Al strašno me skrbi da vam kaj žalega tava bode vodilo -iww «i «gi i v , w * vsem svojem delo vanj pa tudi je strah!" ne za trenutek ne bode zabilo tega, da Slovencu je sveta vera njegovih ocetov svetinja, ktera se nikakor žaliti ne sme. kjer m Milica „Molči, molči ; godlja zaroštana" — zakrohotá se 9 potem pa strastno-naglo vpraša: Ker nam pa je vsem Slovencem eno edino načelo: sreča in blagostanje našega naroda pod krilommo-gočne Avstrije, in ker nam je v politiki še bolj kot drugej zložnosti treba, po postavah pa politična društv mar sama govorila ž njim?" 99 Pa ali si v se „Kako pa da" — odgovori služabnica. mi jc podařil zlat cekin. Gotovo je ali ukraden ali pa še Saj mi je krvav denar." čaj ! le koj mi ga pokaži! — Zmenjala ti ga bodem ne smejo imeti podru »stavau pa puiiuv/u«» uiuouva „v-/c»j . ic iwj tui jjunaiii i — £jlu in tudi ne smejo v zvezi in nosila ga na srcu kakor svetinjo « biti z druzimi političnimi družbami; zato je neobhodno potrebno, nemo z 1 djanj slovenske To da se primerno vsi S društva, da o s ta dalje. sanja Milica v mislih in željah in 1 99 Dal mi je tudi to-le pisemce, naj ga vam dam" v reče Marica. svojem evo » nov korak do celokupnosti 9} Pa se zdaj mi to poveš, ti malopridnica ti" mili nam rodoljubi ovalnega od nevoljno Milico zavrne. „Daj mi ga brž. u Milica strastno zgrabi listič, ga jaderno razpečati AU, ULI ILI JLiaLLi X UU.U1J UA , a\J ACIjC uiailw VuXUvgu UU" "»"«J 5« jwuuiuv A««^ bora, kteri tem več pričakuje nemudoma obilihoglasov, in željno bere: „Edinica mojemu srcu! Dovoli mi ker le potem se kmalu more sklicati prvi občni zbor, se vsaj eno uro na samem s Teboj razgovarjam 9 si po svojih pravilih voli nov odb njem začne krepko društveno delovanje * 9 da Prida se po pravljen sem, žrtovati za te kri in življenje; kajti go- Zato rodoljubi iz vseh okrajin slovenskih vabilni glas odborov. Stopite vsi, ki Vam srce bij čujte tovo nikoli še ni nikogar kdo iskrenejše ljubil, kakor Tebe ljubi srce moje. Samo eno uro! za sem pripravljen koj iti iz svetá!" potem pa blago d domovine naše, v kolo društva; saj znate, da ie moč" veljá! Nihče naj se ne skriva plah, gana Milica Ne pojdeš iz svetá, ne!" — zakliče strastno zbe- jjti u. x uuvua iuu v * wjm« xlluuv *1wj »v kjer gré za svete pravice naroda! Trój 99 ampak živeti moraš in osrečiti mene. „za vero, Marica! moj varh gré danes na večer v čitalnico. rja"! ki vsegdar bila je geslo narodu slo- Takrat mi pripelješ lj ubij enca mojega skrivaj v hišo dom venskemu, bocle tudi voditeljica društvu našemu v vsem pa pod eno pogodbo!" njegovem delovanji, in pod to zmagonosno zastavo vabimo Vas v združbo domačo klicaj 99 9) Kakošno pogodbo ?' c vpraša služabnica. „BOg ŽÍVÍ O X V. Ljubljani 20. avgusta 1868 d slovensk 9 Priti mora" — pravi Milica — ,,v vsi svoji kra-tedaj napravljen ko harambaša hajduški. Videti soti ga moram v vsem n Osnoval dbor društva za brambo mela videla svojega áro dnih P Zabavno berilo. gegove Uevsa. bi bil danes Jurjevi dan.*) kaj hočem jez storiti?" em veličastvu, kakor je Ze- Tak naj pride, kakor da uganila In jez bi 99 99 Bog ga vedi, kaj!" — pravi Marica. Jez ga hočem dostojno sprejeti, in to, kakor Harambasa. Prosto po hrvaščini posnel Jos. Levičnik. hajdukova zaročnica" — določno izusti Milica. 