156. številka. Ljubljana, četrtek 12. julija. X. leto, 1877. I«haja vsak dan, iivsemii ponedeljke in dneve po praznici h, ter velja po polti prejeoian za avatro-ogerske dežele za celo leto Iti gld., za pol leta 8 gld., M Aetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kc, za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na iom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje detele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za đijake volja su i i a ii a cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po polti prejemau za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne potit vrsto ti kr., če bo ozn milo enkrat tiska, 5 kr., če ne dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Oprftvniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hilL Po volitvah. i. Pisati bi imeli pod tem naslovom vrlo dosti; žalibog, da v zdanjej tiskovnoj — svobodi ne moremo o vsem pisati to, kar vemo. Zanašamo se, da bodo ono, kar mi, ki nemarno imunitete, ne smemo in ne moremo, povedali z vso odločno in brezobzirno resničnostjo naši narodni poslanci v deželnem zboru. Deues naj nam bode le nekoliko besedij izpregovoriti dovoljeno. Pred vsem zaklićimo iz cele slovenske domovine presrčen in bratovski : „živio!" Kranju in aLokl! Te dve gorenjski mesti sta jedini, ki sta hrabro držali se in čast rešili našemu narodu, volivsi narodnega poslanca gospod Š a v n i k a! V porazu po družili malih mestih, kjer Be je pa vendar še neko zrno poštenjakov slovenskih dobro in trdno izkazalo; v teh mestih, kjer snio propali le po izdajstvu necih kreatur, ki nemajo srca za drugo, kot za denar in polic vina, v tem se svitlo odlikuje sedež nekdanjih kranjskih vojvodov, starodavni Kranj in prijazna Loka. Za to čast obema mestoma! Da smo propali, nij čudno. Kakor smo uže včeraj povedali, porezali so nam bili število volilcev. Po tem so pa — vrag vedi od kod so toliko denarja imeli — glasove kupovali. Mi s tem nič ne sumničimo. Mi imamo mnogo dokazov, in jih bomo tudi producirali. Mi imamo na pr. lastnoročno |>isiiio lieinškutarsliegra kandidata v žepu, v katerem ponuja volilcu jnito ali p odkup za to, da naj mu volilec nakloni. G. državni pravdnik bodo še priliko dobil preštudirati notarski legaliziran prepis. — Ker je bilo tako, pač lehko vsak vidi, da smo imeli tažavno stanje. Na kmetih so ljudje še manj nepokvarjeni, tam je uže dvojen izbor. Za volilne može se izvolijo odlični poštenjaki, ki besedo drže. V vsacem malem narodu pa se nahaja tudi nekaj tacdi, ki so omahljivi, ki menj vedo, za kaj gre borba, nego celo manjši kmetje. Vendar pa imajo ti sami glas. Materijalizma je tu več. K temu se pridružuje revščina, pavperizem, in potem je mogoče, da se taka pisma od nemškutarskih kandidatov pisati morejo, kakor je to, ki ga mi hranimo. Na dalje je pač tudi karakterističen slučaj, kako so nemškutarski agitatorji delali, ta, ki ga pripoveduje naš dopisnik iz Tržiča. Iz Kamnika in Postojno čujemo enake reči, kadar jih nam dopisniki pošljejo, jih bomo objavili ali pa jih izročili poslancem, da jih še na boljšem mestu obelodanijo. Sicer smo pa uže včeraj rekli. S