4'. številka. Trst, v četrtek 20. februvarija 1902. Tečaj XXVII .Bilinoat" I t >aii enkrat a« 4an. ruun -tadeti 'v p r-t"ikov nr> i, uri rvečer II JSSO ........ ca .>ol iftA.........i 2 - ta '»trt leta........ * c i 21MM ........ t krott i .to^niao « pi»f«.kti naure j iS s. - >?«« r»H *e;M- nar;»ftnn# a>-> .teviite po H 4(<>unk '3 n*• . i.? » Tr ta i>» po H ->tn\tnk '4 Telefon «tv. S7«. ida;atelj in odgovorni uredntk Y r a i \ij iln ik Tržaški dogodki so seveda še v ospredju vsega zanimanja. V parlamentu se vrše viharne debate, a tudi *irša javnost je obrnila svojo |>ozornost sem doli proti Adriji kakor že dolgo ne. O dogodkih samih, kakor so se vršili te dni, gredo toliko opi-»i kolikor sodbe zelo navskriž. Tu imaš nešteto varijacij in verzij o vsakem po samičnem činu. To je deloma naravna, logična posledica situvacije med dogodki, deloma pa je |H>sledica — politične tendencije, oziroma strankarskega stališča. Naravna je z-t to, ker o takih prilikah, ko je vse navskriž, ko vse pritiska, se gnete in j»eha, ni možno človeku pregledati skupne slike, ker je vsakdo, kakor zagvoz la zabit v gotovo gruč* ljudij. Pogled mu je omejen na bližajo okolico, da ne vidi dalje. Vaakdo gleda le tisti del prizora, na katerem sodelujejo tisti ljudje, med katerimi stoji in se giblje, kakor da je zapet med nje. Vsakdo more opazovati dogodek le od svoje in le od ene strani. O demonstracijah v takih velikih dimenzijah, v kakoršnjih so se vršili tržaški dogodki, ni možno po-«amičniku v nešteti množici, da bi prejemal celotne, skupne utise in da bi imel celotno sliko o vsem kompleksu dogodka. l'mevn.» je torej, kako je to, da bi težko našli dva človeka, ki sta sodelovala na demonstracijah ali izgredih in da bi imela po-vse.n kongruentno sliko o tem ali onem većem prizoru. O tem nnio se ravno cii — vršeči svojo novinarsko dolžnost — mt>gli vsaki kip prepričavati. Dva človeka, dobra znanca naša, sta (recimo) sodelovala na eDem in istem odlomku te zadnje velike tržaške tragedije. Oba sta poštenjaka, oba zaslužujeta vso vero, glede obeh se nam vidi izključeno, da bi vedoma govorila neresnico. Oba sta bila na liou mestu, le da sta stala kakih .V) — «>0 korakov eden od druzt-ga. A glejte: njiju trditve niso bile v soglasju v marsičem, v marsičem pa so si bile celo nasprotne in neredko se nam je dogodilo te dni, da sta se dva taka očevidca, mesto da bi nam pojasnjevala sliko, začela — kregati med seboj. Ta je prisegal, da je bilo tako, drugi se je zakli-njal z istim globokim prepričanjem, da ni bilo tako, ampak drugače ! In neredko so nas ljudje, ki so prišli, da bi nas informirali, le spravili v zadrego, ker je bilo težko pogoditi resnico. In potem treba |>oštevati še razbur- __ Griasilo političnega, društva ,cEdinost" za Primonsko. - r. -iS J * T etiaostl je bo«! Oflatl računajo po vrstah v petitu. Za »eč-kratao naročilo b primernim popuitom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo domači oglasi itd. se računajo po pogodb« Vsi dopisi naj se pošiljajo urednlfttv« Siafiankovani dopisi se ne sprejemajo Kokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase upre-'idi tpravatltvo. Naročnino in oglaat ji plačevati loco Trst. UteAnlllvo in tiskarna se nahajata v aiiei Cariutia Stv. 12. L"pravnlBtvo, la »prejemanje }uneratu? v ulici Molia pietoio fctv. 3, II. na«i*ti. L*atnik koceorcij liata Edinost' Natisnila tiskarna konaorcija liata „Edinost" v Trst jeno fantazijo kakor činitelja, ki poseza vmes. Zdelo se nam je umestno, da konstatujemo to, da bodo videli čitatelji, da se nimalo ni čuditi, ako dva človeka o istem burnem dogodku ne poročata povsem isto in da je naravno, ako ljudje — kakor n. pr. poslanci na Dunaju in ptuji novinarji —, ki sa morajo opirati na sporočila druzih, imajo toli različne slike o žalostnih dogodkih v Trstu. očevidci niso bili ia so sami zajemali iz dru- žaški dogodki. Morda so res tudi ti elementi gib in — in sicer iz vzrokov, ki smo jih! imeli roko v igri, ali naši stari znanci, go- razložili gori — rte skozi in skozi in absolutno zanesljivih virov. Kraj vsega tega pa obstoji neutajljiv fakt, da so g*o v o r i 1 i mnogo resnice. Pa naj so njihove iz-povedbe tudi netočne v tem ali onem : oni vrše svoje pravo in svojo dolžnost! Gospod ministerski predsednik je Naravno je torej tudi to, da izrekajo! obljubil najstrožjo preiskavo in kazen onim, različne sodbe, da si delajo različne sklepe, ' ki so kaj zakrivili. Prav. Resnost dogodkov in pišejo in govore tožbe in obsodbe — zahteva to absolutno. In ravno zato, ker vsi vsaki na svojo adreso ! Ali tu prihaja vmes hočetno, da pride vsa resnica na dan in za še — tendenca. Jedni govore s posebnim i njo tudi pravica, je potrebno, da poslanci ozirom na svojo pozicijo, drugi so pod pri- 1 in novine govore, da potem po seštevanju in tiskom svojega političnega naziranja, tretji j odštevanju navedenih dejstev dobimo — res-1 morajo računati s koristjo in potrebo lastne1 nieo! Debata, ki seje vršila v parlamentu, stranke. Tako prihaja, da se eni zgražajo nad je bila torej koristna in potrebna. In dobro javnimi organi, obremenjaje izključno njih z je bilo, da je tudi nekoliko gromelo. Ne-vso odgovornostjo radi prelite krvi, drugi pa v ihta čisti zrak. Naj ga sčisti tudi v Trstu 1 padajo zopet v nasprotni ekstrem in ne Jedni pa se nam gabijo — hinavci ! In to morejo najti dovolj ostrih besedi, da bi oži- i so italijanski poslanci!! Tudi to gosali vedenje demonstrantov in da bi dokazali, 1 svojo sodbo hočemo utemeljiti pozneje. spodje irredentovci, so bili prav gotovo tudi na tej partiji. Ugotovljeno je, da so izgredi začeli še le tedaj, ko je bilo toliko kolikor gotovo, da bo zahtevam kurilcev ustreženo* In kaj je storil tržaški občinski svet? Mej najhujo vihro je storil sklepe za protest na vladi proti postopanju vojaštva in policije in v to, da se žrtve pokopljejo na občinske stroške. Cel<5 od strani, ki je občinskim oblastnikom jako prijazna, se izjavlja, tla so ti sklepi izdatno vspodbudili razjarjeno množico. Ali pa bi bil mestni svet res tako postopal, če bi b i 1 p r e-pričan, da so le anarhisti uprizorili ta poskus vstaje?! Pa ne da bi isti imel namen, da bi si nadeval anarhistični značaj ? In irredentističnega ? Tudi tega ne bi hoteli trditi brez pridržka. Ali to jedno je gotovo: občinski svet tržaški je že večkrat dokazal, da noče čutiti dobro avstrijski ! Mnogoštevilni eksaltadi, deeperadosi in irre- da je bila proti islim opravičena najskrajneja Za danes zaključujemo z nastopno izjavo: dentisti, ki jih ima mesto v sebi, niso v ostrost. o tržaških dogodkih in o diskuziji, k; jim ! zadnji vrsti ravno zato postali predrzni. Tem V parlamentu vidimo, kako. ministerski sedaj sledi: mnogo seje grešilo z ene strani j ljudem treba enkrat temeljito posvetiti. Morda predsednik z vso zgovornostjo svojo brani in s tem zakrivilo pretresljivo tragedijo ;j se sedaj odpro oči marsikomu o kroničnem zlu, na katerem trpi Trst že tako dolgo.