99 Za pet ran božjih!" ali ste popolnoma obnoreli' ( 99 (Konec.) Pojdi! pojdi! čenča-marina" zavrne ilica zavzeto Marica za vpije „Kaj mi čenčariš, avša! pojdi m pnnesi mi „hajdůk je junak; hrabrost njegova slovi krog in krog; narod poje o njegovih delih pesme in slava njegova bo Donesek, ki ga ud plača za potrebščine društvu, da * Opazka. Slavna vredništva slovenskih, pa tudi rodoljubnih nemških časnikov so uljudno naprošena, sprejeti ta oklic v liste svoje in sprejemati pristopa oglase, ter jih izro- Lj ubijani. znaša vsak mesec le deset krajc., je tedaj tako majhen, more tudi malopremožen domorodec žrtovati ga na korist do movini. * Jurjevi dan pričenjajo boje hajduki vsako leto z nekako sveČanostjo svoje divjasko roparsko življenje čevati prvomestniku začasnega odbora dr. Jan. Ahačiču v namreč v kako skrito zatišje, in dobro živé. ez zimo se stisnejo Pis. 284 opravo, da se preoblečem. Kupit si grem dve pištoli > 77 Kaj je to?" — jecljá osupnjena Milica 77 rdeč fés že imam" odvrne Milica. nisi hajduk? u „Nisem ne, ti tedaj Marica prinese obleko, Milica pa se jaderno napravi bil sem to samo na tvojem domu v dušica moja! tukaj v Reki; j in edino in gré z doma muh in komarjev lovit. — In ko se je moje hajduško delo je to, da sem ti najprej uropal srce na večer zmračilo in je varh odšel v čitalnico evo i in potem tebe vso. Zdaj draga Milica, vidiš, da se tudi v vas. UUOCl V VlbaiUlVU , . J^W^VIU «vwv TOV. Í-ÍUWJ M^M íuijívmj »»«xuj ut. JV IUUI Bil je napravljen kakor v žitarjevi hiši člověk lahko veselí in da mu pri spanju miši in podgane. Zagotovim te, da hajduk pride k Milici hajduški harambaša. Za pašom imel je dve pištoli in ne delajo nepokoja banžar, čez ramo dolgo puško, rdeč plašč in kapo; boš z menoj popolnoma srečna, ako iščeš blagra v naj ini JlfA a M MJ (f X y £4 X (% .4 \ | V ' * ^ 1 , / U V/ y Ji VA V v/ J^-r A Vi KJ v/ 4 Al u M Jk-r v ^ w -w m mm m -w U +J J^ ^ v * «-A V/ m m m v^ v/A w ^ u v^ y w m w Jk^ w w w • ^ ^ • " J prsi so mu bile poobešene kakor pravému junaku z zla- duši in ljubezni, in ne v romantiških izmišljijah. Kako timi in srebernimi denarji, svetinjami in drugim drago- cenim kinčem,* H|l Na drobno ne moremo opisati, o čem sta se za- namrec ravno one prelahko člověka sila si popolnoma sama nad seboj!4 go lj utajo , sku- c Milici je bilo zdaj naenkrat vse očitno. ljubljenca menila, samo to naj povemo , W0t V UJ umu ) XVLV^l OO Jt» ovujt UUi hCftCkVJ OIOUUUIUU Ul«Ulla| razgovorih ni bilo čisto nič strahovitega in tolo vaj skega, jo je v hajduški obleki uropal. Rdečica jej zalije ker pa jej je bil njen namišljeni harambaša posta! da v njunih Reski žitar, kterega se je svoje dni tako stanovitno branila lica ampak kazala sta se prav tako, kakor sploh zaljubljenci. Obetala sta si drug drugemu ljubezen in zvestobo na tudi brez hajduške oprave do dna duše mil in drag, veke, ter snovala sklepe za příhodnost; poslednjič skle- zakriti je hotela svojo sramoto s tem, da je naslonila neta, da Milica pobegne s hajdukom. Na kraj sveta je svojo skodrano glavico na ženinove prsi. Poleg stoječi