Roitnina t>ar$aUrana. Dne 2. septembra 1920. :'pLi. ■ < £ ' '» ,*|W ;.V; , ’■‘V’ ,* M H. leto. Marsu Straža Glasilo obmejnih Slovencev. Uredništvo: Maribor, Cirilova tiskarna, Koroška c. Upravništvo v Gornji Radgoni, Sp. griz 7, I. nadstr. Rokopisi se ne vračajo. izhaja vsak četrtek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 30 K, za pol leta 15 K, za četrt leta 8 K. Posamezna številka stane 80 vinarjev. Inserati: Ena petstolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 54 mm širok) K 1*50. Pri večkratni objavi primeren popust. \ DpSueevaiiJe državne meje. š Maribor, 2. septembra Razmejitvena komisija je že določjila državno mejo severno od Dravograda proti Marenbergu, Na tem odseku ni bilo nobene sporne točke. Glede mejne ®rte od Hiibnerkogla do Sv. Duha pa se niso mogli zediniti*. Vsled tega se je komisija postavila na stali-Sče, da se morata jugoslovanska in avstrijska dele -gadja pogajati med seboj in izid pogajanj predložiti celokupni komisiji v odobritev. Naša in avstrijska delegacija sta sestavili poseben zapisnik, kjer iznašate svoje zahteve. Antantna delegacija je v posebni seji pretresla te zahteve in izrekla potrebo, da si sporno ozemlje ogleda na licu mesta. Včeraj se je celokupna komisija podala na mejo in se vrnila zvečer, Danes se vrši skupna seja. Nekateri listi so objavili vest, da je antantna delegacija sprejela nemške zahteve glede razmejitve ob Muri. Po teh vesteh bi bil ogrožen tudi desni breg Mure in oelo del Slovenskih goric. Naša vlada se je pritožila pri vrhovnem zavezniškem svetu v Parizu , kor stoji na stališču mirovne pogodbe in ne ¡priznava razmejitveni komisiji tako obsežnih pooblastil. Kolikor smo informirani, so te vesti brez podlage. Najbrž si Nemci prizadevajo, ustvariti s takimi vestmi razpoloženje za svoje pobožne želje. Naši vi a da, deželna kakor osrednja, stojite na stališču mirovne pogodbe in je izključeno, da bi se našel kdo, ki bi privolil kakršnokoli spremembo na tako važni In naravni mejni črti, kakor je reka Mura. Sredstva, ki se z njimi poslužujejo avstrijski Nemci, da vzbude na naših mejah razpoloženje za svoje namene, so se pokazala v jasni luči v, Apačah. Nemci si prizadevajo, da z n aci; on ali stičnim rovaren-jem zapeljejo nezavedno prebivalstvo, na drugi strani pa hočejo vplivati na antantno delegacijo, da si prisvoji ingerenco, katera ji po mirovni pogodbi ne pripada. U ver jeni smo, da bo ves trud jalov. Naša obmejna vprašanja, kolikor pridejo pred razmejitveno komisijo, ,bodo rešena nepristransko in pravično. Natančneje o delovanju te komisije poročamo v prihodnji številki. Vprašanje prometnih' zvez je v, Jugoslaviji vele- važno. Naša država je nastala potom odcepitve in u-jedinjenja. Pokrajine, ki so v prejšnji monarhiji tvorile gospodarsko in politično celoto, so zdaj razdeljene mej dve državi, a ujedinile so se po narodnostnih ne tudi po gospodarskih načelih. V naši državi, je treba prometne zveze prilagoditi novi državni obliki. Tako imamo v Dalmaciji par manjših trgovskih pristanišč, ki pa so za državo malega pomena, ker jih z zaledjem vežejo ozkotirne železnice. Ce dobimo Reko, bo nam silno pomagano, ker tja vodi do.bro železniško omrežje, ki ga je zgradila dunajska vlada. Pa tudi na bivšem Koroškem in Štajerskem imamo s prometom precejšnje težave. V Pomurju so nam ne le odrekli naravno pravico do železnice med Spil jem in Radgono, marveč so tudi Radgono samo v zadnjem trenutku priznali Avsriji*, vsled česar je del te pro-,ge med Radgono in Ljutomerom obvisel