« Ivonečno moramo zabeležiti konstatacijo a 1 o j n p o javne organe, a vidimo tudi, kako poslanci mnogo so se potem zlorabljali dogodki v ne-različnih strank najodločneje odklanjajo njega čiste namene, mnogokaj se hoče sedaj od ene pojasnila. Kjer ministerski predsednik vidi le strani potajiti in marsikaj se z druge strani v »Reichs\vehr«, da je gospod Korber, go-imperativ dolžnosti in zapoved skrbi za javno j pretiruje. Zato je želeti najnujnejo: da vore o tržaških razmerah, bolj namigaval, blaginjo ter si k) bran državne avtoritete, vi- ! p r i d e resnica, iz katere naj bi nego pa kazal na krivce, a to iz o b z i-dijo zastopniki naroda le neumestno provokacijo, izišlo al« iz zle volje ali pa iz nesposobnosti oblastnih organov. Lahko je umeti prvega in druge. Gosp. ministerski predsednik črta svoje slike po poročilih, ki so jih sestavljali po poslancih napadani javni organi, a mu p^leg tega tudi njega pozicija kakor načelnik uprave nalaga dolžnost, da brani iste svoje organe. No, na to adreso bo možno govoriti vso in neprijetno resn;co, potem, ko se povrnejo nor- s i o n i, k i so grešili, erpilimo-rovnavnanjo politiko, to je: kzabodočnost. z v e z o z Italijo. To je sicer pripozna- nje, ki pripoznava že staro notoriČno resnico; ali potrebno je vendar, da je zabeležimo tu. i V prvo je s tem pri poznano, da je res, kar trdimo mi, da je namreč naš primorski zi-stem pod pritiskom vnanje politike in da Politični preg-led. V Trstu, L'0. feb. 1902. Politične refleksije tržaških do- radi Italije, te tradicijonalne nasprotnice naši godkov. »Reichs\vehr« piše: »En pouk monarhiji, morajo primorski Slovani, zvesti treba vsakako crpiti iz tržaških dogodkov, podaniki te monarhije, trpeti v stanju poli- Leto in dan smo že o opetovanih povodih, a tične in narodne podrejenosti ter v — kul- malni od noša j i in ne bo visela nad nami pre- čisto osamljeni med dunajskim novinstvom, turelnem pomanjkanju. V drugo pa je po ventivna cenzura. A tudi glede poslancev prihajali z zahtevo, Avstrija naj bi vendar izjavi v »Reichs\vehr« možno soditi, koliko raznih strank, ki so v državnem zboru po- v Trstu napravila red in naj bi vendar en- je bila vredna izjava kancelarja Bulowa v sezali v debato o tržaških dogodkih, se ne krat nehala z nesrečnim pripuščevanjem ir- državnem zboru Nemškem, da namreč tro- obotavljamo izreči svoje p r e p r i č a n j e, redentizmu. Bili smo vpijoči v puščavi. Na- zveza ne nalaga svojim udeležnicam prav da tudi za vsako njihovo besedo ni bila sama mestniki v Primorju so prihajali in odhajali, j nikakih obvez glede na lastne notranje od- in izključno le resnica. So pač tudi oni lezistempaje ostajal vedno isti. nošaje. To je res eklatanten slučaj. Vlada ljudje in — strankarji. Tudi oni se morajo opirati na poročila in trditve ljudii ali čas- Ali je res moralo priti do 'tega, da si je ir- avstrijska je uverjena — ali opravičeno ali redentizem upal priti s pun to m l Naj se ne ne, to je za sedaj drugo vprašanje — da so nikov, ki ne le, da imajo svoje ten - govori toliko o anarhističnih elementih, na imeli tudi izdajalski elementi roko v tržaških d e n c i j e. ampak, ki tudi večinoma niti ! katerih račun naj bi se izključno pisali tr- dogodkih; ona ve, da so ti elementi izrabili P O I) L I 8 T fi K. Vladimir. Hrvat-ki -pi^al Avgust Šenoa. prevel M. C-t-Ć. IV. Minolo je bilo že precej časa, odkar je Vladimir svojemu prijatelju izpovedal, kako »e je prvikrat sestal z gospo Dobraničko: biio je minolo pol leta, odkar je Vladimir počel učitsljevati v h ši Kiarini. Nekega po-poludne je sedel Kvgenij sam v svoji sobici, citate Vrazove pesmi. — Mladenič se sicer ni bavil s poezijo, ker je bil trezen prozaik, ali v oni dobi je čitalo vse, kar je bilo mlado in narodno, in celo mnogi od Boga nenadahneni domorodec se je uvrstil v kolo vil, ki se niso ni najmanje veselile hromih stihov. Ev gen i j se ni nikoli tako zagrešil proti svoji nravi, ali ko se mu ni hotelo delati kaj povsem zaresnega, pose-ual je »za guslam: i tamburom«, da si osladi dušo. V tisti hip je pričakoval pobratima, pa da ne bi se le! brezposelno, čital je svojega ljubljenca. Čakal je eno uro, čakal dve, ali še ni bilo Vladimira. Kvgenij je začel nestrpno listati in vedno veče dimove odbijati iz svoje pipe. In njegova trezna hladnost se je umikala srditosti. Bodi da ga je peklo, da mora tako brezposelno sedeti in da se mu je prijatelj izneveril, bodi da se je v njegovem srcu vzbujalo nekako ljubosumje, ker ga je Vladimir nekaj časa sem nekoliko zanemarjal. Kar naenkrat je nekdo plaho potrkal na vrata. »Svobodno!« je vskliknil Evgenij, dvigni vsi glavo. Vrata so se odprla na lahko; a gospa Jagica je siiila s svojo glavo v sobo. »A! Vi ste gospodarica!« je rekel Evgenij ravnodušno. »Kaj želite? Vstopite!« Vdova ie pokimila z glavo, zavlekla se v sobo in je rekla : »Dober dan, gospod Evgenij ! Sami ?« »Sam.« »Gospoda Vladimira ni se ?« »Ni. Bog vedi, kje je. Tu ga čakam že dve uri«. »Eh, tam bo. Učitelj je, težek posel. Ni to šala, učiti drugega«. »I)a, tam bo«, je pritrdil Evgenij nejevoljno. »Kaj želite gospodinja?« »Došla sem, oprostite, da Vas za nekaj vprašam. Ne zamerite, ali nimam miru, dokler ne bo čist račun. Vi veste, mladi gospod, da ste mi Vi in gospod Vladimir k.tkor roj- stna mi deca, pa kadar opažam žalost na Vašem ali na njegovem licu, prijemlje se to tudi mojega srca. No, od nekaj časa ni več : Vladimir oni isti. Vrag ga vedi, kaj mu je. Nikdar se ne smeje, malokedaj peva, pa če tudi peva, zveni to nekako kakor za mrtve J dušice. Ali kar me peče najbolj, često se ve-( čerje niti ne djtika. Sedaj — aii moja kuhinja ni nič vredna, ali mu je duša zastrupljena s čem. Od tega dvojnega eno je, ali naj bo, kar hoče, srce me boli vsekako. Zato eem dolgo premišljala, kako pridem do resnice, in evo, zalotila sem čas, tla Va$ najdem sameg*, pa da mi poveste resnično, kaj je žnjim. Vi morate vedeti to; saj kdo drugi naj bi vedel, ako ne Vi. Od malih nog ste mu prijatelj in brat. Ne, zamerite! Lepo Vas prosim, povejte, kaj je!« Evgenij je vstal, šel dva-tri krat po sobi, potisnil s palcem pepel svoje pipe globlje. Slednjič se je ustavil pred vdovo, puhnil silno, da je pepsl prhnil v vis, in rekel : »Da, da! Dobre imate oči, gospodinja. Da, da! Nas Vladimir je obesil nos. O belem dnevu hodi kakor da je mesečen ter mrmra nekaj pred-se. Ni več tak. kakoršen je bil. Kakor da se mu je duša izprevrnila.