bila mlada prismóda pripravljena iti. bila določena, kdaj aa jo pobrišeta, morje; s tem se harambaša poslovi. Dan in ura sta varh pa ne zamudi te prilike, ter radostno blagoslovi najpred v Pri- srečna novozaročenca ! Romanarska dekleta ! vzemite si nauk iz te dogodbe. Milica je pričela zdaj pripravljati vse potrebno za beg. Brezmišljeno, se vé, da skrivaj, je spravljala svojo opravo, dragocenosti in drugo skupaj, zraven pa bila Dopisi. je vedno vesela in dobre volje in menda ne ena sama misel na neznano příhodnost jej ni kalila srcá. Edini strah jo je mučil, da bi varh utegnil zaslediti njene namere, ter ne bi v hipu razrušil vseh njenih sanjarskih zlatih gradé v. Al šio je Milici vse srečno spod nagaiala. Od Savine 20. avg Koliko slavni naši vladi ravnopravnost veljá, pokazala je vnovič s tem 7 med trde SI postavila trde Nem za da je sod- niške uradnike, na priliko v laški (Tiiffer) okraj blizo za skoz in skoz slovenske prebivalce J ulija ne naj manjša stvarca jej ni pri njenih pripravah 7 trdega Nemca, ki ne besede slovenske črh "i n tako prišla je odločena ura, neko soboto večer, tamni noči, na tanko ob določenem trenutku stopi Milica čez prag svojega, za njen blagor tako dobro- lična hajdi! Celj Kienzl niti ne zná, in je zraven tega mož še mocno gluh takim možem so preiskave v kazenskih rečéh izroČene. Le še na steno Slovence, da se omehčiio! J - - Eno mislečega varha; malo korakov naprej caka jo kočija, v kteri je že sedel njen zaročnik, pa šio je proti Reki. Ondi namreč čakal ju bo po ha-rambašovih obljubah v neki prijateljski hiši duhovnik Iz Spitaliča na Staj. 16. avg leto je komaj minulo, kar sem se naselil v prijaznem O.'l l»V 1 1 1 V t Ml' "Il I . Spitaliču ; a ahko rečem, da toliko dobreg kar 7 7 v kratkem tem času brez hrupa in šuma tukaj izvrši se malokje. Častiti gosp. fajmošter Karol z ki ju bo venčal. Po poroki hočeta z dobrimi prijatelji kterih je hajduk v Reki mnogo imel, obhajati veselo ženitnino pri bogato obloženi mizi, potem pa s prvo priliko pobegniti čez morje v daljno Ameriko in tako odtegniti se vsemu zasledovanju in preganjanju. Beguna prišla sta čez dva dni srečno v Reko, kjer se je vršilo vse po pičici na tanko, kakor je harambaša Milici pravil. V pondeljek na večer sta bila že in Milica se ni mogla prečuditi veliki in iskren Slovenec, so z radovoljno pomočj blagih odilo, aklic, oj ih faranov 3 nove prekrasne zvonové za farno cerkev omislili, kteri so zdaj najveći v celi konjiški dekaniji in tako vbrano pojó, da jim ni para najti. Vlil jih je Ignác stot za njih štru imenu Hil gold pa Wiener-Neustadtu po ceni, in sicer mož in žena lepi hiši 7 ki y Je bila kakor je še le zdaj izvedela celó Cast in hvala tedaj vrlim faranom rekujem tudi očitno hvalo gosp. fajmo-obema cehmaštroma: Miha Zidanšeku in Antonu Mastnaku, ktera sta zmirom tako ljubeznjivo fajmoštra v Omenim tudi še to, tej cerk napravi podpírala lastnina drzovitega harambaše. Tudi bistroumno pre-kanjenost njegovo, da toliko odličnih gospodov in prijateljev tako mamiti in slepiti zná, da ga nihče ne po- da smo vsako nedeljo pozimi letošnjega leta v šoli shode imeli, kjer so g. župnik Jaklič farane kmetijstvo