takimi sredstvi, kakor so zdaj neinškutarji zmagali, moro se le enkrat in zadnjikrat zmagati. Resnici in pravici se ne dajo dolgo oči zapirati. Nas boj je boj za ideal: za n aro dn ost našo, za pravice jezika naših očetov, za narodni obstanek rodu svojega, ki je in hoče ostati in bode ostal (kljubu vsem pigme-jičnim zmagam nemčurjev) ud volicega debla silne slovanske rodovinel Zatorej naj se nihče ne usoja misliti, da nam začasna izguba postonjskega in novomeškega poslanca, ki bosta za časno, uiti ne šest let trajajočo večino kranjskega zbora odločevala, kolikaj škoduje v razvoji našega narodnega bitja in naše narodne bodočnosti. Človek se dvajset let izreja, narod še bolj počasi, za to se ni za las ne udajmo, a vstrajajmo in delajmo in zaničujmo izdajstvo 1 Telegrami „Slovenskomu Narodu". Peterburg 11. julija. „ Mej narodna agentura" poroča o veo bojih ROBOT z upornimi Abhazi v Kavkazu, kateri boji so za Ruse ugodno izpali. Rusi so obsedli Assacho, glavno mesto in zaslombo upornikov. Peterburg 11. julija. Oticijalno se iz Odese poroča 0. julija: Turki bombardirajo od 12. ure Evpatorijo. Carigrad 10. julija. Tri napredujoče ruske kolone imajo baje namen, od Ruščuka dalje pridobiti prehod črez Balkan po cesti Šipka-Kazanlik in po cesti od Estropolja proti Balkanu. Pri Plovni je bil boj. Carigradsko prebivalstvo snuje šest bataljonov prostovoljcev. Bukurešt 9. julija. Vzet je mesta Trnovega se od vseh ruskih vojaških krogov kot sijajno vojno dejanje slavi, ker je to mesto precej utrjeno bilo, ker je bilo branjeno od mnogoštevilne artile-rije in infanterije, ali je bilo vzeto samo od ruskih konj i kov, najprvo od polovice eskadronc gardnih dragoncev in dveh stotnij donskih kozakov in jahajoče artilerije. Še le denes je ruska infanterija in artilerija peš šla v Trnovo. Belgrad 10. julija. Včeraj je bila viharna seja v skupščini. 31 opozicijo-nalccv (konservativci in skrajni levičarji) napovedalo je svoj izstop. Nove volitve bodo 12. 14 in 17. julija. Skupščina je ostala še sklepanja zmožna. Prižigalec. (Buman, v angleškem spisala Jliss M. Cummins, poaluvouil J.) I> 1* 1» f£ i ti o 1. Devetnajsto poglavje. (Dalje.) „Njena prisrčnost, veselost, s katero je trpela pomanjkanje, in goreča skrb, da bi me storila srečnega, nijso bile brez vspeha. Polagoma sem se iznebil otožnosti. Čmerno lice se nri je izgubilo, in zgornji grbanci, katere je njo roka skušala uglailiti, se nijso veo povrnili. Jerica! kratki meseci,katere sem preživel 8 tvojo materjo, so sladki odlomek v spominu na moje viharno življenje. Posrečilo se mi je, da sem jo srčno ljubil, — ne tako, kot sem ljubil Emilijo; tega se nij bilo še nadejati. A ket osamela cvetica, ki je cvetela na gomili vseh mojih mladostnih nad, je razširjala pri- jetno vonjavo po mojej stezi; in njo otrok mi nij bil blag le kot kri moje krvi, ampak tudi kot spomenik ljubljene cvetice, ki mi je bila, tako nagloma vzeta in od ostre osode rnz-drobljena. „Deto drago! blezo dva meseca po tvojem rojstvu in predno so se bile tvoje oči privadile zasvetiti se vpričo tvojega očeta, ki je bil prisiljen mnogo biti od doma, gnala me je kupčija v mesto