v zraku. Z prostim prevozom, Idi nam je zajamčen po mirovni pogodbi, se te kratke proge ne bo moglo rešiti in na ta način omejen promet ne more dati zadostnega izbo. dišča gospodarsko bogatemu Pomurju. Na vsak način bo treba progo med Gornjo Radgono in Ljutomerom ter Hodošem in Mursko Soboto priključiti eni glavnih prometnih žil, L j. železnica Kotoriba—Maribor, (pri Ormožu ali Središču), oziroma čez Sloven -ske gorice neposredno Mariboru,. O teh dveh načr -tih se vrše v zadnjem času posvetovanja in razgovori. Oba imata svoje prednosti in tudi svoje pomisleke. Načrtu velike železniške zveze preko čehoslovaš-ke Bratislave, čez naše Prekmurje in Muropolje v dravsko dolino in odtod k Savi, tam pa preko Novega ■mesta naravnost na Reko, ni mogoče odreči velikopoteznosti in velikanski važnosti za vso državo. Toda vprašanje je; kedaj, kako in koliko je ta železniški koridor izvedljiv? Graditev železniške zveze s Prekmurjem ni mogoče preložiti v nedogledno bodočnost. Začeti je treba takoj,, ker bodo samo pripravljalna dela trajala več kot eno leto. Zato je treba postaviti v oposredje nujno potrebo krajevne železnico in morda bi tukaj imel prednost že omenjen načrt o železnici čez Slov. gorice. Seveda se dvigajo proti temu razni pomisleki, zlasti je tehten oni o rentabili-. teti te proge, t. j. ali ne bi ta železnica delala z večno izgubo, ker bi bili gradbeni Stroški izredno vi -šoki, promet pa razmeroma slab? Težišče vprašanja pa ni v tem, kje se proga zgradi, temveč kedaj se zgradi. Zato imata oba načrta hvalevredno nalogo: vzbujati zanimanje javnosti in vlade ter izsiliti čim prejšnjo rešitev. Navadna ali električna železnica ? Med zanimanci se je pojavila misel, da bi se med Prekmurjem in Mariborom zgradil», električna, železnica. V tem smislu je že več krajevnih organizacij povdarilo svoje zahteve. Možnost električne že- Električna železnica« ■ leznice te dana z izrabo bogatih vodnih sil Drave. Nad Mariborom, V Fali, so, kakor znano, zgradili ve likansko električn centralo, ki bi mogla oskrbovati z električno močjo Gradec, Dunaj, Linz in vse indu -sirijske kraje v alpskih deželah.. T-a elektrarna bo razpolagala s kakih 42.000 konjskih sil. Ker je prišla sedaj v področje jugoslovansko državo, se bo sku šalo to velikansko pridobitev izkoristiti za, elektrifi -kacijo našega ozemlja. O pripravah, ki so se že storile v svrho razdelitve razpoložljive električne sile med domače porabnike, smo že večkrat pisali v našem listu. Gotovo je, da je elhktrike toliko, da še lahko preskrbi z njo vse ozemlje med Savo, Dravo m Muro. Lahko so razsvetljene vse htše in v vseh podjetjih goni elektrika Stroje. T,ako je vzklila misel, naj bi se med Muro in Dravo zgradila električna železnica. Lansko jesen so poročali lasti, da je- nek švicarski inžener že izdelal prvi načrt in proračun. Takrat so bili stroški preračunani precej nizko. Elek -trična železnica bi tekla kraj okrajne ceste preko Sv. Lenarta v Gornjo Radgono in od tam v Prek -murje. Kolikor je bilo na teh vesteh resnice, nam ni znano. Letos, ko so zadeva s falsko elektrarno kon-čnoveljavno rešuje, je postalo vprašanje te električne železnice zopet važno in nujno. Odločtti ■ so mora, pr» dno bo električna moč razdeljena. Zato se razmotri -vanju o železniški zvezi s Prekmurjem pridružuje še vprašanje: Ali navadna, ali električna železnica,’ Prednosti električne železnice Električne železnice so najbolj vpeljane v Združenih državah severoameriških. Tam razpolagajo z velikanskimi vodnimi silami, ki še niso