učili in jim veliko koristnega prav po domače razlagali. ; kdo prav za prav daje, ni mogla nikoli dosti pravi románarsk zná občudovati. Kaj tacega more pač junak, in ta misel je delala Milico popolnoma srečno in čez vse mere. V pozno noč zapustijo dobrovoljni gosti veseli in židane volje hišo srečnih novozaročencev. Sola je bila marsiktero delj tako polna, da je manj kalo prostora. Videlo se je očitno, kako ukaželj ljudj so in da lim pomočkov manjka. Tukajšnji rodoljubi nameravaj o na podlagi teh shodov kmetijsko društvo*) osnovati, kteremu namen bi bil podučevati --------"dal Ko se naslednje jutro Milica v svoji samotni, pa izvršiti sprelepi spavnici prebudi, obledi in skoraj omedli od št straha, ko ugleda poleg svoje postelje stati — varha ljudi v kmetijstvu. Res lep namen! Da bi se ker je ljudstvo še celó malo o koristi 7 podučeno, zraven pa tudi malo premožno Kar _ _ se letošnje letine tiče , morem povedati, da se je pse svojega in Marico. Varh jo srpo gleda, al zdajci vda- nica dobro obnesla, tudi turšica in trta kažete dobro ^ ▼ VJ Q a a V/ v/f w VA U J V/ KJ JL V/ ^ 4V UU»^ M X JLÀ ViUj VI f UM) rita on in Marica v smeh, ter vošita Milici ko novoza- ročeni nevesti srečo. Zdaj stopi tudi njen zaročnik v spavnico, toda ne več ko hajduk, ampak ko pošten in češplj lomij veje Al bod tud > nas * ^^^ » ^ v y VV V»»^ « V » A» V/ M~M MJ V* V4 JI ^ y t« ili Ml XX V VVU rešk trgovec, opravljen v lepi domači obleki. Pristo- svoji mladi ženki objame jo srčno, ter se jej Pravila * *) Vam, ako Vam je drago, posij em v pregled. Pia. ■ pivsi K svoji miaai zenKi oDjame jo srčno, ter se jej **) Dobro došlo! Ne bilo bi morebiti napačno, da se predstavi vnovič kot gospodarja hiše, v kteri je tako načrt natisne tudi v „Novicah", kajti po naših mislih bile bi sladko spala, pa jej ob enem tudi naznani, da ženitnina take družbice koristne in naj cenejše učilnice kmetijske njihova vršila se je prav in natančno po deželnih in cerkvenih postavah, ter po dovoljenju varhovem. se dobi gospod fajmošter ali kaplan, ki je izveden v kmetijstvu in se žrtuj blagi voj ih faranov Vred 285 gosenice požrle, krompir pa gnjije. — 21. dne aprila 1. 1. so poslanci občinskega odbora častnemu svojemu občanu g. Juriju Mišaku, trgovcu v Konjicah, kteri si je za našo občino pridobil velike, v „Novicah" že 1866. leta omenjene zasluge, izročile krasno diplomo, v slovenskem jeziku tiskano na svilnem atlasu. Diplomo, ktera je lep dokaz hvaležnosti, sta naročila g. fajmošter Jaklič, tudi odbornik, in pa Miha Zidanžek, občinski svetovalec. Iz Trebovelj na Staj. 21. avg. R. — Kakor skoraj vsako leto ta čas, tako pa še posebno letos, je začela zeló znana griža tukaj pri nas razsajati. V naši sosedni fari, sv. Jakoba na Dolu, skoraj ni hiše, da ne bi imeli bolnika, in mnogo jih je tudi že pomrlo. Pa bi morebiti kdo misiil, da nam manjka zdravnikov; al ni tako; imamo umnega zdravnika; pa namestu da bi njega ljudje svéta in pomoči prosili, pa raji hodijo več ur daleč po zdravila k konjederkam, ktere posebno tukaj pri nas celó čislajo. Vsak umen člověk vé, da taka zdravila ljudem toliko hasnijo, kakor „ciganski blagoslov." Srce boli člověka, kadar