Roitnina t>ar$aUrana.
Dne 2. septembra 1920.
:'pLi.
■ <
£ ' '»
,*|W	;.V; , ’■‘V’ ,*
M
H. leto.
Marsu Straža
Glasilo obmejnih Slovencev.
Uredništvo: Maribor, Cirilova tiskarna, Koroška c. Upravništvo v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev.
Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) K 1*50.
Pri večkratni objavi primeren popust.
\
DpSueevaiiJe državne meje.
š	Maribor, 2. septembra
Razmejitvena komisija je že določjila državno mejo severno od Dravograda proti Marenbergu, Na tem odseku ni bilo nobene sporne točke. Glede mejne ®rte od Hiibnerkogla do Sv. Duha pa se niso mogli zediniti*. Vsled tega se je komisija postavila na stali-Sče, da se morata jugoslovanska in avstrijska dele -gadja pogajati med seboj in izid pogajanj predložiti celokupni komisiji v odobritev. Naša in avstrijska delegacija sta sestavili poseben zapisnik, kjer iznašate svoje zahteve. Antantna delegacija je v posebni seji pretresla te zahteve in izrekla potrebo, da si sporno ozemlje ogleda na licu mesta. Včeraj se je celokupna komisija podala na mejo in se vrnila zvečer, Danes se vrši skupna seja.
Nekateri listi so objavili vest, da je antantna delegacija sprejela nemške zahteve glede razmejitve ob Muri. Po teh vesteh bi bil ogrožen tudi desni breg Mure in oelo del Slovenskih goric. Naša vlada se je pritožila pri vrhovnem zavezniškem svetu v Parizu ,
kor stoji na stališču mirovne pogodbe in ne ¡priznava razmejitveni komisiji tako obsežnih pooblastil.
Kolikor smo informirani, so te vesti brez podlage. Najbrž si Nemci prizadevajo, ustvariti s takimi vestmi razpoloženje za svoje pobožne želje. Naši vi a da, deželna kakor osrednja, stojite na stališču mirovne pogodbe in je izključeno, da bi se našel kdo, ki bi privolil kakršnokoli spremembo na tako važni In naravni mejni črti, kakor je reka Mura.
Sredstva, ki se z njimi poslužujejo avstrijski Nemci, da vzbude na naših mejah razpoloženje za svoje namene, so se pokazala v jasni luči v, Apačah. Nemci si prizadevajo, da z n aci; on ali stičnim rovaren-jem zapeljejo nezavedno prebivalstvo, na drugi strani pa hočejo vplivati na antantno delegacijo, da si prisvoji ingerenco, katera ji po mirovni pogodbi ne pripada. U ver jeni smo, da bo ves trud jalov. Naša obmejna vprašanja, kolikor pridejo pred razmejitveno komisijo, ,bodo rešena nepristransko in pravično. Natančneje o delovanju te komisije poročamo v prihodnji številki.
Vprašanje prometnih' zvez je v, Jugoslaviji vele-
važno. Naša država je nastala potom odcepitve in u-jedinjenja. Pokrajine, ki so v prejšnji monarhiji tvorile gospodarsko in politično celoto, so zdaj razdeljene mej dve državi, a ujedinile so se po narodnostnih ne tudi po gospodarskih načelih. V naši državi, je treba prometne zveze prilagoditi novi državni obliki. Tako imamo v Dalmaciji par manjših trgovskih pristanišč, ki pa so za državo malega pomena, ker jih z zaledjem vežejo ozkotirne železnice. Ce dobimo Reko, bo nam silno pomagano, ker tja vodi do.bro železniško omrežje, ki ga je zgradila dunajska vlada. Pa tudi na bivšem Koroškem in Štajerskem imamo s prometom precejšnje težave. V Pomurju so nam ne le odrekli naravno pravico do železnice med Spil jem in Radgono, marveč so tudi Radgono samo v zadnjem trenutku priznali Avsriji*, vsled česar je del te pro-,ge med Radgono in Ljutomerom obvisel v zraku. Z prostim prevozom, Idi nam je zajamčen po mirovni pogodbi, se te kratke proge ne bo moglo rešiti in na ta način omejen promet ne more dati zadostnega izbo. dišča gospodarsko bogatemu Pomurju. Na vsak način bo treba progo med Gornjo Radgono in Ljutomerom ter Hodošem in Mursko Soboto priključiti eni glavnih prometnih žil, L j. železnica Kotoriba—Maribor, (pri Ormožu ali Središču), oziroma čez Sloven -ske gorice neposredno Mariboru,. O teh dveh načr -tih se vrše v zadnjem času posvetovanja in razgovori. Oba imata svoje prednosti in tudi svoje pomisleke. Načrtu velike železniške zveze preko čehoslovaš-ke Bratislave, čez naše Prekmurje in Muropolje v dravsko dolino in odtod k Savi, tam pa preko Novega ■mesta naravnost na Reko, ni mogoče odreči velikopoteznosti in velikanski važnosti za vso državo. Toda vprašanje je; kedaj, kako in koliko je ta železniški koridor izvedljiv? Graditev železniške zveze s Prekmurjem ni mogoče preložiti v nedogledno bodočnost. Začeti je treba takoj,, ker bodo samo pripravljalna dela trajala več kot eno leto. Zato je treba postaviti v oposredje nujno potrebo krajevne železnico in morda bi tukaj imel prednost že omenjen načrt o železnici čez Slov. gorice. Seveda se dvigajo proti temu razni pomisleki, zlasti je tehten oni o rentabili-. teti te proge, t. j. ali ne bi ta železnica delala z večno izgubo, ker bi bili gradbeni Stroški izredno vi -šoki, promet pa razmeroma slab? Težišče vprašanja pa ni v tem, kje se proga zgradi, temveč kedaj se zgradi. Zato imata oba načrta hvalevredno nalogo: vzbujati zanimanje javnosti in vlade ter izsiliti čim prejšnjo rešitev.
Navadna ali električna železnica ?