Rio-Janeiro precej oddaljeno. Bil sem dober mesec dnij od doma in podaljšal sem svojo pot zoper svoj prvotni namen; redoma sem dopisoval Luciji, ter jej ! naznanil, vsa svoja pota, čeravno sem pozneje ! mislil, da nij dobila mojih listov. Kar se je začela huda bolezen v onej pokrajini, kjer je bila moja staja. Zarad rodovine sem se na vso moč varoval, da bi se ubranil nalezljive bolezni; a vse zastonj. Zgrabila meje strahovita mrclica in ležal sem več tednov bolan za smrt. Mej boleznijo sem bil neusmiljeno zanemarjen, kajti imel nijsem nobenega prija- 1 tel j a krog sebe, in tenka moja mošnja je vabila le malo, da bi mi stregli zarad dobička. A duševne moje bolečine in slutnje glede na Lucijo in tebe so bile dosta britkejše, nego moje telesne bolečine, če prav so tudi te bile zelo velike. Mučila so me vsa strašila, katere je mogla moja domišljija le izmisliti. Pa oh! še nikakor primerne nijso bile resnici, ki me je čakala ko sem se po skoro neskončni bolezni vrnil v Rio-Janeiro, oslabljen, razcapan i in shujšan. Poiskal sem prejšnje svojo biva-J lišče. Bilo je zapuščeno in svarili so me, naj bežim s kraja, ker je strahovita bolezen pomorila skoro vse ljudi v teh ulicah in sosednjih. Popraševal sem povsodi na vso moč, a ničesar nijsem mogel izvedeti o ženi in otroku. Tekel sem v strahovito kostnico, kjer so bili mej razsajajočo kužno boleznijo razstavljeni nepoznani mrliči; a mej spačenimi in trohne-činii mrliči je bilo nemogoče ločiti sorodnike od ptujeev. Mudil eem se mnogo tednov v mestu, nadejajo se, da bodem kaj slišal o Dunaj 10. julija. „Pol. Con"." po- ! roča iz Cetinja 10. julija: Vse regularne i vojske v Bosniji in Hercegovini, celo po- 1 sini k r iz knl so dobile ukaz marširati v Bulgarijo. V Albaniji so turške garnizije ostale samo v Podgorici in v Spu/u. Carigrad 10. jul. Muktar paša je t K a rs vmarširal. Rusi so se nazaj potegnili v Aleksandro pol j. Carigrad 9. juiija. Vojska, ki jo je imel Sulejman paša, pojde od Črnegore na Dunav. — Guverner v Erzerumu pripoveduje, da so se v Aziji Rusi do meje pomaknili nazaj. (Ta guverner je pa uže marsikedaj zadnji čas katero preveč povedal.) London 9. julija. Poročilo iz Carigrada pripovedujejo, da je položaj v turških provincijali strašen. Neregularni turški vojaki ropajo, plenijo in more po Siriji, Armeniji in Rulgariji. Vojska. Mej tem ko naši slavjanski bratje Rusi na Dunavu, na evropskem bojišči sicer počasi, pa energično napredujejo, zadela jih je nemara v Aziji res nesreča. Videti je, da so v Azijo bili premalo vojske vrgli, morali reti-rirati na svojo mejo in morali celo obleganje važnega Karsa popustiti. Treba jim bo tam večje energije in več moči, katere imajo kje dobiti. Iz sredine Rusije gredo zdaj vedno nove vojske na pomoč na azijsko mejo in na Dunav. Dvomiti nam sider nij treba, da bodo Rusi v Aziji naposled Turke dobro zlomili, ali škoda je vsaj moralna, če se jim to nij precej posrečilo, ko so bili tako dobro začeli. Sovražniki Rusov in Slovanov sploh dobivajo preveč poguma. Tir novo so Rusi vzeli, ko se je uže prej enkrat po zmoti to poročalo. Oficijalne ruske depeše govore o tem, da je konjica