« »Eh!« je nadaljevala Jagica, »ne mislim, da bi se bil vrgel na zlo. Celo mirneji. tiheji je. Zgodneje prihaja domov, vstaja za rano. Ali kaj je to, kaj je to ! Ko vidim, da se mlado lepo lice ne smeje, vse mi je navskriž. Saj, kedaj naj se smeješ, ako ne v mladosti ? Potem pride žena, pridejo otroci, skrb ti sede za vrat: tu se ni več kedaj smejati. Dajte, božja duša, dajte gospod Evgenij, snemite mi ta strah s srca ! Kaj mu je, našemu Vladimiru?« »Eh, kaj me vprašujete, gospa Jaga«, se je otresel Evgenij nekoliko nejevoljen, da se je starka skoro preplašila. »Kaj vem jaz { Kaj vem jaz? Nisem ga niti vprašal. Tak je, no. Kakor voda, ki včasih stoji mirna in je gladka kakor dlan, včasih zopet kipi in skače, da te če obsuti. Nič mi ne reče, kakor da mu je na ustih zapah. Jaz ne vprašujem in ne bom nikoli. Zal mi je zanj, ali kaj hočete. Ko se je človek zaprl va-se, ni dostojnQ trkati na vrata ali celo posluževati«. »Eh, da! Pa Vi nič ne v<_ste?« »Bog mi je priča, da ne vem«. »Glej, glej ! Kako se more to prevrniti! In tudi ne slutite nič?« »Slutiti! Slutiti! To ni nič, to je huje, nego ne vedeti. Seveda slutim. Morda tudi Vam Vaš mali prst nekaj pravi. Tu, tu, bo neki vrag«, je vskliknil Evgenij , pokazavši s prstom na — srce. (Pride še.) e «1 »i ca [>r >tt avt >r t»t držive! P»\edati pa si ne upa tega iz ozirov na trozvezo, oziroma na svojo zvezo z Italijo! Zakaj sine upa?! Menda jedino zato, ker ve, da bi bila zamera v Italiji, ako bi te elerat-nte prijela za grlo! Torej? Kaj sledi iz tega? Na dlani je. Ti elementi so v zvezali z Italijo in bo nje ljubljenci ! A vlada avstrijska mora dobro vedeti to, ker sicer ne bi se bala zamere v Italiji ! ! Boji se je in si v tem strahu ne upa govoriti, kar jej pravi prepričanje ! Iz teli dejstev se nam kaže plastično, kako nas naša sedanja vnanja politika u k 1 c p a v zavisnost od naših — zaveznici I)a-Ii taka poli- tika odgovarja dostojanstvu monarhije, razumevanju, saznavanju svojih lastnih koristi ter re s n i «• i, da je vsaka država dolžna v prvi vrsti ozirati se na svoje Schuegel, baron Lud\vigstortf, pl. Skene, dr. Datum. Po z vrše tk u zbornične seje se je ta odsek Besel v posebno sejo, v kateri se je konstituiral. Predsednikom je bil izvoljen pl. S k e n e, poročevalcem dr. F u c h s, podpredsednikom B a s e v i in tajnikoma H o r-t i s i>j S e h \r e g e 1. Predsednik Skene se je zahvalil na izvolitvi ter je izjavil, da je vlada, po njegovem menenju, imela prav, da je proglasila v Trstu izjemno stanje ter preprečila tako veče nesreče. To izjemno stanje da jako mučao upliva na tržaško prebivalstvo in da je položaj zelo resen, vsled česar mora odsek delovati najpridnejše, da W> izjemno stanje možno odpraviti, čim se členi odseka, na podlagi preštudiraoja materijala, katerega jim predloži vlada, prepričajo, da izjemno stanje lastne d r z a v jane i ni več potrebno. Predsednik je pozval člene Čitatelj, saj si prav lahko sam odgovoriš ! odseka, naj redno zahajajo v seje, da ne bodo i iste, radi prepičlega števila udeležencev, nesklepčne, in da odsek čun prej izvrši svojo nalogo. Jutri bo imel odsek stojo drugo sejo, v kateri zaprične meritorno razpravo. Državni zbor. — Gospodska zbor- na ta vprašanja. I Govora laških poslancev Hortisa in Bartolija o dogodkih v Trstu. Kakor smo omenili že včeraj, govorila sta v včerajšnji seji poslanske zbornice, v razpravi, ki se je bavila z dogodki v Trstu, tudi laška |K>slan»*a Hortis in liartoli. Posl. H o r t i s je trdil, tla se je vlada v spotu med kurjači in Llovdom postavila na stran Llovda, kateremu je dala na razpolago vojaške kurjače in dovolila, da sme vzeti v svojo službo kurjače, ki bo se |>od-vrgli le površni skušnji. Nadaljuje je potem pripovedoval, da so redarji z golimi sabljami napadli manifestante. Izgrede tla so uprizorili gotovi sloji, katerih se je svoječasno tudi policija jHJsluževala, da so isti nadlegovali mirne meščane, t tovornik je na to prečita! sledečo izjavo, podpisano od petih Tržača-nov : »Mi podpisani smo bili na trgu Verdi (pred občinskim gledališčem), ko so se spustili streli, in smo vedno in ob katerisibodi priliki pripravljeni pričati in dokazati, tla onih s vojakov, ki so tamkaj stali pod poveljstvom iednetra podčastnika, ni bilo najmanje iz/.ivanih, jednostavno iz tega razloga, ker ie bil ta tri; skoro po]>olnoma prazen in ker se je vsa demonstracija vršila na borznem ter na velikem trgu. Na Verdijevem trgu je bilo le kakih o<»—»W> o6eb, ki so bile raztresene po trgu in se mirno pogovarjale. Večina teh oseb so bili mirni meščani, ki so prišli tja zato, tla niso prišli pomešani med razgrajače. Nenadejano je bilo čuti v oddalji strele in takoj zatem začel je tudi oddelek na gledališkem trgu streljati na te mirne osebe. Dovolj je, ako povemo, da smo bili oddaljeni le kakih 10 korakov, in da je od 60 oseb padlo takoj S njih. Ta salva je bila spuščena brez vsakega vzroka in popolnoma nepričakovano. »Ako podpisane priče ne bi zadostovale, navesti jih moremo še deset ali dvanajst.« navdušeno pozdravljal cel<5 eventuvelno intervencijo tujih vlasti. Vu:ć je potem, zaključuje svoj govor, omenjal, da je srbska vlada storila vse mogoče, tla se ti napadi na Srbijo kolikor mogoče omejijo, kar seje, posebno od strani avstrijskega časopisja, tudi doseglo v precejšnji meri. Interpelant je ministrov odgovor vzel na znanje ter je predlagal resolucijo, ki obsoja nedostojne napade nekega dela inozemskega Časopisja na Srbijo, obsoja proti patrijotične napade posl. Živkovica ter zagotovlja kralja in kraljevsko hišo zvestobe in spoštovanja srbskega naroda. Po dolgi razpravi bila je ta resolucija vsprejeta. Minister za notranje stvari, Štefanovic, je odgovarjal na neko interpelacijo glede protidinastične proklamacije pretendenta kneza Karagjorgjevći. Priznal je, da se je teh tiskovin (skrivoma) mnogo zaneslo v Srbijo, a da so se ukrenile najstrožje odredbe, da se je preprečilo razširjanje istih da je v italijanskem klubu skrajno ogorčenje in da hočejo zapričeti najstrožjo opozicijo proti vladi in v ta namen da hočejo nekateri sedanji poslanci položiti svoje mandate, tia napravijo mesta radikalnejim, brezobzirnejim življem. Tako so gromele grožnje še pred nekoliko dnevi. Predvčerajojim je bila v parlamentu na Dunaju tržaška nevihta. Najlepša prilika torej, da bi gromu groženj sledile tudi laške strele doli na glave vladnih mož. I seveda bi moralo biti tako, ako italijanski politikastri ne bi bili ravno — italijanski politikastri ! ! A ker so ... . no, čujte! Predstavitelj tiste nesrečne vlade, ki baje Italijane grozno preganja, je menda