misli, kako te mazačke s tem uboge kmete sleparijo in poleg tega še v nesrečo spravljajo, da čedalje hujše bolehajo in jih potem še umen zdravnik ozdraviti ne more. — Kakor v mnozih druzih krajih, tako so tudi pri nas gosenice popoinoma zelje pokončale. Iz Podbrezij 22. avg. Tudi pri nas se ne bomo letos z novim zeljem gostili, ker nam ga bodo požrešne gosenice popoinoma uničile, in še po takih zelnikih, kjer so konoplje vmes vsejane; to pa zato mislim, ker iz zelnika v zelnik prigazijo. Ker pa še te nadloge ni zadosti, smo žalibog! že z drugo in še hujšo nadlogo kazno vani. Neka svinjska kužna bolezen p resi če prav zeló napada, da so soseščani zavoljo tega v velikem strahu. Nekemu kajžarju so trije prešiči nag-loma zboleli, in kmalu poginili. Kar jesti niso hoteli več in jeli so glave kvišku držati pa omotični postajati, ter v kratkem času bilo je po njih. Crknjeni so bili prav močno rdeči. Kupil je ta nesrečni posestnik potem sopet dva prešiča in ju v ravno tišti svinjak djal, ki sta tudi precej zbolela, in je malo upanja, da bi se ozdravila. Posebno pa stare svinje neka bolezen napada. Jed jim popoinoma odpové, vrat jim zaoteče in imajo višnje v jezik. Nekaj se jih ozdravi, nekaj jih je pa tudi že pocrkalo. Jako bi nam vstregli, ko bi nam kaj zoper to svinsko kugo svetovali. *) — Žitni pridelki so se tukaj še precej dobro obnesli; tudi drugo, kar je še napolju, razun zelja, nam dobro letino obeta. Bog! WÎ Učitelj. Iz Jezera poleg Cerknice 17. vel. srpana. (Veliki tic. Letina.) Miha Hribar je uni mesec v sredi našega jezera našel kosti velikega, nam neznanega tiča, kteri spada v vrsto rac, ker kljun je popoinoma račji, dolg je 15 palcev, širok pa 2 palca; glava čez oči je široka 3 in pol palca, dolga pa kakih 12 palcev, ako se vsa vzame, sicer pa je prav te široke glave le 6 palcev, 6 palcev je bolj ošpičena. Zgornje kosti nog, ki so nad kolenom, so dolge 12 palcev, debele pa so tri četrt palca; cela kost perutnic je dolga 14 palcev in je precej debela. Od take race se še ni slišalo v našem kraji nikoli.**) — Letina je izprva pri nas prav dobro kazala — al goljufali smo se; pšenico in rž je prav hudo rjástrla, da je čez pol škode; krompir je prav lepo obetal, zdaj pa je crn. Zelje so nam gosenice prav čisto požrle; luknje so v storž naredile, da ga prav čisto nič *) Odgovor glejte na 1. strani. Vred. **) Brž ko ne je ta tič ne sit (pelikan), čegar kostjak bi utegnil ljubljanskemu muzeju zanimiv biti. Vred. ne bo; če se repo požró, bode slaba. Proso in ajda zdaj še dobro kažete, ako kaj hudega čez nju ne pride. Še tako, ako se ajda in prosó srečno spra vita, bo komaj pol letine! Le kar se sená tiče, smo prav zadovoljni; jezero nam je dobrega sená dalo in nastilja, da smo zadovoljni z vsem. Jezero pa je tako suho, da se povsod lahko z vsakim vozom peljá. Gregor Kebé. Iz Ljubljane. Deželni zbor se je začel v soboto in sicer v novi dvorani v reduti, kamor je vsacemu vhod odprt, kdor ni otrok. Pred zborom so peli general-vikar in deželni poslanec g. Anton Kos v stolni cerkvi sv. mašo. Kmalu po 11. uri se je začel zbor; bilo je pričujocih 29 poslancev, ki v zbornici sedijo tako, da národna stranka sedi