vzela mesto in da je peštvo tekar potlej prišlo. Iz tega se da posneti, da so Itusi mesto nenadoma zgrabili, sicer bi konjica utrjenega mesta, katero stoji na gori in je bilo branjeno po peštvu in topničarstvu, ne bila mogla premoči. Turci so zopet poročali, da so ob reki Jantri dobili več zmag. Pokazalo se je pa pozneje, da so se po svojej starej navadi legali, kajti bili so povsod tepeni, posebno pri Bjeli. Most pri Bjeli preko Jantre slavni iz- Luciji; a nikogar nijsem mogel najti, ki bi bil o njej slišal. Cel dan sem hodil po ulicah in po zidani obrežini, ker ta kraj je pogostem obiskaval Benjamin G ran t, čegar zvestemu varstvu sem bil izročil Lucijo; a od nikogar nijsem mogel poizvedeti besedice, ki bi se bila vjemala z mojim popisom. „Naj prej mi je prišlo na misel, da je bila pač poiskala mojega gospodarja, da bi izvedela, zakaj se tako dolgo no vrnem. Ko sem tedaj našel prazno svoje stanovališče, hitel sem k njim; a zadnji Čas ga je bila zgrabila občna bolezen ter ga umorila. Njegova prodajalnica jo bila zaprta in kupčija njegova je nehala. Topraševal sem dalje, dokler nijsem izgubil vsake nade. Prepričal sem se, da je bil komaj kaki stanovalec nesrečnega kraja, kjer sem pustil rodbino, utekel smrti; prepričal sem se, da me razsrjena osoda še vedno preganja brez usmiljenja ; zadnji udarec je bil le posamezni mahljej, katerega bi bil lehko previdel in ga pričakoval. Ves besen točni potovalec Kanitz v svojem delu zove naj- j dovršenejšo hidro-tehnično stavbo v Turčiji. 1 Most je 9 metrov širok, z 12 oblokanimi pod- < porami po 15 metrov dolžine; stoji na kame- i nitih stebrih iu je iz lehkega apnenika sezidan, j Postavil ga je bulgarsk kmet, Nikola Fičoglov, i ki ima jedva najjednostavnejše tehnične zna- | nosti — dokaz, kakove duševne moči ima bul- i gar3ki narod — a vzbuditi se morajo. Veljal je most 700.000 pijastrov. „Glas Crnogorca" ima iz knjaževega glav- i nega stana sledeči službeni telegrami: 17. i ovoga mjeseca (1. julija) bila je u Moskvi 1 velika svetkovina narodna i črkovna u slavu < pobjeda crnogorskijeh heroja i prelaska ruske i vojske preko Dunava na sreću svijuh Sla- i vena. Aksakov, Černjajev, Ratinškov i Po- i pov u ime svijeh brzojavili su o tome našemu viteškom Knjazu i ushićeno pozdravili junačku borbu Crnogoraca. I Politični razgled. notranje dle&el*. V Ljubljani 11. julija. Zopet se govori, da se snide naš cesar 1 v Salcburgu z nemškim ce sarjem VVilhelmom. j Navzočen bode baje tudi naslednik cesarjevič Rudolf. j Ogerski listi pravijo, da se more cela 1 »*4ifjt»f/ltft z Avstrijo kot izpodletela srna- : trati. Cela krivda in cela odgovornost pa, pravijo, zadeva cislejtanske faktorje. Yii»nJ«3 države. Telegrafi raj o, da hoče v MŠHlffartii , knez Čerkaski uvesti ruski občinski red z iz-ključenjem Mohamedcev od nekaterih javnih služeb. Poslednja reč bi mogla le provizorična biti. SihJtku vlada je pri pariških hišah vzela 2 milijona dukatov na posodo. Rusija je bila za poroka. Na 3y§'€Mcoskewn dela vlada hudo in tepta vse postave pravičnosti. Brezobzirno zatira vse, ki protivno mislijo. Ali tako postopanje se maščuje na zatiralcih samih. Kdor