grof Goe%s. Prtiti njemu so i zlasti socijalnodemokratični po-d:»nci naperili vse svoje baterije. Poleg zahteve, da se odpravita izjemno stanje in nagla so Iba, je stavil poslanec Elleabogen še zahtevo, naj se namestnik tržaški odstavi ! Ali si je možno Štrajk in nemiri na Spanjskem. misliti lepše prilike za Italijane, da se teme- Ker smo itak uotri v času štrajicov in izjemnega stanja bo nase čitatelje gotovo zanimalo, ako jih nekoliko seznanimo tudi se štrajki in nemiri na Spanjskem, ki pa daleč Ijito maščujejo nad njim, ki je predstavitelj vlade, ki jih baje tako grozno proganja ? ! Človeku se zdi kar izključeno, da bi toli bojeviti junaki, kakor se kažejo naši Itali- nica. _ Gospodska zbornica je vsprejela presegajo to, kar emo te dni mogli videti v jani, ne porabili take krasne prilike! Tako misliš morda ti čitatelj... Eno figo ! ! To so Kakor poročajo iz Madrida, predložil se junaki le tedaj, kadar groze, ali ko bi trebalo tudi izvajati, pa se skrivajo za cele barikade raznih »če bi«, »ali«, »vendar« :td... ! Tu moramo — mimogrede — popraviti poročevalec knez Lobkovic, tudi zakonski izvolil poseben odsek, ki se ima baviti s tem našo predvčerajšno telefonsko vest z Dunaja. Mi smo nekoliko slabo u meli našega poročevalca. Isti nam je povedal po telefonu, tla bogenovo, včeraj v vseh čitanjih brez razprave zakon- j nasern mestu. sKi načrt glede kontingenta novincev ter po daljši razpravi, katere so se udeležili minister Je v°eraj senatu zakonski načrt, za odpravo baron Giovanelli. grof Ledebur, knez Auer- i stavnih pravic v Barceloni, kakor tudi to-sperg, grof Kottulinsk v, grof Kuefstein ter zadevni sklep poslanske zb >rnice. Senat je načrt glede poljedelskih zadrug, istotako v vseh čitanjih, ter je slednjič rešila še zakon vprašanjem. Nujnost pretiloga je bila vsprejeta in je eke načrte glede po trtni uši uničenih vino- biI 7a današnji dan določen pričetek debate, niti Italijani niso za zahtevo HI len bi gradov ter glede olajšanja pristojbin za izpo-| V Badaloni se kar ponavljajo žalostni naj se namestnik tržaški suspendira, :po sojila dežel in avtonomnih korporacij. — Zbornica poslancev. — Zbornica poslancev je v včerajšnji seji nespremenjeno vsprejela v vseh čitanjih vladno predlogo glede bosanskih železnic in je pričela drugo čitanje proračuna. Ko je glavni poročevalec dr. Kathrein priporočal vsprejem odsekovih prizori. Te dni so štrajkovci hoteli zaustaviti 8rao umelt, tla so sploh in proti vsemu tra n\vayski promet. Posredovalo je orožni- predlogu rečenega socialističnega poslanca, štvo in vojaštvo, ki je rabilo orožje. Jedna Ali v glavnem je naša vest govorila resnico, oseba je bila o tem ubita in tri so bile ra- Proti nujnosti predloga, da se odpravita njene. Generalni štrajk se nadaljuje. izjemno stanje in nagla sodba, vendar niso V Barceloni korakajo vojaške patrulje mogli glasovati, ker so vedeli, tla bi v tem po uiicah ter morajo tu pa tam posezati po slučaju v Trstu navstal grozen vihar proti orožju, tla razganjajo navstale gruče ljudi; v njim. Nota bene: Glasovali so samo za nuj- piedlogov, se je razprava pretrgala. Prihodnja seja je bila naznanjena za mestu vlada pomanjkanje kruha in mesa. Na nost! In še tega koraka svojega so se tako (janegl Gran Via so streljali toliko od strani voja- prestrašili, da »Piccolo« danes kar hiti pri- Papei Lev XIII. slavi danes 1'o-letnico štva' kolikor od Btra ni štraj kujoči h. Univerza povedovati, kako bi bili glasovali, ako bi papežtva. »Slov. Centrum« v parlamentu na j,Q šnle 80 zaPrte* Ćlene ženskega bila nujnost Ellenbogenovega Dunaju je poslal tem povodom deputacijo k Savskega društva st, zaprli. Vsled ran, k.- p r e d 1 o g a v s p r e j e t a ! Glejte jih ju-papeževemu nunciju na Dunaju. Hrvatski ;tere sta zad°blla <>(i štrajkovcev, umrla nake: * oStnim namenom, da bi vladni sabor pa je včeraj vsprejel nujni predlog, naj zbornica papežu častita povodom jubileja ! Lev XIII. je eden največih in najpro svetljenejih duhov, kar jih je sedelo na stolici sv. Petra. Pred njim se klanja ves svet brez razlike veroizpovedanju. — Kakor ga časti in proslavlja ves katoliški svet, takoj mu tudi protestant poklada tri but spoštovanja in občudovanja. Zi nas pa je L";v XIII. v do Slovanov. O tej ljubezni do nas dokazu sta neki orožniški častnik in jeden podjetnik, možje vzeli to na znanje, zatrja današnji Neki mladenič je 14 krat ustrelil iz samo- »Piccolo« slovesno, da bi bili p a č g 1 a- kresa na vojake. Laški anarhist Avguštin sovali za odpravo izjemnih n a- Veri je bi ranjen na glavi. V Sabadellu, r e d e b in nagle sodbe, iu* pa za Manresi in Tarassi se vznemirjenje množi. V odstavljenje grofa Gocssa ! ! San Martino des Provensalsa so streljali na 'Porej taki so : vlada jih grozuo proga- vojake iz oken. Množica je na ulicah napra- nja ju zato jej grome prisezajo grozno jejo čini: slavna enciklika »Gran le munus«, Govornik je potem trdil, da na nesre- vila barikade, na kar je vojaštvo z bajoneti prepodilo množico. V Vadaloni so demonstranti skušali spraviti s tira vozove pou- ... ' i i : lične železnice. Iz oken so streljali na ko- resnici »velik« tudi po svoji naklonjenosti J njike. Več oseb je bilo aretiranih in nekaj ranjenih. V Sabadellu morali ao redovniki kriva Llovd in vlada, ka- češčenje sv. Cirila katoliške slovanske čah v Trstu sta tera da sta storila pravi zločin na tržaškem slovantjkega obreda v škofijah s^j in Krk, mestu m na human,teti. Dalje, da je infamno, ■ ^^ ,jul)eren do slov^ tinijat8ke cerkve, ako se v obramb oseb n h interesov veleva ^ ZAVodu gv jeronima v Rimu oživljeno in Metodija, vspostavljenje j Preoblečeni zbežati pred razdraženo množ.co, cerkve na podlagi rimsko-1 ki Je zažSala ^ostan. Med izgredn.ki : ie tudi več inozemskih anarhistov. streljati ljudstvu, ki je v vojaški obleki, na neoboroženo ljudstvo. Puškam pridružila so se še vešala ter tla ne ostaja dru^e tolažbe, nego upanje, da bo izjemno stanje kmalu odpravljeno. Izjemno stanje, je trdil govornik, se jt* proglasilo iz političnih motivov, kar dokazuje tudi to, da so se listom zamašila usta, da ne morejo kritizirati postopanja vlade. Posl. B a r t o 1 i pa je v svojem govoru močno ekstemporiral in je govoril o vsem drugem več nego o štrajku in žalostnih njegovih |*>sledicah. Govoril je o »zatiranju« Italijanov, o nemških srednjih šolah v Trstu, o zahtevani laški univerzi, o nedobrohotnosti vlade v gospodarskem obziru iti. itd.; kar je povedal o štrajku samem in o dogotlkih v Trstu, je bilo le drugo pokvarjeno izdanje onega, kar je že vsem znano, in ni vredno, da bi s tem mučili naše čitatelje. Parlamentarni odsek, ki ima preiskovati dogodke v Trstu. V