Med zanimanci se je pojavila misel, da bi se med Prekmurjem in Mariborom zgradil», električna, železnica. V tem smislu je že več krajevnih organizacij povdarilo svoje zahteve. Možnost električne že-
Električna železnica«
■
leznice te dana z izrabo bogatih vodnih sil Drave. Nad Mariborom, V Fali, so, kakor znano, zgradili ve likansko električn centralo, ki bi mogla oskrbovati z električno močjo Gradec, Dunaj, Linz in vse indu -sirijske kraje v alpskih deželah.. T-a elektrarna bo razpolagala s kakih 42.000 konjskih sil. Ker je prišla sedaj v področje jugoslovansko državo, se bo sku šalo to velikansko pridobitev izkoristiti za, elektrifi -kacijo našega ozemlja. O pripravah, ki so se že storile v svrho razdelitve razpoložljive električne sile med domače porabnike, smo že večkrat pisali v našem listu. Gotovo je, da je elhktrike toliko, da še lahko preskrbi z njo vse ozemlje med Savo, Dravo m Muro. Lahko so razsvetljene vse htše in v vseh podjetjih goni elektrika Stroje. T,ako je vzklila misel, naj bi se med Muro in Dravo zgradila električna železnica. Lansko jesen so poročali lasti, da je- nek švicarski inžener že izdelal prvi načrt in proračun. Takrat so bili stroški preračunani precej nizko. Elek -trična železnica bi tekla kraj okrajne ceste preko Sv. Lenarta v Gornjo Radgono in od tam v Prek -murje. Kolikor je bilo na teh vesteh resnice, nam ni znano. Letos, ko so zadeva s falsko elektrarno kon-čnoveljavno rešuje, je postalo vprašanje te električne železnice zopet važno in nujno. Odločtti ■ so mora, pr» dno bo električna moč razdeljena. Zato se razmotri -vanju o železniški zvezi s Prekmurjem pridružuje še vprašanje: Ali navadna, ali električna železnica,’
Prednosti električne železnice
Električne železnice so najbolj vpeljane v Združenih državah severoameriških. Tam razpolagajo z velikanskimi vodnimi silami, ki še niso vse izrabljene. Elektrika goni vlake v veliko daljavo. Stroji so najmodernejše sestave, vlaki opremljeni z* vso mogočo udobnostjo. V zadnjem času je Italija med evropskimi državami prva, ki hoče elektrificirati svoje železnice. Pripravlja elektrifikacijo 4000 km železmš -kih prog. Sploh je v Italiji izraba elektrike skoraj na višku. Tudi razmere v Jugoslaviji so želo pripravne za razvoj elektrotehnike. V daljni bodočnosti bode izrabljeno ogromno bogastvo, naših rek in slapov. Prvi začetki se kažejo v Fali in Dalmaciji. Elektrifikacija železnic je postala važna tudi za nas. Na vsak način bomo morali čim prej izpopolniti prometne žile v naši državi. Bogastvo naše zemlje na premogu nam ne dela velikih skrili za gonilno moč, toda po misliti je treba, da te zaloge niso neizčrpne in da i-mamo v premogu dragocen izvozni predmet. Električna gonilna moč bo sčasoma cenejša od premogove, a da se uporabiti na več načinov. Dobiva se lažje in coneje, ko so napravljene turbine .na vodi in jo urejeno odvajanje moči iz centrale, Ta prednost igra važno vlogo tudi pri prometu. Električna železnica vozi hitreje, nudi pa potnikom več udobnosti m je tudi v zdravstvenem oziru popolnejša, Služi lahko za osebni in tovorni promet. Na ravnici porabi skoraj, ne -
znatno množimo sile. Tračnice so lahko pripravne tudi za navadne lokomotive; to je tembolj važno iz strategičnega vidika, ker se v slučaju sovražnega napada na električno centralo takoj spravijo v pro -met rezerve navadnih (parnih) vlakov. Železnica, čije proga je bila pripravna za električne in parne vo -zove, je ona med Dunajem in Badnom, oziroma Du -najem dn sedanjo Bratislavo.
Predlo g.
Prejeli smo predlog o graditvi normalnotirne e-lektrične železnice za osebni in tovorni promet čez Slovenske gorice v Prekmurje. Tla železnica bi bila v zvezi z bodočo električno cestno železnico v Mariboru. Da bi se podjetje izognilo velikim stroškom, zlasti pri lajtersberškem klancu, pravi predlagatelj, naj bi se porabila za električno železnico do severne
¡strani lajteršberškega predora proga, Južne železnioe in se potem preko Sv. Marjete, Sv. Lenarta, Sv. Jurja ob Ščavnici izpeljala na dozdaj Še nedoločeno točke na sedanji progi Ljutomer—Gornja Radgona, kjer bi bil zgrajen most in kamor bi bila nadovezana električna železnica iz Murske Sobote.
Ali bi se izplačala krajevna elektr. železnica?
Naj se gradi električna ali pa parna, železni-ca, je vprašanje o rentabildteti izredno važno in pač ena najvažnejših ovir, ki otežkoča resno delo v tej zaderi. Znano je, da je električni tok iz falske elektrarne prav graga reč, dražja, nego se običajno misli, Krivi so predvsem velikanski stroški za napravo centrale in za napeljavo po deželi. Materija! se do -bavlja iz inozemstva, ima že tamkaj visoko ceno, prišteti pa je treba razljiko v valuti, carino, transport,] Potem pri napeljavi: mezde delavcev, les itd. Visoki stroški za napeljavo in začasno precej dragi tok, to sta dva vzroka, ki ustrašita tudi marsikaterega podjetnega moža v naši okolici. To oviro j'e treba na vsak način premagati, zakaj sramota bi bila, Če bi velikanska električna sila tekla mimo nas ali preko i nas v kraje, ki so podjetnejši in mislijo naprej. Naša pokrajina med Muro in Dravo s Prekmurjem se mora; elektrificirati, t. j. vporaba elektrike kot gonilne in svetilne moči mora postati vsakdanja stvar, potreba vsega prebivalstva in ne samo luksus bogatih posameznikov, S tem je rešeno tudi vprašanje o novi električni železnici. Kakor se bo sčasoma, če pe takoj, re n tiral a t. j. izplačala splošna elektrifikacija naših krajev, tako se bo tudi izplačala v visoki meri električna železnica. Zboljšanje, prometnih zvez in razpolaganje z električno silo bo omogočilo razvoj in razmah domače industrije. Na Murskem polju se bo razvila in izpopolnila opekarska in keramična industrija, ki si; bo v bodočnosti pridobila prednost pred vsemi sličnimi podjetji v naši državi. V Prekmurju imamo vse pogoje za saditev sladkorne pese in lahko osnujemo sladkorno tovarno. Potrebni so tudi veliki mlini, ki bodo služili vsemu Pomurju. Žito, ki ga sedaj izvažamo v druge pokrajine, se na teh mlinih se-melje in zaslužek od mletja ostane doma, Lahko se ustanovi tudi tovarna za izdelovanje testenin, dalje moderna klavnica z hladilnico in prekajevalnico, ki bo izvažala meso in mesene izdelke, a ne žive živine,-v okolici Ljutomera so pravkar načeli premogovnike, ki po mnenju strokovnjakov segajo daleč in globoko pod zemljo. Premog se bo v prvi vrsti izvažal, Če bomo sami imeli dovolj električne sile. V bodočnosti se bo temeljito preosnovala tudi naša rinoreja. Konku-renoa na vinskem trgu bo našega vinogradnika prisilila k docela novemu načinu vinoreje, kakor je lansko leto pisal po naših listih vinorejski strokovnjak g. Puklavec. Kjer je razvita industrija, napredno poljedelstvo in skrbna živinoreja, tam je tudi bogat izvoz in uvoz. Vprašanje o rentabiliteti naše električne železnice je tedaj vprašanje: ali bomo vedeli izrabiti velikansko vrednost in važnost falsko elektrarne za našo pokrajino? Ali smo dovolj podjetni? Rekel bo kedo: vse fo,je sanjarija, iz tega ne bo nič! Ce stavimo resno in vztrajno ta pomislek, je gotovo, da he bo nič. Toda treba je, da vzgojimo v samem sebi in zlasti* v naši mladini duh podjetnosti in delavnosti . Ce pogledamo za petdeset let nazaj, vidimo, kako .so se spremenile gospodarske, prometne in druge raz -
*
'/ x	'	c v i"	■
Stran 3.	MURSKA STRAŽA, dne 2. septembra 1920.
mere. Ali moremo misliti, da bo čez petdeset {let ostalo tako, kakor je sedaj? Izkoristimo čudežno moč, ki jo imamo v: falskih elektrarnah,
Kaj storiti?,
Posvetovale!, ki se Itupatam zberejo radi našega železniškega vprašanja, se po navadi zedinijo v dobrih predlogih in resolucijah, toda stvari še ni s tem veliko pomagano. Potrebno je, da postane elektrifikacija naše pokrajine najvažnejše in najbolj popularno vprašanje Za naše ljudi;. Ne le posamezniki, tudi oblasti, uradi, okrajni zastopi, občine, društva, politične in gospodarske organizacije morajo mu po -svečati zanifnanje in pospeševati rešitev. Od države moramo zahtevati, da podeli primerno subvencijo in dovoli občinam in posameznikom brezobrestna posolila za napeljavo električnega; toka od glavnega dalj -novoda. Vprašanje električne železnice bo tedaj rešeno samo po sebi, a s tem tudi v, visoki meri naše pro metno vprašanje. Opozarjamo še enkrat našo javnost: v ospredje mora stopiti zahteva, da dobijo naši kraji tisto množino električne moči, ki jo potrebujejo za poln razvoj svojih prometnih in gospodarskih sli.