na levi, nemška na desni. Deželni glavar, dr. Karol Wurzbach je v celó celó kratkem ogovoru pozdravil poslance in cesarskega namestnika, kterega je prosil podpore o željah in sklepih zborovih, in želee blagoslova Božjega je zaklical slavo Njih Veličanstvu, kteri klic je trikrat ponavljal zbor. O novi ustavi ni deželni glavar ne besedice zinil. — Za njim je poprijel c. kr. deželni predsednik Conrad pl. Eibesfeld besedo in vimenu vlade pozdravil zbor rekši, da po sedanji veči avtonomiji je zboru obširnejše polje delovanja odprto in vlado je volja, to obširnejše polje zboru varo vati. Dostavil je potem še v slovenskem jeziku, naj mu poslanci zaupajo, ker vzajemno zaupanje lajša delo, in to zaupanje se ne bode razru-šilo, dokler se zbor drži staro-kranjskih čednosti: zvestobe do cesarja, spoštovanja postave in ljubezni do domovine. Predstavši poslanca g. Petra Kozler j a za namestnika deželnega poglavarja je izročil zboru 5 vladinih predlogov : o premembi volilnega reda, kadar je kak poslanec v sodniški preiskavi ali je obsojen, — o premembi §. 6. občinske postave, — o premembi ob-činske postave za Ljubljano, — o realkah in o šolskem nadzorništvu. Ko je dr. Costa izročil peticijo občine Loškega potoka, dase naj dene pod Ložko sodnijo, sta bila za zapisnikarja izvoljena L. Svetec in dr. Zaviň šek in je po predlogu dr. Tomana vitez Grariboldi bil izvoljen za vredovalca deželnega zbora, bilo je prve seje konec, ki se nam je vsem zeló mlačna zdela. V 2. zborovi seji v pondeljek sta bila voljena dva odbora: odbor za denarne zadeve (finanční odsek) in odbor za prošnje (peticijski odsek); v prvi odbor, deželni glavar nasvetuje, naj se voli 9 poslancev, v drugi pa nasvetuje dr. Toman, naj se zavoljo velikega děla, ki ga dobí ta odsek, ker se vidi, da se ljudstvo rado s prošnjami obrača do deželnega zbora, voli 7 poslancev. Izvoljeni so bili potem v finančni odbor: dr. J. Bleiweis, grof Barbo, dr. Costa, generalvikar Kos, vit. Grariboldi, S. Treo, Kromer, grof Margheri, Dežman. Ta odbor si je potem izvolil dr. Bleiweis a za prvomestnika. V peticijski odbor so bili izvoljeni: dr. Toman, L. Svetec, Lovro Pintar, Mat. Koren, dr. Prevec, vitez Kaltenegger, pl. Langer, ki so si izvolili dr. Tomana za prvomestnika. — Potem poroča deželni odbornik Kromer o 3 predlogih deželnega odbora zadevajočih sprejem nekterih ustanov (štifteng) iz rok deželne vlade v roke deželnega odbora. Poslanec Pintar nasvetuje, naj se o teh predlogih zavoljo svoje važnosti in zavoljo potrebnega porazumljenja z vlado, brez kterega ne more zbor konečno sklepati, ne sklepa že danes, ampak izročé naj se ti predlogi v pre-udarek finančnemu odseku. Dežman nasprotuje, dr. Costa zagovarja Pintarjev nasvet, poročevalec Kromer se v imenu odborovém ne zoperstavlja Pin-tarjevemu nasvetu, pa misli, da se s tem stvar zavleče ; zbor glasuje in večina pritrdi Pintarjevemu predlogu: samo predlog o zahvali milodušnim gospém a 286 ustanovah za invalide, je bil brž danes in to enoglasno sprejet. Se Korosko. V celovškem zboru nasvetuje Kanaval ve > zmiraj slovenski. da vsi narodni poslanci so govorili in pridružniki zaupnico ministerstvu. Gosp. dr. Toman nas je