ta odsek so bili včeraj izvoljeni sledeči poslanci : grof Pallfv, grof Wolkenstein, dr. Dvk, dr. Heller. Kratochvil, Skala, vit. Apolinar Ja-woreKi, vit. David Abrahamowiez, dr. I>yk, vit. Starzvnski, pl. Henzel, tir. Gregorčič, dr. Dersfhatta, tir. Erler, Kaiser, dr. Locker, dr. Ellenbogen, Lupul, vit. Dazilij Ja\vorski, vit. B e r k e, Zazvorka, dr. S u s t e r š i č, S p i n Č i c, dr. Gotz, dr. Schucker, dr. Gross, Alvin Hanich, Stein, Hortis, Base v i, C'jngr, tir. Pattai, dr. Fuchs, baron šolsko središče za vse dežele hrvatskega naroda. Iz srbske sknpičine. Odgovarjaje na neko tozadevno interpelacijo, izjavil je mini-sterski predsednik Vuic, da je res, da se je, nekaj časa sem zapričel popolnoma organiziran časniški boj proti srbski državi in proti dinastiji Obrenovič, kar se dogaja vselej, čim se srbske razmere začenjejo obračati na boljše. Gotov del inozemskega časopisja da je prevzet neprijateljskim duhom nasproti balkanskim Slovanom, ker se boji panslavizma. Ta del časopisja tla ima seveda interes na tem, da srbske razmere kaže v slabi luči, ker na ta način upajo da uničijo zaupanje v politični in neodvisni razvoj slovanskih balkanskih držav. Ta časnikarski boj pa je podpiran tudi od takozvanih pretendentov in nekaterih nezadovoljnih Srbov, ki so nastanjeni na Dunaju in ki bo, žalibog, bili svoječasno srbski ministri. Slednjič je Vuic obžaloval radi tega tud1 srbsko opozicijo, katera da se svojimi napadi na vlado daje sovražnikom Srbije dovolj hvaležnega materijala : hotć se svojimi napadi zadeti vlado, zadeva le državo samo. (Tu je opozicija protestirala.) V dokaz te zadnje trditve je min. preds. omenil govor, katerega je pred kratkim govoril poslanec Zivkovid na nakem shodu, v katerem govoru je na nedopusten način žalil stvari in o*ebe, ki morajo biti svete vsakemu Srbu, poprej jedenkrat pa je isti Živkovic Tržaške vesti. maščevanje, a ko je prišla prilika, tla. bi jej res mogli dati pljusko, kar hitć izjavljati, ti a niti m i s 1 i j o n e na to, da bi tej v 1 a ti i storili kaj ž a lega. Ali niso smešni ? ! Tudi Nemcem so slovesno napovedovali ljuto maščevanje, ker so jih glede Pazina tako nelepo nasamarili in opeharili . . . Ali napovedbi vojne je kmalu sledila pomirljiva klavzula, tla ii»aščevanje bi prišlo še le potem, ako, . . . ako Nemci ne dajo jamstvo, da v bodoče ne opeharijo več Italijanov. Izjemno stanje. Po mestu se širi go- Ker 1>* «o obljube kakor znano, takt, v ceno gorica in tudi neki laški list je danes pisal, da je izjemno stanje že odpravljeno. Ker se kakor lešniki pri branjevki, ni dvoma, tla j bodo Italijani dalje poljubljali šibo, ki jih je nam je ta vest takoj dozdevala neverjetna, tako nelepo — prevarila in osmešila, iaformirali smo se o tem na pristojnem me- sraežlli in stanejo smešni! stu ter doznaii, da je ta vest popolnoma neosnovana ter da izjemno stanje in nagla sodba obstojita še nadalje. radi cenzure listov se je zgodila mala sprememba. Kakor smo bili že objavili, so se te dni listi mogli predložiti cenzuri le dvakrat na dan in sicer ali ob peti uri zjutraj, ali pa v o. uri po-poludne. Listi so morali čakati potem it ure, predno so mogli iziti, t. j. do 8. ure zjutraj oziroma do 6. ure zvečer. Sedaj pa je smeti liste predložiti na cenzuro ob vsakem času. čakati pa morajo potem še vedno tri ure, preti no se izdajajo. Vedno smešni. Grožnja je običajno sredstvo politikastrom italijanske narodnosti v Primorju. V grožnjah so res veliki ! ! In koliko (ne smemo zapisati tiste običajne nelepe fraze).....srečo imajo pri tem. Da-si mora vedeti ž« ves svet, da so italijanske grožnje sicer silno bobneče, in imajo to dobro, da navadno ostajajo le grožnje, ker se ne izvajajo, vendar do*ezajo ž ijimi vsik dar, kar hočejo. Da so italijanske grožnje res grom brez strele, za to imamo baš sedaj eklatanten izgled. Koliko dni je še temu, ko so grozili : So pač smešni in ostanejo Proti Slovencem! Prejeli smo: Kakor ste že pisali tudi Vi in kakor mislijo vsi normalni ljudje, tako mislim tudi jaz o sobotnih demonstracijah. Začetek proli vanja krvi so provzročili oni ničvredni elementi, ki so se namenoma jHimešali mej ogromne delavske množice ; nadaljevanje — osobito sobotno — je pa imelo že irredentistiški značaj! Ne menč se za »porchi tli ščavi«, ki so leteli na borznem trgu vojaštvu v obraz, i u ne menč se za one, ki so na stari mitnici sipali z gornjimi irredentistiškimi psovkami : imamo dokaz za našo trditev v tem, d a s e jena več mestih skušalo peti ono soglasno in za Slovence skrajno izzivajoč ti »K e 1 l a patri a de Rosne tti< (!!!), kar se pa ni posrečilo — ker je bilo mej množicami preveč Slovencev in tudi treznih in pametnih laških delavcev, ki so protestirali proti pro-račnnjenim izzivanjem cainorre ! ! ! Imamo tudi dokazov o tem, da najza-grizenejši Lahoni govore: Najprej odpravimo vojake, potem pridejo na vrsto — ščavi ! !! — Mi smo o zadnjih demonstracijah trpeli največjo zgubo s tem, tla so poaeirej.h ni •šinoi, ki bo šli p< maj več le opazovat divjanje o r g a n i z i rane druhali in b tem smo •dokaiali, da nismo strasljivci ! Ako pa pride •čas, ko se bo odločevalo o nasi usodi, morejo biti lahoni overjeni, da nas vdobe na •svojem mestu ! Mi nismo tu nikaki »ščavi« in tudi ne trpimo, da nas kak privandrani polentar (pa bilo tudi le v pesmi !) izzivlje in ponižuje ! V spomin. Odbor pevskega društva »Kolo« je sklenil podariti moški podružnici sv. Cirila in Metodija 15 kron mesto %*enca na grob pokojnega odbornika svojega, gosp. P'rana iioneta. Isti je sklenil tudi razobesiti sliko pokojnikovo v pevski dvorani. V znak sožalja je odbor — storivsi ta sklep — vstal s sedežev in vskliknol pokojniku: Slava! Pevci go pa — ker ni bilo možno pokojnemu so-peveu izkazati druge časti — zapeli v pevski dvorani in pred pokojnikovo sliko »Blagor rou, ki se spočije« in »Nad zvezdami« — vskliknivši ob zvršetku trikratni »Slava !« Zahvala. Rodbina B:>ne se najprisrčneje zahvaljuje vsem onim blagim dušam, k' so na vse možne in ganljive načine kazali svojo žalost ob veletragični smrti nje dragega člena Antona Boneta. Zlasti pa se zahvaljuje vrlim »Kolašem« in vsem onim, ki so v po-čeečenje spomina pokojnikovega !:aj darovali v narodne namene. Darovi za »Narodni dom«. Svetoja-kobski delavci v spomin zmage 2 K in 52 stot. Mesto venca pok. Bone-tu prijatelji 31 K in l4.* stot. Žagar Bogomir v Bpomin Bone-ta 1 K. Mika daruje »dobljene in za zgubljene kamenčke« 10 K. — Na veselici »Hajdriha« na Prošeku se je nabralo 6 K in 80 stot. Na svatben: dan g. Jarneja S^varče in gospice Justine Velikonja je novoporočenka nabrala med svati in prijatelji 7 K in 40 stot. ob zvokih oddelka pevskega zbora Bratovščine sv. Cirila in Metodija v krčmi gospoda Miloša Pahorja, ulica Giuliani št. 21». Drobne vesti. — Ferruccio, ki psuje red arj e. Včeraj zjutraj so odvedli v zapor težaka Ferruccio ja V., ker je v svobodni luki psoval in žalil redarje. Oko v nevarnosti. 