Jugoslavija.
Narodno p r e d s t a v n i š t v o se je <ine bi. avgusta zopet sestalo. Na dnevnem redu je volilni zakon za kohštituanto.
K o n č n o v e 1 j a v n i izid občinskih volitev v Srbiji je pokazal, da so radikalci najmočnejša srbijanska stranka. Dobili so 594 občin, demokrati 574, neopredeljeni 150, poljedelci (samost.) 68, komunisti 37, liberalci 35, sporazumljeni radikalci in demokrati 32, republikanci 2.
'Občinska uprava glavnega mesta Beograd bi morala priti v komunistične roke. Ker pa so komunisti le formalno položili predpisano prisego, bodo najbrž razpisane nove volitve, kakor nedavno v Zagrebu.
Glasovanje na Koroškem se bo vršilo dne 10. oktobra. Tako je določila plebiscitna komisija. Vesti, ki prihajajo iz Koroške, so ugodne za nas. Na drugem mestu poročamo o neuspehih nemških shodih v Grebinju in Borovljah. Nemci s pomočjo Italijanov napenjajo vse sile, da z lažjo in nasiljem ogoljufajo koroške Slovence, a dozdeva se, da je ljudstvo že preveč odprlo oči.,
P r e o s n o v a deželnih vlad je že izvršena. Novi poverjeniki deželne vlade za Slovenijo dr. Leonid Pitamic (notranje zadeve), dr. Gregor Žerjav (pravosodje) in dr. Vladimir Ravnihar (soc. skrb) so že prevzeli vodstvo poslov. Dr. Ravniharja nadome-stuje za čas bolezni dr. Fr. Goršič.
Zveza med Jugoslavijo, Ceh'o slovaško in Rumu ni j o, delo zadnjih tednov, je vzbudila po vsej Evropi živahen odmev. Kakor znano, so ji dali ime „mala antanta.“ Za to malo antan-io se zanimajo zlasti Francozi in Italijani ter Madžari in Avstrijci. Francozi se skupaj z Angleži prav dobro zavedajo, da je konec njihovemu „nadzorstvu“ nad nami in da smo si mi res v svesti popolne neodvisnosti. Italijani že razmišljajo, ali ne bodo morali nekoliko umakniti svojo grabežljivo roko in še spustiti v pogajanja z nami. Avstrijci nas v sploš -nem zavidajo, Madžari pa kljub neprestanemu izzivanju dobivajo strah in slutnjo, da je „nedotakljivost“ ogrskih mej za večno pokopana.
Naše Čete prodirajo v Albanijo. Jugoslovanske čete so pri Debru napadle Albance in jih vrgle čez albansko mejo. O tem pravi zadnje poročilo: Na vsej fronti od skadrskega do ohridskega jezera je naša vojska pričela s strašnim koncentracijskim topniškim ognjem v protinapadu. Sovražne avnavtske tolpe, ki jih vodijo italijanski inštruktorji, šo izpraznile Piakopejo in vse desno obal reke Drine. Naša hrabra vojska je zavzela vse prejšnje postojanke. Arnavti izobešajo bele zastave. Naša vojska varuje stanovanja ter ščiti žene in otroke ter jim deli hrano. Izgub nimamo skoraj nobenih. Naše čete na prodirajo z namenom, da si osvojijo albansko ozemlje, temveč hočejo samo kaznovati krivce. Nekatere vesli zatrjujejo, da so med Arnavti tudi bolgarski v-štaši. Brez dvoma pa je, da je albanski vpad laško delo, ki je šlo za tem, da vzbudi v Južni Srbiji in v Crnigori upor prebivalstva. Trenutno zmedo bi izkoristila Italija, ki bi v imenu „antante“ zasedla hitro te kraje in vzpostavila na cetinjski prestol tasta laškega kralja, Nikito. Zdi se, da je Italija za ta načrt pridobila tudi že Anglijo. Angleški ministrski predsednik Lloyd George je minule dni v spodnji zbornici izjavil, da bi Se lahko še enkrat razpravljalo o črnogorskem vprašanju. Odločen nastop naše vojske bo prerezal tajne niti italijanskih intrig na Balkanu.
\V Luzernu v Švici se je vršil sestanek italijanskega ministrskega predsednika Giollittija z angleškim ministrskim predsednikom Lloyd Georges-om. Razgovarjala sta se tudi o jadranskem vprašanju. Lloyd George je baje izrazil željo, naj bi se pričela Italija pogajati neposredno z Jugoslavijo. Laški listi zatrjujejo, da je uveljavljenje londonske pogodbe izven vsakega dvoma. jGre samo za vprašanje, ali naj se Reka priklopi pod Italijo, ali pa postane neodvisna državica (po receptu polblaznega d’Annun -zia). Giollitti baje upa tudi na Dalmacijo.
Poljska.
Zadnjič smo poročali o pogajanjih' v Minsku, Rusi so stavili svoje mirovne pogoje, Polja-
ki pa so skušali pogajahja zavleči. Prve dni pogajanj so ruske čete obvladale položaj na bojišču. Po -Jjaki so začeli protiofenzivo, ki je Čez par dni poka -zala precejšen uspeh. V severnem odseku fronte se jim je posrečilo prebiti rusko črto in odrezati en del boljševiške armade od njenega zaledja. Po poljskih poročilih so Poljaki tekom ofenzive ujeli 107.000 Ru -sov. Na bojišču je ostalo 50.000 mrtvih ali hudo ranjenih, 30.000 pa jih je prešlo na Vzhodno Prusko. V južni Rusiji je dosegel general Wrangl nekaj uspehov, ki bi lahko postali važni, če bi se njegovo prodiran-I je nadaljevalo v tej smeri. Poljaki so se čutili zrna -govalce in so razbili pogajanja v Minsku. Rusi so pa v rgli na poljsko fronto nove velike rezerve. Kakor znano, se nahajajo njihove čete že več tednov v Galiciji. Računajoč, da lahko čez gališke planjave stopijo Poljakom za hrbet in zadajo smrten udarec Varšavi, so osredotočili svojo vojaško moč v Galiciji in zadali Poljakom par težkih sunkov. Vzhodno od Lvova so se zadnje dni bili krvavi boji, ki so končali z zmago Poljakov, vendar pa Rusi polagoma nepredu-jejo in si osvajajo važne poljske postojanke. Kakor se zdi, hoče rüska armada prodreti v smeri na znani PrzemysI, katerega Poljaki mrzlično utrjujejo. Na severu so se Rusom pridružile litvinske čete. Grodnc je padlo v ruske roke, baje tudi Bialystok. Na jugu se je položaj ža boljševike izboljšal. Pravijo, da je •general Wrängt poloöiil s svojim pustolovstvom. Generala Wrangla vojska jo popolnoma potolčena. Njeni ostanki se umikajo brez reda in discipline deloma v stepe, deloma nazaj na Krim. Sicer pa povsem zanesljiva ta poročila niso. Gotovo je to, da poljska o-ienziva ne napreduje več in da ruski odpor naglo raste. Zadnja vest poroča, da se bodo pogajanja nadaljevala na nevtralnem ozemlju. Poljaki so že predlagali Rusom mesto Rigo.
Tedenske novice.
Naročnike našega lista prosimo, da takoj poravnajo zaostalo naročnino!
U p r a v n i š t v o.