naprosil, naj v „Novicah" povemo, da ni res, kar je mnogo časnikov tendencijozno" trošilo okrog, da bi bil on na Dolenskem rekel, „da je poglavito duhovščina kriva, da je 99 Res ubožalo naše ljudstvo men imel, se ob novem letu preseliti na Dunaj. čudno je to, da ne sme nobeden naših mož besede zi-niti, da ne bi bil v nevarnosti, da jo kak osledúh ne zvije drugače in narobe obrne! Ker sedanja večina mestnega zbora ni dosegla Gorica. Pol ure pred začetkom slovesne sv. maše za deželni zbor je v cerkvi v spovednici počila bomba. Trstu in Poreču ni bilo v zboru nič posebnega. V Inspruku tudi navaden začetek deželnega zbora. Slezija. Deželni zbor v Trop a vi poklanja mini- in da ni res, da bi on na- sterstvu zahvalnico za ustavo. V Sálcburgu udarja dež. poglavar po mračn Linču tudi navadni tihi začetek. tukaj Česko. Iz Prag Čeh Deželni zbor se ie začel tudi niso prišl v b & poslancev tega, da bi se dr. Costa prostovoljno odpovedal župano- z odkritosrčno besedo vuiamj • V VU1 v [/i toil V U VJ \J A , uuoiauucv je podpisalo po dr. Riegeru osnovano pismo, v kterem vanju, ker ga navdaja zavést, da je vsegdar zvesto spol- užij • I^oiv/uv wwguu lazlagajo, na>D><*j 1 zbora, in prosijo, naj se ta odpoved kaj da se ne ude noval svoje dolžnosti in za tega del tudi uživa čast in Veličanstvu, ministerstvu • 1*1 v# vv • f n i • « / zaupanje velike večine meščanov se pisár v listu Tagblatta" od togote péni tako, da še celó take, ki so sicer privrženci tega lista, je polila rdečica o divjih teh psovkah. Ker je krvava sodnija „resnice" že sama obso- deželnemu zboru. Pred Njih sejo zborovo so poslanci dr. Palacký, Pstros in Kratohvil pred sedniku izročili protest. Ker je zbora predsednik vendar naštel 122 poslancev nemške stranke pričujočih (drugi dila ta sestavek, naj omenimo nekaj. jih niso našteli toliko) iííqw udobnu luaftv;, oc je začel zbor — brez zastop-upano vanje v nikov slovanskega naroda na Ceskem. Tak zbor Ljubljani je od nekdaj trnjava pot. Izvrstni ranjki župan Hradecky moral je pač veliko strpeti (takrat pa se ve, da je en A - — _ . u •• " u J * • 1- x j 1 tedaj, oo uuuo iu uaijc guunv. — x^uiii^o vaauusu največ od birokracije), predno si je na palico vrezati dal so dežele éeske krone (Česko, Moravsko in Slezkol kaj se bode tu dalj deželnega zbora. Važno je godilo Kolike važnosti opomin „phlegma !" Žup an Fischer je sam pobegnil Ambrož, dokler je bil naroden, je krvavo pot potil y vidi se iz tega, da štejejo blizo 8 milij pod nemškutarsko stranko, dokler ga ni prisilila, da je šel vIdrijoin ondi očitno — poljubii Issleiba. Tudi man.j 3000 milij Tagblatt" tirja od dr. Coste „Umkehr" — al zastonj. ščine vrednosti (med temi 5 milij. Slovanov), tedaj skor četrt Avstrije. Vrednost zemljišč teh dežel prebivalcev znaša gold i tedaj skor tretjino cele naj-emlj ^xaguiatb ui i a uu ui. v v o w v ,, v> Značajni Costa ni — Ambrož! Zdaj pa še eno. Kakor je „Laibacherica" imela celo leto in dan navado da se ie bahála s „kapitalom" in „inteligencijo", ist 9 ua oc je uauaia o ^i\a^itc«iuiu iu ^lubuug^uuiju , 10ti , besedi ste zdaj zmiraj v ustah „liberalnega Tagblatta." davka Naj vendar enkrat povemo, kdo da je iznajdel