vse izrabljene. Elektrika goni vlake v veliko daljavo. Stroji so najmodernejše sestave, vlaki opremljeni z* vso mogočo udobnostjo. V zadnjem času je Italija med evropskimi državami prva, ki hoče elektrificirati svoje železnice. Pripravlja elektrifikacijo 4000 km železmš -kih prog. Sploh je v Italiji izraba elektrike skoraj na višku. Tudi razmere v Jugoslaviji so želo pripravne za razvoj elektrotehnike. V daljni bodočnosti bode izrabljeno ogromno bogastvo, naših rek in slapov. Prvi začetki se kažejo v Fali in Dalmaciji. Elektrifikacija železnic je postala važna tudi za nas. Na vsak način bomo morali čim prej izpopolniti prometne žile v naši državi. Bogastvo naše zemlje na premogu nam ne dela velikih skrili za gonilno moč, toda po misliti je treba, da te zaloge niso neizčrpne in da i-mamo v premogu dragocen izvozni predmet. Električna gonilna moč bo sčasoma cenejša od premogove, a da se uporabiti na več načinov. Dobiva se lažje in coneje, ko so napravljene turbine .na vodi in jo urejeno odvajanje moči iz centrale, Ta prednost igra važno vlogo tudi pri prometu. Električna železnica vozi hitreje, nudi pa potnikom več udobnosti m je tudi v zdravstvenem oziru popolnejša, Služi lahko za osebni in tovorni promet. Na ravnici porabi skoraj, ne - znatno množimo sile. Tračnice so lahko pripravne tudi za navadne lokomotive; to je tembolj važno iz strategičnega vidika, ker se v slučaju sovražnega napada na električno centralo takoj spravijo v pro -met rezerve navadnih (parnih) vlakov. Železnica, čije proga je bila pripravna za električne in parne vo -zove, je ona med Dunajem in Badnom, oziroma Du -najem dn sedanjo Bratislavo. Predlo g. Prejeli smo predlog o graditvi normalnotirne e-lektrične železnice za osebni in tovorni promet čez Slovenske gorice v Prekmurje. Tla železnica bi bila v zvezi z bodočo električno cestno železnico v Mariboru. Da bi se podjetje izognilo velikim stroškom, zlasti pri lajtersberškem klancu, pravi predlagatelj, naj bi se porabila za električno železnico do severne ¡strani lajteršberškega predora proga, Južne železnioe in se potem preko Sv. Marjete, Sv. Lenarta, Sv. Jurja ob Ščavnici izpeljala na dozdaj Še nedoločeno točke na sedanji progi Ljutomer—Gornja Radgona, kjer bi bil zgrajen most in kamor bi bila nadovezana električna železnica iz Murske Sobote. Ali bi se izplačala krajevna elektr. železnica? Naj se gradi električna ali pa parna, železni-ca, je vprašanje o rentabildteti izredno važno in pač ena najvažnejših ovir, ki otežkoča resno delo v tej zaderi. Znano je, da je električni tok iz falske elektrarne prav graga reč, dražja, nego se običajno misli, Krivi so predvsem velikanski stroški za napravo centrale in za napeljavo po deželi. Materija! se do -bavlja iz inozemstva, ima že tamkaj visoko ceno, prišteti pa je treba razljiko v valuti, carino, transport,] Potem pri napeljavi: mezde delavcev, les itd. Visoki stroški za napeljavo in začasno precej dragi tok, to sta dva vzroka, ki ustrašita tudi marsikaterega podjetnega moža v naši okolici. To oviro j'e treba na vsak način premagati, zakaj sramota bi bila, Če bi velikanska električna sila tekla mimo nas ali preko i nas v kraje, ki so podjetnejši in mislijo naprej. Naša pokrajina med Muro in Dravo s Prekmurjem se mora; elektrificirati, t. j. vporaba elektrike kot gonilne in svetilne moči mora postati vsakdanja stvar, potreba vsega prebivalstva in ne samo luksus bogatih posameznikov, S tem je rešeno tudi vprašanje o novi električni železnici. Kakor se bo sčasoma, če pe takoj, re