Prebivalstvu Apaške kotline. Z ozirom na dogodke v Apaški kotlini ob prihodu delimitacijske komisije dne 25. avgusta, ki kažejo, kako visoka je nemška drznost in kako škodljiva naša popustljivost, je izdala deželna vlada za Slovenijo na prebivalstvo sledeči razglas: „Deželna vlada smatra, da je bilo ljudstvo zapeljano po brezvestnih hujskačih in zavedeno v zmoto vsled napačnega, pravnemu položaju neodgovarjajočega razglasa štajerske deželne vlade; deželna vlada smatra torej, da ljudstvo ni ravnalo tako iz mržnje proti jugoslovanski državi, ampak samo vsled nepoučenosti o dejanskem položaju. Deželna1 vlada je vpoštevala te okolnosti in ne bo postopala za sedaj proti prebivalstvu po zakonu, opozarja ga pa, da se bo pri morebitni ponovitvi podobnih dogodkov postopalo proti krivcem z vso strogostjo. Apaška kotlina je po saintgermainski mirovni pogodbi konč-noveljavno prideljena državi Srbov, Hrvatov in Slovencev in razmejitvena komisija ne more na tem dejstvu ničesar izpremeniti. Vsled tega so dobili prebivalci Apaške kotline vse pravice državljanov jugoslovanske države, sprejeli pa so obenem tudi vse dolžnosti jugoslov. državljanov. Na to dejstvo se prebivalstvo še enkrat opozarja in svari pred vsakoršnim! protidržavnim dejanjem, ki se bo kaznovalo po obstoječih tozadevnih zakonih. Glasom člena 78, 79, 80 in 81 saintgermainske mirovne pogodbe ima vsakdo pravico opcije, to je pravico, da se izreče v teku enega leta po uveljavljenju mirovne pogodbe za državo Srbov, Hrvatov in Slovencev ali pa za avstrijsko republiko. To pravico se ne krati nikomur. Samoobsebi se pa razume, da je opcija omejena na osebo in se ne razteza tudi na deželo, ki ostane končnoveljavno pri Jugoslaviji. Dokler pa se kdo ne posluži te pravice in prebiva na ozemlju jugoslov. države, je podvržen tej državi in njenim zakonom.“
Naši fantje v Turkestanu. Ivan Ivanuša, doma iz Huma pri Ormožu, nam poroča dne 4. avgusta t. 1., iz Ahmednagarja v Indiji, da je dne 1. marca t. I. zbežal iz Turkestana v Perzijo in odtod s pomočjo angleške vlade v Indijo, odkoder se v najkrajši dobi vrne v domovino. V Svojem pismu naznanja tudi imena tovarišev, ki so še ostali v turkestanskem taborišču. Podajamo jih našim čitateljem: Rudolf Zu-panek, nadučitelj, Celje; Stefan Plahtarič, Ivanci na HrVatskem; Jernej Jamnik iz Kranjskega; Anton Vizjan iž Kranjskega; Ivan Veber, enoletni prostovoljec iz Kranjskega; Franc Gostiša, Vrhnika; Ivan Benkovič, Sv. Križ pri Ljutomeru; Lovrenc Divjak, Kapela pri Radgoni; Alojzij Toplak, Velika Nedelja; Jožef Veselič, Turski vrh pri Zavrču; Martin Korenjak, Sv.. Barbara v Halozah; Blaž Megla, Cvetkov-ci pri Ormožu; Andrej Seinovič, Strigova, Medž.; Ignac Frajlar, geometer, Zagreb; Avgust Avgustin-čič, jurist, Zagreb; Marko Dežmar, Sv. Peter, Zagorje; Franc Zemljič, Žerovinci, Ormož; Filip Lončarič, Ptujska gora; Jožef Kostanjevec, Ptuj; Alojz Pogačič, Pregrada (Hrvatsko Zagorje); Fran Golob, Sv. Lovrenc v Slov. gor.; Franb Breznik, Sv. Ana v Slov. gor.; Fr. Samec, Cmurek; Andrej Kovačič, Sv. Križ pri Ljutomeru; Stefan Pintarič, Varaždin; Franc Polanšak, Varaždin; Andrej Prah iz Kranjskega; A. Korpar, Maruševec (Varaždin); Nikolaj Mihalič iz Dolenjskega; Anton Pauletič iz Istre; Alojz Falež, Pragersko; Ferdo Skorbot, Pragersko; Fran Ščuka, učitelj iz Kranjskega; Anton Prevelič, Kranjsko; Franjo Opašič, uradnik iz Istre; Rudolf Zelzer iz Maribora; Anton Jurgec, Sv, Barbara v Halozah;
36. štev.
Fr. Kukec iz Vinice (Hrvatsko Zagorje); Anton Bra* iošek, Sv. Barbara v Halozah; Franc Jeml, Hajdin pri Ptuju; Ivan Zorman, Makole-Poljčane; Fran Brglez, Konjice; lAnton Prinčič, Gorica. .Vsi ujetniki vzdihujejo po dragi domovini in si žele nazaj. Kedaj pride čas vrnitve?
Nemški neuspehi na Koroškem. V Grebinjtu, ki je ena izmed največjih nemških postojank, se je vršilo dne 29. avgusta ob 10. uri dopoldne nemško zborovanje. Nemcev je prišlo približno 2000, Slovencev pa 4000. Vsled velike udeležbe Slovencev do zborovanja sploh ni prišlo. Angleški podpolkovnik Horder, predsednik okrajnega plebiscitnega sveta v Velikovcu, ki je prišel na shod, je nastopil kot govornik in povedal ljudem, da . so pokazali svoje mišljenje in da se naj miirno razidejo. To se je tudi zgodilo. Ko se je ljudstvo razšlo, so izginile vse nemške zastave. — Isti dan se je vršil nemški shod v Borovljah. Priprave za ta shod so bile velikanske. Shod pa se je jako slabo obnesel. Udeležilo se ga je približno 1500 oseb, od katerih je bilo 1000 Nemcev. Naši so zadovoljni, da se niso udeležili shoda, ker se j® na ta način pokazalo, kako malo je Nemcev v Borovljah.
Shod dekliških zvez ljutomerskega okraja bo v nedeljo, dne 5. septembra, pri Sv. Križu. Ob pol 10. uri cerkveni govor, po slovesni sv, maši zborovanje v «Slomškovi dvorani. Po večernicah gledališka predstava. Pridite polnoštevilno!
Prostovoljno gasilno društvo Staranovavas priredi v nedeljo, dne 5. septembra t. 1. v gostilni Nemec na Gorici tombolo. Cisti dobiček je namenjen za nabavo novih cevi. Vabijo se vsa sosedna društva k tej prireditvi!
Proti načina žigosanje živine, ki je za naše razmere neumesten, je vložil poslanec dr. Hohnjec pri vojnem ministrstvu, dravski divizijski oblasti in deželni vladi odločen protest
Osebna vest. G. dr. Fr. Steinfelser, zdravnik v Radgoni, ki se je v času naše okupacije z vnemo udeleževal našega narodnega dela in vodil radgon -sko bolnico, je dobil mesto primarija kirurgičnega oddelka celjske bolnice in se je že preselil v Celje -Želimo mnogo vspehov!
Narodni krogi ob meji se pritožujejo, da se ekspert jugoslovanske delegacije pri razmejitveni komisiji dr. Pitamic ni obrnil po informacije do krajevnih društev in oblasti, temveč se je ves čas mudil pri grofu Ch. v Gornji Radgoni. Dvomimo, da je bil tam nepristransko poučen. Sicer ph zahtevamo pojasnila«
Avtomobilska zveza Maribor—Radenci—Murska Sobota. Ker so ljubljanski listi poročali, da se je že upeljala avtomobilska zveza med Mariborom in Mursko Soboto, ki vozi šest potnikov in pošto, nam prihajajo iz občinstva vprašanja, kje in kedaj bi bilo mogoče dobiti to » zvezo. Žal da ni na teh vesteh nič resnice. Avtomobilske zveze ni; kdor hoče priti zdaj v Prekmurje, more potovati z železnico do Dol. Lendave ali pa v Ormožu izstopiti in se podati peš preko Ljutomera. Ne vemo, kdo trosi take izmišljene vesti v svet.