17-letnemu kleparju Petru Metuliju, stanujočemu v ulici Bergamasco št. ti, je včeraj zjutraj odletelo kos železa proti desnemu očesu in ga močno ranilo. Najno pomoč je dobil ranjeni na zdravniški postaji, pozneje so ga od vedli v bolnišnico. Ni »r a tal o«. Neki policijski redar, ki je včeraj popoludne patruliral v svobodni luki, je iznenadil 28-tetnega brezposelnega delavca Dragotina P. v isti hip, ko je le ta rezal neko vrečo z namenom, da si prisvoji kolikor le mogoče — kave, ki je bila v isti vreči. Redar je moža prijel in ga od vedel v zapore. Dražbe premičnin. V petek, dne 'JI. fe bruvarja ob 10. uri predpoludne se bodo vale i oaredbe tuk. c. £r. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : Greta 274 in Barkovlje 404, hišna oprava in kamen ; ulica S. Nicolo 20, hišna oprava, obuvala in oprema v zalogi : Korzo 7. oprema v zalogi in manifakturno blago; ulica del Llovd 2, hišna oprava ; ulica Stadion 5, hišna oprava : javna skladišča, stroji : ulica Ponziana 5.'»7, hišna oprava. Vremenski ▼cstnlfe. Včeraj : toplomer ob 7. ur1! zjutraj 7°.0 ob 2. ur popola '" "ll°..*>C.e— Tlekomer ob 7. uri zjutraj 759.3 — Danes plima ok> predp in o*' 9 18 pop.; oseka ob 2.47 predjx»ludne in ob 2 47 popoiudne. Vesti iz ostale Primorske. X X* eeiravem ozemlju je Gorica ! V državnozborskem proračunskem odseku je stavil poslanee dr. R i z z i resolucijo, naj bi vlada v Gorici ustanovila italijanske gimnazijske pararelne razrede, katera resolucija je bila, poleg one, da se ustanove v Gorici tudi slovenske paralelke, katero je stavil poslanec P o v š e, tudi vsprejeta. Sobotni »Corriere Friulano«, baveči se v uvodnem •članku s to zadevo, je tako milostljiv, da priznava Slovencem pravico, zahtevati od vlade tudi srednješolske zavode z učnim jezikom v materinščini. Le kraj in meeto. kje da naj bi se ti zavodi ustanovili, mu delata preglavico. Corriere Friulano« pravi, da privošča Slovencem popolnoma učne zavode v slovenskem učnem jeziku, a da je pa odločno proti temu, da bi se ustanovili t« zavodi v Gorici, v mestu namreč, ki po njegovem mnenju leži v italijanskem ozemlju. Zaradi tega pa dekretira on sam kraje, v katerih naj bi se ustanovili taki učni zavodi, in sicer pravi, da v A j d o v § č i n i ali pa v T o 1 minu. Tu vidimo torej približno isto igro z Gorico, kakoršnjo tirajo istrski Lahi s Pazinom. Kakor je Pazin središče istrskim Hrvatom in edini kraj, kjer ima hrvatska srednja šola pogoje za vspešen razvoj, tako je Gorica goriškim Slovencem že po naravi od-kazano središče, kjer se steka njihovo gospodarsko gibanje in kjer edino se morejo združevati njihova kulturna stremljenja. Gorica leži na slovenski ozemlji! Ta fakt obst »ji in bo obetal vzlic dejstvu, da je nezmiselna politika avstrijskih vlad nadvladje v Gorici izročila laski — kliki. Nerodnosti vlad morejo marsikaj, morejo ustvarjati fikcije, morejo ovirati, morejo po-tajevati, morejo za daljšo ali krajšo dobo pred • stavljati dozdevnosti za resnico, ali enega ne morejo: uničiti, kar je ustvarila narava in o čemer hoče narava, da obstoji. Gorico reklamirajo le .'ara irristi in po-litikastri za Kurlanijo, Furlanija pa je ne reklamira ! Noben Furlau, če mu ni poli-tiški šovinizem zmedel pojmovanja in razuma, ne vidi v Gorici svojega centra. Furlani imajo svoje centre. A mnogokateri dogodek iz najno vej ih časov, krize, ki se pojavljajo v italijanskem taboru na Goriškem, pričajo, kako so se Furlani bolj in bolj jeli zavedati, da koristi njihovih centrov niso identični s koristim! Gorice. Izlasti občut'jo to Furlani, odkar se je zgradila železnica v < ervinjan. Celo Trst jim je bolj pri rokah, nego pa Gorica. Nesramnost je torej to, pretep z dejstvi in z naziranjem ljudstva samega, ako se trdi, da je Gorica na lašlcih tleh in ako se to mesto reklamira k »narodni posesti« Furlanije! Nesramnost je to, katero odklanja že zdravi zmlsel furlanskega ljudstva samega. Goricaje na slovenskem ozemlju, Gorica mora ostati g o s p o d a r s k o i n kulturno središče goriških Slovencev!! Da tudi furlansko ljudstvo samo res sodi tako, za to smo dobili te dni res klasično pričo. Ta priča je furlansko mesto Gradiška. Minole sobote so v občinski seji razpravljali o pozivu municipija v Gorici, naj bi Gradiška prispevala za namerjani italijanski realni gimnazij v Gorici. Občinski zastop v Gradiški priznava potrebo takega z »voda za Furlanijo in pozdravlja z veseljem to misel, ali ne smatra Gorice za primerno mesto takemu zavodu! Zato je odklonil poziv municipija goriškega, a je izjavil, daje pripravljen dovoliti prispevek, ako se zavod zasnuje v kakem drugem furlanskem mestu. Tako je izjavil mestni zastop v Gradiški in reči moremo, da je bil tolmačem vsega ljudstva furlanskega, v kolikor je ostalo tako trezno, da umeva svoje koristi, in tolmačem resnice, da je Gorica na slovenskih tleh, da ne more biti nikoli središče Furlanov in da se, vzlic vsej uezmiselni politiki avstrijskih vlad, že po naravnem razvoju mora pvrniti onim, katerih je — Slovencem. Zato pa, tudi slovenski srednji učni zavodi, do katerih goriški Slovenci morajo priti, ne b >do nikjer drugje nego v Gorici ! X Velika nesreča v Nabrežini. Dve osebi zakopani. 35-letai delavec Fran Kovačič iz Gjrice in 26-letn: delavec Josip Lavrič iz St. Petra, delala sta v nekem kamenolomu pri Nabrežini. Blizu njiju je pripravljal minar Fran Kravanja luknjo za mino. Ko je luknjo dovršil, je dal v njo dinamita in strelnega prahu. Dinamit in strelni prah pa sta se (iz dosedaj neznanega vzroka) vžgala in mina je eksplodirala. Zemlja in kamenje, kiju je strel vrgel v zrak, sta padla vsa na blizu tam delujoča Lavriča in Kovačiča ter ju popolnoma pokopala. Z velikim trudom sicer ali vendar kmaln so drugi delavci izkopali nesrečneža, ki pa sta bila že mrtva. Poklicanemu zdravniku ni prieostajalo drugega nego konstatirati nastopi vso smrt — pri obeh delavcih. Obe ti žrtvi dela so prepeljali na pokopališče v Mavhinje blizu Nabrežine, kjer jima prirede dostojen pogreb na stroške podjetnikov kamenolomov, gg. Foccanoni, Galinberti in Piani. Tragični smrti delavca sti napravili velik in pretresljiv vtis na vse tamošnje prebivalstvo. Vesti iz Kranjske. * frrožen fin blaznega. Blazni Karol Koračin v Mokronogu je s sekiro ubil tesarja •Josipa Gorenjca. Blaznež je divje sukal sekiro in se smejal. Čudno da niso Koračina spravili v blaznic. , ko je vendar znano, da je Koračin nasilen in nevaren. Vesti iz Štajerske. — Tabor v Žalen skliČejo vsi štajarski slov. državni in deželni poslanci. Govorniki so se že določili, ravno tako tudi gradivo, ki se bo obdelavalo. Tabor se bo vršil v mesecu marcu. — 1'ioveške kosti so izkopali v nekem vinskem hramu na Kamenščaku pri Mali Nedelji. Hram so podirali zaradi novega rudnika. Na lobanji se poznata dva močna udarca ter je ista razpočena, iz česar se sklepa, da se je izvršilo ubojstvo. Ljutomersko sodišče vodi preiskave. Najbrže je bil ubiti kak tuji kupec. — Požar v tobačni tovarni v Fur-stenfeldu. Dne 12. t. m. je nastal v skladiščih omenjene tovarne požar. Zgorelo pa je samo 30.