n tiral a t. j. izplačala splošna elektrifikacija naših krajev, tako se bo tudi izplačala v visoki meri električna železnica. Zboljšanje, prometnih zvez in razpolaganje z električno silo bo omogočilo razvoj in razmah domače industrije. Na Murskem polju se bo razvila in izpopolnila opekarska in keramična industrija, ki si; bo v bodočnosti pridobila prednost pred vsemi sličnimi podjetji v naši državi. V Prekmurju imamo vse pogoje za saditev sladkorne pese in lahko osnujemo sladkorno tovarno. Potrebni so tudi veliki mlini, ki bodo služili vsemu Pomurju. Žito, ki ga sedaj izvažamo v druge pokrajine, se na teh mlinih se-melje in zaslužek od mletja ostane doma, Lahko se ustanovi tudi tovarna za izdelovanje testenin, dalje moderna klavnica z hladilnico in prekajevalnico, ki bo izvažala meso in mesene izdelke, a ne žive živine,-v okolici Ljutomera so pravkar načeli premogovnike, ki po mnenju strokovnjakov segajo daleč in globoko pod zemljo. Premog se bo v prvi vrsti izvažal, Če bomo sami imeli dovolj električne sile. V bodočnosti se bo temeljito preosnovala tudi naša rinoreja. Konku-renoa na vinskem trgu bo našega vinogradnika prisilila k docela novemu načinu vinoreje, kakor je lansko leto pisal po naših listih vinorejski strokovnjak g. Puklavec. Kjer je razvita industrija, napredno poljedelstvo in skrbna živinoreja, tam je tudi bogat izvoz in uvoz. Vprašanje o rentabiliteti naše električne železnice je tedaj vprašanje: ali bomo vedeli izrabiti velikansko vrednost in važnost falsko elektrarne za našo pokrajino? Ali smo dovolj podjetni? Rekel bo kedo: vse fo,je sanjarija, iz tega ne bo nič! Ce stavimo resno in vztrajno ta pomislek, je gotovo, da he bo nič. Toda treba je, da vzgojimo v samem sebi in zlasti* v naši mladini duh podjetnosti in delavnosti . Ce pogledamo za petdeset let nazaj, vidimo, kako .so se spremenile gospodarske, prometne in druge raz - * '/ x ' c v i" ■ Stran 3. MURSKA STRAŽA, dne 2. septembra 1920. mere. Ali moremo misliti, da bo čez petdeset {let ostalo tako, kakor je sedaj? Izkoristimo čudežno moč, ki jo imamo v: falskih elektrarnah, Kaj storiti?, Posvetovale!, ki se Itupatam zberejo radi našega železniškega vprašanja, se po navadi zedinijo v dobrih predlogih in resolucijah, toda stvari še ni s tem veliko pomagano. Potrebno je, da postane elektrifikacija naše pokrajine najvažnejše in najbolj popularno vprašanje Za naše ljudi;. Ne le posamezniki, tudi oblasti, uradi, okrajni zastopi, občine, društva, politične in gospodarske organizacije morajo mu po -svečati zanifnanje in pospeševati rešitev. Od države moramo zahtevati, da podeli primerno subvencijo in dovoli občinam in posameznikom brezobrestna posolila za napeljavo električnega; toka od glavnega dalj -novoda. Vprašanje električne železnice bo tedaj rešeno samo po sebi, a s tem tudi v, visoki meri naše pro metno vprašanje. Opozarjamo še enkrat našo javnost: v ospredje mora stopiti zahteva, da dobijo naši kraji tisto množino električne moči, ki jo potrebujejo za poln razvoj svojih prometnih in gospodarskih sli. Jugoslavija. Narodno p r e d s t a v n i š t v o se je se dajejo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradni y&'ClllIIVr VT praznik,uraduje ae naslednji dan. Ob uradnih dnevih ae sprejema in izplačuje denar. ■ «■■Rlg« posli izvršujejo vsak delavnik e,d 8.do 12. ure dop. Ui?adni ppostop! cest», štev. 14, zraven kolodvora. Izdaja „Tiskovna zadruga“ v Gornji Radgoni. Odgovorni urednik: Božidar Borko. Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.