Promet na progi Ljutomer—Gornja Radgona, ki je bil par dni vsled poprave stroja prekinjen, se zopet vrši. S premogom oskrbuje to progo nov premogovnik v Presiki, last g. Viktorja Kukovca v Ljutomeru. Premog je dober in produkcija vedno raste.
Cirilova knjižnica, n. zvezek. — J u g o s l oven s k i Piemont. Zgodovina Srbije in Črnega Jurija do kralja Petra. Prvi del. Spisal dr. Leopold Lenard, Maribor 1920. Cirilova tiskarna. 152 strani. Cena 14 K brez poštnine, s poštnino 1.60 K več. — Cirilova tiskarna se je odločila izdajati knjižnico, ki naj odpomore zelo perečim potrebam. Poznati moramo naš narod, našo državo, naše preteklost in sedanjost. Stara avstrijska šola nam ni o tem nudila skoraj ničesar, v našem jeziku nimamo o našem domovi-noznanstvu nobenih preglednih priročnih spisov. Izšel je torej pred m,esci I. zvezek Cirilove knjižnice, ki obravnava „Našo državo.“ Sedaj je izšel II. zvezek pod zgoraj navedenim naslovom, ki obravnava prvi del zgodovine novejše Srbije, to je one jugoslov# zemlje, ki je kot na Laškem Piemont, bila izvor uje-dinjenja in oslobojenja našega naroda. Knjižica je pisana kolikor mogoče poljudno, da bo zanimala tudi širše sloje, a vendar tudi znanstveno in kritično, ker ne pripoveduje samo, ampak tudi dokazuje in utemeljuje. V prvem poglavju pojasnjuje kulturne in soci-jalne razmere srbskega naroda ob prehodu pod turško robstvo, v drugem opisuje srbske vstaje do Črnega Jurija, deda našega sedanjega vladarja, a v 3. vstajo Črnega Jurija do prve osvoboditve Srbije. Ta knjižica je torej v sebi zaokrožena celota, ker opisuje srbske boje za neodvisnost od časa, ko je izginila stara srbska država, pa do dne, ko srbski narod zopet stopi na pozorišče evropske zgodovine kot državen činitelj. V drugem delu bo sledila nadaljna zgodovina Srbije Karadjordjevičev. Knjižica je zelo lično izdelana, tiskana na zelo finem in močnem papirju, kakor j:e redkost pri sedanjih razmerah. Cena je s 14 H zelo nizka.
Hercegovina regentu. „Politika“ javlja: Mostar in prebivalstvo Mostarja in okolice je pripravilo zal dar regentu Aleksandru ob priliki njegovega pose-ta dragoceno sabljo iz zlata in srebra ter okrašeno % dijamanti. Na nožnici so vrezana mesta velikih zmag pod vodstvom regentovim, na ročaju pa je napis V cirilici: Kraljeviču nasledniku, v latinioi pa: «Verna Hercegovina.
Javni napisi morajo biti po načrtu min. predsednika dr, Vesniča v latinici in cirilici. Upajmo, da ta načrt ne bo uveljavljen,) ker je v naših razmerah brez pomena. Naprava novih samoslovenskih napisov«
je stala preveč, da bi jih že čez dve leti nadomestili 7, novimi v cirilici in latinici.i
Ogromno povišanje brzojavnih in telefonskih pristojbin sjtopi v veljavo s 1. septembrom. Za brzojavke stane sedaj vsaka beseda 80 vinarjev,; nujno 2 K 40 v. Najmanjša pristojbina znaša 4 K. Povišanje za povišanjem, kam bo to vedlo.
Pri brzovlakih so zopet uvedli 3, razred. S tem je potujočemu občinstvu olajšano potovanje, če se o olajšavi spričo ogromnih voznin sploh more govo -riti.
Umor v Mariboru, Dne 21. ¡t. m. je nadporočnik Vučetič umoril svojega svaka inženerja Vladimira Khaila, ki je pred par tedni prispel iz Prage. Umor «e je izvršil v stanovanju inženerja na Miklošičevi cesti. Vzrok so rodbinske zadeve. Morilca je takoj a* retirala mariborska policija,	i
Pravico do skrajšane vojaške službe imajo ab-solvirani in neabsolvirani dijaki ljubljanske višje o-brtne šole, spljitske obrtne šole, sarajevske tehnične m zagrebške graditeljske šole.
Dobri časi. Ker je dovoljen prost izvoz, so se nekaterim ljudem „vremena zjasnila“. Tiskovni skladi gotovih strank, ki jim leži tesno pri srcu prost izvoz, računajo z gotovostjo, da kmalu neha „suša“. Sedaj, ko vsem listom prede trda radi izredno viso -kih cen, izdaja demokratska stranka dva nova dnevnika, Tudi „Kmetijski' list“ je računajoč z zgodnjo zimo, oblekel dolgo suknjo, to se pravi, izhaia v povečani obliki.
Visoka taksa za potno lisjfe v Ameriko in druge prekomorske kraje. Za istavitev potnega lista v a -
meri ko je treba pri nas plačati posebno takso 250 dinarjev. Na ta način hočejo nekoliko omejiti) izseljo -vanje v Ameriko.
Popis in žigosanje vojnih posojil. Občinstvo o-puzarjamo, da izide v najkrajšem času v „Uradnem listu“ za Slovenijo pravilnik kako se bodo popisovale žigosale in iz prometa jemale obveznice vojnih, ier popisovale in žigosale obveznice predvojnih državnih posojil bivše Avstrije in Ogrske. Obveznice je prijaviti pri davčnih uradih. Rok za pijijavo je določen za vojna posojila na čas od 6. do vštetega 20. septembra i. Liza predvojna posojila pa na K do vštetega 25. septembra t. L Po tem roku se nobena prošnja ali reklamacija ne bo sprejela, na kar se občinstvo po-sobno opozarja. Podaljšanje roka za prijavo je izključno. V pravilniku se je finančno.ministrstvo, ki ga je izdelalo, očividno držalo določb S ai n(t- G e rmainske g a dogovora,; ki nalaga naši državi le popis in žigosanje v tuzemstvu se nahajajočih titrov. Bilo bi torej povse zgrešeno, tolmačiti pravilnik v tem zmtelu, <4a .jo ž njim tudi: že-rešena usoda v, (inozemstvu deponi-' ranih obveznic, ki so lastnina naših državljanov. V tem oziru je posebna akcija v teku, ki jo podpirajo v* merodajni faktorji,
Premovanje goveje živine se vrši 18. septem -bra ob h. uri v St. Lenartu v Slov. goricah za ma -rijadvorsko pasmo za okraj St. Lenart; 20. septembra v Grenšoveih za simodolsko pasmo za okraj Dolnja Lendava; 21. septembra, ob t). uri v Murski Soboti za simodolsko pasmo, za okraj Murska Sobota. K premovanju se bodo pripustili plemenski biki, plemenske krave., mlada, živina nad enim letom. Po dokončanem zborovanju se vrši zborovanje živinorej cev, pri katerem bo živinorejski strokovnjak govoril o uspehu zborovanja, opozarjal na dobre in slabe lastnosti živine ter na nadaljno rejsko delo v ekrani.
Nemška Avstrija mora oddati živino. Nemška Avstrija je te dni pričela z oddajo plemenske živine, kakor jo določa mirovna pogodba. Italiji, Jugoslaviji in Rumuniji mora oddati 6000 molznih krav, 2000 glav mlade živine, 100 bikov, ^3000 telet, 2000 glav plemenske goveje živine, 2000 plemenskih konj, 1000 ovac, 1000 pitanih prašičev.