(X H) kratkih smodk, dočim so rešili nad tri milijone dragih smodk. — Smrt vsled padca. Višji poštri kontrolor v Gradcu, Slovenec gosp. Fran Dolenec, je padel dne 11. t. m. na tlaku tako nesrečno, da si je zlomil in prebil kost na nogi. Še bi bila rešitev mogoča, če bi si pustil nogo odvzeti, ker pa se je temu branil, umrl je v bolnišnici due 14. t. m. Prepeljali so ga v njegov rojstni kraj, v Škofjo Loko. Pokojni je bil jako ljubeznjive nravi in vsikdar značajen narodnjak. — Nov predlog v celjskem vprašanju. »Siidsteierische Presse« beleži nasvet v »Slovenskem listu«, naj bi se v Žalcu ustanovil popolen slovenski gimnazij v odškodnino za vspo red niče v Celju, v Mariboru pa naj bi ostale dosedanje razmere. Mariborski list odklanja ta nasvet, ker Žalec ni središče južnoštajerskih Slovencev ne v kul-turelnem, ne v gospodarskem pogledu, in ni pravo mesto za gimnazij, ki naj služi celjskemu in brežkemu okraju. Učni zavodi se morajo snovati v centrih, a Celje je središče Spodnje Štajerske. Za osnovo gimnazija v Žalcu ne govori ničesar, razun, če se hoče izogniti nestrpnosti in trmi Nemcev. Taki oziri pa ne smejo odločiti o izbiranju mesta za kakov gimnazij. Zato morajo spodnjesta-jerski Slovenci držati se Celja in morajo ponoviti le znane besede: Tu stojimo, mi ne moremo drugače. Bog nam pomozi. Amen ! žugali delajočim tovarišem smrtjo in tiskarnam s porušenjem. Izhajanje listov je zaustavljeno do vsposta vi jenja miru. Občinstvo, ki je bilo na balkonu gledališča Sta. Ma-donna, je napadlo konjico, čete so streljale in je bilo nekoliko oseb ranjenih. Vojaki so udrli vrata, da aretirajo napadalce, ki so bili oboroženi samokresi. Tovarne kaučuka so zaprte, kar smatrajo štraj-kujoČi za velik triumf. Anarhista Bonafulla so odvedli v zapore. MADRID 20. (B.) Vse stranke parlamentarne opozicije so ee zjedinile v izjavo, da je vlada nesposobna za rešenje konflikta ter da jo je nadomestiti z drugim kabine-tom. Čuje se, da hoče posl. Romero danes v zbornici izzvati debato o tem. Računa se z možnostjo, da vlada skliče rezerve. »Cor-rispondancia« javlja, da je od poslanje Čet od strani vlade v zvezt z bojaznijo pred karli-stiškim gibanjem. PROTI kašlju, grlobolu, hripavosti. katanu, upadanju glasu, itd. itd. zahtevajte vedno Prendinijeve paštilje Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd. Dobivajo se v Skatljicah v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi. Skatljica stane 6 O stotink. Vesti iz Koroške. -{- V Preval j ah so imeli v soboto ponovne občinske volitve in je slovenska stranka sijajno zmagala v tretjem in drugem razredu, v prvem pa je propala le za en glas. Jako zanimiva je bila volitev v III. razredu. Na volišče je došlo 86 odstotkov vseh volilcev. Slovenski kandidatje so zmagali z večino 50 do 60 glasov, dočim so na prvi volitvi dne 2. decembra ostali v manjšini 30—40 glasov. To bi bila zopet enkrat vesela vest s Koroškega. elikanska rastava pohištva in { tapeearij. Izvenredno ugodne 2 U. U U cene. M M i VILJEM JDALLA T011RE j v Trstu, trg Giovanni 5. (Palača Diana.) ♦ MoJe pohiitvo donesesrečo. ■ ■ ♦ ♦■»■»■»■♦■♦■•■♦■»♦■♦■♦■»■♦M» PRVA TOVARNA za čopiče in ščetke i Santo i' Mpli TRST. - Via S. Aiitonio - TRST (nasproti Zennaro iri Gentlli). Specijaliteta čopičev za zidna dela nepresežne trpežnosti. Bogat izbor ščetk, strojev za čiščenje parketov, metelj, metlic, ščetk od perja, palic za iztolČi prah. Velikanski izbor mil, glavnikov, parfumov, listnic, novčark. mošnjickov itd. iC Vse po jako nizkih cenah. i V prepričanje se prosi blagohoten obisk. Brzojavna poročila. Zlata poroka nad vojvodske dvojice Rainer. DUNAJ 20. (B.) Minist. preds. Szell in ministra Daranv, Szechevi so sporočili danes nadvojvodi Rainerjev čestitke ogrske vlade. DUNAJ 20. (B.) Povodom zlate poroke nadvojvodske dvojice Rainer je bila služba božja v Pavlanski cerkvi, katere so se udeležili mnogi členi cesarske hiše in mnogi od-ličnjaki. Na to je nad vojvodska dvojica vsprejemala deputacije mesta dunajskega, poklonstvo dunajskih šolskih otrok, poklanjanje meščanstva okraja \Vieden in deputacijo akademije znanosti. V palačo Rainer je dospel cesar, izročil slavljencema sVoj portret in jima izrekel svoje čestitke. Dogodki na Spanjskein. BARCELONA 20. (B.) Agencija Fabra javlja : Ob 8. uri zvečer je bilo čuti na ulicah neprestano streljanje iz pušk. En orožnik je bil ubit, en poročnik ranjen. Položenje se je poslabšalo. Bilo je polno spopadov mej štrajkovci od jedne in orožniki od druge strani. Padlo je mnogo strelov in je bilo več oseb ranjenih, pekarne so oplenili; stavci so Julij Redersen izdelovatelj zdravniških pasov in ortopedičnih aparatov. Trst. — Via del Torrente št. 858-3. — Trst. (Nasproti „Isola Chlozza.") Kirurgični instrumenti, ortopedični aparati modrci, umetne roke in noge, berglje, erua-nični pasovi, elastični pasovi in nogovice, suspenzori, elektrolerapevtični aparati, aparati za umetno dihanje ter predmeti za bolnike predmetov za kirurgična zdravljenja, angle/.k predmeti ol gumija in nepretnočljivhi sauvi m fg o g (9 or holjših in navadnih snovi). VELIK IZBOR (zgotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hiače, ki se napravijo po meri. trgovec z jedilnim blagom Via Giulia št. 7. Prij>oroča svojo zalogo jestvin kolonijalij. vsakovrstnega olja, navadnega in najtinejega. — Najfineie testenine, po jako nizkih cenah, ter moke. žita, ovsa, otrobi. — Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. — Cenike razpošilja franko. Priporoča se pri najsolidnejšem delu in o zmernimi cenau. 