se povišuje in z nepoštenim terorizmom vrh pripleza, on bode strmoglavljen. Tako tudi francoska reakcijonarska vlada. O Ittsumt^ii pišejo nemški listi, da se razpor mej njim in mej dvornimi krogi vedno bolj širi, da so uže s cesarjem Vilhelmom ne razumeta. Cesar je bolj odločen prijatelj Rusom, nego je Bismarku ljubo in progaujanje katolikov ga je tudi uže skrbeti začelo. Dopisi. Iz lto£cvKl4egr«* okraja 7. jul. [Izv. dop.j Kakor vam je uže po telegrafu ob- sein sklenil odpeljati se s prvo ladijo, da bi utekel kraju, ki je imel za-me toliko britkih spominov. „Tako so je v resnici začelo moje nesrečno blodenje po svetu, ki je brez reda in namena polnilo moje življenje. Z najbolj različnimi nameni, v najbolj nasprotnih razinenah in z vrtečo se srečo sem prehodil celi svet. Noga moja je stopila skoro v vsako deželo. Preplovil sem vsa morja in sopel sem sapo vseh podnebnih pasov. Poznam dobro mesta in puščave, občeval sem z izobraženci iu divjaki. Izkusil sem žalostno izkušnjo, da nikjer ne biva mir in da jo prijateljstvo po večem le prazna beseda. Če sem so naučil ljudje sovražiti, zaničevati in ogibati se jih, zgodilo se je to, ker jih dobro poznam. „Blode po svetu sem enkrat obiskal do-i movino svojih otročjih let. Nezapažen in neiz-: poznan sem stopil na domača tla ter sem zopet videl znane mi če prav prerano obledele obraze. Stal sem pri oknu gospod Grahamove javljeno, se je v tukajšnjem okraji nem3ku-tarjem uže večletno prizadevanje, v kmetskih občinah pri volitvi poslanca zmagati, žalibog na pol, a vendar hvala Bogu — le na pol posrečilo. Kočevski okraj je bil za trebanjskim prvo upanje Vesteneckovo in njegovih privržencev, da bodo ž njim si pridobili 2 poslanca iz kmetskih občin. Ker ima sam okraj Kočevski več volilcev kakor pa ribniški in veliko-laški skupaj, in ker nemški Kočevarji nasproti stoje slovenskim volilcem, je naš okraj zmirom najnevarnejši bil in odločba je v rokah dveh občin, namreč Kosteljske in 0 s i 1 n i š k e, kateri sta jedini slovenski v Ko-čevskem okraji. Na te dve občini so tedaj obrnili nemškutarji svojo ostro pozornost in uže leto in dan je trajala agitacija tam doli pri Kolpi in se je nekim ljudem ustrezalo, kar se je le dalo in jih opozorjalo, kako je skrbno Kočevje za njih in da naj bodo hvaležni in naj se drže stranke koVvske. Ako ravno je vsak lehko videl, kam pes taco moli, in se je od narodne strani može na to opozorilo, so se dali vendar neki prevariti, in ker se nij dalo odvrniti, da sta dva taka . . . volilca postala se je zgodilo, da je vo-lilec osilniški Ožura, kateri je dozdaj žmirim na našej strani bil, na nemškutarsko stran prestopil, utekel, in še druga dva občana soboj jotegnil. Glavni volilni mož Ko-stelski je pa — doma ostal, akoravno je dva dni pred v roko se.al in Slovencem obljubo-val, da bodo šel narodne kandidate volit, — Hi;a mož — in še drugi Kosteljski volilcc, Žagar iz Banjaluke, je raji doma v senci ležal in svoj narod prodal, kakor da bi bil šel volit. In tako smo izgubili 5 glasov, od katerih so bili celo trije proti nam. Pa še to ne bi bilo odločilo, ko ne bi bilo še drugih omahljivcev: 1, volilec iz