Projekt železnice Murska Sohota—Ljutomer -Ormož. Dne 25. avgusta t. 1. se je vršilo v prostorih „Jugoslovanskega inženirskega podjetja“ v Mariboru zborovanje interesentov za zgradbo železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož (Prekmurska železnica). — Zborovanju so prisostvovali razen zastopnika dežel -ne vlade g. okrajnega glavarja dr. Lajnšiča, okrajni glavar dr. Pirkmaier iz Ptuja, civilni komisar za Prekmurje dr. Lipovščak, major Jaroslav Koser od mestne komande mariborske kot zastopnik vojaške o-blasti ter trije inženirji švicarskega podjetja, katero namerava financirati in izvršiti zgradbo te železnice. Dr. Sticker, gerent mesta Brežice, je kot podpredsednik pripravljalnega odbora otvoril zborovanje, nakar je Karel grof Chorinski podal obširno sliko o obsto -jočem projektu to železnice, katera naj bi tvorila glasom sklepov senžeSmenske. konference del svetovne tranzitne proge Gdansko—Bratislava—Rjeka ter naš zajedno gospodarsko zbližala s Prekmurjem, ki je danes odrezano od vsake zveze s sosedno Slovenijo. Industrijalec Viktor Kukovec iz Ljutomera je nagla-šal potrebo takojšnjega pričetka iz gospodarskih razlogov ter izjavil, da zahteva tudi vojaška oblast hitro zgradbo te strategično važne železnice. (Zastopniki švicarskega konzorcija so pojasnili, kako bi se naj -pripravnejše udejstvil ta projekt, nakar se je soglasno sprejela resolucija dr. Stickerja, glasom katere se naj brez odloga store potrebni koraki pri dež. vladi v Ljubljani, kakor tudi pri centralni vladi v Beogradu, v svrho dovoljenja koncesije za zgradbo in prav izdatne subvencije za pripravljalna dela. Dosedanjemu pripravljalnemu odboru se je poverilo tudi na -
daljnje poslovanje t smislu sprejete rezolucije. Okr. glavar dr. Lajnšič je v sklepnem govoru naglašal, da polaga deželna vlada rta ta projekt posebno važ -nost in je obljubil vsestransko ter najizdatnejšo podporo. Upati je, da nam je zasigurana zgradba te železnice, ki ni važna samo za gospodarski procvit Prekmurja, ampak tudi za ozemlje med Ljutomerom in Ormožem, ki je izredno bogato na premogu in mi-neralijah.
Železnica Maribor—Murska Sobota. Opozar -jamo še enkrat na zborovanje interesentov, ki se vrši dne 26. septembra pri Šv. Lenartu v Slov. goric., Nekateri listi so pomotoma javili, da se vrši dne 9. septembra.	/
Kongres načelnikov vseh' slov. obrtnih zadrug in društev se vrši v smislu boroveljskega sklepa dne
5.	septembra od 8, do 14. ure v veliki dvorani Nar. doma v Celju. Dnevni red: 1. Reorganizacija obrtnih zadrug in obrtnih društev. ¡2. Organizacija obrtnih kreditnih zavodov. 3. Organizacija obrtnih nakupo -vainih in prodajalnih zadrug. 4. Obrtno šolstvo. 5. 0-brtno časopisje. 6. socialne naprave. 7. Trgovska in obrtna zbornica. 8. Carina, uvoz in izvoz. 9. Ovire v tuzemskem prometu. 10. Sušmarstvo. 11. Del. čas.
12.	Slučajnosti. Namen sestanka: izenačiti pojme v najvažnejših obrtnih vprašanjih, ustvariti enotne smernice za bodoče delo, posvetovati se o aktualnih obrtnih zadevah. Sklepi kongresa bodo obvezni za vse obrtne organizacije v Sloveniji.
Prvi sadovi svobodnega izvoza. Kakor poroča beograjski „Balkan“, prihajajo, iz Sabca in Podrinja ogorčene pritožbe kmetskega ljudstva. Tam plačujejo agenti izvozničarj"ev pšenico po 60 dinarjev 100 kg: a izvozničarji bodo isto blago prodajali po 240 dinarjev stot in še dražje. Kmetje so sedaj v stiski za denar, pa moraj’o vsled nizke cene prodati žito skoraj do zadnjega zrna; ko bo pa prišla zima in pomlad , bodo morali od izvozničarjev nazaj kupovati svojo pšenico za petkrat višjo. ceno. To je blagoslov demokratske izvozničarske politike, ki jo s tako vnemo zagovarja patron naših liberalcev,dr. Kukovec.
Invalidski davek se bo pobiral oA svote neposrednih davkov, med katere spadajo v Sloveniji: pri-dobnina, dohodarina, plačarina, hišni in zemljiški davki, rentnina in tantijemni davek. Kdor plačuje do 89 K davka, bo plačal še 8 K za invalide; do 200 K - 24 K, do 400 K - 48 K, do 800 K - 96 K, do 1200 K - 148 K itd.
Pazite na bankovce! V prometu krožijo ponarejeni 80kronski (20dinarski) bankovci. Spoznajo se po tem, da je splošna barva ponarejenih bankovcev bolj svitla, oranževe barve. Slika orača z vprego je bolj medla, nima tako izrazitih barv. Napis je tudi bptj zabrisan. Na drugi strani je trikotni oblačni venec podan v rjavkasti barvi, dočim je na originalu rdeč. Se par takih znamenj ima laizifikat, v, splošnem pa je zelo dobro izdelan. Pazite!
Izseljevanje v Ameriko. Vsled splošne gospodarske bede v Evropi čutijo Amerikanci zopet velik naval izseljencev. Vsak mesec se jih izkrca samo v Njujorku okrog 70.000. Prihodnje leto pričakujejo vsega skupaj en milijon ljudi. Tudi iz naših krajev so se jeli močno izseljevati. Iz Prekmurja nam poročajo, da se pripravljajo na odhod cele kolone domačinov. Večji del so to revnejši posestniki, a odhaja tudi nekoliko premožnejših. Amerikanci, ki so se vrnili, jim slikajo tujino kakor pravljično deželo. Malo dela, visoke mezde, dobre prehranjevalne razmere, gospod -ska obleka — vse to mika in vabi marsikogar, ki ne umeva razdrapanih gospodarskih razmer v domovini. Visoki davki in druge neprilike v naši mladj državi jih bodo še veliko pognale čez morje. Izseljeniško vprašanje bo zopet postalo aktuelno. Dolarji vračajočih se izseljencev, ki smo z njimi hoteli izboljšati našo'valuto, so kvečjemu izboljšali židovske žepe, državnim financam pa niso koristili prav nič. Kar jih je ostalo med našimi izseljenci, se bodo iznova obr -rtili v blagajnah paroplovnih družb. To je tudi posledica naše zavožene notranje politike.
Sadje. V splošnem je letos v naših krajih do -bra sadna letina. Po cenitvi strokovnjakov bo Jugoslavija letos priredila 6000 vagonov suhih sliv, 600 vagonov pekmeza in 300 vagonov slivovke. Blago začne prihajati na trg koncem septembra.
Dovolj sladkorja. Nasproti vestem, da ni do -volj sladkorja, poročajo iz Beograda, da je tam sladkorja dovolj in starte kilogram 13 dinarjev.