glaso- koliko bahála kapitalom inteligencijo isti vito frazo o „kapitalu" in „inteligenciji" ljubljanski. Gosp. Vidic, nekdanji policijski komisar predrazega spomina, pod čegar krilom „Arm in Arm" so stali in hodili ljubljanski „liberalci" („policija" in „liberalizem" sta bila pri nas synonima) je prvi rabil omenj eno frazo v policijskem sporočilu lanskega leta, ko je poročal o homatiji sokolski. Od tistihmal sta bila v „Laib. 9) í( kapital u in in v vseh inteligencija" zmiraj deseta beseda korespondencijah „Pressinih" itd. ; ista fraza policijskega izvira je zdaj tudi „Tagblatt-u" armada, s ktero bije po druzih, ki niso vere njegove, kterih pa nikakor ni strah te armade, ker predobro poznajo — puhlost njeno. Lai- — (.Predrznost titularnega mlađega vrednika.) „u^-bacher Tagblatt" trnovskega g. fajmoštra predrzno na sodbo kliče ter ga prav žalivno vpraša 9 ali novih medverskih postav, da še „revers" zahteva od protestanškega ženina, ki v zakon vzame katoličanko? Mi bi mladému vredniku svetovali, naj bi pozvedel resnico in sam prebral 3. medverske postave prvi oddelek, predno hoče koga učiti postav! Najbolj se je pa čuditi temu, da list, ki si je na zastavo zapisal „braniti ustavne pravice", tako nečimerno gazi ustavne pravice! Novicar iz domaćih in ptujib dežel. Zemljiščineg žele čez 17 milij Avstrije z novo Ogersko vred dnega davka plačujejo te 9 ravno toliko tnega davka tedaj spet tretji del vsega zemljiščinega invžitnega Avstrij Iz tega se tudi lahko razvidi, tedaj oj a k o v dajo te dežele avstrijski armadi. Cesko skor da tretjina cele sedanje Avstrij tehten faktor, s kterim Avstrija računiti mora državno-pravnem, bodi 9 bodi dno-gospod kem oziru. Kakor^Ogri imajo svoje državno pravo, tako ga imajo tudi Cehi in Poljaki, zato je počil glas 9 da Čeh in Poljaki v edinstvu z O g hočejo pred vsem varovati si državno pravo svojih kraljestev Moravsko. Iz B Sešlo se je tako malo slancev, da zbor ni mogel sklepati. Slovanov ni bilo Galicija. Iz L Cesarski namestnik priporoča zboru zmernost in politično prevdarjenost. Smolka hteva preklic lanskega sklepa, po kterem so šli poslanci v državni zbor dunajski Bukovina. Iz C ne pozna zbora Navaden začetek deželnega Vrtnarsk pomočnik se ponuja v službo grajšinam. Adresa njegova se izvé v ekspediciji „Novic." Kurst na Dunaji 25. avgusta. 5% metaliki 58 fl. 20 kr. Narodno posojilo 62 fl. 15 kr. Ažijo srebra 112 fl. 25 kr. Cekini 5 fl. 43 kr. Iz Dunaja. Kakor se iz vseh deželnih zborov pozvedá, ni ministerstvo nikjer predložilo december-ske ustave. To je pomenljivo. dunajském zboru je deželni glavar povdarjal ustavo. V Žitna cena v Ljubljani 22. avgusta 1868. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 50 banaske 5 fl. 75. tursice 3 fl. 10. Stajarsko. z obširnim govorom. Poslancev je bilo le malo nad po- ovsa 1 fl. 90 Krompir 1 fl. 20. lovico, med slovenskimi samo dr. Vošnjak 9 Lipoid m Rak. Volitev dr. Dominkuša se je dala odboru v pretres. sorsice 3 fl. 84. Gradcu je dež. glavar odprl zbor 3 fl* 20. — ječmena 2 fl. 40. — prosa 3 fl. rži ajde 2 fl. 50. Odgovorni vrednik Janez fflUTDik. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik v Ljubljani.