Dan 1 volilec iz ložkega potoka in 1 iz Rašice, ki so pokazali, da nijso vedeli, za koga da gre, ter so dali glas dvostranski, in volili enega narodnjaka in enega nemškutarja, menda, da so ne bi „zamorili" na noben kraj. Eden, oni iz ložkega potoka se je uže na mostovžu pred volilno sobo dal preslepariti za to bistroumno volitev. Kaj čete, siromakov na duhu in str-moglavcev je bilo in jih bodo vedno. Za 2 glasa smo propadli z drugim kandidatom. Sicer je šlo pri Kočevskej volitvi zmirom tesno, in kakor vidite, je cela volitev odvisna od par gla- čitalnice, gledal sem zadovoljno srečno obličje Emilijino — srečna je v svojej slepoti in ker je pozabila minulost. Mlada deklica je sedela pri levi in je skušala čitati pri migajoči svetlobi. Takrat nijsem vedel, kaj je delalo njeno obličje tako mično in zakaj so mojo oči tako posebno radostno njo ogledovale, kajti nobeden glas nij povedal srcu očetovemu, da ima svojega otroka pred soboj. Ne veni, ali bi no bil čut, ki me je onikrat naganjal vstopiti, dati se izpoznati in prositi Emilijo odpuščanja, premagal strah, da bi jej to bilo jako nevšeč; a tisti trenutek je prišel gospod Gra-ham, hladnokervn in neizpravljiv kot vselej. Gledal sem ga za trenotek, potem pa sem bežal od hiše in drugi dan sem so odpeljal z ladijo v drugo deželo. „Lotil sem se sedaj tega, sedaj onega dela, da sem si prislužil za življenje. Večkrat sem bil tako srečen, da sem nekaj lehko živil za-se ter potrosil mnogo denarja za potovanja. Pri vsem tem si nijsem nikdar nabiral premoženja, -sov. Pri tekih okoliščinah je jako težko gotovost pred volitvijo si pridodobiti. Vendar je mogoče in tudi sredstva so nam sedaj znana, katera bode treba drugič porabiti, da bode gotovost uže pred volitvijo za naše kandidate. Z veseljem smo videli, kako trdo stoji velika večina naroda k svojim narodnim voditeljem, kako navdušeni in politično omikani so sc pokazali vsi drugi volili po deželi, razen one male pešice omahljivcev in kruho-borcev. To nas tolaži, da se sedaj poznamo in da smemo reči, da nij večina naroda kriva izgube nego pešica — izdajalcev. Iz KlrlJ«- 8. julija. [Izv. dop.] Pero se mi ustavlja vam popisavati stvari, ki se gode glede prihodnje volitve v našem mesticu! (Popis smo izročili poslancem in pride v deželnem zboru na vrsto. Mi ga ne moremo priobčiti zarad konfiskacij. Ur.) A naj pridem k stvari! Izprva ne sinete m sliti, gosp. urednik, da so narodnjaki držali roke križem, ne, delali so tiho, a pošteno. In kaj so storili nemčurji? Prvo obljube, drugo žuganje. Delali so pa pri vsem tem tako pazljivo, tako navidezno korektno in vendar -- (kar smo tu zopet zadušili, naj bralec mej vrstami bere. Ur.) Posameznosti vam denes še no poročam, kajti vedno in vedno stvari, o resnici katerih bi dvomil, ko bi jih ne čul iz ust naj p o š t e n ej š i h mož, iu ko bi fakta ne ležala pred menoj, jasna kot beli dan. A vsega tega bi se slovenski rodoljubi ne strašili, vsaj imamo vodjo, velečastitega župana, moža neoma-.deževanega značaja, gorečega pa za svoj narod slovenski, borečega se za človeške pravice delavca, moža, kateremu je geslo: pravica in resnica. Vsaj smo