Podraženje moke in žitnih izdelkov na Ceho -slovaškem. Moka in žitni izdelki nove žetve bodo dra-žji, kakor so bili doslej. Vlada je (izdala posebno na* redbo, ki v njej določa, da razliko med sedanjimi in novimi cenami plačajo za zasebne nastavljenee, katerih družine nimajo večjih letnih dohodkov kakor
20.000	K, delodajalci, za državne nastavljenee pa država.	»	'
Novih davkov — ne bo. Zal ne pri nas, marveč na CehoslovaŠkem. Pri nas so ravno te dni sprejeli državni proračun (budget), ki ima celo kopo novih davčnih bremen, katerih teža se bo zvalila v prvi vrsti na revnejše sloje. Zastareli monopolni zakon za Srbijo so raztegnili na vso Jugoslavijo. Davčni sistem je bolj nemoderen in krivičen, kakor je bil a v -ski. Drugače je na Češkem. Tiam se bo avstrnski davčni sistem nadomestil zi novim,, modernim in socialno pravičnim sistemom. Proračun za leto 1921 ne predvideva novih davkov.
Zaplenjeni tisočaki. Povodom kolkovanja in zamenjave starih bankovcev so davčni uradi zaple -nili mnogo tisočakov s ponarejenimi kolki- Finančni minister je sedaj odredil, da se ti tisočaki vrnejo in sicer siromašnejšim v celi svoti, bankam in bogatejšim slojem j*
,	•• itA Ojfc’
Nevarnost sllnovke in parkljevke. V obmejnih
okrajih Nemške Koroške in Nemške Štajerske se hitro širi nevarna kužna bolezen pri živini: slinovka m parkljevka. Deželna vlada za Slovenijo je izdala stroge odredbe, da se prepreči prenos te bolezni na slovenska tla. Prepovedan je vsak uvoz ah vgon par-kljate živine (goved, ovac, koza, prašičev) bodisi po železnici ali v cestnem prometu, med drugim iz okrajev Weiz, JFeldbach, Hartberg, Lipnica, Radgona in Deutsch-Landsberg. Nadalje je prepovedano pohajati s parkljato živino iz kateregakoli obmejnega okraja Koroške ali Štajerske, v Slovenijo ali nasprotno. Ko-nečno je zabranjeno mesarjem ali drugim ljudem, ki imajo opraviti z živino in ki bivajo v kontumaciranih okrajih, hoditi od vasi do vasi na našem ozemlju. — Natančneje v Uradnem listu z dne 24. avgusta 1920, štev. 98.
Tvornica vžigalic v Rušah je prešla v narodne roke. Podjetje je prevzela družba z omejeno zavezo. Z obratom bo pričela v kratkem.
Jugosl. krona in dinar sta na curiški borzi zopet padla. Krona notira z 5.50, avstrijska krona 2.80, čehoslovaška 10,50, ogrska 2.50. V Zagrebu je dne 1. septembra stala avstrijska krona 43, čehoslovaška 180, nemška marka 218, lej 245, 1 dolar pa 108 do 111 K.
Izvoz sliv. Iz naše države se izvažajo velike množine sliv. Glavni kupec je Nemčija, Avstrija pa vsled svoje slabe valute le posredovalec. V zabojih po 25 kg, postaja ob Savi in ocarinjeno, stanejo slive po 15 K kilogram neto. Avstrijski posredovalci ponujajo v Slovenskih goricah -in mariborski okolici za sveže slive po 60 vin. do 1.50 K kilogram. Res so naše slive kakovostno manjše od bosanskih, vendar je ta cena vsekakor prenizka. Veliko škode trpi naš sadje -rejec, ker ni nikogar, ki bi se pečal s sušenjem in izvozom sliv. Lepo etuirano blago se prav lahko proda na Francosko in Angleško.
Popotni pletarski tečaji se bodo vršili na zah tevo v pripravnih krajih. Pletarstvo je važna obrt in je treba, da jo čimbolj širimo. Pletarska šola obstoja v Strnišču pri Ptuju.
Griža.
Griža je nalezljiva bolezen, katero povzročujejo bakterije. Pojavi se največkrat z bolečinami v trebuhu in močno drisko. Človeški odpadki so pričetkoma brez vsakih rzvanrednih primesi, čez nekaj dni se pa pojavi v odpadkih sluzasta tvarina, katera postane ali takoj ali čez nekaj dni več ali manj pomešana s krvjo. Vzrok sluza in krvi v blatu so obširna ulijesa v debelem črevesu. Driska trpi skoro do dva tedna; bolnik mora iti dnevno 20—40 krat na stran.
Pri griži je v prvi vsti potrebno, da se bolniku uredi hrana. Uživati mora samo tekočo hrano, katera donaša njegovemu oslabljenemu telesu dovolj moči. To so: krepke juhe, lahka močnata-jedila, cacao, čokolada. Varovati se mora pa vseh težkih jedil, vseh jedil in pijač katera vsebujejo kislino, sadja in vseh močnih dišav, tudi jajca niso priporočljiva. Kot pija-čo naj se dajo bolniku lahke čaje z malo količino konjaka. Na trebuh naj se jim poklada tople obklade
V vsakem slučaju naj .se pa pokliče k bolniku zdravnika, kateri bo naijbpjie vedel razsoditi kako in s kom se ga mora hraniti in lečitr. Ker jo griža na* lezbiva bolezen jo pa v prvi vrsti potrebno, da se vsakdo varuje okuženja z povzročevalci griže. V to svrho se priporoča vsakeniu:
Vsakdo mora paziti na kolikor mogoče popolno posebno snago. Osobito naj si vsakdo vsaj predno začne lesti dobro umije roke, istotako naj se umijejo roke redno ko se pride iz stranišča. Varovati se o-ramo tudi na ta način, da ne vživamo nobenih jedi!, na katerih se drže povzročitelj greži, K prvi vrsti je omeniti tukaj sadje, in salata,
Nikdo naj ne zahaja v tako hišo, kjer se nahaja kak bolnik ki trpi za; grižo, kajti vsako tako hišo se mora smatrati celo za okuženo.
Ako pa kdo oboli za griža, se ga mora takoj i-zolirati tako, da ne more nihče priti z njim v dotiko, kakor samo oseba ki mu streže, Da tudi ta oseba ne oboli, mora ista z največjo skrbnostjo paziti na to, da ima vedno snažne roke in snažno obleko. Predno zapusti bolniško sobo, ši mora roke dobro v razkužo -valni tekočini umiti, in sleči vrhno obleko, v kateri streže bolniku. Vse predmete, kateri pridejo s bolnikom v dotiko, se mora takoj po vporabi dobro razkužiti in sicer trde predmete naj se, prekuha, perilo in obleko naj se pa položi pred pranjem za več ur v raz kuževalno tekočino.
Ker se nahajajo povzročitelji griže v Človeškem blatu je treba vodno blato pred izlivom v stanišče dobro razkužiti na ta način, da se mu primeša apnena voda ali pa kaka druga močna razkuževalna razto -pina. Bolnikovo sobo se mora vedno snažiti in večkrat izmiti vse predmete v njej z razkuževalno toko-; čino, Istotako je treba stranišče vedno snažiti in iz-mivati z razkuževalno tekočino. Vj stranišče nai se vlije vsaki dfin par škafov apnene vode. Osobito sta** novalcem okužene hiše se mora priporočati, da vži -vajo samo prekuhana jedila in ako nimajo popolnoma neoporoeene vode na razpolago, da pijejo samo prekuhano vodo.
Kadar bolnik ozdravi, se mora vse predmete, kateri so prišli z njim v dotiko, bolniško sobo in stra nišče še enkrat dobro razkužiti.
Razkuževalno snovi si pripravimo na sledeči način:
K Apnena voda. En del živega apna se dobro zmeša s 4 deli vode,
2. Karbolova ali lizolpva voda. Na en liter. yo» d« dobro zmeša 50 gramov lizola ali karbola*. '
Zdravilišče Slatina Radenci
Glasovite Radenske zdravilne kopeli so p. n. posetnikom od 30. maja do 15. septembra na razpolago. V zdravilišČni restavraciji je poskrbljeno za najboljšo postrežbo po zmernih cenah.
letos zopet odprto!