1. Ja k oh J e 1 len Pekarna in sladčičarna v Trstu, ulica i^ette Fontane št. 13. priporoča 3 krat na dan svež hruh in velik izbor sladčic. Sprejema v pecivo bodisi testo za navaden kruh ali sladčice. Za-oga. moke iz prvih oger*kih mlinov. Skladišče vina ulica Acquedotto št 23. Prodaja vina v j sodih in buteljkah. Fine paštne in dezertne vina na debelo in drobno. Iranko na dom po najugodnej -ih in j konkurenčnih cenah. - ! Operateur kurjih očes (kalist) diplomatični speci j al i a t Giordani ima svoj ambu latorij na Korzn ^t. 23 II* Ordinuje od 8. predp. do ♦J. pop. Izvršuje odatraaitev kurjih očes in zaraslih nohtov tudi v najbolj kompliciranih slučajih na poseben način in brez ni- j kakor-nih bolečin. Konrad Jacopich trgovec z jedilnim blagom v Trstu, i Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jest vin. kolo- ' nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše testenine, nadalje moke. otrobov, žito, ovsa itd. po jako , nizkih cenah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na debelo in drobno. Ceniki franko. I Izza mnogo let I preskušeno domače zdravilo Frana Wilhelm lekarnarja £ « i O 0» jr I 3 C = M s. 25-"a — £. © c. in kr. dvornega zalagatelja Jfeukirehen, spodnje avstrijsko. Fran Wilhelmov odvajajoči čaj Zavitak K 2.— Postni zavitek 15 zavitkov K 24. Wilhelmov zeliščni sok 1 »teki. K 2.50. Poštna pošiljatev 6 stekl. K IO. C. in kr. pri v. ¥ leliova tekoča rnaža „Bassorin" 1 Škatljica K 2. Poštna pošiljatev lokom. K. 24. Ittilhelmov oblii 7.—. 1 škatlja 80 »tot 1 ducat škatljic 5 ducatov škatljic K 30.— Poštne pošljatve franko zaboj v vse avstro-ogerske postaje. Vdobt-va V v uuMtgib Mirnih v zninlh originalnih paketih, kjer jih jia oiBujo (tnAiljajo. Vezovnik Vekoslav mesar v „Slovenskem domu" — »a trsu sv. Jakoba štev. S — priporoča cenj. slovenskemu občinstva svojo mesnico. Cene zmerne. Postrežba točna. Svoji k svojim L Tehnični urad. Ustanovljeno 1877. Zaloga stroje? in železja. SCHNABL k Cfl. - TRST Via delte Posle vecchie (ogal Via Vienna) _ Glavni zastoj) železja in tovarniških strojev. - Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Infitalacija strojev in parnih kotlov. Motori na plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevij za vodo, plin in par. Kslcii^l 2 a ti t bišče. Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Zeleze traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila dosedaj nad 200 obrtnih naprav. med kojimi: 12 žag za obdelovanje lesa in priprav- Kakor tudi: Tovarne za kože, Odlikovan z d vem i zlatimi in bro- nastimi kolajnami Fran Hlavaty ulica Giulia št. 1 A. Obuvala po angležkem in francoskem vzorcu izdeluje po meri cenj. damam in gospodom kakor tudi za otroke. Delo okusno in trpežno. Popravljanje starega obuvala, ljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in knmnotVkarn. 13 mehaničnih delavnic. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav /a izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Tovarne za ohleko i td. Perilnice, Predilnice, Tovarne za parafin in cerezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati za maske, Stiskalnice olja. Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta nam je lilo postavljeni: 151 n\m ra plin in petrolej in 65 parnih strojev „SLOVENKA", glasilo slovenskega ženstva, VI. letnik. Vsebina številke za januar 1902.: Članki: X: Učiteljica na deželi; J. Ferfolja: Dekliški liceji, Žensko časopisje na Češkem ; Sava : Ženske v javnem družabnem življenju : Berta Pappenheim-Leda : Socialni temelji nravstva. Leposlovje : Sienkiewicz-Murjan : Bodi blagoslovljena ; l tva : Xa obali, Pesem; Ž. L. Mozirski : Slika; J. Ferfolja: Nekoliko aforizmov žen; Fran Žgur : Ko s sanjami svitlimi . . . Kaj gledaš me tako hladno? d. S. Machar-Ant. Dermota: Magdalena. I. Spev. Listek : Nove knjige : Magdalena. Beležke. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje pohištva Rudolf S2xner Trst. — Via della Stazione 1:166 — Trst. Telefon 347. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pa kovanje vsake vrste se izvrši na i najboljši način in po zmernih cenah. Nakladanje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tudi iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici 3 patentovanimi vel'kiim vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kGVČekov, zabojev, košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se pošiljatve vsake vrste in kamor si bodi. KreoooooaoocotKKK FILM AIJCA BANKE UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vsprejenia u plačila na tekoči račun ter se obrestuje: Vrednostne papirje: po 26„00 proti h dnevni odpovedi .)7 <1 -I .. 3 M 9 1 O 4 l> 1 O 1*2 -1 mesečni 8 1 letni Napoleone : po 2 ° u proti *2<) dnevni odpovedi •)1> C' --'JO .>3 u - - 4 O 40 :J mesečni Tako obreatovauje pisem <> uplaćilih velja o i oziroma 2. avgusta naprej. b| Za triro-conto daje 2' „ do vsakesra zneska Naroča se nri upravnistvu „SLOVENKE" v Trstu nI. Mulin pieeolo II.. izplačuje: se do 2o.ouo• gwi. a cheque; za veće zneske ^ a,uv tukajšnjem trgu. menjice zi Trst, Dunaj " r j ^ Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vreduice neapeljske banke, plačljive pri ---- - - vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. StavbiDsko f** m TO1 T Stavhinsk o y___ podjetje %JTm X W JW M Ji S3 podjetje Q Ljubljana. ^ Assicurazioni generali Tovarna za mizarsko orodje in parkete, stavMo in cmetno tljnčarstvo. Delalnica za konstrukcijo železa itd. Sprejema naročbe za vsakovrstna mizarska dela kakor : J;on/f>lrfn(t okna za rrle stavbe in izložna okna va vreteno, vrata. portale, oprav*' za prodajalne in drazeija pohištva v vseh sloffih. — Vodovi mehki tu trdi vseh vrst kakor: deArirr. paritete, ^^ od jermena in navadnega lesa. Kompletna stavbinska korušku itrta. stopnier. ograje, žične mreže, železne zatrorniee na vreteno itd. itd. Proračuni brezplačno. Reference prve vrste na razpolago. Jakob Kosmerlj HITRSTB- ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Kazine. mtr T R G O V I y A -mm Jest vin In kolonijalnesm blaira. delikata in konserr. Izbor raznih vin in likerjev, [mam tudi filijalko v t-ilici Bastione štv. 2 nasproti ženskemu liceju. ŠTEFAN CRUCIATTI ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Pieta št. 25. — TR8T. izvršuje iz istrskega mramor j a in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega tlo najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo V TRSTU. il)ru3tvo ustanovljeno leta ISJl.i To društvo je raztegnolo svoje delovanje na veje i zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti po-j žaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 18i»:i.....gld. ;"»8r071.»; 73*84 Premije za poterjati v naslednjih letih . . ....... -- :iO,r>4l.7 v letu 1894......... 9,737.iS14"4b b) od začetka društva do 31. decembra 18*M........ 21)2,401.7<)«-;>l Letni računi, izha/. dosedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. v lastnej hi-i. j Priporočam se p. n. občinstvu in sem Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi aarocbe za razpošiljanje. HKHHUMnHKKHXXMXH tu