vedeli slovenski rodoljubi, da je naš boj pravičen, da delamo za moža, za kandidata, ki je našemu ljudstvu izgled dobrosrčnosti, za moža, ki pozna nadlego in težave naših prebivalcev za pravega dobrotnika našega mesta, — dr. Jenka. Sestavil jo gosp. župan imenik volilcev, ter jih poslal v potrjenje strogo sc oziraje na jasne besede postavo. Ali več narodnih volilcev, Jki plačujejo več nego 10 gld. davka bilo je brisanih iz zapisnika ter nekoliko nemškutar-skih volilcev, ki po županovem prepričanji veliko manj davka plačujejo v volilnem imenik. Dotični odlok hodil je G dui! iz Logatca, i prišel nazaj imenika volilcev, samo legitimacije so prišle. Vsled tega in tudi zaradi tega, da celo nameraval nijsem tega, ker nijsem potreboval denarjev, da sem se oskrboval naj-veče potrebščine. Slučajna sreča pa mi je nazadnje pribavila bogastvo, katerega nikdar nijsem iskal. „Ko sem celo leto preživel v divjotah zahodnih in doživil toliko čudovitih dogodb, katerih povest se bi ti zdela neverjetna, vrnil sem se polagoma po suhem. Brez števila težav sem pretrpel na potovanji, ki nij imelo drugega namena, kot da je ugajalo mojim nestanovitnim navadam. Nazadnje sem prišel v deželo, ki so jo zadnji čas krstili obljubljena dežela, ki pa se je marsikateremu zlata lačnemu naselniku izkazala kot dežela slepivna. Meni pa, ki nijsem iskal zlata, vsipala g i jo v pre-obili meri. Bil sem med prvimi najditelji njenih zlatih rudnikov ter sem bil eden najsrečnejših, če prav sem najmanj hlepel po dobičku. Tudi mi nij ugajala sreča le ali tudi le posebno v zlatnikih. S prvim zaslužkom svojega dela sem kupil po naključji velik kos zemlje ker je dobilo mnogo volilcev volilno pravico, o katerih po mojem in po županovem prepričanji postavo govori, da nijso volilci, sklical jo gospod župan še enkrat narodne volilce, dokazal jim v navdušenem govoru kako stvar stoji, i povedal, da on kot postavni ud volilne komisije sč- zastopnikama občine ne vstopi na nikak način v volilno komisijo, če se postavi veljava ne pridobi, njegov govor, ki je pri starejših, vedno navdušenih narodnjakih vzbudil solze, dobil je občno pohvalo in sklenilo se je jednoglasno do tistega časa se nikake volitve udeležiti, dokler se ne bode po postavi ravnalo Gospod župan je v daljšem spisu to stvar zadevajočem, temeljito in iz besed postave dokazal, kak je imenik voiilcev in naznanil, da on s svojima prisednikoma ne vstopi na nikak način v volilno komisijo, da bode torej volilna komisija nepopolna, torej pri verifikaciji volitev neveljavna. (Mi obžalujemo to potem zares izvršeno pasivnost. Rajši bi bili videli, da bi bili Idrijci sicer protest uložili, potem pa vendar delali in volili vso jedno, kajti zdaj je po svetu bilo poročano, da je volitev idrijska enoglasna, dasi menda pol volilcev nij prišlo. Naš narod je za pasivno politiko še premlad, mi se ne smemo niti „minoritete" strašiti, nego mi imamo lioriti se in v» gui. H.r> kr.; — jnrtuion l tf!d. 71 kr.; —' ovos 3 g\*{. — BO kr.; ajda H — kr.; — proso f> glii. 20 kr.; — korOia *> golu. 