Po možnosti bode vpeljan vozovni promet med zdraviliščem, Radgono in Mursko Soboto. Za obilen poset se priporoča zdraviliško -----------------RAVNATELJSTVO.
JJ
CROATIA
íí zavarovalna zadruga y Zagreba
=— ustanovljena leta 1884 —=
Podružnica za Slovenijo v Ljubljani, Sferi trg JI.
ZAVARUJE: Življecske rente, doto otrokom, glavnice na življenje, zgradbe in premičnine proti škodi požara in strele, steklene šipe proti r8zbifjn, proti vlomu in telesnim nezgodam. — Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za celo življensko dobo. Sprejema v vseh krajih Slovenije sposobne zastopnike in potnike, katerim se nudi prilika „znatnega zaslužka. — Zastopnik v Gor. Radgoni je gospod ZDRAVKO VRL1C, Spodnji gris št. 7.
Gospodarska zadruga
za Prekmurje, Mursko polje in Slov. gor. r. z. z o. z.
Ima v naloge! po najnižjih dnevnih cenah razno mann&ktarno blago za moške in ženske obleke, barhente, vseh vrst platno, kuhinjsko posodo, riž, daj, papriko, usnje, podplate, moške in ženske čevlje. Vseh vrst moko, zdrob, otrobe, testenine.
Kupuje zrnje, aajje, kože, vino, sadjevec, žganje, sploh vse poljedeljske pridelke.
Poa red ujte pri nakupovanja strojev in vseh gospodarskih potrebščin.
Kupovati in prodajati zadrugi imajo pravico samočlani.
Novi člani se sprejemajo v zadrnžni pisarni in pri podružnicah. Osrednja trgovina in pisarna v Gornji Radgoni. Podružnice: Cankova, Murska Sobota, Beltinci, Dolnja Lendava, Križevci pri Ljutomera.
f flMtampnje
kučrta n kora
|~Kataiog franko |
I jplllf V	Pečati
I IpM K	Šablone
SA M Klišeji za tisk *	Vzvbdne tiskalniee
Modeli za predtiskanje perila itd.
MauaI Datu m-štam pi I j e HUllJš lastnega izdelka.
ANTON ČERNE
graveur
Ljubljana, Dvorni trg 1
I
Kdor
ni obnovil naročnine, naj io poravna
takoj
Pristopajte k Jugoslov. Matici".
G HUJE
srbešieo, hraste, lišaje uniči pri človeku mast proti garjam. Brez vonja in ne maže perila. 1 lonček za eno osebo s poštnino K 12'60 v lekarni VRIHOZV v Ljubljani.
primešaj krmi; v«ak teden ene pest, če pa se rabi kot nadomestilo za krmo tedaj pa dve pesti. Pet zavojčkov Mastina, prahu za pitanje zdrave, debele živine, za 6 mesecev za vsako živinče. Dobil je najvišjo kolajno v Londonu, Parizu, Kirnu, Dunaju. Tisoče gospodarjev ga hvali in ponovno kupuje. Zahtevaj ga pri lekarnarja ali trgovcu, vsak ga lahko prosto prodaja. Ali pa piši lekarni ItnfcMT v Ljubljani, Enajsto, po 6 zavojčkov. Stane K 80*60 s poštnino...
K knez Trautmannsdorfovi graščini Negova spadajoči mlini ležeč v obč Ivanjševci na Ščavnici je na prodaj. Reflektahti naj stavijo svoje ponudbe najkasneje do dne 30. septembra oskrbništvu graščine ¡Negova, p. Ivanjci, katero daje tudi natančnejša pojasnila.
in vsa galun mora pogininiti sko porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 8*—, za podgane in miši K 8, za ščurke K 10*—, posebna močna tinktura za stenice K 10 —, uničevalec moljev K 8 —, prašek za uši v obleki in perilu K 6-—, in K 10*—, proti mravljam K 10, proti ušem pri perutnini K 10*—, prašek proti mrčesom K 10.—, mazilo proti ušem pri ljudeh K 6*— in K 10:—, mazilo za uši pri živini K 6*— in 10*—, tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjavi (uničevalcev rastlin) K 10’—, mazilo proti garjam K 10*—. Pošilja po povzetja zarod za eksport
M.Mer.ZaireH^tiiiijeia ulica 3.
X
V
■rli
X
X
X
S
X
V
■XI
X
X
X
X
X
X
v
»m
X
X
Vabilom
občni zbor
Gospodarske zadruge
za Prekmurje, Mursko polie in Slovenske gorice,
registrov, zadr. z omej. zavezo
V GORNJI RADGONI.
ki se bo vršil v nedeljo, dne 19. septembra dopoldne ob 11. uri v v posoillniini dvorani v Gor. Radgoni
DNEVNI RED:
1.	Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Izključitev enega člana načelstvi.
5.	Volitev dveb, oziroma treh članov načelstva.
6.	Slačajnosti.
Ako ta občni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se v smisla pravil pol are pozneje na istem mesta in po istem dnevnem reda dragi občni zbor, kateri pa sklepa veljavno brez ozira na število zastopanih zastopnikov.
Načelstvo.
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Lepo posestvo
v Spodnji Koreni pri Sv. Barbari, okraj Br. Lenart v Slov. goricah je na prodaj. Obstoji iz novozi-dane hiše in gospodarskega poslopja, njiv, travnikov in gozdov. Meri 26 oralov. Proda se ali skupno ali pa gozd 9 oralov posebej. Popraša naj se pri Ivanu Kranjc, gostilničarju pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Prodaja se bo vršila na licu mesta dne 16. sept. 1920 dopoldne.
zanesljivo družino; kuharice, natakarice, sobarice, hlapce, dekle in vso drugo zanesljivo služinčad. Na ponudbe se odgovarja samo, ako je priložena za poštnino znamka za 2 K. R. RU9CHER, posredovalnica vseh služb v Ljutomeru.
Združene veletrgovine v Celju
A. Kolenc, Elsbacher, Gvenkel in Ravnikar
priporočajo po znižanih cenah: slanino, svinjsko mast, bnčno olje, mazilno olje, kornzne in pšenične mlevske izdelke, oves, kavo, Zlatorog in slavonsko milo.
Zieza slov. trgom i Celju
ima na zalogi od vlade dodeljene stvari in sicer: sladkor, sol, petrolej, vžigalice navadne in Ciril Metodove. Naročila naj se naslovijo direktno na Zvezo, Telefon 135 Brzojavil Kreditno fcfagoc
■ IBEEIIIII BUB
POSOJILNICA V GORNJI RADGONI
Hrsniine vloge
sprejema in jih obrestuje po najvišji obrestni meri. Obresti se pripisujejo konepm vsakega leta brez posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih tuzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovaaje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega orada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama.
lamami S S In na 0B®l®i kredit, na hipoteke, trgovske kredite in v te-Sr	kočem računu daje pod najugodnejšimi pogoji. Iz-
posoj uje tndi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnik plačnje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknjižbo novih, kakor tndi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
ll^aflMfi aiMa bo vfflk pondeljek, torek, četrtek' in petek od 9. do 12. ure dop. Ako pride na ta dan	fBBftll£S> se dajejo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni
y&'ClllIIVr	VT praznik,uraduje ae naslednji dan. Ob uradnih dnevih ae sprejema in izplačuje denar. ■	«■■Rlg« posli izvršujejo vsak delavnik e,d 8.do 12. ure dop.
Ui?adni ppostop!	cest», štev. 14, zraven kolodvora.
Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.