'JO kr.; krompir 100 kilogramov — ff, — kr.; — Mol hoktolitor 7 gUi — kr.; masla kilogram — fk 9"J kr.; — maat — gld. 8.» kr.; —■ 4poli trison — ijld. 74 kr.; — špuh povoj on — (flii. 78 kr.; jajcu po !''/» kr.; — uiloka lltor 7 kr.; govodiiinn kilogram 63 kr.; — tolotnitio 4(i kr.; — svinjsko Doto 60 kr.; — sena 1(X) kilogramov 1 gld. 7H kr.; — slamo 'J golti. lf> kr.; — drva trda 4 kv. uiotror 6 gold. (O kr.; — molili.i 4 gld. BO kr. Uuiiujbka borza 11 julija. (Izvirno t..■.*■ f;inlic.no porodilo.) Enotni dri.. dolg v bankovcih . 60 gld. 80 kr. finotni dri. dolg v srobrn 66 „ 66 n Zlata rotita...... . 12 „ 50 n IHoO tiri. posojilo 113 „ - ff .Vkuju narodno banko 808 p - n Kredi no iikcijo Mi „ no • London L96 „ 80 rr Napol. U. K. .'..Ivi:.i ... 10 „ 01 n « n — n Breftru 08 . yo n Di/.avno marko .... <;i n Ho n Domuče stvari. — (šolsko loto) se bode končalo na tukajšnjej gimnaziji in realki v soboto 14. t. m. z zahvalno mašo, na ljudskih šolali pa nekaj ilinj pozneje, /relotni izpiti na realki, katerim predseduje gospotl Pirker, pričeli so so včeraj, na gimnaziji pa so prieno prihodnji teden. — (t J. M a t. Vrečko), bivši šolski ogleda v Gradci, dobil je orden želuznu krone :i. vrste. — (Sneg.) V nedelo i pravijo, dajo v naših planinah sneg šel. Ites smo čutili tudi mi tu izreden hlad. — (Najdena svetinja.) Pišo se nam od velike nedeljo: Ozirajo so na notico v lil št. „Slov. Naroda" nNajdena svetinja" vam naznanjam, da omenjena svetinja nij iz bakra, ampak iz zlata. U resničnosti sem prepričan. Ka/.nr vvsti. * (Pri botru.) Nek odrašen potepuh pride k nekemu gospodu in ga prosi, da bi mu šel birmo zavezat. (Jospod pa mu pravi: „Veste kaj, malo priletni se mi Bdite za birmo, no, pa ču mora biti, jaz vam grem užo za botra. Ampak to vam pa tudi povem: jaz uu dam nikoli več v dar, ko dva goldinarja." Uir-manec pa odgovori: „(), gospod, saj tudi jaz še nijsem nikoli več. dobil.- K" (Po ga t berač.) K nokej gospo v mestu pride raztrgan berač, (Jospapajo huda nanj, češ: „Yi sto pa le prepogosto ziič.eli bo (liti. Jaz vam ne morem več dati, ko en kraj- ca.i." Prosjaku su ta dar premajhen zdi; on seže v žep iu pravi: „Vesto kaj, gospa, čisto pa uže tako na psa prišli, tu-lo imate deset grošev," — se obrnu in gre. (Cigan pa jud.) Cigan kupi ml juda konja, ki je šopu I, prav za majhen denar. Cigan pravi: Zdaj sem jo pa zadel, takega lo- pega iionjičk.m, pa za deset goldinarjev; kaj, če malo šopa, bomo užo naredili, da no bo. Pri oknu pa nekdo gleda in vidi juda pa cigana. Pa pravi ciganu: Kako da si tako neumen, da takega konju kupuješ, saj vidiš, tla šopa. Cigan odgovori: Gospod, žebljiček ima v nogi, lato srpa, doma mu ga pa ven potegnem, pa ho dober. Cigan so oddali in juti tudi, črez nekaj časa pridu pa jud zopet mimo okna; gospod pa mu reče: Kaj da si bil tako neumen, (Milnica v najem. (lOHlilnica ../>»i" mestu <»'#»#•/*•*»**, po do- ui.-ičo „pri Kieonn" na tržaHkfj centi, so /.a Mihautov obrok dajo v n.ijem. Natančnijo poroča lastnica gospa .foM**ti.tet\ Sidoiibur^ova ulica št. 4 (gostilnica „pii zaponi"). (17.*>—3) Nova kavarna. Nasnanjam * l.>. ai gnsla 1*477. Pogoji so v št. 140 „Slov. Naroda" navođeni. V (J rade i S. junija 1877. (UJO—2) (hI stajcrskci/a tlvbln